Govor posl. Roškarja v drž. zboru dne 23. junija t. 1. fEonec.J Vinogradi so v mojem volilaem okraja večiaoma aa novo aasajeai ia v jako dobirm stana io je bila že laaako leto agodaa trgatev. Ako pa pomislimo, da zaašajo stroški za aovo aaaajeaje okoli 4000 K pri hektarja, ako aadalje pomislimo, kaj staae vsakoletno obdelovaaje, ako tadi pri najvišjih plačah ae moremo več dobiti delavcer, potem sledi iz tega, da povzroči viaaratvo velike stroške. Tadi koakareaca ogrskih via aatn zelo škodnje, ra^ao tako pivo, ki ae ga vedao več porabi. Viaske eeae so vsled tega tako padle, da se je bati, da bo tadi viaogradoik v dogledaem časa aaičea. Laasko leto smo dobili za 1 12 do 20 v (Čnjtel); s tem so pokriti komaj stroški za pridelovaaje. (Pritrjevaaje). Ako se pa ti stroški ne pokrijejo, je propast viaogradaika neizogibaa. Razvea tega se še mora vzeti v poštev, da povzročijo prirodni dogodki veliko škode. Le redko se prigodi, da so dve ali tri leta zaporedoma ugodaa; kmetovalec je popolaoma _adovoljea, ako ima dre leti zaporedoma sredaje agodno trgatev. Pogosto so pa take uime, da je pridelek za tri leta aaičea. Poleg tega imajo sedaj viaogradaiki velike maožiae v zalogi, ki se ae dado prodati. Nobea človek ae vpraša po viaa, če se ga koma poaadi, je to aavadno zaman, kef ai aajti odjemalca, kaj šele, da bi se viao agodao po zmerai c«ai prodalo. Nihče aoče o tem kaj slišati. Naravna posledica je aadaljnje zadolžeaje, ki raste, kakor sem že prej omeail, od leta do leta in aam aadi ob koncu oao žalostao sliko, kakor sem jo že prej orisal. Potem je pa veadar resaa dolžaost c. kr. vlade, da pomaga kmetovalca, kjer ma le more. (Poslaaec Demšar: Vlada ima dovolj deaarja za propadajoče deaarae zavode, ma)o pa za kmetovalce!) Ne morem si misliti, kaj bo iz Avstrije, ako se pasti, da kmečki staa propade. Vprašam, kam aaj grejo velike maožine prebivalstva aa deželi? V mesta gre veadar že dovolj ljadi, mesta so preaapolnjeaa. Tam so ljadje brez dela, aa deželi aimamo ljadi brez dela, ampak zasložae ljadi ia to smo v prvi vrsti posestaiki sami. (Pritrjevaaje). Leta ia leta pretečejo, predao si more vestea kaietovalec napraviti agodea račun. Ako je veatea ia ako račuaa vse, pride vendar vedno do »akljačka, da za-se ia za svojo dražiao ni nič zaslnžil ia aič pridelal. (Pritrjevaaje). Pride pa še maogo hajše. Maogo viaičarskih hiš, iz katerih smo imeli prej aajboljše delavske moči, je daaes prazaih. Lahko s številkami dokažem, da so naši stroški za delo v par letih aarasli čei 100 odetotkov. Vidimo torej na eai straai večje stroške pri delavcih, aa dragi atraai maajše dohodke, ia to brez aaše krivde. Tem razmeram moramo končao vai podleči. Vlada aaj bi vaaj aa to delovala, da bodo c. ia kr. armada, aadalje Avstrijs_i Lloyd, ki dobiva podporo, jemali le naše domače viao. Žalibog jemlje Lloyd viao iz Italije ia Grške, aa domače prodaeeate (pridelovalce) pa se ae ozira. Zadruge bi imele veliko vredoost, a ae more se jih osaovati brez zadostne pomoči države, ker ljadstvo aa deželi aima za to potrebaih sredstev. Nadalje bi si dovolil še aa to opozoriti, da bi se aaj vaaj bolj strogo aa to pazilo, da se viao ae pridelaje v kleti. Žal se lahko dokaže, da se to še daaes godi. Kajti število dotičnih kletarskih aadzoraikov ni zadostao ia tem 88 je aamigailo od zgoraj, aaj veadar ae pridejo z dotičaimi Ijadmi, ki kvarijo vina, v aobea razpor (Čnjte!) ia naj je prijemajo z aajfiaejšimi svetlimi rokovicami. (Poslaaec Demšar: Ljndstvo pa se še dalje zastraplja s poaarejeaimi viai!) Najbolj aeljabo aa celi stvari pa je, da se je v gotovih krogih razširila vest, da se misli aa aov viaski davek ia ima isti celo v fioaačaem miaistrstva svoje zagovoraike. Zelo obžalajem to. Ni li kmetovalec itak že dovolj obdačea, ae plačaje li redao visok davek od svojega vinograda, zelo pogosto celo v oaih letib, ko ai imel aobeaega pridelka ? Kakšne poslediee bi imelo to ? Ako bi se a. pr. viaski mošt pri vsakem prodaceata obdačil, potem obdači ta že drago-ozir. tretjikrat svoj izdelek. Od maožiae, ki jo zaabiti sam rabi, sploh aočem govoriti, temveč preivaem o tem, kar mora dati svojim delavcem. Razvidao je, da mora pri sedanjem pomaajkaaja delavcev to dati, kar sploh more dati, ia obdačeaje te precejšaje maožiae viaa, ki jo rabi kmetovalec doma, bi bilo tem Bepravičnejše. Tudi ta aovi davek bi pripomagal k tema, da se viflogradaiki, ki se morajo tako že težko bojevati ia komaj izhajajo, aaičijo. Govoril bi še rad k izvajafljem Njegove eksceleace gospoda poljedelskega miaiatra, ki je govoril v velikodnšnih besedah o agrarcih ia o potrebai izobrazbi kmetovalca, ki bi moral biti po ajegovem maeflja knpčevalec ali podjetaik. Žal pa m povedal, aa kak aačia aaj bi dobil priprost kmetovalec oao izobrazbo, ki jo k tema rabi. Dosedaj se še Bi za to aič storilo. Malo štenlo poljedelskih šol, ki jih imamo sedaj, se veadar ae more vptištevati pri rešitvi tako velikega vprašaaja. Kje se Baj dobi potem pravzaprav oaa izobrazba? Meaiaj, da bi bila že dolžaost ljadske šole, da položi k tema vsaj temelj ia pri tem bi bilo potrebao, da se posvetijo ačeaci v zadajih dveh letih v večji meri kmetijskema podakn. (Živahao pritrjevaBje). Seveda bi ae moralo v ačaem aačrtn ia šolski postavi marsikaj spremeaiti. Žal ae morem več ostati dalje aa tem polja, kajti čaa mi je prekratko odmerjea, a aa aekaj še moram opozoriti, da tadi izobrazba kmetovalca ae more rzdržati in ga povišati aa višjo stopajo, ako se ae ekrbi istočasao za to, da mu njegovo gospodaratvo tadi doaaša dobiček. Glede železaiškega miaistrstva bi rad posebej omeail, da &e aamerava avesti bov tarif, ki bi spet bil tak, da bi kmetovalca škodoval, ako se namerava bližnji promet maogo višje obremeaiti kakor pa daljnji. Kajti kmetovalec pošilja vedao saroviae z veliko težo ia ae daleč, povišaaje tarifa bi ga torej hado zadelo. S tem bi ee le šlo na roko velikim knp^evalcem. N Proti tema moraino odločao agovarjati ia jaz si asojam staviti tadi tozadevao resolacijo. Glasi se (6ita): ,,C. kr. železaiško miBietrstvo se pozivlje, da predloži načrt BOvega železBiškega tarifa, še predao se isti razglasi, državai zboraici, da ga državaa zboraica preskaša ia ga razmeram primerao popravi". H koaca bi še pozval slavao vlado, da se ozira tadi aa vzbodao stran naše države, da ae tadi tam enkrat zgradi železaica. Pri tem mislim aa zgradajo jažaoavstrijske železaice Parkla — Ptaj—Rogatec ia aadaljao zgradajo do Brežie ia dalje proti jnga. Ravao tako priporočljiva ia potrebaa je tadi železaica Maribor—Zeleai travaik. Kar 86 tiče prve železniee, bi morala, mislim, biti alavaa vlada ravno tako kot mi prepričaaa, da se ai bati, da bi ae aesla dobička. Za, to jamcijo vsi pogoji. Da je potreba za to, sem že omeail; ako 86 aa to ae bo oziralo, potem se sploh ae bo moglo delati za izboljšaaje kmetijstva ia skapaega aarodaega gospodarstva. Tadi v strategičaem (vojaozaaastveaem) ozira je ta železaica posebae važaoati, to je tadi aa višjib mestih zadostno zaaao. Usojam ai torej staviti tadi k tej točki v imeaa vseh štajerskih tovarišev resolacijo. Glasi se (čita): Resolacija poslaacev Roškar, dr. KoroSec, dr. Beakovič ia tovarišev. BC. kr. vlada se pozi*?lja, da s pripravami za gradajo jažaoavstrijske železaice Parkla—Ptnj—Rogatec — Brežice, železaice Maribor—Zeleai travaik ia železaiee Polzela — Eamaik takoj konča ia da se eakrat začae z gradajo". Stoj kratko odmerjea das sem že žal prekoračil, torej  mi ai mogoče še o nadaljnih točkah govoriti, dasi bi se še imel čez marsikaj pritožiti. Tako se a. pr. aravaava Mure tako počasi izvršaje, da se aajbrž sploh ae bo aikdar izvršila. (Poslaaec Malik: Morate vplivati aa Slovaasko Jedaoto!) Delajte seboj, velespoStovaai gospod tovariš! (Poal. Malik: Samoumevao!) Zdi se aii, da se valed tega tako počasi dela, da je vedao s tem opraviti ia da ai treba za sloveasko ljadstvo kaj koristaega storiti. Nadalje se še moram pritožiti glede okrajaega sodišda v Ljatomera. Isto pošilja aavadao popolaoma Bloveaakenau prebivalatva samo aemška vabila. Tadi obravnave se vršijo večkrat v aemškem jezika, vsi zapiaaiki so aemški ia se predložijo straflkam brez zadostnega pojasaila v podpis. (Poslaaee dr. Hočevar: To se zgodi tadi čisto sloveaskim straakam!) Da, to meaim ravao. Sicer pa je aastavljea pri okrajflem sodišča v Ljatomeru sodnik, ki bi že moral biti pred dvemi leti prestadjea. (Čajte! Čajte!) Ta sodaik je že celo discipliairan; ker pa zaa sloveasko prebivalstvo v vsakem slačajn stiskati, se ga tam pasti ia oa ostaae. (Medklici.) Gospodje! Dovolite mi še h koncn kratko opombo. Meni se dozdeva, da se hoče z novimi davki, ki ae jih hoče Baložiti ljadatva Ba deželi, ia s kmjšaajem Bjegovih dobodkov z odprtjem meje, kmetovalca, zemljiškega posestnika sploh aaičiti. Ako ae pa hoče kmeta v Avstriji veadarle še dalje trpeti — ksjti fljega se takaj veadar samo trpi — potem bi se moralo tudi ca ajeg* ozirati ia ga podpirati, to pa hitreje, čim prej, tem boljše, dragače zaamo tnabiti v aekaj Ietih pribiti, da avstrijskega kmeta Bi več. S tem koačam. (Živahao pritrjevaaje ia plo8kanje.)