ueto XIV. Štev. 2%? TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 In 28-67 TELEFON OOLA3NEOA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Llubliana, Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celie. Prešernova 3. telefon 280 Maribor, ponedeljek, 9. decembra 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman * ooravt ali oo oošti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. talina 30 din. POSTNI ČEKOVNI PACUN. IMOS Cena din 1*— POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Srditi boji v Albaniji Grki poročajo sedaj tudi uradno o vkorakanju v Argirokasiro in Delvin - Napredovanje grških čet v smeri Himare in Elbasana - Površina doslej zasedene Albanije - Proslava v Grčiji Italijansko poročilo o spopadih ITALIJANSKO URADNO POROČILO RIM, 9. dec. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo iz Albanije: V Albaniji so se ponovili sovražni napadi na levo krilo osme armade, ki pa so jih naše žete odbile. Na drugih delih fronte so de. lavne ogledne patrulje z obeh strani. Naša letala so bombardirala vojaške objekte v Prevezi in na Itaki. Sovražna letala so letela nad Valono. Pričakoval jih je hiter in točen ogenj naše protiletalske obrambe ter so jih napadli naši lovci. So, vražnik je izgubil eno letalo. Drugo sovražno letalo je sestrelilo naje lovsko le* talstvo. Dve drugi letali, ki so ju prega-njali naši lovci, sta izginili v oblakih, to. da opaziti je bilo, da sta začeli goreti. GRŠKO URADNO POROČILO ATENE, 9. dec. Reuter. Uradno grško poročilo št. 43 se glasi: Grške čete so na raznih delih /fronte izvedle nove napade. Boji so se u&pešno končali z zasedbo no- vih strateških točk na albanskih tleh. že prej izdana vest, da je Argirokastro padel, se potrjuje. VKORAKANJE V ARGIROKASTRO NEW YORK, 9. dec. CBS. Grki so zavzeli Argirokastro, najstarejše musliman, sko mesto na albanskih tleh. Zavzetje tega mesta ni le zelo važnega strateškega, nego tudi življenjskega pomena. Grki so zasedli mesto po hudem sovražnem odporu. Boj se je bil za vsako hišo v mestu. NAPREDOVANJE ČET ATENE, 9. dec. Reuter. Grške čete napredujejo na vsej fronti. Po zavzetju Ar-girokastra, kar je povzročilo veliko vese. Ije v Grčiji, se bijejo najhttjši boji na severnem odseku, kjer branijo Italijani pot | proti Elbasanu. Grška vlada je izdala, »Belo knjigo« o dogodkih pred vojno, j Ameriški Rdeči križ je podaril grški vladi t 24 ambnlanc. I 50 MILJ GLOBOKO ATENE, 9. dec. Dopisnik United Press javlja iz Aten, da napadajo Grki § silovito močjo na vsej 120 milj dolgi fronti hribovit, nad 1000 m visok teren. Na vsej fronti’ je v napadenem področju kapituliralo včeraj nad četrtino naskočenega ozemlja. V enem takšnih napadov se je Grkom posrečilo predreti daleč od Mokre planine k Elbasanu, približno 50 milj globoko od grške meje pri Prespanskem jezeru. Grki računajo, da so od celotnega albanskega ozemlja ki meri 12.000 kvadratnih milj, zasedli doslej že 3500 kv. milj ali 27.5 odst. vse Albanije. POLOŽAJ NA FRONTAH ATENE, 9. decembra. CBS. Po padcu mesta Santi Quaranta in vkorakanju grških čet v Argirokastro ter Delvin so se pričeli Italijani umikati na celi dolžini fronte od reke Vojuše do morja. Ital!jan-ske čete se umikajo v smeri Himare. Grki Novi odstopi v italijanski vojski Odstopila sta ie poveljnik oboroženih sil na Dodekanezu general de Vecchi in vrhovni poveljnik mornarice admiral Cavagnarl — Tesnejša pritegnitev vojske k fašizmu j RIM, 9. dec. ZPV. Po odstopu maršala Je bil imenovan admiral Arturo Riccardi. Badoglla z mesta šefa glavnega general- Istočasno je bil pa na novo imenovan nega štaba italijan« vojske, slede še podadmiral jachino za vrhovnega poveljnika italijanskih pomorskih sil. RIM, 9. dec. CBS. V nadaljnjem pre »adaljnii odstopi visokih vojaških dostojanstvenikov. Tako je zaprosil za razrešitev svoje funkcije dosedanji vrhovni Poveljnik italijanskih oboroženih sil na Dodekanezu general Cesare de ecchi. Za njegovega naslednika je bil takoj imenovan armadni general Ettore Bastico. Včeraj je pa bilo uradno javljeno, da je odstopil tudi šef mornariškega generalnega štaba In državni podtajnik ministrstva za vojno mornarico admiral Dome-nlco Cavagnarl. Za njegovega naslednika 9. _ T)V ... _ obražanju fašistične Italije je imenoval Mussolini za novega šefa mornarice admirala Riccardija. Dosedanji admiral Domenico Cavagnari je služil Italiji v petih vojnah. Star je 62 let. Smatrajo, da so vse Izpremembe v italijanski vojski In mornarici v zvezi z novimi metodami bliskovitega bojevanja, ki se ga hoče po-služiti Italija. NEV/ YORK, 9. dec. ZPV. Odstope vi- sokih italijanskih vojaških funkcionarjev tolmačijo poročevalci ameriških agencij kot spremembo v odnošajih med vojsko in fašizmom. Dočim je bila doslej Italijanska vojska nekako več ali manj samostojna enota, bo sedaj tesneje povezana s fašizmom, ki je dobil tudi v njej absolutno oblast odločanja. Novi funkcionarji so dosti bolj podrejeni vodstvu fašizma, kakor so bili dosedanji. Glavna navodila bodo prejemali direktno od Mussolinija. Pričakovati je sedaj treba sprememb tudi na podrejenejših poveljniških mestih italijanske vojske in mornarice. Smrtna nesreča italijanskih generalov kot neposlušna izdajalca, zato sta bila obsojen na smrt In ustreljena. RIM, 9. dec. CBS. Po še nepojasnjeni letalski nesreči sta na poti Iz Rima v Turin izgubila življenje italijanska generala Pietro Pinto inAldo Pellegrinl. Slednji je Ml letalski general, oba pa sta bila člana *BlHanske komisije za premirje s Francijo. RIM, 9. dec. Kakor javlja dopisnik United Press, se je na polelu iz Rima v Turin zrušilo italijansko vojaško letalo blizu Adtiie V letalu so bHi člani italijan-s*te komisije za premirje s Francijo. Med živimi je general A'do Peitegrlnl, ki je s°deloval na slovitem • prekooceanskem Balbovem poletu iz Rima v Chicago 1. 1933, Star je bil 52 let. Mrtev je tudi armadni general Pletro Pinto, star 60 let. Oba sta bila znana činitelja fašistične Italije. Vzrok nesreče ni znan, pravi uradno poročilo italijanske vlade. RIM, 9. decembra. Stefani. Tragična smrt generalov Pinta in Pellegrinia je izzvala po vsej Ital ji globoko žalost. Armadni general Pietro Pinto je bil znan kot hraber vojak in odličen vojskovodja, letalski general Pellegrini je pa bil med najodličnejšimi italijanskimi piloti in organizatorji letalstva. na Dodekaneškem otočju ANKARA, 9. dec. Dopisnik agencije United Press javlja iz turške prestolnice, vlada tam prepričanje, da se bodo mogli otoki Dodekaneza, važne stratege baze Italijanov, držati kvečlemu še nekaj mesecev. Kapitulirati bodo morali 1)0 ang!eški zasedbi Krete prej ali slej. Na otokih je blizu 20.000 italijanskih vojakov, ki se bodo morali vdati zaradi pomanjkanja hrane in nezadovoljstva med civilnim prebivalstvom In vojsko. Stroga blokada Angležev in Grkov okrog otoč-la povzroča, da vedno bolj primanjkuje hrane. Ustreljena dva kitajska generala CUNGKING, 9. dec. DNB Po naredbi. Vrhovnega poveljnika severne kitajske '[ojske Veilihuanga in maršala Cnngka!-|ka sta bila ustreljena generala brata s*liuvan, ker sta izdala domovino. Eden od bratov je bil guverner province Ča-har. Brata Sisfuvan sta v kitajsko-japon-skl politični borbi 1931 stalno menjavala svoje ^tališče. Zdaj jima je bila dana možnost, da s poveljstvom severnoM^ skih čet popravita svoje zadržanje v preteklosti. Toda generala sta se izkazala Vojna zveza med Anglijo in Kitajsko TOKIO, 9. dec. Stefani. Listi poročajo iz Hongkonga in Šanghaja, da se pogaja Anglija z vlado maršala čangkajška za sklenitev vojne zveze med Anglijo in Kitajsko. CUNGKING, 9. dec. DNB. Vlada zanika vse vesti o pogajanjih Kitajske z Anglijo o tajnem angleško-kitajskem vo. jaškem paktu. slede Italijanom zelo previdno. Na osrednjem odseku se nadaljujejo boji za važne prelaze, na severovzhodnem bojišču so se pa bili zadnja dva dni srditi boji za zelo važne strateške položaje. Italijani so prešli tam v protinapad, da bi preprečili Grkom napredovanje proti Elbasanu. Posrečilo se jim je pri tem osvojiti s prvimi naskoki celo nekaj grških položajev in potisniti Grke nazaj, toda nov grški pritisk jih je v bojih na nož spet potisnil na zaj in prisilil k popolnem umiku. Od včeraj se napredovanje Grkov proti Elbasanu spet nadaljuje. Do kod so Grki že prispeli, še ni znano, ker poročajo uradno o zavzetih postojankah šele po enem ali dveh dneh, kadar so že dokodčno gospodarji novih položajev. Vkorakanje v Argirokastro je proslavila vsa Grčija z velikimi manifestacijami, zvonenjem vseh svonov in razobešenjem zastav za tri dni. Po vsej Grčiji vlada veliko navdušenje. Hitlerjev sestanek z belgijskim kraljem BRUXELLES, 9. dec. CBS. Kancelar Hitler se je sestal z belgijskim kraljem Leopoldom. USTAVITEV PRESELJEVANJA V DOBRUDŽI BUKAREŠTA, 9. dec. DNB. Izmenjava prebivalstva med Romunijo in Bolgarijo je začasno ustavljena. 'Romunom, ki so se vrnili iz Bolgarije, niso mogli dati potrebnih zemljišč. Romunska vlada je zaprosila Sofijo za odložitev nadaljnjega preslievanja. na kar je Bolgarija pristala. Končna rešitev bo izveden na diplomatski na f in ŠPANIJA IN FRANCIJA MADRID, 9. dec. CBS. Glavno falan-gistično glasilo »Arriba« piše, da »bo kmalu prišel čas, ko bo Francija lahko podala dokaze o njenem prijateljstvu do Španije«. Ta napoved je izšla takoj po pozivu, ki ga je general Franco naslo.vil na Francijo, češ, da naj opusti »stare napake«. MEJA MED KITAJSKO IN INDOKINO ZAPRTA TOKIO, 9. dec, DNB. Agencija Domej javlja, da je čangkajškova vlada sklenila, zapreti mejo Kitajske proti Indokini za ves promet. V čungldngu je izšlo o tem uradno sporočilo. SKRIVNOST DONOVVANOVE MISIJE WASHINGTON, 9. dec. DNB. Na sestanku z zastopniki tiska je izjavil zunanji minister Hull, da nima ameriška zunanje ministrstvo nobene zveze s skrivnostnim potovanjem republikanskega politika polkovnika Doijovvana v Evropo, Enak demanti je bil objavljen tudi v Beli hiši. Zatrjuje pa se, da. potuje Donowan zasebno po naročilu ameriškega vojnega ministra Knoxa, ki ga je bil pred nekaj meseci poslal tudi že enkrat v Anglijo. Knox sam pa je izjavil, da Donovvan ni njegov ' zaupnik. ROOSEVELTOVO POTOVANJE WASHINGTON, 9. dec. Reuter, Roosevelt je na potovanju po Karaibskem morju obiskal Santo Lucijo, kjer so USA dobile pomorsko oporišče od Velike Britanije. Na Martinlqueu je predsednikova križarka »Tuscaloosa« plula tik ob francoskem nosilcu letal »Bearn« ter odšla v neznano smer. KOLONIJE ZA DOLG? WASHINGTON, 9. dec. CBS. Demokratski senator Thomas je predložil, da se odpiše 35 milijard dolarjev dolga, ki ga ima Velika Britanija še izza svetovne vojne v USA v zameno za posesti na zahodni polobli. ZASLEDOVAN PARNIK NEW YORK, 9. dec. CBS. Francoski parnik »Djurdjura« (4070 ton), ki pluje sedaj pod angleško zastavo* je javil, da ga zasleduje neka podmornica 700 km zahodno od irske obale. \KC1JA ZA POMOČ GLAIH JOfilM NEW YORK, 9. decembra. DNB. Ivnkor poročajo, sc jc v Ncw Yorku ustanovilo združenje 144 uglednih ameriških politikov in gospodarstvenikov, ki bodo v smislu Hoowerove akcije zbiraj živež za Holandsko, Belgijo, Finsko. Norveško in Poljsko. Uničevalne akciie v letalski voini Po dveh dneh relativnega miru so nemški bombniki tekom noči strahovito napadli London in povzročili veliko škodo — Angleži so pa izvršili velike uničevalne napade na nemška letališčar pristanišča in industrijo — Vzrok relativnega miru zadnjih dveh dni VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 9. dec. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Neka nemška podmornica Je potopila dve sovražni trgovski ladji s skupno 17.000 ton. Neka druga podmornica je potopila dve drugi sovražni trgovski ladji s skupno 12.000 tonami. Ena od teh je bila petrolejska ladja z 9000 tonami. Nemški letalski oddelki so v noči. med 6. in 7. decembrom napadli doke, pristaniške naprave in druge važne vojaške cilje v Bristolu. V raznih delih mesta, zlasti pa blizu vodovd-da, je nastalo mnogo eksplozij in požarov; Včeraj se je delavnost letalstva omejila na manjše akcije, ki so veljale poedi-nim važnim vojaškim ciljem v jugovzhodni Angliji. Med izvidniško akcijo vzhodno in severovzhodno od Great Yarmoutha so nemška letala v nizkem poletu vrgla bombe na dve trgovski ladji, ki sta bili hudo poškodovani in je na njih nastal požar. BERLIN. 9. dec. Uiip. Dve nemški podmornici sta potopili štiri angleške ladje, skupno 29.000 ton. Nemški bombniki so pri pristanišču Greath Yarmouth poškodoval! dva večja parnika. Angleška letala so krožila nad zahodno Nemčijo in zasedeno Francijo. Tri področja so bila lahko poškodovana; porušenih je bilo nekaj hiš, šest oseb ubitih, nekaj pa ranjenih. Sestreljena so bila štiri angleška letala, dva nemška bombnika Se nista vrnila. NEMŠKI NAPAD NA LONDON BERLIN, 9. dec. DNB. Nemška letala so včeraj pod noč odletela nad Anglijo. V Londonu je bil dan že zgodaj zvečer znak za alarm. Nemška letala so razsvetlila ozemlje, nakar So odvrgla bombe velikega eksplozivnega in zažigalnega učinka. ŠVEDSKE INFORMACIJE BERLIN, 9. dec. DNB. O nemških napadih na London javljajo preko Stockholma: Nocojšnjo noč so bili nemški zračni navali na London zelo močni. Več sto bombnikov je vrglo svetilne, nato pa zažigalne bombe na razna predmestja. Letala so letela drugo za drugim v več zaporednih napadih. Od septembra dalje London še ni doživel tako močnih napadov. Prvi nemški letalci, ki so se vrnili v svoje baze v Holandiji, Belgiji in Franciji, so izjavili, da je bil napad izveden pri zelo povoljnem vremenu. Požari so nastali v Cityju in drugih predmestjih. Zadeta je velika plinarna, ki je vsa v ognju. Angleškim letalom in protiletalskim baterijam ni uspelo, zaustaviti nemške napade. NEMCI O ANGLEŠKIH NAPADIH BERLIN, 9. december. Unp. Mnogi angleški bombniki so preleteli ozemlje zahodne Nemčije. Močan napad se jc začel že v nedeljo ter sc nadaljeval danes v zori. Uspeli, ki ga Angleži poveličujejo, ni bil tako velik. Njih letala so sc morala vrnili, ker jih je pregnal močan protiletalski ogenj. NOČNI NAPAD NA LONDON LONDON, 9. dec. CBS. Po 48 urnem popolnem miru nad Londonom, so nemška letala sinoči napadla angleško glavno mesto s tako silo, ki spominja na zadnji uničujoči napad na Coventry. Po treh urah bombardiranja je bil napad še vedno enako hud. LONDON, 9. dec. Unp. Odkar traja vojna je bil zabeležen spet najhujši napad sovražnika na London. Val za valom so prihajali sovražni bombniki ter odvrgli bombe tudi na druga področja. Tako močan zadnji napad je bil 8. avgusta. Na prestolnico je padlo 40 bomb, ki so napravile mnogo škode. Precej ljudi Je ranjenih. Napaden je b'I tudi Coventry, Southampton in druga mesta. LONDON, 9. dec. Reuter.. Trije nemški bombniki so bili v teku noči sestreljeni nad Lcr^-om Nrpad je bil eden izmed najhuiših ter je povzročena velika škoda. Mrtvih in ranjenih je precej. Napadena so bila tudi druga mesta ob južni obali, vendar ni veliko število žrtev. V Londonu je zadetih 5 bolnišnic, 4 cerkve,' 1 konvikt ter veliko število privatnih hiš. Angleška letala so napadla vojaške objekte v Porurju ter invazijska pristanišča. 800 TON BOMB BERLIN, 9. dec. Kakor poročajo, je bilo vrženih v pretekli noči na London 700 ton eksplozivnih in 80 do 100 ton za-žlgalnih bomb. ANGLEŠKI LETALSKI NAPADI LONDON, 9. dec. CBS. V noči od sobote na nedeljo so vrgla angleška letala bfizu 4000 ton zažigalnih bomb ter mnogo več eksplozivnih bomb na velike jeklarne, topilnice in druge tovarne Diis-seldorfa. Istočasno so bile napadene in obstreljevane francoske vojne luke Brest in Lorient, ki so jih zasula z bombami letala tipa »Hudson«. Zelo hudo so trpele pred angleškimi zračnimi napadi luke Dunkerque, Anverse, Calaisa, Boulognea, kakor tudi cela vrsta letališč v Franciji, Belgiji, Holandski in zahodni Nemčiji. Iz vojnih ladjedelnic v Brestu in Lorientu je bilo čuti še dolgo po napadih močne detonacije, plameni so se dvigali visoko nad mesti. Angleški napadi niso bili še nikoli od začetka vojne tako močni, kakor to pot. Uničili in reducirali so mnoga sovražna področja, ki služijo v vojne namene, tako letališča razne industrijske naprave in tovarne za strelivo. NAPADI NA LETALIŠČA LONDON, 9. dec. ZPV. Kakor se je izvedelo in tudi uradno potrjujejo, so izvršili Angleži ob koncu preteklega tedna vrsto silovitih napadov na nemška letališča v zasedeni Franciji, Belgiji in Ho- landski, kakor tudi v severnozahodni Nemčiji, od koder so doslej nemška letala izvrševala svoje velike napade na Anglijo. Angleškemu letalstvu se je posrečijo pri teh napadih uničiti večino nemških letališč, kar je povzročilo, da Nemci v petek, soboto in včeraj čez dan niso izvršili skoraj nobenih letalskih napadov na angleško področje. Nemci so “sedaj prisiljeni dvigati se z letališč, ki leže dosti dalje v notranjosti Nemčije, kar povzroča, da morejo jemati s seboj več bencina in manj bomb. Razen tega so pa izvršila angleška letala ob koncu tedna silovite napade na nekatera nemška industrijska mesta, zlasti na Diisseldorf, in na pristanišče ob Rokavskem prelivu. Kakor P°* roča poročevalec neke ameriške agencije, so Angleži z bbmbnimi napadi povzročili, da je produkcija nemške industrije padla več ko za četrtino. Bitka na južnem Atlantiku Dve angleški vojni ladji zasledujeta neko nemško pomorsko križarko, ki je poškodovala pomožno križarko »Carnarvon Castie" — Baje se je spodad že pričel MONTEVIDEO, 9. dec. CBS. Po bitki na odprtem morju med angleško pomožno križarko »Carnarvon Castie« ter neko nemško pomožno križarko, je angleška ladja zaradi poškodb opustila zasledovanje ter odplula v Montevideo. Ker pa je nemška ladja verjetni? tudi bila poškodovana, so jo začele zasledovati druge angleške ladje. V montevidski luki pritrjujejo nove jeklene plošče na »Carnarvon Castie«, ki naj zamašijo luknje. Angleška križarka »Enterprise« (7580 ton) ter še neka druga angleška vojna ladja sta nemški ladji za petami. Po nekaterih poročilih se je v južnem Atlantiku že vnel pomorski boj med tremi ladjami. MONTEVIDEO, 9. dec. CBS. Angleška pomožna križarka »Carnarvon Castie«, ki je bila poškodovana v boju z neko nemško pomožno križarko, lahko ostane v montevidski luki 72 ur zaradi popravila. LONDON, 9. dec. Reuter. Britanska križarka »Diomede« zasleduje skupaj s križarko »Enterprise« nemško pomožno vojno ladjo v južnem Atlantiku. MONTEVIDEO, 9. dec. CBS. Neidentificirano radijsko poročilo javlja o pomorski bitki med angleško križarko »Enterprise« in nemško pomožno križarko, ki je pred nekaj dnevi napadla angleško pomožno križarko »Carnarvon Castie«* Uradnega potrdila o bitki še ni. BITKA NA ATLANTIKU MONTEVIDEO, 9. dec. DNB. Tehnična komisija, ki je pregledala škodo na- angleški pomožni križarki »Carnervon Castie«, ki se je zatekla v luko, je sklenila ladji podaljšati rok bivanja v Montevideu. Urugvajska vlada je dovolila 72urno zasidranje od časa, ko je bila ladja pf®-gledaana. Izvršena bodo neobhodrto potrebna popravila. Nemški poslanik je posredoval pri urugvajski vladi za 22 Nemcev, ki jih je »Carvejnon Castie« vkrcala z brazilskega parnik$0tltapo«. Razdor med Japonsko in USA TOKIO, 9. dec. DNB. Večina japonskega tiska zahteva, naj Tokio poostri svojo politiko do USA. S tem, da je Japonska poslala v Washington za poslanika No-muro, je bil storjen zadnji poizkus, piše »Kokumin šimbun«. Toda ameriška javnost ne kaže nobenega zanimanja in razumevanja za japonske interese. Goto- vi krogi v USA gredo celo tako daleč, da zahtevajo od ameriške vlade, naj sporoči Nomuri, da ne bodo USA nikoli pristale na izpremembo statusa quo na Daljnem vzhodu. Pod takšnimi okolnostmi, nadaljuje list, mora iti razvoj japonsko-ameri-ških odnošajev le po pesimistični poti. Izgradnja novega reda na vzhodu Azije je namreč za Japonsko življenjskega pomena, zanj se zalaga na življenje in smrt. Zato je naravno, če javno mnenje terja poostritev nastopa proti USA. Severnoirska zvestoba do Anglije LONDON, 9. dec. Reuter. Novi predsednik vlade sevrne Irske Andrews je v Belfastu govoril o zunanji politiki ulster-ske vlade in naglasil: Prebivalstvo Ulstra hoče živeti v dobrih odnošajih z narodom na jugu Irske. Ti odnošaji pa morajo biti res prijateljski, sosedni in ne v razmerju 2:1 v okviru republikanske Irske. Mi ne bomo nikoli zavzeli takšnega stališča. Če hoče južna Irska vzposta- viti dobre odnošaje s severno, tedaj mora opusthi svoje nade proti ustavni poziciji severne Irske. Prebivalstvo severne Irske se noče odreči svojim pravicam, ki jih ima kot državljani Velike Britanije in britskega imperija. V politiki Ulstra ne bo v tem pogledu nobenih izprememb. Severna Irska bo pomagala Veliki Britaniji tako v miru kakor v vojni, ker so nje prebivalci podaniki britskega kralja. Vojaški posveti v Moskvi LONDON, 9. dec. ZPV. Radio poroča, da so bila v soboto v Kremlju važna posvetovanja sovjetskih vojaških strokovnjakov. Posvetovanj so se udeležili tudi načelniki političnih oddelkov sovjetskih vojnih sil. Na teh posvetovanjih je podal poročilo general Štern, vrhovni poveljnik sovjetskih čet na Daljnem vzhodu. General se je zavzemal za naglo izpopolnitev izvežbanosti vojske STOCKHOLM, 9. dec. ZPV. Ameriški veleposlanik La\yrence Steinbardt je nenadoma odpotoval nazaj na svoje službeno mesto v Moskvi. Njegova vrnitev se je sicer pričakovala šele čez 10 dni. To naglico pripisujejo dejstvu, da se vrše sedaj v Moskvi važna vojnopolitična posvetovanja. ANGLEŠKO-AMERIŠKA POGAJANJA VVASH1NGTON. 9. dec. DNB. Amcri-ško-angleška pogajanja o finančni pomoči se razvijajo na temelju dveh principov. Predvsem ne pristanejo USA na večjo finančno pomoč Angliji, dokler ne bodo vsa finančna sredstva te izčrpana. Angleško načelo je. da dobe pristanek za posojilo kasneje, ko bodo za to nastopile potrebe. To bi bilo potrebno tudi za to, da angleška vlada pripravi načrte o angleških nakupih in obenem potolaži proizvajalce s svojo sposobnostjo plačama nabavljenega blaga. »Associated Press« javlja, da prevladuje v političnih krogih potreba dane garancije za angleške nabave v Ameriki. Živahno se v tem pogledu razpravlja o eventualni izročitvi angleških posestev na zahodni hemisferi, odnosno njih izročitvi v koncesijo za proizvodnjo kavčuka in cinka. Angleški letalski napadi v Afriki LONDON, 9. dec. Unp. V soboto ponoči so angleška letala uspešno napadla italijansko letalsko oporišče pri Castro Benito v severni Afriki. Odvržene so bHe po svetlobnih raketah težke eksplozivu® bombe, ki so uničile mnogo HaBJanskih letal. LetaBšče pri TripoHsu, ki je glavo® oporišče italijanskih zračnih sil v severa Afriki, je bilo močno prizadeto. NOV JAPONSKI VOJSKOVODJA NA KITAJSKEM ŠANGHAJ, 9. dec. Domei. General S»-geru Savada, bivši državni'podtajnik * vojnem ministrstvu, je prevzel poveljstvo nad japonskimi četami na Kltajskefli* POTOPLJEN NEMŠKI PARNIK HAVANA, 9. dec. CBS. Neka angleška križarka je torpedirala in potopila neniški trgovinski parnik »Idarwald« v bliz Jamajke. OKREPLJEN POLOŽAJ ANGLIJE TOKIO, 9. dec. Domei. List »Asa«’ Šimbun« piše, da je položaj Velike dt ' tanije okrepljen zhradl trgovinskih d gevorov s Turčijo in Španijo ter zara vedno večjih dobav iz Amerike. ODREDBA SIRIJSKE VLADE BEYRUT, 9. dec. DNB. Vlada Sirije ; Libanona je sporočila, da bo vsak, kd bo kršil zakon o službovanju v tujih v , skah, kaznovan z izgubo sirijskega, nosno libanonskega državljanstva, državljani obeh dežel, ki bivajo v ru3‘ j se morajo v teku enega meseca vr domov. . Borza. C u r i h, 9. dec. Dev i z c' Beograd 10, Pariz 9, London 15-^’ , en York 4.31, Milan 21.7214, Berlin 17*?' Sofija 4.30. Budimpešta 85. Bukares 2.15. . .-o Mariborska napoved: Pretežno ja-in stanovitno vreme.• Včeraj je bila n višja temperatura + 10.4. danes nam — 73. onoldne + 1. Nedavno sta se v InOmostu sestala H posvetovanju za vojne akcije odstoplvši šef italijanskega generalnega štaba, maršal B a d o g 1 i o in nemški maršal K e i-tel. Na sliki ju vidimo, kako pregledujeta častno četo nemške vojske. Odločujoči v Beogradu so mirni, samozavestni Paberka iz prestolnice — Zunanjepolitični dogodki in njih odmevi v našem človeku — iitika sporazuma ostane najnovejših del. Za razstavo je veliko zanimanja. Zlasti občudujejo obiskovalci umetnikove pokrajinske slike, med katerimi so tudi motivi iz Prekmurja. k Otvoritev splitskega gledališča. Sinoči je bila v Splitu slavnostna otvoritev tamkajšnjega gledališča, ki je bilo več let zaprto. Pred otvoritveno predstavo so bili slavnostni govori o pomenu tega dogodka. Nato so vpri-zorili odlomke iz Mandičeve »Judite«, ki je bila svoječasno prvo hrvatsko liskano književno delo ter Rabadanovo glasbeno delo ->Splite grade«. Hrvatsko narodno gledališče v Splitu ima dramo, opereto in opero. Gledališče prejema med drugim veliko subvencijo lirvatske banovine. k. Ctirih išče pri nas pevce In pevke. V Evropi, zlasti v Nemčiji, je doseglo več jugoslovanskih opernih pevcev in pevk, kakor tudi plesalk in plesalcev izredne uspehe. To je napotilo sedaj tudi švicarsko opero v Cu-rihu, da je poslala organizaciji dramskih avtorjev v Zagreb dopis, v katerem pravi: Operni pevci in pevke vseh strok, kakor tudi operetne pevke, ki znajo peti v nemškem jeziku, naj se takoj javijo.« Interesenti naj se javijo pri nas pismeno na naslov: Udruženje jugos|avenskih dramskih autora, Zagreb, Jelačičev trg 1, III. k. Razstava prekmurskih likovnih umetnikov bo v Murski Soboti od 1. do 15. decembra. Razstavljali bodo Karel Jakob, Franc Kuhar in Albin Sagadin, ki so 'prvič razstavljali za časa Prekmurskega tedna. Razstava bo najbolje pokazala njihov dosedanji napredek. Žgoče rane Romunije V Albi Juliji je Antonescu na neprikrit način ponovno naglasil, da se Romunija ne odpoveduje izgubljenemu delu Transilvanije. Tisoči in tisoči so odšli na domove z znova podžgano mislijo, da je dunajska arbitražna razsodba le začasna. Val revizionizma se kakor strup razširja po deželi, zato ni čudno, da je vse romunsko javno mnenje tudi prenasičeno zahtev po obnovi starih mej. Romunski revizionizem pa ni nič drugega kakor poseganje v stari Versailles in Trianon. Je indirektna odklonitev dejanj sil osi, katerim je Madžarska priznala vso sankcijo. »Romania Nouva« piše, da se mora Romunija v stari veličini obnoviti. Osvajalci pač lahko s silo ■meča ugrabijo deželo, ne morejo pa vzeti ljudem svobodne volje odločati, kje je njih domovina. Ni bilo prav. da niso pustili romunskih mej braniti z orožjem. Kdaj bo dano povelje, sitare meje spet vzpostaviti?« Tako in podobno se podžiga v Romuniji še vedno maščevanje po delitvi Transilvanije. Najžalostneje pa je, da Romunom pri tem sekundirajo tudi nekateri tuji listi, tako švicarski, ugotavlja v uvodniku »Pester Lloyd«. kultura Ob 25 letnici Bezenškove smrti Dne 11. t. m. poteče 26 let, kar je v Sofiji umrl vseučiliški profesor Anton Bezenšek, ustanovitelj slovenske in jugoslovanske stenografije ter eden prvih bojevnikov za jugoslovansko bratstvo. Menimo, da je naša dolžnost, spomniti se lega velikega jugoslovanskega rodoljuba ob 25-letnici njegove smrti prav zato, ker nam zdaj bolj ko kedaj jasno stopa pred °Či nujnost treznega političnega preudarka glede složnega sožitja Jugoslavije im Bolgarije in potreba trdne sloge med Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari, ki jo je Bezenšek tako vneto zagovarjal im za katero je tudi praktično delal. Ko je mladi Bezenšek, rojen 1. 1854. na Frankolovem pri Celju, po gimnazijskih študijah v Celju 1. 1874. napravil v Zagrebu zrelostni izpit in se posvetil študiju filozofije, se ie začel prvi med Slovani truditi za razvoj stenografije med Slovenci in ostalimi južnimi Slovani. L. 1876. le začel izdajati mesečnik »Jugoslovanski 'denograf« in je položil tako temelje jugoslovanski stenografiji. 1879. se je, sledeč klicu svojega slovanskega srca, preselil v Bolgarijo, kjer je po nalogu ministrstva ustvaril bolgarsko stenografijo. Bil je tudi ravnatelj stenografske pisarne sobranja, obenem pa profesor na gimnaziji. Pozneje je poučeval v Plovdivu na realni gimnaziji, 1. 1910. se je pa vrnil v Sofijo, kamor je bil poklican kot izredni profesor na tamošnje vseučilišče in kjer je ostal do smrti. Bil je obenem zelo delaven na literarnem področju in je pisal stalno v slovenske časnike in časopise. Družba sv. Mohorja je izdala njegovo knjigo »Bolgarija in Srbija«. Spisal je dalje tudi bolgarsko slovnico za Slovence. Kalko je bil Bezenšek spoštovan in upoštevan, dokazuje dejstvo, da je bil častnik francoske akademije znanosti in odlikovanec reda sv. Aleksandra in sv. Save ter zlatega bolgarskega križca za držav-! ne zasluge. V. S. | k Slikar Božidar Jakac je v Jakopiče- I vem paviljonu priredil razstavo ,volili Padec Korice in vloga Angležev Angleško letalsko ministrstvo je objavilo poročilo o drznem podvigu angleških letal, ki so preprečila Italijanom, da bi pravočasno poslali v Korico pomožne čete ter so lahko Grki medtem mesto zavzeli. Na prošnjo grškega poveljstva je dospela na fronto skupina treh težkih angleških bombnikov. Ti so leteli nad cesto Korica—Podgradec ter se spustili v strmoglavem padu nizko v dolino. Drzno dejanje je terjalo izgubo dveh bombnikov, pilot tretjega je pa po povratku poročal: »Leteli smo nad oblaki, od koder nam ni bilo mogoče opazovati gibanja sovražnikov. Odločili smo se za strmoglavi napad. S hitrostjo 350 milj na uro srno se prebili skozi oblake. Globoko spodaj smo opazili dolgo kolono svražnih čet in tre-na, ki se je vzpenjal v klanec. Takoj smo ga napadli in odvrgli večje število bomb. Razbežane čete smo obsuli s strojnicami, sovražnik je močno odgovarjal s protiletalskimi topovi. V tem trenutku smo opazili velik, ka-meniti most, preko katerega še je pomikala kolona avtomobilov. Vrgli smo nanj bomb, ena ga je zadela in raznesla. Eksplozija je bila tako strahovita, da s« koščki kamenja udarjali v naša krila. Visoko v zrak se je dvignil oblak prahu in dima, most se je zrušil v globočino. Pot je bila pretrgana, nihče ni več mogel v breg, čete so zbegane letale okrog in kakor omamljene iskale zavetja.« Naloga je bila izvršena. Domov se je vrnilo le eno letalo. Šest dni nato so pa Grki vkorakali v Korico. Zunanjepolitični dogodki zadnjih štirinajstih dni so prinesli naši državi veliko korist. V trenutku, ko se je pojavila neposredna nevarnost krvavega konflikta, v katerem bi bilo treba braniti meje Jugoslavije, se je na mah in ne samo na zunaj, pokazala najodločnejša volja Srbov, Hrvatov in Slovencev, braniti meje države; v premnogih poprej boječih dušah pa se je izvršil zdrav preokret: nikjer več bojazljivega popraševanja, kaj bo, če bo, marveč čvrsta odločnost braniti, kar je našega. Ta preokret, katerega odmev se v Beogradu jasno odraža, je položaj naše države znatno okrepil. klinb temu pa mislim, da kaže potrpeti. * Vlaki so na jugu zelo, zelo polni, še bolj, kakor pri nas v Sloveniji. Vse potuje mimo, disciplinirano, trezno. Ce primerjamo ta potovanja s potovanji, ki jih vidimo pri nas, se čudimo. Kljub temu, da je srbski narod temperamentnejši, kakor smo mi Slovenci, se vidi, da reagirajo naši ljudje na razne dogodke nemirne je, bolj zaskrbljeni, kakor južni bratje, ki smatrajo vse to za samoobsebi umevno. * Spričo vseli teh in sličnih dogajanj, je umevno, da je notranjepolitično življe- nje precej zgubilo na zanimanju. Ljudje se ne sprašujejo več toliko, kdo bo danes ali jutri minister; nadmodrivanja so omejena na najožji krog neposredno in-teresiranih. To kar je, sicer ni najbolje, toda kaj boljšega se trenutno ustvariti ne da. Kar bi se v drugih razmerah hitrejše razvijalo, za to je treba sedaj neprimerno več časa. Neko ravnotežje, ki ga daje vsaka vladna kombinacija, se ne more rušiti, dokler ni možnosti in garancije, da se da nadomestiti vsaj z enakim. Take možnosti in gotovosti zaenkrat še ni videti. Zato se morajo vsi nestrpneži pač še strpeti. Gotovo je samo eno: politika sporazuma ostane n. n. Neka nemška podmornica Odločujoči v .Beogradu so mirni. Ne samo zato, ker so samozavestni, marveč tudi za to, ker smatrajo, da je dovolj stvarnih momentov, ki kažejo na to, tla nima nihče niti interesa niti poguma sedanje stanje na Balkanu nasilno izpre-meniti. Tistim, ki sprašujejo, ali bo vojna ali ne, naj služijo te vrstice za odgovor s pristavkom: ČIM ODLOČNEJŠI SMO, TEM VEČJA JE VERJETNOST, DA OHRANIMO ČASTEN MIR IN NEVTRALNOST. To odločnost morajo pokazati ne samo »ni, ki so formalno odgovorni za usodo države, nego ves narod, od prvega do zadnjega. Nikdar ni bila naša usoda v toliki meri v naših rokah, v rokah slehernega, kakor v teh časih. Tega se moramo zavedati posebno tudi mi Slovenci. Zanimivi so pogovori, ki jih sliši človek v Beogradu. Na primer v tramvaju, polnem občinstva: Vstopi moški srednjih let s kovčegom, očividno na potu, da izpolni svojo dolžnost. Olajša si srce, psujoč, da mora že tretjič na pot in zapustiti svoje’ gospodarstvo, pristavljajoč, da ne želi potovati še enkrat, kajti bolje je končno vse razčistiti, pa da se zna, pri čem smo. Opominja ga starejša gospa, naj ne bo tako nestrpen. Res, da vse to ni prijetno, toda bolje je imeti take neprijetnosti, kakor pa prelivati kjri, če res tri skrajna sila, češ: Tudi jaz sem rodila tri sinove za to, da umrjejo za domovino, „Naš mednarodni položaj je dober" Na zadnji seji mestnega sveta Beograda je bil navzoč tudi predsednik vlade Cvetkovič. Zahvalil se je za pozdrav predsednika občine Tomiča ter poudaril, da »ie naš mednarodni položaj, zahvaljujoč jasni in premišljen] politiki dober. Prešli smo srečno mnogo težkoč, prebrodili smo vse neprilike v miru. Za to se moramo v prvi vrsti zahvaliti našim notranjim prilikam, ker smo si vsi soglasni, Srbi, Hrvati in Slovenci. Zahvaljujoč politiki sporazuma lahko gledamo mirno na vse dogodke v bodoč- nosti. Ko bodo kasneje proučevali zgodovinski akt sporazuma, bodo šele uvideli njegovo pravo vrednost. Sodelovali bomo in tudi hočemo pri ustvarjanju nove Evrope. O vseh mednarodnih odnošajih se lahko pogovarjamo, toda, bodite prepričani, da ne bo v nobenem primeru dovedena do vprašanja naša neodvisnost in svoboda.« Občinski svet je predsedniku vlade burno pritrjeval in sprejel posebno ona mesta, ki govore o bratski slogi in zaščiti naše svobode z velikim aplavzom. se vrača Iz pomorske bitke Randolph Churchill, sin angleškega prem-jerja je vstopil z zadnjim govorom v parlamentu v politično areno. Premjerjeva hči Sara je pa dobila odlično reputacijo na gledališkem odru. S svojim možem, znanim igralcem Viktorjem Oliwerom, je prevzela glavno vlogo v neki igri Noela Covvarda. Piše tudi izvrstne šlagerje. Blizu 500 akcijskih družb neprijatcljskih držav je v Italiji pod državno kontrolo. Glavnica teh znaša 4 milijarde lir. Nacionalizacijo podjetij so odložili za kasnejši čas. Bivši car Viljem II. biva še vedno v Door-nn. Po zadnjih vesteh je težje obolel in onemogel. Glavni cilj velikega dela dr. Mačka Na svečanosti HSS v Splitu,_ kjer so, blagoslovili zastave stranke ter je nastopilo več pevskih društev župe »Matije Gubec«, je govoril tudi odposlanec dr. Mačka, odvetnik dr. O d i č. Med drugim je dejal, da more biti samo država, urejena na zdravem socialnem temelju, prava domovina, ljubljena od vseh in če treba, branjena od vseh. To mora biti domovina, v kateri ni lačnih, kjer je kruha za vsakogar, dosti pravice za vse, ki jo iščejo. Zasluga dr. Mačka je, da uživamo v teh težkih dneh mir. Glavni cilj njegovega dela je, da ohrani celokupnost hrvatskega narodnega ozemlja. Slavje v Splitu je dokaz, da je Hrvatska zedinjena od Čakovca do Kotora.« »Prijateljstvo Madžarske in Jugoslavije služi izključno interesu obeh držav, plodonosno sodelovanje obeh je zelo koristno za ves jugovzhod,« pišejo nemški listi oib prihodu Csakyja v Beograd in pozdravljajo prijateljstvo med obema podonavskima državama. »Dvatisočletno donašanje prosvete na vas je propadlo. Vas sama širi zdaj prosveto«, je dejal na hrvatskem prosvetnem saboru R. Herceg, predsednik Se-tjadke Sloge. Kmečki govorniki so naglasili, da »bombe lahko uničijo mesta, ne morejo pa vaških domov. Dežela naj se vrne k domači preji, postavijo naj se 'tovarne za proizvodnjo iz domačega lana in konoplje. Prepovedo naj se zakoni med nezdravimi, vzpostavi znova domača nošnja.« Gospodarske vesli Občine kot posredovalke blaga Pod lem naslovom je priobčil »Trgovski list« članek, v katerem prihaja do pravilnega zaključka, da je uspešno razpečavanje blaga po občinah tudi v medvojni prehrani mogoče le s sodelovanjem trgovstva. članikar med drugim izvaja: Aprovizacija prebivalstva ni lahek posel in zaito je treba lotiti se tega posla z največjo objektivnostjo in premišljenostjo. Pred vsem pa bi bilo skrajno lahkomiselno odklanjati pomoč, ki se nudi od dobro organizirane trgovine in namesto te zanesljive pomoči že z neko trmoglavostjo nalagati to delo občinam, ki niso usposobljene za ta posel. Več ko zadovoljni moramo biti, če bodo mogle občine zadostiti vsaj tej svoji nalogi, da bodo pomagale revnemu prebivalstvu, več od njih zahtevati pa ni niti pametno niti koristno. Vsak naj opravlja svoj posel dobro, pa 'bo vsem nam bolje! Naloga »Prevoda« je le ta, da spravi blago v deželo in da ga čim bolje razdeli med prebivalstvo. Jasno je, da bo razdelil blago najbolje, če se bo poslužil že obstoječih organizacij. In to so v prvi vrsti trgovine, v drugi pa zadruge. Prav nikjer ni videti razloga, zaradi katerega naj bi se občine lotevale trgovskih poslov, nasprotno pa je polno razlogov, ki govore proti temu. Predvsem govori proti temu izkušnja. Saj smo vendar videli, k alk o so občine razdeljevale koruzo za pasivne kraje! Zaradi revežev se je vpeljala vsa ta akcija s koruzo za pa-.sivne kraje, njenih dobrot pa so bili de- ležni predvsem oni, ki so imeli denar, da so jo kupili. Prav pogosto se je pripetilo, da so prodajali trgovci koruzo ceneje, kakor pa občine, dostikrat pa so bili trgovci tudi tisti, ki so rešili občine posla, za katerega občine nimajo pogojev. Kje pa ima katera občina skladišče za blago, kje strokovne moči, ki znajo ravnati z blagom, kje orodje, ki je potrebno za razdeljevanje blaga itd.? In čeprav občine za ta posel niso usposobljene, se jim ta posel vsiljuje, odvzema pa tistim, ki imajo vse pogoje za ta posel! Ali je to pametno? Kaj je torej zadnji vzrok, da se to dela? Pa še na nekaj je treba opozoriti. Občine so politična telesa, za katere se vo- dijo tudi hudi strankarski boji. če danes teh ni, pa še dolgo niso izbrisane vse posledice teh bojev. Ali pa je potem tudi dana garancija za ono objektivnost, ki je pri takšnih poslih nujno potrebna? Trgovina daje takšno jamstvo, ker trgovec ne sprašuje odjemalca po njegovem nazira-nju. V našem javnem življenju se je silno udomačilo šablonsko reševanje vprašanj. Ena takšnih šablon je tudi ta, da se smatra občino za ono organizacijo ,na katero se morejo nalagati vedno nove naloge in dolžnosti, ne da bi imele občine za to le primeroma zadostna sredstva. Posledica tega nerazmerja med dolžnostmi in sredstvi mora biti samo negativna. Dr. Maček za krušne karte po mestih Trgovinski minister dr. Andres in hr-vatski ban sta podpisala uredbo, po kateri mlini v bodoče ne bodo smeli več mleti moke tipa »0«, temveč bodo morali iz vse pšenične moke namleti enotno moko. Le nekaj mlinov bo smelo pod posebnim nadzorstvom mleti še nadalje tudi moko »0«. Po 1. januarju pa bo morala biti krušna moka pomešana s pšenično in koruzno moko. Koruzne moke bo dodane 30%. S tem bo kruh do nove žetve zagotovljen, če bi bili nezadostni tudi ti ukrepi, bo uveden ob ponedeljkih in torkih izključno koruzni kruh. Vsekakor pa brez kruha ne bomo ostali. Raz- delitev moke doslej ni bila dobra. Ljudstvo mora imeti nadzorstvo nad razdelitvijo. Zato ima potrebne organe in to so okrajni odbori. V mestih pa je treba uvesti krušne karte. Vsakdo mora dati častno besedo, ali ima na zalogi kakšno moko ali žito, tako da mu v takem primeru ne 'bo treba dvigniti krušnih kart, dokler svoje zaloge ne bo porabil. Vsako prikrivanje pa bo strogo 'kaznovano. Ni pravično, da bi v teh časih eni živeli v izobilju, drugi pa trpeli pomanjkanje. To so ugotovitve dr. Mačka na posvetovanju »Gospodarske sloge«. Iz delovanja Zveze trgovskih združenj Seja ožjega odbora Zveze trgovskih združenj je obširno obravnavala načela, po katerih naj se izvede aprovizacija prebivalstva. Predvsem naj se racionirano blago (posebno petrolej) dobi prosto v trgovinah na izkaznice, ki jih bodo izdajala okrajna načelstva oziroma občine. Preskrba prebivalstva ni zadostna in je pomanjkljiva posebno glede moke. Slovenija prejme tedensko zadnje čase moke le 40 vagonov, potrebuje pa tedensko najmanj 120 vagonov! Ožji odbor je sprejel tudi nekaj sklepov glede ozdravitve nezdravega razmerja med trgovci na veliko in na drobno. Zveza bo zahtevala, da mora delodajalec vajenca po končani učni dobi zaposliti še vsaj pol leta ter se naj tozadevno izpremeni obrtni zakon. Vsem združenjem priporoča uvedbo nedeljskega počitka. Ustanovljen je odsek veletrgovcev z živili, ustanovil pa se bo tudi osrednji odsek trgovcev s surovimi kožami. Zveza priporoča članstvu plačevanje nameščenskih doklad po lestvici, ki je določena za banovino Hrvaško. Za one, ki jim je bila določena minimalna mezda z banovo odredbo, zvišanje ne prihaja v poštev. Maksimirane cene za surove kože Urad za kontrolo cen v Beogradu je določil maksimalne cene za surove kože domačega izvora. Veijajo za pariteto franko vagon Beograd, v dravski banovini za pariteto franko vagon Ljubljana. Maksimalne cene (1 kg) za goveje kože so 23 din, za telečje z glavo in nogami 26, brez glave in s kratkimi nogami 31 diti, za kože juncev od 23—26 din, za konjske kože 18 din, če so krajše manj, za vse suhe goveje kože 60 din, za suhe telečje 70 din, za razpete suhe goveje kože 83.50 din. Pri prevzemu kož brez soli se odšteje še kalo: pri govejih za poletne mesce do. 15%, za zimo do 12%, pri telečjih za letne do 10%, za zimske mesce do 7%. Tej ceni, določeni za trgovce s surovimi kozami in za predelovalce, smejo dodati trgovci za svoj brut-to zaslužek pri konjskih kožah 10%, pri drugih 12%. — Na podlagi navedenih cen surovih kož bodo banske uprave določile cene usnju. g 10—20% jo zmanjšana poraba kruha v naših večjih središčih zaradi uvedbe enotne ljudske moke in prepovedi prodaje svežega kruha. Še nekateri novi ukrepi in cvenluelna mletev bele moke le za bolnišnice in podobno, naj bi pomagali še do nove želve. {« Pšenifcno-koruzno moko hi kruh ler koruzni kruh so začeli prodajati v Beogradu. KANAL JADRAN — IDRIJCA — SAVA — DONAVA Sobotni tržaški »Piccolo« se bavi v daljšem članku z vodno zvezo med Jadranom in Donavo preko slovenskega ozemlja. Zagovarja stališče, naj bi postali Soča in Vipavščica plovni do Ajdovščine, od koder bi morali zgraditi več vzpenjač za prenos blaga preko Angelske gore v dolino Idrijce. Po tej bi šel vodni promet do zaselka Vrščeva, na nekdanji kranjsko-primorski deželni infi-ji, približno uro hoda od Spodnje Idrije. Tu bi bilo treba spet zgraditi vzpenjače preko gore v dolino Poljanske Sore, po kateri bi šel vodni promet do Medvod, od tod pa dalje po Savi k Donavi. Drug »Piccolov« načrt se zavzema za že zna-’ ni predlog spoja Jadrana po vodni poti h Kolpi in dalje po Savi in prekopu Ša-mac—Vukovar k Donavi. g Po popravku odredbe o minimalnih mezdah za nekvalificirane delavce, ki j« izšel v ,Službenem listu", spadajo v oddelek B (mezde 4'75, 4’50, 3'75 in 3‘50): konfekcija blaga, krojači (kmetski krojači)« Izpremenjeno besedilo izjeme k predelovanju lesa se glasi: z izjemo struženja lesa (izdelovanje drobnega in galanterijskega blaga), deščic za ščetke, pripravljanje strugarskega lesa, izdelovanje okvirjev. ri5z-barstvo, rezbarske delavnice in pod., izdelovanje igračk, palic in ]x>dobnih predmetov. Za navedene široke veljajo minimalne mezde v skupini C (4, 375, 3 din).. g Po enega vajenca več kot določa uredba iz 1. 193G je odobrila banska uprava, po zaslišanju zbornice za TOI, strojnim ključavničarjem, kleparjem ,livar jem kovin, kovinostružcem in pasarjejn, zlatarjem, graverjem, mehanikom in avtomehanikom, optikom in urarjem. Podjetje pa mora zaposljevali vsaj enega pomočnika. g 240 vagonov tobaka bo dala letos Dalmacija. Poročila o odkupih navajajo, da je bil lanski cenik za 40°/o slabši kot letos, vendar je bil lani tobak odkupljen pod boljšimi pogoji: kmet je lani za 1 kg tobaka lahko dobil 15 kg koruze, letos pa komaj 7 kg. g Odkupne cene sladkorne pese za bodočo kampanjo so določene od ministrskega sveta. Minimalna cena, ki jo producenti prejmejo ne oziraje se na količino sladkorja v pesi, je zvišana od letošnjih cen za 10 din po metrskem stolu. g. Iz Sovjetske zveze v Bolgarijo bodo uvozili 6.2 milijonov kg soli brez carine, prav tako pa tudi 4000 kg bolgarskega tobaka, poklon italijanski vojski, ni podvrženih izvozni carini. Gradbeni minister o načrtu namakanja Gradbeni minister Vulovič je dal daljšo izjavo o namakalnem načrtu, ki naj bi po svoji izvedbi pomagal povečati površino obdelovalne zemlje pri nas ter pripomoči k boljši prehrani. Ministrstvo bo ustvarilo načrtno podlago namakalnemu sistemu s pomočjo brezplačnega sodelovanja strokovnega dela podrejenih inženirjev in tehnikov z občinami in vodnimi zadrugami. Ministrstvo je v te svrhe preko tehničnih oddelkov banskih uprav poslalo občinam pisma in formularje, s pomočjo katerih naj zberejo za tehnična dela potrebne podatke. S sodelovanjem ljudstva in tehničnih organov bo po mnenju ministra realiziran cenen in preprost način namakanja, s katerim se ne bi okoriščali samo najbližji mejaši, ki imajo posestva v bližini planinskih voda, temveč bi se namakala posestva na celih vaških in občinskih področjih. Delo bi izvajali preko namakalnh zadrug in vodnih w drug za zaščito pred poplavami. g Zastopstvo malih tekstilnih podjetij je interveniralo pri trgovinskem ministru, da bi izpremenil dosedanji ključ razpon delitve bombaža, kajti tako so favorit rana velika podjetja na škodo malih. RUBI M. AVRES: DRUGI MEDENI TEDEN ROMAN 56 — Dvomim, če bo sploh prišel. Jimmy je hudo zardel. — Ne, tega si nisem zaslužil. Kristina se je zasmejala. Tako trd in tuj je bil ta smeh. — O stvari nisem kdo ve kako prepričana. Zavila sta na Regent Street. Prodajalka cvetja je pomolila Jimmyju šopek vijolic skoraj pod nos. — Gospod, kupite šopek vaši lepi dami... Jiimmy se je trudno nasmehnil in se ozrl na Kristino. Ali ti lahko kupim? — Ne da bi čakal na njen odgovor, je dal dekletu •jovec. Kristina je vzela šopek. Sama sebi se je čudila. Skoraj neverjetno se ji je '.delo, da je nekoč tako radostnega srca hodila z Jimmyjem po londonskih ulicah. Da, ko bi ji takrat kupil šopek vijolic... Toda zdaj... Zataknila sl je šopek. Toda se opazila ni, da ji je že naslednji trenutek padel Šopek na tla. Jimmy je to videl, a je molčal in stopil naprej. Prišla sta v park. Jimmy je srečaval mnoge znance. Mehanično je pozdravljal ter se nenehoma bal, da bi ga kdo ustavil ter se z njim spustil v razgovor. Kristina pa se je nekoliko sramovala njegovih prijateljev in znancev. Vsi so prav gotovo vedeli, da je bil nekoč zaročen s Cy®tthijo Farrovvo. s katero so ga srečavali v prav tem parku, kjer zdaj hodita. V srcu se je oglasila stara ljubosumnost. Ne, tega ne bo nikoli pozabila, četudi bi živela delj kot ji je usojeno. Spomin na ženo, ki je uničila njeno srečo, bo kot senca ležal med njima. — In kaj bo s kosilom? — je dejal Jimmy in pogledal na uro. Pol enih je že. — Rada bi 'povabila na kosijo tudi gospoda Samgsterja, — je rekla Kristina. — Ali bi ga mogla zdajle kje najti? — Lahko mu telefoniram. Sicer v svoji sobi nima telefona, toda sluga mu lahko sporoči. Saj ti je prav tako, kajne? Počakala je pred telefonsko celico, ■medtem ko je Jimmy telefoniral. Opazo- vala ga je skozi steklena vrata. Klobuk si je potisnil nekoliko nazaj, z lakti pa se je oprl na leseno polico. — Zdi se mi, da je še prav mlad, — je pomislila Kristina. — Toda strašno je shujšal. — Žal mi je, toda Sangsterja hi doma- Kristina je bila močno razočarana. — Ali bi ne mogla povabiti koga dragega? Jimmy jo je očitajoče pogledal in se ironično nasmehnil. — Nikoli bi si ne mislil, da mi boš vračala s to like rimi obrestmi. — Nikar o tem ne govoriva, — ga je prekinila. — Ne morem ti pomagati. Storila sem, kar si me prosil. Povedala sem ti, da več ne smeš pričakovati, zato se tudi nikar ne razburjaj! — Oprosti mi. — ji je dejal Jimmy prisiljeno. Kosila sta skupaj. — Ali naj naročim vstopnice za gledališče? — je predlagal Jimmy. — Saj ti vendar nisem niti z besedico potožila, da bi mi bilo'dolgčas. — Meni pa se je zdelo, da se strahovito dolgočasiš, — se je Jimmy že kar vidno razburil. Da bi se Kristina ob njem dolgočasila. Bolelo ga je. Kristina pa se je naslonila na stol in se razgledovala po sobi. Za Jimmyja se sploh ni zmenila, prav tako ne kot se on nekoč ni zanjo. Najmanj dvajsetkrat- na dan je preklel Jimmy samega sebe, ker je tako neumno zapravil svojo srečo. Kaj bi zdaj dal za sladak Kristinin nasmeh, za njen lep P°" gied. To, kar je nekoč preživel s CyO' thijo Farrovvo, se mu je zdaj zdelo strašno prazno. Vsi tisti večeri ob šampanjcu, pa večno pogrevanje teaterskih vprašanj in podobno, ne, tega bi zdaj ne m?" gel več prenesti. Sovražil je dni, ki j"1 je nekoč tako brezplodno’ zapravil. Kako je zdaj hrepenel po tihi sreči, po doinu, po poljih in gozdovih, kjer se je nekoč podil kot razposajen deček s Kristino. Ko sta stopila iz restavracije, je kot iz škafa. Počakala sta, da je min11 glavni naliv. Potem sta odšla kar tak®' brez vsakega cilja, po ulicah. Hodniki so bili mokri in ceste polne vode, ki je drl*1 v kanale. — Domov bova morala, — je žalostno rekel Jimmy. — Domov? — ga je pogledala Kristina, — hotel si reči v hotel, kajne? — Da, sodil sem, da bi znabiti le k meni. Zakurjeno je in prijetna toplota bi ti dobro dela. Kristina je nekaj trenutkov oklevala' Srce ji je jelo nagleje utripati. — Ne, hvala ti. Vrnila se bom v hote • Jimmy je velel ustaviti taksi. Izstopijo sta in peš nadaljevala pot. Znenada l dejala Kristina: (.Dalje- Novice Velika socialna akcija CMD za obmejne šole Razdelila bo za 325.000 din blaga Letos so potrebe v severnem delu Slovenije še posebno velike zaradi raznih elementarnih nezgod in vedno večje draginje. Zato pa je pomoč v teh krajih tokrat še posebno nujna. Tega se v polni meri zaveda Ciril Metodova družba, ki ip v ta namen organizirala 10. novembra nabiralno akcijo v vsej Sloveniji ter zbrala nad 220.000 din. Poleg tega so posamezne podružnice, zlasti pa mariborska, priredile svoje nabiralne akcije, ki so tudi pokazale polno razumevanje premožnejših za potrebe revnih obmejnih krajev. Ljubljanska in mariborska CMD bosta letos skupno obdarovali nad 110 šol na severni meji ter v obmejnih 'prekmurskih krajih. V prvem nadstropju II. deške ljudske šole v Razlagovi ulici v Mariboru je že nekaj dni na delu mnogo neutrudljivih rok požrtvovalnih in nesebičnih mariborskih Cirilmetodariev in Cirilmetoda-ric, ki sortirajo blago, ga zavijajo v pakete, pišejo, računajo in pravično dele nakupljeno ter podarjeno blago in čevlje Po potrebah posameznih šol. Samo ma-nufakturnega blaga in raznih pletenin bodo razdelili za nad 180.000 din, poleg tega pa za 95.000 din lepih in trpežnih čevljev. Če prištejemo še za 50.000 din čevljev, ki jih bodo razdelili med obmejne šolarje naši Rotarijci, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da bodo letos dobili siromački za nad 140.000 din čevljev, k; so letos še posebno dragi. Skupno bodo torej prejeli revni učenci na 110 šolah za nad 325.000 din raznih praktičnih daril. Človeku je kar lepo pri srcu, ko gleda marljive Cirilmetodarje pri človekoljubnem delu in vidi ogromno zalogo blaga, ki bo marsikateremu siromačku olepšalo božič, saj bo dobil toplo obleko in močne čevlje, toplo perilo, nogavice, čepice itd. Tako velikopotezne socialne akcije CMO doslej še ni izvedla, ker pač ni bilo takšnih potreb. Poleg idealnega človekoljubja CMD je treba podčrtati tudi razumevanje naših bolje situiranih krogov, ki so v polni meri priskočili na po moč bodisi z darovi v naturalijah bodisi z denarnimi prispevki. Marsikateri dar je prispel nenaprošen k CMD v Mariboru in. v Ljubljani, kar dokazuje, da so še plemenita srca, ki čutijo tudi v nesreči s svojimi sobrati. Ustanovitev letalske akademije Na predlog vojnega ministra je bila s kr. ukazom predpisana uredba o ustanovitvi letalske akademije. Njena naloga je, da izpopolni naše letalstvo s strokovno dobro izurjenimi ter vojaško izprašanimi mladimi letalskimi častniki ter da pripra- vi rekrute-dijake za rezervne letalske častnike. Akademija bo razdeljena na razred gojencev in dijakov. Sestavljena je iz uprave poveljstva, učnega in pomožnega osebja, gojencev in rekruitov-dijakov in zavodove ustanove. Število gojencev in rekmtov-dijakov odreja vsa- ko leto vojni minister po potrebi in proračunskih sredstvih. Šolanje gojencev traja tri leta, šolsko leto se prične 1. ok> tobra in konča 15. septembra. Na koncu prvega in drugega leta dobe gojenci 15 dni dopusta. Na koncu tretjega leta pa dobi novi častnik 20 dnevni dopust. V akademijo bodo sprejeti mladeniči z osmimi razredi gimnazije in višjim tečajnim izpitom, ne smejo pa biti mlajši ko 18 in ne starejši ko 22 let. Rekruti-dijaki odslužijo svoj obvezni ka drovski rok v dijaškem razredu. Socialna prireditev v Slatini Radencih Lep obmejni kotiček, kjer izvira iz zemlje zdravje — Radenska z rdečimi srčki — je tudi letos, ko je socialna pomoč tako nujno potrebna, na pobudo lastnikov in n p nav e zdravilišča obiskal Miklavž številno revno delavsko deco ter jo obdaril s toplimi zimskimi oblačili in drugimi dobrotami. Z velikodušno podporo lastnikov zdravilišča gg. dr. Ante in Vilme ša-r i č a v znesiku okrog 22.000 din je bilo obdarjenih okrog 150 delavskih otrok. Otroke in starše, ki so do zadnjega kotička napolnili veliiko kavarniško dvorano, je uvodoma pozdravil šef g. dr. š a-r i č ter se vsem navzočim zahvalil za zvesto in vztrajno delo. Mali nebogljenčki so že nestrpno pričakovali Miklavža, ki se je pojavi! v spremstvu angeljev in parkljev bogato obložen s toplimi oblekami, perilom in čevlji ter drugimi dobrotami. Po končani razdelitvi obilnih darov je navzoče pozdravila še lastnica zdravilišča ga. Vilma š a r i č e v a. Iz njenih toplih besed je bilo povzeti veliko ljubezen in skrb do siromašnih otrok. Ravnatelj zdravilišča g. inž. Kosmač je s svojim 'kratkim nagovorom poudaril tesno povezanost delavstva in uprave, ki kot ena družina delajo za napredelk in razvoj podjetja. Od obdarovanoev je nato mali Rudolf M a ro v i č z deklamacijo izrazil toplo otroško zahvalo prirediteljem v imenu vseh, ki so bili deležni teh dobrot. Da je bilo veselje revnih malčkov še povečano, sta lastnika zdravilišča pripravila za to priliko poseben vesel filmski program, kar je bilo zlasti za ono deco, iki filma doslej še ni imela prilike videti, poseben užitek. Po izčrpanem programu je bila nato še vsa deca pogoščena s toplo kavo in pecivom. Cigani ne bodo smeli več v soboško šolo Občinski odbor v Soboti je sklenil pred kratkim, da otroci iz okoliških vasi ne bodo smeli obiskovati več soboške šole. Toda vsi ostali, razen ciganov iz črnelavec, Veščice in Pušče, bodo po »godno rešeni prošnji smeli ponovno hoditi v soboško osnovno šolo. Iz omenjenih treh vasi je do najbližje šole v Kup- šincih dvakrat toliko, kot v Soboto. Ta>ko bodo cigani odrezani od šole, kajti od Pušče, ki je popolnoma ciganska vas, je v kupe insko šolo 5 km. Ker nimajo obleke in ne čevljev, ne bodo zmogli te poti. Nekaj ciganskih otrok pa so vtaknili v pomožen razred za defektno deco. Celje Smrtna nesreča v Rakuschevem lovišču Pri lovu, ki ga je priredil na svojem lovišču celjski veletrgovec Daniel Ra-kus-ch v Košnici pri Celju, se je pripetila smrtna nesreča. Med lovci je bil tudi dr. Bruno Sadnik, celjski zobozdravnik. Ko je stekel za nekim ranjenim jazbecem, se je med potjo na neki vzpetini verjetno naslonil na puško, katere kopito se je pri tem zlomilo in se je puška sprožila. Strel je zadel dr. Sadnika v prsi in so ga našli šele po lovu že mrtvega. Po komisijskem pregledu so ponesrečenca prepeljali na dvorišče mestnega magistrata, od tam pa na pokopališče. c Praznik Sv. Barbare, zaščitnice rti* 'larjev, so celjski rudarji, uslužbeni prj družbi „Bohemija“ v Pečovniku, včeraj slovesno praznovali. Z godbo so zjutraj *>b 9. prikorakali v kapucinsko cerkev, kjer Je bilo slovesno opravilo, po maši so zoj>ct '■ godbo odkorakali proti Pečovniku,' kjer so si priredili zabavo. Od družke „Bo-hemija” so prejeli za la dan priboljšek. c Ljudsko vseučilišče. Drevi ob 20. bo Predava! dr. Metod Dolenc iz Ljubljano ° temi „Našu narodna pesem in pravna zgodovina“. e Svojo luvarišieo v službi jc okradla. 1!? letna služkinja Karolina V. je pral dne- vi ukradla svoji tovarišici Mariji Ahlikovi v Liscah pri 'Celju, kjer sla obe služili l»' posestniku Lulinu, .5000 din gotovine, eno ročno l ” J.-------- .1 . i> jo arelirali, je tatvino tajila, nato j bil pri nas še najlepši mrzli, sončni zimski iziiala da je omenjene stvari ukradla, i dan. Popoldne pa se je pooblačilo in lin je poslala svojemu bratu, ki jo je ob 1.V30 je pričelo deževati. Iz Savinjsko P« pj._ ......... 1500 (iin jc p0Sia[a svojemu v - . Prosil za posojilo, 500 din so našli še pri j doline pa smo culi grmenje, kakor v naj-n.iej, ročno torbico in hranilno knjižico' hujši poletni vročini. Izvedeli smo, da Pa'j(> vrni a v Savinjo. i jc lam v tem času divjala huda nevihta z e Poročili so se v Celju: Kenda Rudolf j gromom in nalivom, strela pa je udarila v delavec iz Lise /. Rozalijo Petrovič, ši- j daljnovod velenjske elektrarne, v Podlogu v Celju; Ivan I v cie Andrejina v Me e Kozalljo leirovic, si- uaijnovou veienjsKc eicKirarnc v rouiogu ju/ Levstik, učitelj in Kova.lv Savinjski dolini in je bi! tok vsled tega v i fežici; Alojzij Pilih, zi- prekinjen na progi proti Lujbljani. nil Llubllana a Na kaniuiški progi obratujeta od danes spet viaka, ki sta bila začasno ustavljena, in sicer vlak št. 8419, odhod iz Kamnika ob 14.49 ,prihod v Ljubljano ob 15. IG, in vlak št. 8120, odhod iz Ljubljane ob 16‘10, prihod v Kamnik ob 17‘0L a 18 vagonov premoga bo razdelil odbor za zimsko pomoč med revne ljubljanske družine, večji del brezplačno, za kar jc bilo vloženih 1.180 prošenj. a Ljubljansko mladino je mestni predsednik jx)zval na sodelovanje pri zimski pomoči s posebnimi prireditvami v ta namen.. Zlasti so naprošeni tudi vsi prireditelji plesnih vaj, naj )>obirajo od vseh udeležencev vsaj po 1 dinar prispevka za zimsko pomoč, pri večjih plesnih prireditvah pa vsaj ]x> 2 din, ker bi drugače mestna občimi take 'prireditve morala obdavčiti. a Protipravne sečnje. Mestno poglavarstvo opozarja posestnike gozdov v območju mestne občine ljubljanske, da je na podlagi zakona o gozdih vsak golosek, • čtv prav ua manjši jjovršini, prepovedan brez dovoljenja upravne oblasti. Pretirano izsekavanje gozdov ogroža njih trajno izkoriščanje ter tako tudi javne interese. Zalo je treba natanko po zakonu o gozdih prijaviti kakršnokoli sečnjo upravnemu oblastvu ,torej gospodarskemu uradu mestnega poglavarstva vsaj 4 mesece pred pričetkom sečnje. S sečnjo se nikakor ne sme pričeti predno prosilec nima pismenega dovoljenja pristojne oblasti. Kongres Jugoslovanske pevske zveze Včeraj je bil v Nišu 15. kongres Jugoslovanske pevske zveze, katere . pokrovitelj je naš mladi kralj. Po zanimivih razpravah o čim uspešnejši propagandi za našo lopo pesem je bil izvoljen za predsednika spet Bogdan Milašinovič, za podpredsednika pa dr. Anton Švigelj iz Ljubljane. Trboveljski drobiž Novi vodovod bo skoro gotov. Dela na cevovodih so dovršena in v par dneh bodo končane tudi notranje ureditve vodovodovega zajetja. Ko se odstranijo še nekatere ovire-formalnega značaja, bodo Trbovlje dobro preskrbljene z izvrstno pitno vodo, kajti z novim zajetjem se je kapaciteta vodovoda Smrtna žrtev planin Iz Železnikov prihaja poročilo o smrtni nesreči v škofjeloškem gorovju. V Pr-tovču se ie ubil ua doslej še nepojasnjen način delavec Šefkija Marovac iz Novega Pazarja v zetski banovini. Pokojnik je najbrže omahnil čez strmino in se prckotalil preko skal. Pri tem si je razbil lobanjo ter poškodoval hrbtenico. Njegovo truplo so našli po dolgem iskanju ter ga prenesli v Železnike. VLOMI NA DEŽELI V blagajno Zadružne hranilnice pri Sv. Petru pri Novem mestu so vlomili neznani svedrovci ter odnesli 18.000 din gotovine. Vlomilski obisk je imela tudi gostilna Alojza Roglja v Trebnjem na Dolenjskem. Denarja niso našli, zato pa so zlikavci odnesli več kosov manutak-turnega blaga. Tretji vlom je bil pri Gornikovih pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju. Razbojniki so s samokresi v rokah zahtevali denar. Ko so se prepričali, da denarja ni v hiši, so brez plena izginili v temno noč. o Bolniška blagajna TBPI) v Ljubljani razpisuje mesto zdravnika /.a splošn > prakso v Trbovljah. Podrobnejši pogoji v ..Službenem listu". o V Murski Soboti je občina imenovala posebni odbor za preimenovanje soboških ulic. Temu odboru načeluje ravnatelj inž. Zobec. OdIx>r je krstil Cankarjevo, Prešernovo, Kuzmičevo, Ivanocijevo ulico, Kocljev trg in Trubarjev drevored. o. V korist revnim jetičnim bolnikom je Protituberkulozna zveza v Ljubljani založila lične božične in novoletne razglednice, ki jih je napravil naš mladi umetnik akad. slikar Ljubo Ravnikar. Razglednice bodo prodajale vse večje trafike in knjigarne po ceni L— din za komad. o V Soboto jc premeščen namesto prestavljenega orožniškega kapetana Jovana Milosavljeviča major Friderik Leman. o Velika soboška .stanovanjska hiša Društva za zgradbo železničarskih stanovanjskih hiš je že dograjena v surovem stanju. Gradil jo je stavbenik Sraka. Imela lk> dvanajst stanovanj z dvema sobama in pripadajočimi pritiklinami. n Božič — brez darov in obiskov? Med nekaterimi društvi na Ilrvalskem je v teku akcija, da bi letos zaradi izrednih prilik .ki vladajo v svelu, izostalo božic-nio tobdarovanje, a tudi obiski in čestitke, n Nove oddelke in nove pomožne ljudsko Sole je odprla banovina llrvalsku v raznih krajih svojega področja. n Potopila se jc z vinom natovorjena jadrnica na poti iz Visa proti Splitu. Nesreča se je zgodila .ker je bilo morje zelo nemirno ter je jadrnica zadela v skalo ob nekem otočku več slo metrov daleč od kopnega. Lastnik in posadka so se rešili. n. Dobra lekcija za navijalce cen. Okrajno sodišče v Zagrebu je obsodilo na 10 mesecev strogega zapora ter na 200.000 din denarne kazni velemanufakturista Mojzesa Saloma, ker si je pri blagu zaračunava! od £> t —300% dobička. Obenem so oblastva navi-jalcu cen zaplenila blaga v vrednosti 1 mil. 450.357 dinarjev. podvojila. Sedanji vodovod ima kapaciteto 7 I na sekundo, novo zajetje pa, 8 in pol, pri polni izrabi vseh studencev pa bi se mogla dvigniti celo na 13. S stavbenega odra je padel par metrov globoko zidar Mavec Franc, pri novi elektrarni TPD. Imenovani je dobil pri padcu notranje poškodbe. Po prvi zdravniški pomoči. ki mu jo jc nudil zdravnik dr. Krasnik, jc bil pripeljan v ljubljansko bolnišnico. Trboveljski rudarji so v nedeljo, 8. I. m. obhajali praznik svoje zaščiinice sv. Barbare. Ob 10. so se1 zbrali pred poslopjem direkcije pisarne TPD, od koder so z godbo in zastavo odkorakali k maši v trboveljsko farno cerkev. V sporedu je bilo zastopstvo rudnika, liamešeenskih organizacij in II. rudarske Skupine. Rudniško vodstvo je mesto običajne pogostitve udeležencev prispevalo za Protitu-berkulozni dispanzer v Trbovljah 3000 din. Ptuj K premieri Nušicevega ..Pokojnika" V torek, 10. t. m. bodo uprizorili v Mestnem gledališču Nušicevega »Pokojnika«, S »Pokojnikom« se je Nušič visoko dvignil nad običajno stopnjo svojih komedij in je dokazal, da mu ni smeh samo namen in cilj. V »Pokojniku« je z ostrim in kritičnim očesom razgalil pred nami sredino naše takozvane boljše družbe. Dejanje, ki se kakor plaz sproži pred nami, je tako znano in kruto resnično, da na koncu zamre gledalcem smeh na ustnicah in se zgrozi ob tolikšni pokvarjenosti in nizkotnosti, ki se bohoti v naši sredini. Prav tej aktualni vsebini se mora »Pokojnik« zahvaliti, da je z velikim uspehom obšel vsa gledališča v državi. V Ptuju ga bo uprizorila igralska družina Mestnega gledališča v režiji Jožeta Babiča, ki je delo zgostil posebno prvi polovici. Z inscenacijo je dejanje dvig-iz ozkega salonskega okvira in ga postavil pred ogledalo javnosti ter s teni poudaril družbeni značaj »Pokojnika«, ki je več kot komedija, tudi več kot satira, ki je — obtožba. p. Z živilskega trga. Na živilskem trgu so se v tekočem mesecu podražili mlečni izdelki. Sir za 1 din (sedaj je po 7 do 8 din za kg) ; smetana za 1.25 din (11.25); surovo maslo za 5 din (35—40). Perutnino malo kupujejo, ker ima visoko ceno: kokoši do 40 din, pura do 65 dih, puran do 130 din in gos do 65 din. Cene žitaricam so ostale v glavnem neizpre-menjene. Pojavila se je ajdova kaša, ki jc po 8 din za kg, in prosena kaša, ki je po 0.50 din za kg. Jabolka so 5—8 din za kg, suhe hruške po 5 din in suhe slive po 5 din. Z zelenjavo je trg dovolj založen in ima zmerno ceno. Vojni žarometi asfaltu straneh vilne žj Zanimivosti Morska vrata balkanskega polotoka Nekoliko podatkov o Solunu in solunskem zalivu Balkanski polotok ima na jugu svoj naj-večji, najvarnejši in najlepši zaliv — Solunski zaliv. V smeri sever-jug je zaliv dolg 18 km, širok pa 13 km. Globina ni velika, vendar pa zadostna, da morejo tesno v pristanišče največji brodovi. Vzhodna obala zaliva je gorata, dočim je zapadna peščena, polna naplavin reke Vistrice. Na severu pa se izliva v zaliv v razčlenjeni delti Vardar. V pradavnih dobah je bil Solunski zaliv prav za prav jezero. šele v neogenu se je zemeljska plast znižala ter je nastal zaliv, dočim je ostal najsevernejši del pradavnega jezera kopen, toda še danes močviren. Solunski zaliv je odprt in ga ne zaslanja nobena ožina. Po svojem zemljepisnem položaju je Solun s svojim zalivom nujno torišče najrazličnejših balkanspih interesov, da, celo vse Srednje Evropae. Zakaj iz solunske luke vodi na vse strani pet prometnih žil, med njimi je brez dvoma najvažnejša ona ob Vardarju. V Solun so se že v starem veku stekale vse najvažnejše prometne poti, med njimi znamenita »Via Egnatia«. Nekdaj je bil Solun važen in svoboden kulturni in trgovski center, ki je z uspehom tekmoval celo s Carigradom. Temelje Soluna je položil okoli 315 pred Kr. Kasandra ter dal prvi naselbini ime po svoji ženi Thessaloniki, sestri Aleksandra Velikega. To ime je ostalo do današnjih dni. Solun je kmalu' postal glavno mesto Mace-donije. Med preseljevanjem narodov je mesto mnogo trpelo. Nekajkrat je bil porušen in požgan. Po padcu Bizanca 1204 so Solun osvojili Benečani, ki so v mestu zgradili znamenito »Belo trdnjavo«, ki je še danes na obali prelep spomenik iz davnine. Od 1430 do 1912 je bil Solun pod nadoblastjo Turkov. Leta 1908 je vprav v Solunu izbruhnil upor Mladoturkov, ki so uspeli, prevzeli oblast v svoje roke, sultana Abdul Hamida II. pa zajeli ter ga kot političnega ujetnika za-stražili v vili Allatini v Solunu.Tu se je sultan nato tudi odrekel prestolu. V Solunu so atentatorji ubili 19. marca 1913 tudi grškega kralja Jurija, kateremu je sledil na prestolu kralj Konstantin. Mesto Solun leži ob vznožju 1200 m visokega Hordijata. Danes ima okoli 300.000 prebivalcev, od tega petino Židov. V Solun so pribežali Židi pred veliko inkvizicijo. Proti Židom je bilo zadnja leta precej demonstracij, največja 1931, ko so demonstranti zažgali staro židovsko četrt. V Solunu živi tudi precej Srbov. Najlepši del mesta je ob obali, kjer so prekrasne ceste in ulice. Promet v solunski luki je silno živahen. Vzhodno od središča mesta je predmestje Kalomarija, kjer so skoraj vsi tuji konzulati številnih držav. V Sredozemlju je malo mest, ki bi se mogla ponašati s tolikimi zgodovinskimi znamenitostmi kot vprav Solun. V mestu je nenavadno veliko število cerkva, med njimi so bile mnoge izpremenjene v džamije. Posebno lepa je cerkev Sv. Dimitrija iz V. stoletja. V njej je pokopano telo svetnika, ki je tudi patron mesta. Med številnimi kulturnimi ustanovami je v Solunu tudi novo vseučilišče. V bivši svetovni vojni je bil Solun važna strategična točka. Odtod je bila prirejena slavna solunska ofenziva s prodorom v južno Srbijo. Tu se je v krvi rodila naša draga Jugoslavija. V solunski ofenzivi je padlo nešteto vojakov. Njih zemski ostanki so pokopani na vojaškem pokopališču v Zejtinliku. Tu je poleg drugih tudi monumentalna grobnica 6000 jugoslovanskih junakov. Danes je Solun spet pozorišče nove vojne. Nad njim brnijo bombniki in lovci, nad njim so v zraku težke letalske bitke. Neskončne kolone vojnih beguncev Štajerski »kokošji zakon1* V 16. stoletju je bil na štajerskem v veljavi zakon, po katerem so se smele kokoši oddaljiti od svojega kurnika le v tolikem krogu razdalje kot je človek lahko vrgel srednje težko kladivo. S tem Pa seveda ni bilo rečeno, da sme sosed kokoš, ki bi jo zailotil na svojem zemljišču, tudi ubiti. Pač pa je iinel pravico zahtevati primemo odškodnino, če pa bi kljub temu kokoš ubil, bi moral plačati za vsako pero, kolikor jih je imela dotična kokoš, po 72 krajcarjev kazni. Na isti način se je v tisti dobi kaznovala tudi tatvina kokoši. — Oče, danes smo se v šoli učili, da živali pozimi menjajo svoj kožuh! — Otrok, molči vendar, da te ne sliši mama! V takihle kolonah so se vračaH na svoje domove vojni begunci v Franciji Tankočutnost ameriške uradne morale »OBLEKA, KI JO JE MOGOČE ZLOŽITI V ŠKATLICO ZA VŽIGALICE, DOVOLJENA!« NI Neki variete na Broodwayu v New Yorku je bil več tednov tako zaseden, da tega niso pomnili. Pred popolnoma razprodano dvorano je nastopala kot plesalka lepa Katrin Smith, ki publike ni navduševala zgolj radi svojih umetniških plesov, ampak tudi zategadelj, ker je prihajala na oder v izredno lahkih oblekah. Dvorana se je tresla od navdušenja, kadar je nastopala lepa Katrin. Toda to navdušenje je prišlo slednjič na ušesa policije. Nekega večera so se za kulisami varieteja pojavili policijski organi ter pozvali plesalko, naj prihaja v bodoče pred publiko nekoliko dostojnejše oblečena. Toda Smithova je to zahtevo najodločneje odklonila. Zaman so bila vsa pogajanja s policijskimi organi, pred katerimi je stala plesalka v obleki, v kateri je nastopala. Slednjič so jo organi aretirali ter odvedli v zapor. Zjutraj so jo sicer izpustili, toda še isti dan je morala pred sodnike. V razpravno dvorano je prinesla s seboj tudi svojo od policije osporavano obleko, misleč, da se bo mogla v njej pokazati sodnikom, češ, poglej- te me in potem sodite. Vendar ji načrt ni uspel. Sodnik je sicer vzel v poštev obleko, jo potežkal v rokah ter dejal: »Mis Smith, tole obleko lahko zložite v škatlico za vžigalice. Takih oblek pa pri nas dame ne smejo nositi!« In koj nato je lepo plesalko obsodil na teden dni zapora in 1000 dolarjev denarne globe. Še višja pa je bila kazen, ki je doletela lastnika varieteja, v katerem je Smithova nastopala. Na letalu takoj dobite ženina Na ameriSkih potniških letalih strežejo gostom mlada, vedra in inteligentna dekleta, tkzv. stevvardi. Podoba pa je, da jim ta služba kaj naglo prinese ženina. Po neki statistiki, ld je bila pravkar objavljena, nobeno dekle ne ostane več ko tri mesece v službi. Personalni šef nekega društva potniških letal je izjavil novinarjem, da se je v dobrih štirih mesecih omožilo 14 stevvardov, dočim se jith je 150 zaročilo. »Ta dekleta nam potniki enostavno razgrabijo!«, je še dostavil. Statistika tudi pravi, da se ta dekleta nenavadno bogato omožijo. RAZSTAVA KOPIJ SLAVNIH SLIKARJEV V pafači Piti v Firend je bila te dni odprta zares edinstvena razstava. Razstavljene so namreč same kopije velikih del slavnih slikarjev. V Italiji je namreč nešteto slikarjev, ki izključno slikajo ozir-kopirajo dela znamenitih mojstrov, ki jih nato kupujejo turist!. Ker je zaradi vojne v Italiji turizem precej padel, so prišli tudi tovrstni slikarji v zadrego, iz katere sa skušajo pomagati z razstavami kopij. DROBNE IVERI Skopost je prva mat! vzema zlu. .(Timotej) « Največjo hvalo zasluži ona žena, o kateri se ne govori ne dobro ne slabo. (Tukidid) * Za svoje misli ne more biti nihče kaznovan. (Ulpijan) Gorje onemu, ki bi opeval ženske KDOR JE HVALIL ŽENSKE VRLINE, JE IZGUBIL GLAVO! Danes je lahko, kakor se komu poljubi, tako hvali ali pa graja nežni spol. če hoče, lahko pretirava, pa tudi zamolči. Nekdaj je bilo drugače. Pri starih Germanih je bilo najstrožje prepovedano opevati žensko lepoto m ženske vrline. To je bilo isto, kot če bi ženski ukradli poljub. Če pa je že kdo drznil opevati žensko lepoto, je imela doticna žena pra- «««Kuwm F. šebjanič. Adi jo PreJcmurfe! Branko Kosmulj ali po domače, kratko Brk — se je s težko glavo in lepim spominjanjem na včerajšnji poslovilni večer še o pravem času skobalil s postelje. V prvem hipu se sicer ni mogel sprijazniti z mislijo, da bo moral obleči povaljano obleko, obuti stlačene čevlje — ko pa si je predočil skorajšnji odhod, so taki malenkostni predsodki kaj hitro splahneli; za nje ni bilo vredno zgub- ljati niti trohice časa. še enkrat je pregledal oba kovčega, pretaknil vse kote, da ja kje česa ne bi pozabil, potem pa je dal odnesti vse stvari na postajg. Slovo od gospodinje je bilo kratko, zato mu ni preostalo ničesar drugega, ko da se je še sam napotil za služkinjo. Na postaji so ga že pričakovali nekateri tovariši. Bili so neprespani in malce še vedno od včeraj, kot se je izrazil eden izmed njih. Komaj je kupil vozovnico in dal dekli nekaj drobiža, že je bil v križnem ognju njihovih burkastih željenj. Glasno so mu trobili na uho in zabičali, naj ne pozabi pozdraviti svojo ; bodočo«, naj se poskrbi za obilen zarod m naj se kje v Ormožu pošteno nacuka . . ./Tovariš s pisarne, zapit uradnik, mu je svečano izjavil, da bi bil naravnost greh, če bi se trezen pripeljal v Ljubljano; celo s te hudičeve province. Vsem nam in vsemu Prekmurju pa zdaj že lahko pokažeš osle. In svojemu bodočemu tastu, ki je tolikokrat lazil v Beograd, lahko poljubiš vsak prst i! - Takih in podobnih nasvetov je Ko je konč naglici še iope.iei! lisi- rit' 10. iar;l'.Q Kosmulj jim je dobre volje pntrj-j val in nestrpno pogledoval na uro no le prišel čas odhoda, se je v enkrat poslovil od vsakega posebej in se zavihtel v vagon. V drugem razredu si je po- iskal samoten kupe, v katerem se je lahko udobno zleknil. Vlak je medtem že potegnil. Zunaj, sredi požetih poti, ki so v krogu ležala in se odmikala, si Branko Kosmulj potem ni mogel kaj, da ne bi zdaj že z rahle odmaknjenosti v duhu premerjal šest groznih mesecev, ki jih je moral prebiti stran od Ljubljane. Med enakomernim drdranjem in nabijanjem ob tračnice so mu misli neprestano uhajale nazaj Ko je dobil dekret, da je nastavljen v S. (kraj je najprej poiskal na karti) se je malone sesedel. Marija in njegovi so kar obupavali. Edino Marijin oče mu je prigovarjal, naj le gre; čez nekaj mesecev da bo že celo stvar sam uredil. In tako je res šel. Služba sicer ni bila naporna, marsikdaj si je lahko privoščil uro oddiha — morilo ga je le tole provincialno življenje. Blatno, ravninsko mestece . . . Puščoba pokrajin, pravcata ogrska pusta, ki sili na eni strani v nedogled, na drugi pa tako malenkostno vzvalovi, da si ne moreš privoščiti kaj lepega smuškega poleta ... In .potem tile ljudje, pavri, ki diši še vsak po hlevskem gnoju in ti bosi silijo v pisarno. Bosi, prosim, bosi! Pa to njihovo večno stokanje, če jim poveš malce zaokrožen račun ... Po Franciji in Nemčiji pa si neprestano nabirajo lepe denarce, se bogatijo; saj je sam videl, kako so nekateri založeni z vsemi dobrotami. — Ne, ob takih razmerah in navadah je že res težko vzdržati nekaj mesecev. Sam Bog, da je še našel sončno sobo in zadovoljivo hrano. Marija je ob vsakšnem obisku sicer omenila, da mu kuha teh ljudi — čeprav ni ravno slaba — očito ne prija. V dveh mesecih je namreč shujšal za tri kile . . . Morda pa so bile temu krive večerne krokarije, večerna razvedrila. Morda. Samo po sebi so pa to itak nedoločne stvari, vsakdanjosti. Vrag, krokarske noči, z razbitimi kozarci, s cigansko muziko in z zapeljivimi Gizinimi očmi, pa so bile vseeno lepe, takorekoč značilne! Noč, ko je v gostilni >Pri Rezi« treščil onegale kmetavza, ki je nekaj klobasal v madžarščini tisto, da bi bil z obmejne vasi, je kaj pa laž!), je bila morda najlepša. V najboljšem razpoloženju je zado stil svojemu nacionalnemu čustvovanju. Iz sanjarjenja ga je nakrat zbudil sprevodnik, ki je prišel prižigat luči. Pravkar je vlak prečkal svetli pas Mure. Branko Kosmulj, ki se je že videl na ljubljanskih cest, je vzradoščeno skozi okno, na drugo stran Mure. V mu je nekaj sprostilo, posmehljivo in slišno je vzkliknil: — Adijo, Prekmurje! Branko Kosmulj je imel svojevrstno pravico, da je tako vzkliknil. Šest mesecev se je mučil v tej prokleti slovenski Sibiriji. Dodobra jo je spoznal. Bil je uslužbenec na svojem mestu. In drugi, Kosnuiljeve baže ljudje, ki bodo enako razpoloženi odhajali iz Prekmurja, bodo imeli enako pravico, kaj pa. Prekmurje pa bo vseeno živelo naprej. Ponižno tiho. Moški se bodo z otroki naprej ubijali po Slavoniji, Nemčiji, žene bodo še naprej orale in kosile. In kruh bo večini še naprej v želi. — Kosnuiljeve baže ljudem pa bodo še naprej igrali cigani; na uho in plese po želji. Prekmurje namreč ne more odpotovati in vzklikniti: Adijo, Kosmulji! vico takega oboževalca, tožiti. In sodišče je vedno razsodilo v korist žene. »Pe‘ snik« je moral v ječo. Znani pa so slučaji, ko so oboževalci za svoje oboževanje tudi izgubili glavo. Najtežje kazfl1 pa so veljale za opevanje plemenitaših hčera. Kdor je kaj takega tvegal, ta se je sam obsodil na smrt. Med drugimi je znan stlučaj, ko je ukazal švedski kraU Olaf odsekati nekemu vnetemu oboževalcu, ki je prepeval pesmi o njegovi hčeri, glavo. sedanjih nočnih letalskih napadih '&K važno vlogo žarometi. Na ° Kanala imajo pripravljene * žaromet ne oddelke, ki so po v »svetlobnem lovu« na letal**- Mar bor Razvoj tiska na gledališkem odru V soboto zvečer je bila v Narodnem gledališču v popolnoma zasedeni dvorani svečana proslava 500 letnice trska, ki jo je priredil Prosvetni pododsek mariborskih grafičarjev. Spored proslave je bil dobro izbran. Proslavo je otvorila vojaška godba pod vodstvom kapelnika J. Jiranka z »Jugoslovansko rapsodijo«, ki jo je komponiral dirigent sam ter ima vse značilnosti drugih njegovih znanih skladb, temelječih na južnoslovanskih narodnih melodijah. Obenem s predelano »Tiskarsko koračnico« je žel pri občinstvu mnogo pohvale. Prav dober je brl tudi izbor pesmi, ki jih je pelo pod vodstvom dirigenta V. Živka pevsko društvo »Grafika«, ki se je ob tej svečani priložnosti ponovno izkazalo kot izvrsten zbor, v katerem je nekaj prav odličnih pevcev. Peli so D. Stefanoviča »Zdravo«, Mirkovo »Je dete prepovila«, posebno iz srca prihajajočo Hochreiter-jevo »Gosposvetski zvon« in Jobstovo pesem hrepenenja in vere v boljšo bodočnost »Mi hočemo pesmi«. Grafičar L. G a b r i j a n je dokazal svoje odlične glasovne sposobnosti s solospevi Ipavčeve »Ciganka Marija« in Pavčičeve skladbe »Pred durmi«. Spremljal ga je na klavirju Živko. Drugi del programa je izpolnil dramatični prikaz I. Kleča, ki prikazuje celotni razvoj tiska od prvih poskusov človeka, da bi izrazil svojo bol in srečo ter svoja spoznanja s primitivnimi 'kupi kamenja ali preprostimi risbami na kamen, preko klinopiscev, meniških prepisovalcev knjig do Gutenberga in končno tudi vse do današnjih dni rotacijskih strojev, z mnogimi problemi nosilcev črne umetnosti, ki se še vedno borijo za one človečanske ideale, o katerih je sanjal že izumitelj tiska pred 500 leti, pa se še vedno niso uresničili. Sodelovali so mariborski in celjski grafičarji. Dasi so bili med njimi taki, ki so bili ob tej prilož- nosti prvič na odru in je tudi delo samo težavno, posebno za začetnike, je prikaz uspel tudi v igralskem pogledu. Režiral ga je prav dobro Lojze Štandeker, ki je dodal delu še nekaj prav posrečenih domislic ter podčrtal temeljno misel Klečevega dela. Glasbene točke je izvajala vojaška godba, ki je tudi s koračnico zaključila to uspelo proslavo, vsekakor častno za predstavnike mariborske črne umetnosti. Sv. Miklavž se je poslovil od Maribora V soboto in včeraj so bila v Mariboru in okolici zadnja miklavževanja raznih društev. Ponekod je darežljivi svetnik skrbel za zabavo z duhovitimi domislicami in darovi, ki so zbujali veselost. Tako je bilo v Narodnem domu, kjer je Miklavž obiskal uslužbence Nabavljalnih zadrug in jih bogato obdaroval. Posebno veselo je bilo v družbi članov in prijateljev Motosekcije mariborskega Avto-kluba, darežljiv je bil priljubljeni nebe-ščan tudi pri ISSK Mariboru v kinobaru, kjer se je zlasti sv. Anton otresel svetniškega dostojanstva in zbijal duhovite šale. Svečano je bilo sokolsko miklav-ževanje v Sokolskem domu, ki je bilo zelo dobro obiskano. Bogati darovi so tako razgibali mlado in staro, da so ob Studenčani za revno šolsko mladino Odbor za zimsko pomoč v Studencih je priredil v Sokolskem domu pester večer, katerega čisti dobiček je namenjen za kritje stroškov šolske kuhinje za revne otroke, v prvi vrsti za nakup mleka in kruha. Pred dobro zasedeno dvorano so nastopili pevski zbor »Enakost« pod vodstvom g. Plevanča, mali harmonikarji g. Matjašiča, mali tamburaši g. Vi-herja, solista gdč. Fabičeva in g. Boba- nec ter naraščaj Sokola z gimnastičnimi vajami. Najbolj uspela točka prireditve je bila brez dvoma zaključna enodejanka »Postrešček Nace«, v kateri sta nastopajoča igralca gg. Mlakar in Škilan zbudila salve smeha. Studenčani so dvorano lepo napolnili ter s tem pokazali polno razumevanje za nad vse potrebno socialno akcijo odbora za zimsko pomoč. Prešernova proslava v gledališču Ob 140 letnici rojstva največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna bo 19. decembra v Narodnem gledališču svečana proslava, ki jo bosta priredila uprava gledališča in mariborski Umetniški klub. Slavnostni govor bo imel podpredsednik Umetniškega kluba prof. dr. Dornik, nato pa bodo sledile recitacije, nastopi solistov in zborov. Zgodovina mariborske obrti Zgodovinsko društvo v Mariboru se je odločilo, raziskati vse vire o mariborski obrti v preteklosti ter objaviti rezultate lega študija v časopisu za zgodovino :n narodopisje. KeV je treba iskati podatke 'z virov v najrazličnejših krajih ter je to zvezano s precejšnjimi izdatki, so sklenila mariborska obrtniška združenja na hrošnjo gori imenovanega društva podpreti to akcijo z denarnim prispevkom, da bo mogoče honorirati avtorja tega deta. na razpolago pa bodo dali tudi ves razpoložljivi material, ki bi lahko služil avtorju pri sestavi razprave o zgodovini mariborske obrti. POGREB ŽRTEV ŽELEZNIŠKE NESREČE V soboto so pripeljali v Studence pri Mariboru strojevodjo Jožefa Koritnika, ta je preminil pri železniški nesreči pri Sevnici. Pri prelazu na Kralja Petra ce-se je zbralo mnogo občinstva. Ko se ta vlak ustavil, je šest strojevodij dvigalo krsto'na pripravljena nosila, ki so m nato odnesli proti pokopališču, medtem ko je lokomotiva z dolgim turobnim hiskanjeni vzela slovo od pokojnika. Vče-raj so ponesrečenca položili na studenskem pokopališču k večnemu počitku ob veliki udeležbi občinstva. Več njegovih Poklicnih tovarišev mu je spregovorilo v taovo, zapela so tri pevska društva, ža-tastinke pa je zaigrala godba Schonherr. Drugo žrtev nesreče kurjača praktikanta Rudolfa Jeroma so prepeljali v Ljublja-n°. kjer bo pokopan danes popoldne. m Odlikovani so bili z redom sv .Save •1 .razreda Franjo Zebol, predsednik okrajnega cestnega odbora v Mariboru, z redom sv. Save o. razreda inž. Anton Sler-garšek in inž. Adolf šolierle, banovinska višja tehnična pristava okrajnega cestne-, ga odbora ter z zlato kolajno za zgledno vršenje službe Izidor Gomilšek, banovinski cestni nadzornik v Mariboru. m Ir. sodne službe. Za sodnika okrožnega sodišča v Mariboru je postavljen dr. Rudolf Adamič, starešina okrajnega sodišča v Prevaljah. m Napredovanje meščanskošolskih uči* leljev(-ic). V 4-.. so napredovali Cecilija Gračner, Viktor Rode, Marija Lorber, Emilija Jug, v 7. skup. Anka Ažman. m Umrl je direktor Oton Schindler^ Pogreb bo jutri na Mirogoju v Zagrebu. m Dirigent ljubljanske radloposlajc v Mariboru. S sinočnjim lirzovlakom je prispel v Maribor na tridnevno bivanje dirigent g. Drago Sijanec. m Umrla je v 91. letu starosti ga. Jera Klakočer. Pogreb bo jutri ob 15. na pobreškem frančiškanskem pokopališču. m Nova trgovina s športnimi potrebščinami. Z današnjim dnem je otvorila posestnica in trgovka gai. Josipina Paševa, modno trgovino s športnimi potrebščinami. Trgovma je nadvse moderno urejena Gotovo bo ga. Josipina Paševa skušala zadovoljiti in ustreči cen j. odjemalce ter se tozad. posebno vsem športnikom toplo priporoča. m. Na tradicionalni jesenski razstavi slovenskih likovnih umetnikov v Mariboru, ki bo odprta jutri zvečer v« veliki dvorani Narodnega doma, bodo razstavili svoja najnovejša dela akad. slikarji: Franjo Golob, Karel Jirak, Maks Kavčič, Ivan Kos, Lojze šušmclj, Zoran Mušič in Klavdij Zornik. K$r niso bila razposlana nobena posebna vabila; vabijo razstavljala vse zavedno občinstvo k tej otvoritvi. Razstava bo odprta do 22. decem-Dra. m Za biblijske žrlvc je darovala ma-riborska tvrdka Freund 1000 dinarjev. m Drugi transport sezonskih delavcev je potoval v soboto ponoči skozi Maribor na jioti v domovino. Prišlo je 436 sezon-cev, ki so bili na kolodvoru pogoščeni1. Po ureditvi vseh formalnosti so nadaljevali jiol na svoje domove z rednimi v lak k m Dve vreči krompirja hi vrečo peteršilja so drzni tatovi ukradli jx)-sestmku Alojziju Horvatu z voza na ma- krompirja ter volneno ogrinjalo, m Pel vreč ovsa so ukradli iz zaklenjene drvarnice na dvorišču carinskemu posredniku Stefanu Tončiču, ki je oškodovan za preko 1000 dinarjev. zvokih vesele glasbe pozabili na vse tegobe. Novo ustanovljeno pevsko društvo »Kolo« je miklavževalo pri Grmeku v Studencih, kjer je bilo prav veselo. Mi-klavževat so prišli tja tudi Celjani, ki so z razigranostjo pritegnili še ostale v pisan živ-žav. Studenški gasilci so pričakali sv. Miklavža v gasilskem domu, kjer so ljudje rajali do pozne nočne ure, tekstilni tehniki in absolventi trg. akademije pa so sprejeli sv. Miklavža v svojem društvenem lokalu. Več miklavževanj je bilo tudi na Pobrežju in Teznem, tako da je imel sivobradi svetnik v soboto in nedeljo mnogo posla in truda, saj je bil težko obložen z raznimi darovi. Ves izmučen se je poslovil od Maribora, kjer je bil zaposlen skoraj teden dni. m Posodo za mleko in nahrbtnik jc nekdo izmaknil v IVildenreinorjcvi ulici s kolesa posestniškemu suiu Slavku Tomašku iz Gačnika, ko jc dostavljal strankam mleko. m Našli so oscbna priložnost vseli pravih rodoljul>ov, da počastijo s svojim obiskom v Narodnem gledališču spomin Cankarjeve smrti. S tem najlepše počastijo tudi 40 letnico, kar je bilo dovršeno njegovo duhovito delo „Za narodov blagor", ki sc na la večer vprizori s pri-mernim nagovorom g. prof, dr. Dornika. Xino * Grajski kino. Samo še vključno do srede „Trije legionarji", oba dela v eni predstavi. — Od četrtka dalje ,,Sončita vzhod". Prekrasen film po romanu Hermana Sudermanna. * Esplanade kino. Danes zadnjič sijajna veseloigra „Vescli vagabundi", V torek in sredo repriza odličnega velefilma „Uso-da v planinah" z Magdo Schneider. * Kino Union. Od danes naprej „Kapclan Benoil" senzacijonelna pustolovna filmska drama iz vojnega časa. Jean Murat in Madeleine Robnison v glavnih vlogah. Radio Torek, 10. decembra. Ljubljana: 7.15 veseli zvoki; 12. za kratek čas, v 13.02 koncert RO; 14.15 šolska ura; 18. švicarska godba; 19.50 vzgojna posvetovalnica; 20. koncert RO; 21.15 ruske narodne; 22.15 večerna glasba. — Beograd: 17.25 koncert havajskega kvarteta; 19.40 klavirski koncert; 22. Brahmsova simfoni. ja št. 6; 22.50 lahka gl. — Bratislava: 18.10 plesna gl.; 20. koncert operne gl. — Praga: 15.45 veseli napevi; 17.10 lahka gl; 18.20 večerni koncert. — Sofija: 18. plesna gl.; 19.50 lahka gl.; 20.30 klavirski koncert; 21.30 lahka in plesna gl. — Bero minister: 17. koncert zabavne gl.; 20.10 pisan večer. — Budimpešta: 15.20 ciganski koncert; 19.20 orkestralni koncert. — Bukarešta: 20.05 simfonični koncert; 22.10 zabavna gl. — Hfirby: 21.30 plesna in lahka gl. — Toulouse: 16. operni odlomki, 16.45 valčki. J7. melodija življenja; 17.30 simfonični koncert. „1. božični »Večernikov« šahovski turnir*1 Danes zvečer ob pol 20. prične v kavarni »Astoriji« božični »Večernikov« šahovski turnir, za katerega vlada med mariborskimi šahisti izredno zanimanje. Ker je g. Ostapovič zaradi nujnega zadržka moral odstopiti, je njegovo mesto zasedel znani. šaliist Andrija Mišura. Končna lista udeležencev je sedaj na- slednja: prof. Stupan, Lobkov, Marolti, Babič, Vidovič, Knehtl, Kukovec, Kuster, Marvin, Mišura, Certalič in Gerželj. Vsi imenovani igralci naj bodo najkasneje ob pol 20. v »Astoriji«, kjer bo oficielna otvoritev z žrebanjem vrstnega reda, nato pa ob 20. pričetek 1. kola. Soorf SK Ljubljana prvi prvak SNZ Včeraj so odigrali slovenski ligaši zadnje kolo prvenstvenih tekem, ki pomenijo žalosten konec prve slovenske ligaške konkurence, saj sta med štirimi tekmami kar dve končali več ali manj neregularno, v kolikor je to razvidno iz poročil. Kdo je kriv . . .? Doseženi rezultati ne pomenijo posebnih presenčenj, morda z izjemo mariborskega, kjer je bil postavljen nov rekord v slovenski ligi. Presenečajo pa dogodki na igriščih, ki jih doslej niti v konkurencah nižjih razredov nismo bili vajeni, kaj šele v ligi. Tekmovanje v slovenski ligi je v glavnem zaključeno, odigrati bo treba še tekmo Mars — Kranj, ki pa bo po včerajšnjih dogodkih verjetno sploh odpadla, odprto pa je tudi še vprašanje protesta ISSK Maribor proti verifikaciji tekme z Bratstvom na Jese- nicah. Ligaška tablica ima torej v vrhu Ljubljano z dvema točkama naskoka pred Železničarjem ter izgleda tako-le: Ljubljana 14 10 železničar 14 g Amater 14 g Bratstvo 14 6 Kranj 13 6 Mars 13 5 Maribor 14 4 Olimp 14 1 2 55:21 2 30:14 5 37:30 6 30:38 6 25:27 6 34:27 8 38:39 0 13 11:64 22 20 17 14 13 12 10 2 MARIBOR — OLIMP 13:0 (5:0) Zadnja ligaška tekma v Mariboru je zapustila nad vse žalosten vtis, za kar zadene krivda nekatere igralce Olimpa, ki tekme niso vzli resno ter so s svojo nediscipliniranostjo povzročili, da jo je sodnik g. Mehle iz Ljub- NAJPRIKLADNEJSA )kJOŽIČM DARILA DROGERIJA Saraoprodaja: IVAN LEGAT-MEHANIK MARIBOR,VslilniBka ul.3Q UXJBLJANA.Prasomovaul.44 CENE MALIM OGLASOM V tnalih oelasin stane vsaKa Deseda £C par nalmanjia oristcjbina za te oglase le din 10— Dražbe. Dreklici dopisovanja lo tenitovaniski oglasi din 1— bo besedi Na!-maniši znesek za te oglase )e din J2,— Debelo tiskane besede se računajo dvojno Oglasni davek za enkratno oblavo znaša din 2— Znesek za male oglase se plačuje tako) nri naročilu, oziroma ga le vooslatl v olsmu skupaj z naročilom ali oa do poštni položnici na čekovni račun št. 11.409 — la vse oismene odgovore elede malib oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. SLUŽBO DOBI Iščem FRIZERKO prvovrstno moč. Služba stalna, tlača noo din. Salon Knez, Ulica kneza Koclja 24, Maribor. 20929-2 FRIZERKA in brivski pomočnik za stalno pomoč se sprejmeta. Drlje-vič. Valvazorjeva 30. 20934-2 ČEVL.I. POMOČNIKA za šjvana in zbita dela sprejme za stalno Jakob Vaupotič. Hrdek 20, p. Ormož, 20933-2 VAJENCI-(KE) FRIZERSKA VAJENKA katera ima tudi veselje do moške obrt;, se sprejme takoj Drljevič, Valvazorjeva 30 20935-4 POSEST Prodam lepo NOVO HIŠO za dve družini. Pobrežje, Tezenska Ulica 15. 20924-1 DENAR Iščem DRUŽABNIKA s kapitalom 30.000 din za izdelovanje našega rentabilnega patenta za Jugoslavijo-Cenj. dopise na ogl. odd. »Ve-černika« rvod šifro »Garantirani zaslužek«. 20927-12 OBRT - TRGOVINA TRGOVCI! Dokler je še zaloga, založite se s celimi orehi in medom-dobite v Medarni, Ljubliana, Židovska ulica 6. 2558-13 ŽENSKI KOTIČEK NOGAVICE rokavice, perilo trikotaža-volna, pletenine, Oset »Mara« Koroška 26, poleg tržnice. 16799-18 Ali hočete Vašemu sinu ali hčerki nekaj podariti za življenje? In s tem izpolnili hrepenečo željo? Potem podarite mali pisalni stroj CONTINENTAL 200. Ta prvovrsten, trpežen stroj je lahek, ploščat in opremljen z vsem pripadajočim. Niška cena — ugodni pogojil ljane 7 minut pred koncem zaključil. Tedaj so imeli gosti na terenu samo še 7 igralcev, kajti popreje sta bila Kokošinek in Petelinek R. izključena, Petelinek J, je zapustil igrišče zaradi blesure kmalu po začetku igre, Skale pa zaradi spora v svojimi tovariši. Igrišče je pa moral zapustiti tudi Mariborčan Starc Olimp je že malo pred zaključkom zaključkom zahteval prekinitev igre, ki jo je kmalu pozneje s svojo igro tudi izsilil. O kakšni resni igri ali borbi ni bilo govora, ker je vse potekalo absolutno enostransko, po odmoru Olimp skoroda ni prišel preko sredine. Nujna posledica je bila bazenski rezultat, ki bi ga v ligaški konkurenci sploh ne smel imeti. Strelci so bili Starc (5), Selinšek (3), Ogrizek (2), Janžekovič, Borovka in Welle (11 m) po enega. BRATSTVO — ŽELEZNIČAR 2:2 (1:1) Včerajšnja tekma na Jesenicah se je odigrala na zmrznjenem terenu, vendar pa sta oba nasprotnika mnogo pokazala, zlasti velja to za goste, ki so zapustili najboljši vtis, posebno jim štejejo v dobro jako discipliniran nastop. Prvi gol za Bratstvo je padel iz 11 m zaradi roke, strelec je bil Ivaniševič, izenačil je Stalekar, ki je med gosti najbolj ugajal. Po odmoru je najprej doseglo zgoditek Bratstvo po Abramu, malo pred koncem pa je Železničar iz gneče ponovno izenačil. Sodil je g, Kranjc iz Zagreba. LJUBLJANA — KRANJ 3:0 (do prekinitve) Tudi včerajšnja ljubljanska tekma je poglavje zase. Kranjčani so nastopili vsega s 7 igralci in še ti so se obnašali jako nedisciplinirano. Po 34 minutah igre je sodnik g. Vr- hovnik tekmo zaključil, ker je pri izvajanju početnega udarca srednji napadalec podajal kljub opominu žogo samemu sebi, po njegovi izključitvi je to ponovi! tudi drugi igralec. AMATER — MARS 2:1 (2:0) Hrvats'fs i d trska 1:1 (1:1) Pred 8000 gledalci je nogometna reprezentanca Hrvatske v Zagrebu remizirala z izbrano madžarsko fcnajstorico. Strelca sta bila Djanič in Spielman. Sodil je Italijan Scarpi. V Splitu je bila tekma obeh juniorskili reprezentanc, v kateri so Madžari premagali Hrvate 5:3 (4:2). s. Beograjska Jugoslavija je v Bratislavi v soboto izgubila proti SK Asu 1:2, v nedeljo pa premagala enajstorico Bratislave s 6:2 (2:1). s. Madžarski table-tenisači so v Beogradu premagali reprezentanco Srbije s 5:0. n. Trinajsto plačo bo izplačala za bpiic subotiška občina vsem uradnikom, uslužbencem in upokojencem. n Aretacija tiholapke i. dragocenostmi* V brzem vlaku med Ljubljano in Beogradom je bila arelirana prijateljica znanega dunajskega tihotapca z valutami Sigmunda Bosela. Tihotapka, pri kateri so našli mnogo dragocenosti ter vrednosti od .vcc slotisoč dinarjev kakor tudi kreditno pismo na večjo vsoto in najrazličnejše dokumente, je potovala pod imenom RrMu-ger. Oblastva jo bodo predala nemški pciy lici ji. HALO! HALO! Naznanjam vsem cenjenim čitalcem, da sem dobil novo zalogo vseli vrst preprog, kakor tudi druga ročna dela. Zamtniam tudi za staro obleko Cene nizke. Se priporoča Franjo Tomčešin. trgovina preprog. Glavni trg 26. 20849-18 HOLANDSKE ČEBULE DOSPELE Hijacinte, tulipane, krokusc, narcise* anemone in ranun-keljne Vam nudi Cvetličarna Weiler. 20923-18 POHIŠTVO-OPREMA Proda se RAZLIČNO POHIŠTVO Gregorčičeva 19. 20921-17 ŽENITBE - DOPISI SAMOSTOJEN OBRTNIK želi poročiti starejšo gospodično, ki poseduje 40.000 din za razširjenje obrta. Ponudbe na ogl- dd- »Večernika« pod »Lepa bodočnost« 20928-19 GLASBILA Prodam 5-cevni RADIO-APARAT ccna 1000 din, in novi otroški električni kino. Naslo-v v ogl. odd. »Večernika«. _____________________20925-20 RADIO se proda. Vrazova 11-IL. levo. 20932-20 Dražbeni oklicS Dne- 20. decembra 1940 ob 10. uri dopoldne bo v pisarni javnega notarja Ivana Hanžiča prostovoljna javna dražba v zapuščino umrlega Križana Alfonza iz Sv. Lenarta spadajočih nepremičnin, vlož. št. 263 k. o. Sv. Lenart in 194 k- o. Radehova v 5 skupinah- Dražbeni pogoji so na vpogled v notarski pisarni nri Sv. Lenartu Čitajfe„Večernik*' Umrla nam je v 91. letu starosti naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta, svakinja, gospa (era Klakocer, roj. Kolar Pogreb pokojne bo v torek, 10. decembra, ob 15. uri, na frančiškanskem pokopališču na Pobrežju. Maša zadušnica bo v sredo, 11. decembra, ob Vs 9. uri, v frančiškanski cerkvi. Maribor, Kozje, 9. decembra 1940. žalujoče rodbine; Simončič - Pihler in ostalo sorodstvo. STANOVANJI: ODDA SOBO ODDA preminul po kratki bolezni. Pogreb bo v torek, dne 10. decembra 1940, ob 11. uri dopoldne, na Miro-goju v Zagrebu. Plemenitemu pokojniku bomo ohranili časten spomin. Metalno akdonarsko društvo, Beograd Obveščamo prijatelje in znance, da je naš dolgoletni sotrudnik in direktor, gospod Oton Schindler Božiček bode letos obiskoval vse stanovalce mestni Maribora in okolice 100%, obdaril ]i|i bode z zelo koristnim' darili, na primer: z dobro jedačo m pristno pijačo, z dišečimi cigaretam), lepo obleko, toplimi čeveljčki, zabavnimi igračkami itd, Vse bode nakupil s sredstvi, ki jih zmore vsakdo. Nasvete najdete v vseh naših časopisih pod oglasi v sredo 11, t. m. pod značko: J. — Božiček mora biti letos v vsaki hlšll . , . . . ui!!\ik \li v Mariboru lisko Mariborsko tisKarna a a.. '............ --- UteUništvo in uprava; Maribor, Kopališka ulka 0. - lcleUm ur«UUŠlva štev. 25-67 ia uprave štev. 2842. - lisko Mariborska tiskarna d d., predstavnik STANKU UEltLA v Mariboru SPOMNITE SE CMD! »KERAMIKA« Hišni posestniki In najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, predno .»astopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor Orožnova 6 kjer si lahko ogledate veliko zalogo- Prvo vrstne ploščice ter peči — Stavbeniki in pečarli popust. 5212-13 ■ Oglasi po -epiku - KokopK' se 1’ošuu tclkovui ratuu šlev 11 Kletno SUHO STANOVANJE se. odda, soba in kuhinja. Kettejeva 20. 20930-5 STANOVANJE s Štedilnikom se takoj odda. Vrtna ulica 8. Maribor. Vprašati tiTi Ceker. 20936^5 SOBO lepo opremljeno, z uporabo kopalnice oddam boliši osebi. Naslov v gl. dd. »Večernika« 20926-8 JAJCA SUROVO MASLO, fižol, česen dobite tedensko in prevzamete v trgovini Slavko Senčar, Mala Nedelja. Telefon št. 1 20839-13