^	PoStnina plačana v gotovini.
Številka 33.	V Ljubljani, dne 18. avgusta 1921.	III. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev = za Slovenijo v Ljubljani. = Cesta posamezne štev. 2 K 50 vin.
„NAS GLAS“ izide vsak četrtek. Celoletna naročnina .... K 100'— Polletna naročnina ..... K 50'— Četrtletna naročnina .... S 25•— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi :..-	— p0 ceniku. =:=:=
Uredništvo: 1 tibluna fiini.-k; <eMt* : tev 'Jt 11. Hok« pim v ne vrača, ako se ne priloži vnan k; P; pisr v laiiniot m cirilici sprejema le podpisane in zadostno liankiiane Rokopiee |e pošiljati »amo uredništvu v Ljubliani.
Upravništvo: Ma natočila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošitja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubliano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
— rst —
Nekaj misli in opazovanj j k nazivom drž. uradnikov. |
Te dni je prispel na svoje novo službeno mesto pokrajinski namestnik gospod Ivan Hribar. Pomemben dogodek je to, ne samo radi izrazite osebnosti gospoda Pokrajinskega namestnika, temveč tudi, ker je prvi lunkcijonar na temelju nove nase ustave. Z njegovim prihodom se je končno vendarle že pričela prevedba iz-i’eeinih, po prevratu ustvarjenih razmer v uržavni upravi v toli zažcljene redne raz-niere. Umevno, da se je s tem dogodkom v obilni meri bavilo vse slovensko novinstvo. S stališča našega članka'na je zanimivo. da ie gospoda pokrajinskega namestnika vseskozi napačno nazivalo s kra-jieviai namestnikom v izpisani ali okrajšani obliki.
Nekdo pa je v tem vendar le že bil Čital novo ustavo in je v ljubljanskem dnevniku potem razložil »velikanski raz-l°ček,« kakor se izraža, med kraljevskim Pokrajinskim namestnikom: kraljevski namestniki so oni trije, po narodni skupščini izvoljeni možje, ki izvršujejo kraljevsko oblast, čc te kralj radi nedoietnosti ali duševne ali telesne bolezni nesposoben, jo izvrševati, in ie iz istih razlogov v sled-ujem primeru tudi prestolonaslednik ne n;ore izvrševati: pokrajinski namestniki Pa šefi sedanjih .nokrajinskih uprav, ki ostale, ko ie stopila v veljavo ustava, de svoje likvidacije oz. prevedbe uprave v uove oblasti. Tem svojim, ustavnim določ-unm ustrezajočim izvajaniem pa ie člankar postavil: »Seveda ni nič napačnega, čc se pred naslov pokrajinskega namestnika dostavlja kratica .kr.\ saj je bil tudi pod • vstrijo vsak namestnik ali deželni predsednik .c. kr.‘-<
Že sklicevanje na naziv bivših avstrijskih namestnikov in deželnih predsed-nikev kakor tudi Stilizacija tega stavka da člankar nekako podzavestno čuti ^‘hkost svojih argumentov. Priznati mu do Dač treba, da ie vnašanje idej avstrijske miselnosti v naše državne in. ustavne rf-zmere nedopustno. Po tei logiki bi se d' or. tudi zgoraj napominjani kraljevski kiinestniki smeli in morali nazivati kr. ralievski namestniki, kar po priprosti 0kr,ki vendar le nikakor ne gre.
^ i Preko leta ie že, kar se je bil v »Na-Glasu« nekdo oglasil, tožeč, da vlada r:,bi naslovov, osobito napominjane kra-!. 0 med našimi uradi (v Sloveniji) veli-j. Zrueda. Podal na je tudi pravilo, ki naj Zttiedi' odpomoglo- ker imamo kralje-s*edi iz tega. da so vsi državni uradi j<0\u-rcKii. To pravilo ie enostavno in krat-• zmedi pa ni odpomoglo. ker ni pravo.
Pač ua ie zmedo še povečalo, ker ie njegov napačni nauk marsikoga pridobil zase, da ie pričel to kratico dostavljati ostalemu nazivu svojega urada.
Kaka zmeda vlada baš glede rabe te kratice, je resnično že čudno. Isti urad je včasih .brez te'kratice, včasih z njo. Tudi posamezni oddelki istega urada se v tem med seboj razlikujejo; da, celo isti oddelek ie zdai brez nie. zdaj z njo, kakršnega j prepričania o potcebi nje rabe ali kakršne navade je pač pisarniška ali prepisovalna moč, ki izeotavlia primerke, ki gredo med svet. Nadrejena oblastva ne uporabljajo kratice, podrejena jo uporabljajo in jo do-dcvajo tudi naslovom nadrejenega oblast va. morda celo s kakim podagoškim namenom. Pa tudi to se zgodi, da io nadire-icno oblastvo daie podrejenemu, sebi pa ne: primeri št. 139 »Ur, 1.« za leto 1921.
Žalibog nad vsemi upravnimi deli naše države nimamo pregleda; vendar je gotovo, da te zmede ni v Bosni in Hercegovini. kjer uradi tudi prej razim stvarnega naziva niso imeli nq.dal.inih označb, pač ker se Avstrija ni mogla z Ogrsko sporazumeti. čigava bodi ta dežela, pa se jim tudi skupnega naziva »c. in kr.« niso upali dati. Tudi ni nikake zmede v območju bivše kraljevine Srbije, kier kratica kr. pri nobenem državnem uradu ni v rabi. kar i kaže že kratek pregled uradnih objav in ! razglasov v Službenih novinah. Tako tudi , pri ministrstvih: na levi zgoraj imajo na : svojih tiskovinah pač tiskano: »kraljevina i Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ministrstvo j pravde«, a ni bilo še videti podpisov ali označb: kr. ministrstvo saobraćaja, kr. minister, kr. načelnik v zastopstvu, itd. Tudi sedaj niso teh označb uvedli, ko imamo ustavo, ki ie končnoveljavno. kar je ; bilo sicer predvideti, ustanovila monarhie- i no vladavino. In vendar so bili Srbijanci risti. ki so nas prečane zopet pridobili za j monarhijo, potem ko so nam onn ki so nas i zrevoluciioniraii. morali odvzeti vernost i bivšim cesarjem in kraljem, povzročite- ' !jem neizmernega gorja in neštetih krivic, i a nas s tem nehote vrgli, vsaj po naši i ogromni večini, republikanstvu v naročje. ! Iz nedostatka dinastične privrženosti Srbi i iorei ne opuščajo teh označb.
Kako toirei z našimi uradi v Sloveniji? — Po našem mnenju ie pravilno to- : le: glede nazivov in terci tudi k/ratic, o katerih ie govor, ne sledi nič iz teh ali onih okolnosti: tudi njih uvedba in raba ni prepuščena poljubnosti pjadov in uradnikov. temveč morajo biti dovoljeni in dani ! no pristojnih mestih, 'določenih v ustavi, j
Ker nam že po zakonu vztrajnosti j pogled vedno uhaja v bivšo Avstrijo, bodi m le na kratko opomnjeno, da si tudi tam j uradi in uradniki naslovov niso sami pri- ; vzemali. temveč da so jim bili podeljeni. ;
Naj pokažemo le za najnovejše čase na cesarjevo ročno pismo 17. 10. 1889 o uvedbi »c. in kr.« pri skupni armadi, enako ročno pismo 4. 10. 1895 o nazivanju ministrstva cesarske in kraljeve hiše, § 40 zakona 25. 1. 1914, drž. 15, (služb, pragmatika), po katerem se določajo uradni naslovi v različnih službenih panogah in resoirih po cesarjevi naredbi.
Kako pa pri nas? — Jasno ie. da tudi v Sloveniji prihajajo v poštev le pozitivne določbe, v tein oziru izdane po pristojnih mestih. Z avstro-ogrsko monadiiio je državnim uradom, ko so bili z razglasom Narodne vlade za Slovenijo 31. 10. 1918 Ur. 1. št. 1, prevedeni oz. konstituirani v urade nove države, naravno in nujno propadel tudi naziv »c. kr.« Poverjeništvo za pravosodje je z naredbo 31. 10. 1918 »Ur. I.« št. 6. zq pravosodna oblastva izrečno določilo nazive: deželno sodišče, okrožno sedišče, okrajno sodišče, državno pravd-ništvo; ostala poverjeništva so druge, svoje urade nazivala slično v svojih na-redbah in odredbah stvarno po prejšnjih nazivih, ne da bi jim pridevala kratico Kr. Kake pjemembe v teni oziru doslej niso bile odrejene. Kar ie bilo ustanovljenih novih uradov, ie dobil vsak svoi naziv po stvari, kateri služi, a vedno brez kratice. ! 'stava z dne 28. 7. t. 1. pa določa v čl. !■ 4—106. da se državna oblastva ustanavljajo po predpisih zakonov, da se z zakonom predpiše, kako se imenujejo uradniki, in da se določajo poklici državnih služb, pravice in dolžnosti državnih uradnikov vseh strok z zakonom o uradnikih. Tu vmes bode tudi rešeno vprašanje o nazivih uradov in uradnikov.
Kakor je sicer poželjno, da se nazivi državnih uradov čiinpreje uredijo že radi neugodnega vtiska vsake zmede na sodržavljane, osobito pa na inozemce. nam je strpljivo počakati, dokler se to ne zgodi. I kitici na no našem mnenja ni nepravilno, da se držimo nazivov, danih nam po naših dosedanjih, svci čas v to nedvomno pristojnih vrhovnih oblastvih. in nam ie v popolno 'pomirjenie vesti zgoraj poudarjena, miselnost srbijanskih naših bratov, ki se pokazuje tudi v nazivih vojaških in carinskih uradov in oddelkov centralnjh uradov. zasnovanih na upravnem ozemlju Slovenije.
B. (Maribor):
Oderuštvo in komunizem.
Bombe pokajo in samokresi. Zavratne svinčenke iščejo živih žrtev. Ministri oadaio. Kakor kuga se širi rdeči teror med množicami, vzplamti navzlic obznanam, policiji, žandarmeriji in vojaštvu zdaj tu, vzplapola zdaj tam in vzburja venomer
državo. Nedolžne žrtve stočejo no bolnišnicah. nedolžne žrtve jočejo ob odprtih grobovih, nedolžne žrtve nerazsodnih de-sporadov in brezvestnih hujskačev. Ječe tedva obsegajo hudodelce, sodnijski akti naraščajo, dnevno časopisje polni kolone s tozadevno snovjo.
Med tem gre življenje v Jugoslaviji svojo staro pot. Strankarstvo si daje duška v osebnih napadih po političnem časopisju. kjer ne .gre za načela in ideje, temveč za slabosti in pogreške posameznikov. ki jih napadajo po pravilu: »namen posvečuje sredstva« z obrekovanjem, natolcevanjem. podtikanjem, častikrajo itd. saj vedo, da pri nerazsodnih »semper ali-quid haeret«. Na drugi strani prezirajo ali pobijajo z sofizmi vsako še tako koristno in pametno misel, ki prihaja iz nasprotnih vrst.
Korupcija, oderuštvo in draginja se razcvitajo od dne do dne bolj pod pokroviteljstvom vladajočih krogov, ki jih pospešujejo z »dobrimi« vzgledi. Kapitalizem pod krinko narodnosti praznuje orgije. Naši krščeni in nekrščeni »Jugoslovani« obhajajo danes »zlato dobo«. Le poglejmo, kake dividende izplačujejo .naše banke in zadruge svojim zadružnikom! Tovarna za sladkor v Osieku n. pr. z ustanovno glavnico 10 milijonov kron izkazuje za 1. 1920/21 4,017.200 K t. i. nad 40% dobička: temu primerna je dividenda, ki znaša na akcijo v znesku 500 K v gotovini 125 K ter eno podarjeno akcijo v isti vrednosti. Ako pomislimo, da smo kupovali kg sladkorja, ki je stal tovarno kvečjemu 16 K. po 50 do 70 K, se pač ne bomo čudili. S takimi primerami bi mogli napolniti nekoliko številk »N. GL«.
Kakor poroča »Jutro« št. 171. so sprožili beograjski hišni posestniki v Zagrebu misel:» udruženja za zaščito lastnine,« ki. bi se naj v njem združili vsi prizadeti stanovi. da branijo svojo lastnino. Iz članka »Kam plovemo?« v »N. GL« št. 28 in 29 je razvidno, kam pes taco moli. Stanova-me je — saj pri nas -- edino blago, ki ga zmagujejo nepremožni sloji; torej še to nam hočejo preustrojiti!
Državniki in kapitalistično časopisje pa iščejo vzrokov našega komunističnega terorizma — zunaj mej. IJri nobenem hudodelcu niso našli tujega denarja - - vsaj dc sedaj nismo ničesar čitali o tem — vsi so naši državljani ali vsaj ljudje, ki bivajo že dalje časa med nami, in vendar vodijo niti zajote zdaj v Budimpešto, zdai v Sofijo. na konec celo v — Moskvo. Nesmisel! Niti hudodelstev vodijo v — oderuško. ipodkupno buržoazijsko družbo! Dokler ne uvidijo vodilni krogi te resnice, dokler ne napravijo reda s strogimi zakoni proti oderuštvu in Dodkiipovaniu urad-ništva, dokler ne zavarujejo množice proti brezvestnemu izkoriščevanju obrezanih in neobrezanih »Jugoslovanov«, tako dolgo bodo brez uspeha grožnje in kazni, obznane in sodniia. Naš boljševizem se razsule v prah, ko nastanejo nri nas razmere ki bodo tudi malemu človeku omogočile življenje. Današnje okolščine na rodijo. kakor hidra, od dne do dne več glav. več desnerndov. ki nimajo ničesar drugega izgubiti, kakor golo življenje ali od gladu ali pa na zločinski način.
Boi državi nevarnemu komunizmu na nož! A ne samo z obznanami in sodnijo, policijo m iečami. temveč zadeti ic treba zlo prj korenini. Kaj nam pomaga vzgled Karla Velikega, ki je dal krstiti tisoče oo-ganskih Saksoncev s silo in z uspehom, da so se mu na mah uprli, pomorili duhovnike in malikovali boli. ko prej kakor hitro ie zapustil z vojsko deželo? Kai pomaga razveljavljati komunistične nianda-
! te. razpuščati organizacije itd., ko bodo ; i komunisti izipremenili le tvrdko ter pod j drugim imenom zasledovali iste cilje?
Odvzemite »im oporo v nezadovoljnih i množicah z dobrimi socijalnim! zakoni,
! preskrbite masi cenena kruha in možnost j zaslužka delu Primernega! S tem se bo | razblinil komunizem, kakor skopni megla, j kadar zasije solnce in potegne veter; s j samim pritiskom pa spravljamo v nevar-i nost državo in -- za državo gre!
Upajmo, da bo vsaj odmev zločin- j | skega strela iz Delnic streznil vladajoče ; i kroge in naše zastopnike v parlamentu, j I da po dosedanjem tiru» ne ide više«. V to ; j - - pomozi Bogi
VT.KOSLAV JČ.
Razdolžitev.
Narodno smo osvobojeni. Nič več : nas ne preganjajo, zapostavljalo in zani-; čujeio ošabni Nemci. Naš jezik ima vclja-■ vo povsod, po vseh uradih. Nič več nas ne zasledujejo nemški ali nemškutarski ovaduhi, detektivi, policaji in orožniki. Svobodni smo! Lepo bi se živelo v Jugo-: slavili.
Toda padli smo v žrelo oderuhov in vo.inih malharjev. Vrag jih vzemi! Ali je . res, da moramo v Jugoslaviji, ki je agrarna država, jesti najdražji kruh in to po preteku treh let. kar je minula vojna? Cenene ržene moke pa niti ne dobiš. Pred ; žetvijo stojimo, cene moki pa gredo kvi-; šku1 In zakajg Zato. ker nas imajo bana-: ški čifuti v rokah. Prokleta valuta že ne j igra tukai take viog.e. ampak igra jo oderuštvo. Ali ie treba od moke. ki jo dobivamo. plačati v P.umi ali Zagrebu tudi carino, ker ie že vsak najpotrebnejši predmet zacarinjen. Jaz bi to čifutsko izrabljanje povečini pripisal neavtoriteti vlade, ki nima dovoli energije, priti temu oderu-štvu v okom.
Leta 1917 in 19!8 je bivša avstrijska vlada z vso srditostjo preganjala vinske Producente, kupce in gostilničarje za vsak vinar, ki je bil neupravičeno previsoko računien. Sodnije so imele polne roke ac-la. in vino je ostalo še nri primernih cenah. ker so se ljudje le bali denarnih kazni. Isto hi naj uvedla nova naša vlada!
Ali je treba, da si kupičijo producenti brezmejno bogastvo, ubogo ljudstvo, med ! katero se prišteva državno uslužbenstvo, j na mora to beganje za bogastvom mirne i krvi gledati in si misliti, če imaš eno ob-! leko za praznik, eno pa za delavnik, pa j šta trebaš više!
Leta 1898. se je od bivše avstrijske j vlade uvedla akcija, ki ie razdolžila dr-: žavne uslužbence. Boli kot kedaj prej bi ; bila sedal taka akcija na mestu, da se po-^ more uslužbencem do zelene veje, katere i sedaj ne moreio doseči. Vsak mesec pla- ;
! čevati dolgove in zopet dolgove, za dru- j | ge potrebščine pa ostane presneto malo, I | kai še da bi si privoščili kake potrebne j j toplice! Vsako obleko in vsak nar čev- j ; Ijev moraš vzeti na »puf«, tako da nismo ! j nikoli na čistem, med tem. ko naše pi- | javke že ne vedo več. kake dobrote bi si ! še privoščili. Sramota ie gledati, kako se ! vozarijo v avtih, velikih kot male ladje, j | verižniki in raznih bančnih ravnateljev metrese. kako bahari.io razni bogati idi-ietje s svojimi še večjimi idijotkami! Pa j se nekateri še čudijo obupancem, ki me- j ' čeio bombe in strclajo!? —-
Teinu mora biti enkrat drugače, j Uradnik, ki ic ptred vojno imel 240—280 ; kron mesečne plače, si niti več na cesto ; ne upa! V enakem razmerju so vsi drugi j na s ta vijenci.
Apeliramo na našo vlado, naše poslance. ki so naših misli in poznajo naše težnje in našo stanovsko organizacijo, da zastavijo vse svoje sile, naj stori vlada korake in nas razbremeni, sicer nam pri teh. olačah ni mogoče izkopati se iz dolgov. Če ie to šlo v Avstriji, zakaj bi ne šlo v Jugoslavlij? Dobičkarji naj plačujejo primeroma višji davek, ali se naj uvede 50% premoženjska oddaja, pa bo vlada imela denarja dovoli.
Povišanje najemnine in javni nameščenci.
(Konec.)
Hišni lastniki računajo — najbrž po nekem napačno jim danem zasebnem navodilu — vsi popolnoma neupravičeno od sedanje trikrat ali celo štirikrat povišane najemnino. Razlika na teli pristojbinah znaša v vseh slučajih več sto kron na leto. to pa zlasti tudi zaradi tega, ker ie odstotek gostaščine pri višjih najemninah mnogo višji. Hišni lastnik bo olačal letos in leta 1922. na gostaščini, vodarini in kanalizacijski pristojbini kakih 200 K. najemniku pa računa kair kakih 900 kron.
Sedanje povišane najemnine pridejo za odmero davka in za odmero teh treh pristojbin v poštev šele leta 1923. Ker se ie gostaščina percentualno v Ljubljani v 1. 1920 samo zaradi tega toliko zvišala, ker ie bila hišna najemnina do takrat še vedno neizpremenjena. bo moral občinski odbor pri določitvi gostaščine in vodarine za L 1923. vzeti nižje odstotke, kor ie sedaj najemnina dovoli visoka, če bi ostali pa ti odstotki proti vsemu pričakovanju še nadalje is!i, borno plačevali te pristojbine na že leta 1923. v višjem znesku, ne oa letos in I. 1922. Kakor se ne more zahtevati od najemnikov, da bi ; ovračali hišnim lastnikom že letos one stroške za razsvetliavo stopnic (člen li. uredbe), ki jih bodo imeli leta 1923.. tako nimaio oni tudi nikake pravice zahtevati že letos povrnitev teh pristojbin z onim zneskom, ki ga bodo plačevali šele v 1. 1923.
V svrho lažjega razumevanja navedem en primer.
Dno 1. tulila 1914 je znašala na pr. celoletna najemnina 1110 K. Odbilo se le za razsvetliavo stopnic 20 K. za 4% g°-staščino 40 K. za 5% vodarino 50 K, čista najemnina 1000 K. To najemnino .ie vzeti sedal trikrat, torci z zneskom 3000 K. K tej najemnini ie prišteti: 9% gostaščine. 14% vodarine. 2% kanalizacijske pristojbine. skupaj 26% od odmerjene podlage za leti 1921. in 1922, na pr. od zneska 1100 K 286 K -- Plačati ie torej za L
1921.	in 1922 celoletno od 1. avgusta V1?,! dalje 3286 K.
Odmerna podlaga za leti 1921. in
1922.	se je dobila na ta način, da srno od kosmate najemnine, ki se ic plačala v času od L novembra 1919 do 31. oktobra 1920 na or. z zneskom 1260 K. odbili takratno gostaščino. vodarino in kanaliza-cijsko pristojbino (skupai na primer 130 kron) na razsvetljavo stopnic (na primer (20 kron)
Poleg te tako dobljene najemnine 3286 K imajo povrniti naiemniki hišnemu lastniku še sedanje resnično stroške za razsvetliavo (in snaženje) stopnic. dimnikarja in za morebitno izptraznienie greznice. Vse te stroške ie porazdeliti tV-vse' stranke v hiši in tudi na hišnega lasi nika. ako v njej stanuje. '
Ako je računil hišni lastnik kakem« javnemu nameščencu, ki živi prete .n
ob stalni plači ali pokojnini čisto najemnino z dne 1. Mija 1914 štiri ali večkrat nii Da zahteval doklade (gostaščino. vodarino in kanalizacijsko pristojbino) v neprimerno V'šjern 'znesku, naj poizve najemnik potrebne podatke pri davčni administraciji v 1 jubjjani (na deželi pri davčnih okrajnih oblastvih) s tem, da vpogleda v hišne napovedi ter naj opozori potem hišnega lastnika* da je bil n jekov zalitevek neopravičen, ker sme zvišati najemnino vsled uradnih podatkov, ki mu jih nai navede, samo na manjši znesek.
Če bi hišni lasnik vztrajal pri svojem očividno krivičnem zahtevku, naj dr- najemnik sicer plača, obenem pa naj naredi v smshi člena 30. uredbe in členov 11. in 19 (št. 6) pravilnika kazensko ovadbo zoper hišnega lastnika rer jo na’ Pošlje v Ljubljani (z okolico vred) in v Mariboru (tudi z okolico vred) državnemu stanovanjskemu uradu, na deželi okrajnemu glavarstvu.
Kazenske določbe člena 30. uredbe so namreč zato sprejete v uredlbo. da se bedo izvrševale in nc satno zato. da bodo ležale pozabljene. Prekrške določil uredbe je kaznovati z denarno kaznijo do 50.000 K (eventualno z zaporom do 6 mesecev). Ako hišni lastnik kljub ugovoru in kljub uradno dobljenim podatkom yz-raia pri svojem krivičnem zahtevku, ie tako postopanje — milo rečeno — prekršek določil te uredbe ter nasprotuje Lidi določilu člena 36. naše ustave.
V ovadbi se naj izrecno navede, da sc zahteva od hišnega lastnika tudi povračilo škode, to je povračilo preveč plačanega zneska. Vloga ie po 44. lit. i avstr. Dristbb. zakona kolka prosta in je tudi rešetke (odločba) kolka .prosta. x Člen 7. pravilnika, po katerem dolova najemnino v onih slučajih, kjer bi se
hšni lastnik in prevzemnik ne mosta pogoditi za višino najemnine, velia lahko v °nih slučajih, kjer bi zahteval najemnik ‘nanišo nego maksimalno najemnino (na M samo dvakratni povišek), ne pa tam, mm- zahteva gospodar očividno krivično večjo nego maksimalno (trikratno) na-,emnino iz j 1914. Tu se ni nič pogtijati za n a Jeni ni n o. ta ie že v. uredbi natančno določena. Ravno tako je na vsak način bfekršek uredbe, ako zahteva gospodar bovinUev trikrat večjih stroškov za go-sm.sčino. vodarino, kanalizacijsko pri-Hf,ibino itd., kakor jih ima v resnici.
Ako bi se skliceval v kakem poedi-dem slučaju kak hišni lastnik na določbe , ~a. l,re'c1*be. nai mu pokaže najemnik mučilni nalog o dohodnini, ker je v smislu vlena 1. pravilnika oni dohodek maroda-'°9. ki ic bil podstava za dohodnino; v 0 Podstavo se pa draginjske doklade '^vnih nameščencev po zakonu ne smejo vštevati.
Predlogi
^r- G. GOJKOVIČA o izprememb aKona o državnim činovuicama Pbdčinovnic m« i služiteljima grad janskog reda.
^ Zagrebški »Naš Glas« poroča, da ji |)avez i n. naprosil dr. G. V. Gojkoviča ^miskega svetnika, naj prouči Predloj ^^kona o novi službeni pragmatiki držav v.., bencev ter stavi svoie izpreminje n^;lc Predlogo. Pr. Gojkovič je pdverje .^ nulogo izvršil. »N. Glas« v Zagrebi
t]u . Gojkovič osniva svoje mišljenje Voj- . državni službenici morali biti zado uko bi se taj predlog zaista oza '|r> Pa ovim razlozima
a)	ier ie tim predlogom do krajnje ; mogućnosti finansijske snage Kraljevine osigurana pristojna egzistencija aktivnim i i umirovljenim državnim službenicima, ; njuhoviim udovicama i njihovoj siročadi. ;
b)	[er su periodičnim trogodišnjim ; povišicama onemogućene pretericije i i protekcije, pa će svaki čestit činovnik ;
: moči i morati posle 35 godina službe do- j ći u najvišu moguću Platu svoje činov- : meke kategorije,
c)	ier ie (mudrom i naprednom) usta- i novom Stručnog Saveta zajamčeno su- ; delovanje samih činovnika pri postavlja- : nju službenika i državnu službu (čl. 5.) i j ori omogućavanju stručnog izobražavanja : činovnika (čl. 78.). a po svemu se vidi i ! pri postavljanju starešina. To će biti slič- ; no. kao što će sudovi sami sebi birati . starešine i odlučivati o postavljanju su- :
! daća.
d)	ier će rad i vrsnoću činovnika u ;
• službi ocenjivati ne samo njegov stareši- '
na. koii zna biti i pristran, nego naročita j ocenjivačka komisiia-
e)	ier se činovnički rang ne će pro- ‘ sudjivati po službenom položaju, nego po vremenu provedenom u jednoj i istoj pe-
I liodskoi povišici, pa će no tome n.osto-iaii samo iedan status — na veliku žalost urezidialista i vladinih generalštablera.
f)	ier su činovnicima sa starešinskim
; poiožaicm osigurani — sasvim opravdano j ; - osobiti dodaci.
g)	ier su činovništvu osigurana godi- ; i šnje potrebna odsustva odmora radi,
!i) jer su prilično dobro i jasno ozna-I čene činovničke dužnosti i prava.
Ja se samo jednoga bojim, a to je: : preopširnosti toga predloga. Naročito pada u oči. da od 188 članova otpada na sa- * me disciplinske propise 55 (čl. 97—151)
, dakle skoro jedna trećina, dok se to sve ! moglo sabiti u nekoliko članova. Opis ! eeje procedure disciplinskog postupka : mogao je otpasti i izreći se jednim jedinim 1 I članom, koii bi glasio po prilici ovako; !
; G/isciolinski postupak se vodi no načeli- ;
I ma krivičnog nostnnka.« Time bi bilo sve j ! rečeno, a Narodna Skupština bi ore radje i pristupila pretresu i prihvatu kraćeg za- ; konskog predloga, a ' Ministarski Savet i bi takav predlog pre usvojio, jer ne bi j morao innoeo — studirati!
Pojedinim članovima izradjenog za- i konskog predloga imam ove ispravke i i dopunp>
Cl. 1. U njemu treba brisati reči; j »onaj gradjanin. koji« i zameniti ih sa i ->k(>god«. jer se no trećem stavu člana 2. i mogu i stranci dakle negradjani primiti u našu državnu službu.
Čl. 2. Treba sasvim izostaviti prvi i drugi stav. jer skoro od reči do reči ponavljaju član 1.9. Ustanova od 28. junija 1121. Osim toga se drugi stav protivi drugom stavu člana 19. Ustava, po kome se prirodieni državljani strane narodnosti mogu primiti u državnu službu po naročitom odobrenju Državnog Saveta i na obrazloženi zahtev nadležnoga Ministra i ore no što se navrši deset godina od njihova nastanjenja u Kraljevini.
Čl. 5. Navršena 18. godina neka se zameni 21., jer ko nije sposoban po zakonu sam sebe pred sudovima i vlastima I zastupati ?\iti obvezati, neeo to za njega i mora činiti roditelj ili tutor (staratelji, tai j i ne može biti podoban ni za otpravljanje j i javnih državnih nosala. Tu izmenu treba | učiniti već i zato. da se ukloni antinomija ' u samome tome članu, koji malo niže i odredjuie. da državnim službenikom ne I može bhi lice »koje ie pod tutorstvom«.
Lza to i čl. 154. računa u penziju samo ; vreme proveđety> u državnoj službi tek 1 od navršene 21. godine.
Čl. 11. Ako se prihvati predložena izmena člana 5., onda se mora u posljea-niej rečenici drugog stava ovoga člana brisati: »U slučaju maloletstva odobrenje od roditelja ili staratelja.«
Čl. 12. Neka se u drugom stavu briše; »organi odredjeni ustrojstvom Centralne Uprave« i zameniti ovim rečima: »nadležni Ministri po„ odredbama zakonu.« ier to tako odredjuje četvrti stav člana 90. Ustava.
Čl. 14. Neka mu se kao drugi stav doda član 18., koji treba brisati kao zaseban član sa sadašnjeg mesta, jer tamo on apsolutno nije ni u kakvoj organskoj vezi s odredbama čl. 15—17. i čl. ,19.. izmedju kojih strči kao klin iz vreče.
Čl. 18. Treba ga brisati s razloga kod či. 14.
Čl. 30. Iza reći; »Službenik je« treba dodati: »od dana stupanja na dužnost«.
Čl. 31. Neka se briše kao suvišan s obzirom na novu tekstraciju člana 30. Jedino treba drugu rečenicu ovoga člana: »Od napredovanja teku mu nove prinad-ležnosti od prvog dana sledećeg meseca« dodati članu 47. kao zaseban treći stav, ier ta rečenica tamo spada organski.
Cl. 32. bezuvjetno valja brisati drugu rečenicu (»Isto jc tako«) ier ie dosta, da ie aktivan činovnik u jarmu. Kakav život M on provoditi u penziji, ne tiče se nikoga.
Čl. 46. Sadašnji tekst mora se brisati u celosti, jer je — na štetu državnih službenika — protivan naprednom propisu trećeg stava člana 18. Ustava. Treba ga nadomestiti ovim tekstom; »Za štete, zlonamerno učinjene nepravilnim vršenjem službe, odgovara službenik po propisima člana 18. Ustava.« »Za protuzakonite čine ili propuste, koje službenik učini po naredbi starešine, odgovara naredbodavac krivično i materijalno.«
ČI. 47. Treba ga nadopuniti, kako Jc označeno pod 31, čl.
Cl. 82. Neka se bezuvetno doda još drugi stav. koji bi glasio;
»činovnik, koii je oromenio vrstu državne službe, može u novoj državnoj službi doći do starešinskog položaja teiK, pošto je u njoj navršio deset godina službe.
Tom će se ustanovom »prečiti uska-kivanie kojekakvih karierista iz sudbene i finansijske struke u — upravnu. — koje ie do sada gorko ponižavalo i oštećivalo upravno činovništvo.
Čl. 95. Kao treći stav treba umetnuti;
»Nadležnost Stručnog Saveta obuhvata:
a)	prosudj!vanje, postoje li pri želji nekog lica. da bude primljeno u državnu službu, svi propisani zahtevi dotično predvidjene zapreke, da to lice može ili ne može postati državnim službenikom (čl. 3—10);
b)	davanje mišljenja u slučajima una-Predjen.ia oreineštanja. stavljanja na raspoloženje uvažavanja ostavke, pcnzioiii-sanja. otpuštanja te povratka službenika natrag u državnu službu;
c)	stavljanja trojneg predloga na obvezami Doziv nadležnog Ministra za poDimicnje mesta sa starešinskim položajem:
d)	davanja mišljenja za odsustva zbog usavršavanja u struci ili izučavanja koje nove struke (čl. 78).
Ako se ova stavka ne uvrsti, onda je Stručni Savet -■ nirtvorodjenče.
Cl. 142. Ncloa se ispusti završetak drugog stava: »Ako tužilac na to pristane«. Ne učini li se to. onda i tužilac ima neposrednog utccaja na izricanje presude, a to ne srne biti.- •
Čl. 151. Posleđnm rečenicu drugog stava: ^Pravna sredstva mogu sc dosta-v 1i telefonski« treba izostaviti, ier je to odviše — »do domaći«, a osim toga mogla bi se ta ustanova baš na štetu činovnika zlorabiti na pr. da netko treći apelira i onda kada presudfcnik to nikako n? bi učinio u svome interesu. Drugo ne neba ni da spominjem.
Čl. 156. Izmed ju »Započeto« i »pola« ;reba bezuvjetno umetnuti »drugo«, jer je mače druga rečenica prvog stava logično •protivna odredbama prve rečenice prvog stava.
ČL 161. Pozivanjem na treći stava 5. ;e pogrešno i nema smisla.
Završavajući svoje mišljenje, moram naglasiti, da sam polazio sa stanovišta, ■cako treba da se izjavim o već izradjenom predlogu, a ne da ia izradjujem nov predlog.
0 svakoj stvari mogu postojati različna mišljenja, i svako od njih može da ie Ispravno — naravno po shvatanju nro-sudjivača.
Ja držim, da bi izradjena pragmatika. ako se prihvate promene. koie sam v še predložio, bila relativno dobra. Savršenu pragmatiku ne bih ni ja mogao izraditi.
Vestnik.
Naš krali Peter I. Osvoboditelj umri!
V torek zvečer se je raznesla po I jubljani tužna vest, da je naš. žc daljšo dobo bolehajoči kraji heroj ob pol 6. na Topčideru umrl. Dolgo, največjih borb, trpljenja, zmag in triumfov bogato življenje se je zaključilo. Kot vladarski sin izgnanec ie izpil čašo bridkosti in ponižanja do dna, kot kralj je prestal najstrašnejše čase trpljenja in tuge. A niti en hip ni užil sramote. Kot izgnanca ga je narod sam poklical na prestol in ga je kronal s krono vlito iz topa deda Kara-gjorgja. Kot krali je osvobodil vse Srbi-iance ter io obnovil veliko Dušanovo srbsko carstvo. Kot krali pa je doživel žalost. da ga je napadel bolgarski nemški tovariš. In pobil je izdajalca! Doživeti pa je še moral da ga ie zgrabila združena armada avstro-ogrska. velikonemška m bolgarska obenem. Trije velikani so naskočili enega samega! Bili so obupni časi. A končno se ie zgodil ponovno čudež, da je David pobil Goljata. In kralj Peter je dosegel svoi živlienski ideal: zedinjenje vseh lugoslovenpv. In še je doživel, da ie dobila Jugoslavija svojo prvo ustavo. Nato ie umrl. Umrl je lahko srečen, ker dosegel ie vse, po čemer ie hrepenel. Krali Peter 1. naš Osvoboditelj, je bil vedno prvi uradnik državin. Ustava iu zakoni so mu bili nad vse sveti. Bil je vzor vsem jav. nameščencem v izpolnje-
vaniu 'dolžnosti. Narod in država sta mu bila vse:	njima se jg žrtvoval vedno
skromen in tih do zadnjega trenotka. Večna mu slava!
Podjetni poštni vsiužbenci v Beogradu. »Pošt. glasnik*, poroča: Tovariši v Beogradu so dosti bolj požrtvovalni kakor mi. V društveno blagajno prispevajo mesečno po 100 kron; poleg tega je žrt-I voval vsak član še po eno dnevnico. Denarni učinek ni izostal. »Savez« ima nad Suri milijone kron imetja ter ie po zatr-. d’lu predsednika najbogateiša korporaci-: ia v Beogradu. Imetje je naloženo veči-j notna v posestvu ki so ga kupili od Pc-! tra Novakoviča za 600.000 dinarjev. Da-; ne s ga ne marajo prodati niti za milijon : ednarjev. Na xein posestvu stoji več hišic, i kjer stanuje 41 družin. Vse te kolibe bodo : podrli in zgradili na dobljenem prostoru ; poštanski dom. Že za kongres so Izvršili malo izravnavo tal in adaptacijo neke zgradbe, da se ie lahko vršilo posvetovalne prvič na lastnih tleh. Do sedai nismo prispevali »prečani« v blagajno »Saveza« niti vinarja; zato nam mora biti razumljivo. da nam ne dovoli »Savez« odločilne besede.
Družinskih prisocvkov za otroke, ki so 16 let stari, a se učijo trgovine in obrti ali sličnega, ne dobivamo. Zakaj tako? Noben trgovec ali obrtnik ne vzame v uk učenca proti preskrbi s brano, obleko in drugim. To je sad draginje. Roditelji takih učencev rnorajo skrbeti za obleko, perilo in drugo sami. Sreča tvoja, čc spraviš učenca pod streho za hrano. Ali bi ne bilo na mestu, da bi dobivali roditelji takih učencev, ki raztrgajo na leto dve obleki in tri pare čevljev, tudi rodbinske prispevke? — Ce pa Imaš sina v podčastniški šoli. mu moraš kupiti sabljo za 300 K. Ali nima vojaški erar sabelj? Nazadnje mu bo še treba kupiti kanon in i konja, ustrelili ga bodo že drugi, če ne ; kdo drugi, pa Italijan. Včasih je bilo sa-! beli polne magazine, kje pa so sedaj?
Za tiskovni sklad »Našega Giasa«' so darovali: 1. G. Vončina Milan v Gornji Radgoni, dobljeno stavo 100 K. 2. Oddelek, finančne kontrole, Dravograd 30 K. 3. g. Jenko Fran, davčni upravitelj, Ljubljana 25 K. 4. Davčni urad v Kostanjevici, gg. Baudaž Rudolf in Marinč Peter v Osilnici po 20 K. 5. Gg. Lcnard Fr., Zupan Lenart in Troha Ferdo v Osilnici po 15 K. 6. Gg. Drevenšek Josip v Šoštanju in Podnar Marija v Osilnici po 10 K. 7. G. Versel Alojzij v Ptuju 7 K. S. Gg. dr. Travner, dr. Košan, A. Hudnik, dr. Zu-Pin; Fr. Vuk, Gv. Rožič, los. Turk, Fr. Rubin, J. Kogej, J. Rudolf, B. Mikuletič, J. Šilc, A. Vidovič, M. Žumer in J. Bambič, vsi pri okrajnem sodišču v Ptuju po 5 K. 9. Gg. A. Šentjurc in K. Portckot istotam po 3 K. — Vsem srčna hvala!
Uprava.

Samopomoč
gospodarska zadruga javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani, r. z. z omej. zavezo, se je razdružila in je prešla
= w Eikvidacilo. =
Upniki se poživljajo, naj se zglasijo pri zad ugi.
Načelstvo.
Drogerija ,ADRIJA‘ Fotomanufaktura 22_3 Parfumerija
B. Čvančara
Ljubljana, Selenbnrgova ul. 5.

REG IRH 2 0. J J UMI
dovo juje javnim uslužbencem posojila na osebni kredit proti poroštvu, zaznambi na službene prejemke in zastavi življenskih polic na daljin dobo in pioii malim mesenim odplačilom ” 7% obresti.
Prošnje se rešujejo zeli hitro.
CZ.
fti
■
■
l
■
■
•
i
V
■
■
1-1
■
■
■
rg
■
5
a
■
.sauna.
VE UKA Na de5eI0.! Na d^obno! BOGATA
ZALOGA	_______________
manufakturnega LISIIII IG Bill ITELIJE. ,ilsl"eSa
ter inozemskega	izddka po naj-
moonega blaga. Srajce.samoveznice(kravate).nogavicei.l.d. novejšem kroju.
PRVA KRANJSKA RAIPOSIUU
■ B
e?
■
■ a
IZBIRA j
■ ■
. )CHWAB & BIZJAK
• LJUBLJANA, Dvorni trg, pod Narodno kavai no. ■
^^NajstareJSa spedfcljska tvrdka v SZoveniji gg
R.RANZINGER I
I
I
Ljubljana spediciiska nišama Ljubljana
Podjetje za prevažanje blaga juž. železnice. Brzo-vozni in tovorni nabiralni promet iz in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva. Skladišče s poseb. zaprtimi kabinami za pohištvo. Brzojavi: Kan/inger. 24-2 InterurAian telefon 60.
I
it

!«■
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Makao Dacha. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.