Pod rcleciin zm-iteni. Splošno o skrivnih družbah. Malokomu je znano, da je število skrivnih organdzacij ali družb na Kitajs_.em neizmerno veliko. Več jih živi v medsebojnem prijaznem razmerju, druge so si smrtno s.vražne in se borijo med seboj z nepopisnimi gr.zovitostmi. jŁe i? obstoja skrivnih družb se da sklepati na nepre.tsne sovražnosti, ki uničujejo Kitajsko že od nekdaj. Skrivne organizacije dovoljujejo dostop najrevnejšim, kulijem — prenašalcem tovorov ravno tako kakor učenerau mandarinu ali slavnemu generalu. Vzrok, zakaj se v teh organizacijah organizira tudi proletarijat, fco je vendar treba za družbo žrtvovati denar in delo, je iskati v dejstvu zavesti: biti član mogočne organizacije. Skrivne družbe so, ki se zavzamejo za siromaka, bodisi da se preživlja v Indiji, na velikih Sunda otokih, v Južni ali Severni Ameriki; kjerkoli se nahaja, se zaveda, da čuva nad njim nevidna roka, ki ga bo maščevala, ako bi se kdo l.til njegovega zaslužka, imetja ali življenja. Beležka Angležinje. Anglešika potnica Izabela Bird beleži v svoji znameniti potopisni iknjigi, da je prišla na indijskem otoku Mallaka v mesto, fci je bilo prvotno znano, da je cvetoče radi obrtne marljivosti prebivalct*. Ob obisku Angležinje je bilo v razvalinah in čisto opustošeno. In kaj je bil vzrok? Dve skrivni kitajski družbi »Rdečega zmaja« in »Bele lilije« sta živeli v medsebojnem sovraštvu in sta si prisegli uničenje, Krvavi in nepopisno srditi boji so zabtevali na tisoče žrtev. Utis, katerega so napravila na Evropejko nepokopana trupla, razdrte hiše in koče, je bil nekaj groznega. Nemška žrtev. Zastopndk nem.ške trgovske tvrdke je zagrešil med obedom t_ neprevidnost, d_ se je izrazil prezirljivo glede 'kit?.jskih skrivnih organizacij in povdaril dvom, da bi sploh obstojale. Seve, je dospel še le pred kratkem v kitajsko prestolico — Peking. Za opomine in svarila starejših prijateljev se ni zmenil in se je povrh še norčeval iz njih. Pri obedu navzoči domačini na izzive Nemca niti odgovorili niso. Bilo je med povabljeniirui več veletrgovcev, tolmačev in služabnikov. Nekateri od teh so se pritajeno smehljali. Pojedina je končala v polnem soglasju. Še le en teden za tem je izginil sluga zgoraj omenjenega nemškega nastavljenca. Z izginulim je pogrešil Nemec precejšnjo denarno vsoto, ki je bila last trgovskega podjetja. Ko je hotel čez ne&aj ui_i vstopiti v svoj 6oln, je bil navrtan in neuporaben. Nj6gova črna obleka je bila razjedena od vitrijola. Kanarčka mu je nekdo oslepil in najlepšim in s tolikim trudom vzgojenim orhidejam je nevidna roka izpodrezala korenine. Štirikrat se je lotila požigalčeva roka njegove hiše. Konj ni več žrl, potrosili so mu strupa. Pes je poginil. Kitajski trgovec, ki je bil v trg.vskih zvezah z nemško tvrdko, je dal zastopniku svet, da naj takoj zapusti Kitajsko, iker je svojo vlogo zaigral in bo njegovo delovanje nemogoče. Nemec se je odpeljal s prvim parnikom v domovino. Dogodek na Borneo. V severnem delu ogromnega podindijskega otoka Borneo se je zgodilo pred leti tole: Otok Borneo je bogat na premogu. Premogovne družbe vzdržujejo nekakc policijo in nadzorno službo. Uradniki sc razen domačih Malajcev tudi Kitajci Ker trguje na ot.ku zelo mnogo ikitajskih trgovcev, je kitajski živelj močnc zastopan. Večina priseljenih Kitajcev sc člani s.krivnih organizacij »Rdečega zmaja« in »Bele lilije«. Lepega dne je našel delavec Po-Lant. mešanec, malajski Kitajec, v izsušeni rečni strugi dragocen dijamant. Ko je zadel na kamen, je radostno vzkliknil. Za najdbo bi bil prejel bogato danilo od belega gospodarja, kateremu je že parkrat izro.il isar^e najdene dijamante. Ubogi dečko je bil nepopisno vesel in niti sanjalo se mu ni, da mu bo najdba v pogin. Radostni vzklik pri prvem pogledu na dijamant je čula Malajka, ki je nekaj metrov proč od najdišča delala na polju. Malajo-kitajec je hotel izročiti dijamant svojemu gospodarju, a že je znal za dragoceno najdbo kitajski trgovec, član »Bele lilije«, medtem ko je pripadal Po-Lant »Rdečemu zmaju«. Naj stane, ikar ho.e, fantu je treba odvzeti dijamant in ga nakloniti lilijski organizaciji. Ono noč po srečni najdbi se je zbudi) Po-Lant in opazil, da je močno zvezan.  Krog ležišča je čepela trojica neznancev — odposianci »Bele lilije«. Napadeni j« znal, kaj ga _aka. Zavedal se j., da tudi njegova organizacija ne bo rnirovala. Ker se je branil, da bi izročil dijamant, so ga odnesli na nosalih v gozd. Tam so ga mučili na vse mogoče načine, da bi izsilili skrivnost. Zastonj! Člani »Rdečega zmaja« so kmalu zvedeli za usodo najditelja dijamanta.Alarmirali so oblast, saj v tem slučaju ni šlo samo za rop, ampak celo za umor. Sedemdeset do z»b oboroženih mož je odbrzelo v s trnjem zavarovani pragozd. Slednjič so dosegli zasledovalci utrjeno kočo sovražnikov, ki so streljali. Napadalci so se lotili napada od vseh strani. Posrečil se je, od nasprotne strani ni padel niti eden strel več. Ko so udrli zmagovalci v kočuro, je bušila v zrak strahovita eKsplozija. Le par od 70 je ostalo pri življenju iil ti so odkrili napol sežgaho truplo prijatelja, ki mučen do smrti, ni izdal skrivnosti. Člani »Bele lilije« so pobegnili skozi podzemeljski hodnik. Strašen je bil maščevalni načrt in grozno je bil tudi izveden. Zahrbtni umori-so se urinili na dnevni red. Le na posredovanje premogovne družbe je prišlo do delnega pomirjenja med obema organizacijama. A še danes ne mine niti eno leto, da bi se Kitajci ne klali med seboj, radi dijamanta, ki je bil pozneje še enkrat najden in katerega se ___i kri neštetih žrtev. V drugič najdeni dijaJ_.?._lt bO obrusili in ga prodali v Ameriko.