Razgovor z dr. Maksom Šnuderlom LI S T ZVEZEŠTUDE N T 0 V L J U B L JA N S KE U NIV E R Z E Leto XI. Ljubljana, 15. novembra 1961 Štev. 12 Zapoznelo sporočilo Letošnjo jesen, dragi bralci, smo ne-koliko pozni. Bila je lepa, sončna jesen, da se kar nismo mogli pripraviti k delu. Toda vzrok za tako pozno snidenje ni v tem. Ze spomladi smo namreč delali lepe načrte za tedensko izhajanje v po-večanem obsegu, imeli smo zagotovljena materialna sredstva, vendar se je pc-zneje vsa zadeva tako obrnila, da pri-hajamo med vas šele sedaj. Tudi glede obsega se ne moremo pohvaliti. Vse ve-liike želje in n^črte smo morali utesniti na osmih straneh in do prihodnjega leta bo naše svidenje še vedno štirinajstdnev-no. Prilike v tiskarn; so namreč take, da smo si komaj to priborili in odtod tudi naša zapoznelost. Načrti in želje 90 bili lepi! Med vas pa vseeno prihajamo z nekaj novostmi. Ze v tej prvi jesenski številki, pozneje pa še bolj, bomo začeli Tribuni menjavati obleko. To se seveda nanaša na novo oblko, ki bo nekoliko manjša kot prejšnja, pa zato nič manj prikupna. Ce bo šio vse v redu, bomo imeli dvo-barvni trsk in tudi tehničn: izgled bo ne-koliko bolj simpatičen. Pa kaj bi toliko govorili o teh stvareh, prav lahko se nam zgodi, kot se nam je ž« mnogokrat, da nam kaj pade v vodo. Prva jesenska šte-vilka Tribune je v vaših rokah, pa sami presodite kako izgleda. Morda vam bo taka všeč, mogoče boste imeli svoje pri-pombe, pomisleke, nove predloge. Naš naslov je — Poljanska 6. Hvaležni vam bomo za vsako ustno ali pismeno opozo-rilo. Vsega se seveda nikdar ne more upoštevati. Vendar bi radi, da bi se vezi med bralc; in uredništvom poboljšale. STANE CEHOVIN Kolegi študentje, pri svojem vsakda-njem delu, pri študiju na fakulteti, v knjižnlci, v organizaciji, v naselju in še drugje se gotovo srečujete z vprašanji, ki so vredna, da bi jih spoznala tudi širša javnost. Vsedite se, napišite, spo-ročite nam! Tribuna je naš list, glasilo Zveze študentov, zato nam ne sme biti sveeno kakšna bo. Med vami je gotovo precej takih, k; jo z veseljem prebirajo; uredništvo s>e bo vse bolj trudilo, da bo postala Tribuna vseeno kvalitetnejši in bran list. Tovariš profesor, docent, asistent! Si naročen na Tribuno? Si jo že videl? Mor-da si naročen, mogoče tudi nisi. Če je še n;si videl, jo le poglej! Preberi jo! Lahko se tudi naročiš nanjo. Radi pa bi povedali še nekaj drugega. Res je, da imate veliko dela, da Tribuna ni najbolj ugleden list na Slovenskem, toda pro-blemi, k; zadevajo študenta, so tud; vaši. Mar ne bi bilo lepo, če bi tudi vi po-vedali svoje mnenje o njih? In povedali bt lahko vellko, marsžkatero vprašanje bi lahko osvetliii. To je samo vabilo za sodelovanje. Nekoliko svojevrstno sicer, vendar upamo, da ne bo brez odziva. Mi vas vabimo. Pr.dite, pišite! Radi bi nastavili obrazu ogledalo z vseh strani, da bi bila podoba kar najbolj plastična. Pozdravljeni kolegi v prvem letniku. Vaše prednike smo običajno pozdravljali nekoliko drugače, s hudomušntmi zapisi, karikaturami, vici in s podobnim. Gotovo boste dejali, da smo letos zelo nepozorni. Ze tretji mesec ste bruci, pa od nikoder nič. Pa ni tako. Tudi letos bi radi na-daljeval; s tradicijo, toda nismo mogli. Pa kaj bi s tem. Sedaj, ko prihajate iz reformirane gimnazije in drugih sred-njih šol na reformirano univerzo, ste gotovo že tako zreli, da vam ni do šal: Dragi bruci! Reforma res ni šala. Toda vseeno lahko od časa do časa vzamete v roke Tribuno in tudi kaj drugega in si odpočijte od napornega študija. Lahko nam tudi kaj napišete. Na uho pa samo to: v zlatih starih ča-sih je bilo precej drugače in vendar je bilo lepo. Pravzaprav smo se že veliko pomenili. Običaj je pač tak, da potož;mo najprej 0 svojih težavah eden drugemu. Tako smo storili tudi mi, vendar s tem še ni vse opravljeno. Radi bi vsaj opozorili na nekaj po-membnim dogodkov, ki so pred Zvezo študentov. Najprej moramo omeniti univerzitetno skupščino ZŠJ. Ta bo po vsej verjetnosti 21. novembra. Na skup-ščinah se običajno analizira delo v pre-teklem letu, sprejema zaključke in na-črtuje za naprej. Tako bo tudi letos. Po fakultetah pa že imamo nova vodstva, ki bi morala kar najbolj pridno delati. V mesecu januarju prihodnjega leta bo v Kranju kongres Ljudske mladine Slo-venije. V dneh 8., 9. in 10. februarja pa bo v Ljubljani tudi kongres Zveze študentov Jugoslavije. Temu bomo posvetili vso po-zornost. Te vrstice so obenem tudi po-zdrav novim in svidenje s starimi znanci. Upajmo, da bo prijetno skozi vse leto. V prvi vrsti nas j« zanimalo, kakšna naj bo vloga študentov v našem družbe-ncm življenju in še posebej, pri priza-devanjih za reformo univerzitetnega štu-dija. V zvezi s tem vprašanjem je dr. Makso Šnuderl poudaril, da se je ta vloga v sedanjih pogojih socialističnega raz-voja močno spremenila, čeprav je naj-pomembnejša dolžnost študenta še vedno ostala dobro pripravljati se za svoj bo-doči poklic. »Ta njegova dolžnost je še potencirana s tetn, ker je družba sedaj bolj kot kdaj prej zainteresirana na nje-govem uspešnem študiju in zato zanj tudi materialno mnogo prispeva. Poleg tega postaja naš študent javni delavec, politični, kulturni, športni itd. in zavze-tna na takih področjih svoje mesto in tako opravlja določeno družbeno vlogo.« Reforma univerzitetnega študija je ne-dvomno bolj ali manj dolgotrajen pro-ces. Na vprašanje, kakšne naloge stoje v tem oziru še pred nami in na kateri stopnji tega procesa trenutno stojimo, je tovariš rektor odgovoril: »Res je, da smo do sedaj izvršili le neobhodne organiza-cijske spremembe in da smo dosedanje učne načrte šele razporedili na prvo in drugo stopnjo študija, ki smo ju usta-novili z novo organizacij«. S tem je se-veda proces dobil šele okvire in smeru Tretja stopnja še ni do kraja izdelana ne po organizacijski strani, ne glede pro-gratnov. Kar je trenutno najvažnejše, to je vsebinska konforntacija učnih načrtov za posamezne predmete s potrebatni prakse in zahtevatni življenja, za katere se naši študentje pripravljajo«. Glede vloge študentov pri vskladitvi vsebine študijskih programov, je rektor IJfubLjanske univerze mea^l, naj bi se študentje pri organih družbenega uprav-ljanja na fakulteti in univerzi ne udele-ževali samo čisto študentovskih vprašanj, temveč bolj kot doslej intenzivno tudi splošnih vprašanj, ki zadevajo te inšti-tucije. Seveda naj pri takih interven-cijah nastopajo s problemi, ki so jih ob-ravnavali v svoji organizaciji in potem, ko se dobro seznanijo z zadevno pro-blematiko. Nadaljevanje na zadnji strani TUDI TO (NAJ) BO TVOJA ORGANIZACIJA Gotovo so ti na fakulteti že ponudili ciklostiran in z že dokaj zabrisanimi črkami popisan formular. Vendar si na njem še lahko prebral, da je to, kar je bilo pred teboj, pristopna izjava za Zvezo študentov. Izpolnil si ga, kot ga je izpolnilo veliko tvojih kolegov in takrat si si, mladi prijatelj, gotovo zastavil vprašanje, kakšna je ta organizacija, katere član si pravkar postol. Odgovor je preprost: to je tvoja organizacija. Te je korak prvih študentskih dni že zanesel na Poljansko cesto? Cez tromo-stovje, mimo ribarnice in preko trga, ki je poln ljubljaniskih gospodinj, pa še naprej za avtobusom, ki vozi v Moste? Ne? Stopi torej tjakaj čimprej! Korak ti bo minil Alojzljevišče, Collegum Aloisi-arum, kii ga imaš morda še v spominu od prenekatere šolske ure slovenske knji-ževnosti, dokler ti ne bo zastal pred po-slopjem s številko 6. Zgradba kot vse ostale okrog nje, visoka in pusta, z ze-lenim, odpadajočim ometom. Nekoč je bil to študenski dom Ivana Mojzerja. Toda tebe bo pritegnil napis na zidu, napis, ki ti pove, da tukaj domuje tvoja organi-zacija. Velikokrat, preden boš vtaknil v žep diplomo, te bo pot zanesla skozi ta vrata, zato dovoli, mladi prijatelj, da te popeljem po njem. Na vrhu sva Zabrisan in zaprašen napis nama pove, da so to prostori predsedstva Univerzi-tetnega odbora. Ne začudi se, če bo v sobah polno živahnih in glasno razprav-ljajočih ljudi. Kdo ve, kaj jih je prav danes prineslo sem gor! Morda stanova-nje, morda honorar, gledališki abonma, organizacijske težave! Gotovo je tudi kakšen tvoj znanec med njimi. Tu je ve-dno kot v čebelnjaku. Kar se dogaja na naši univerzi, se je tu ali pričelo ali do-čakalo svoj epilog. Telefon zvoni in mladi ljudje, tvoji in moji kolegi, tekajo skozi vrata. Mize so pokrite s kupi popisanega papirja. In prav za to dolgo zeleno mizo se večkrat pozno v noč rešujejo vpraša-nja, ki so pomembna za vsakogar od nas. Tu se steka vse, kar se zgodi na na-ših fakultetah, akademijah in šolah, tu se sestajajo naši funkcionarj, tu se razprav-lja 6 vsem, kar je naše, s čimer smo mi prizadeti. Tu je srce naše organizacije, mehanizem, ki seže na posamezne zavode in katere pogonsko kolesje se vrti v sle-hernem letniku, tara, kjer živiš in delaš, kjer si takorekoč doma. Bi rabil pomoč? Si se že kdaj proti koncu meseca po-tipal po prazni denarnici? Si že kdaj s svinčnikom v roki sešteval, kakšen je zne-sek, ki ga prvega v mesecu skrbno spra- iribuna IT viš v denarnico? Gotovo boš kdaj pre-sneto na tesnem z denarjem. Takrat boš potrkal na vrata socilno-ekonomske ko-misije. Pri referentu v letniku boš oddal prošnjo za subvencijo, ki bo preko odbora združenja tvoje fakultete in z njegovim priporočilom prišla do te komisije. Trije študentje in trije profesorji, komisija Ku-ratorija, bo potem odločila o njej. Dobil boš tisočaka, morda celo šest, pač glede na to, koliko jih sam premoreš. In tako boš vsakega prvega stal v vrsti za bloke, tule za vogalom v Ljudski kuhinji, Delav-ksem domu, Triglavu, v Kolegiju ali v Naselju in če nimaš posebno zdrave pre-bave, morda celo v zdravstveni menzi. Verjetno te bo včasih zamkal radio, smučke ali morda nova obleka. Ne glej takrat žalostno skozi šipe izložbenih oken, stiskajoč v roki prazen mošnjiček, am-pak se pogumno odloči za posojilo. Dvaj-set tisoč boš dobil gotovo. Za 6 mesecev in to brez obresti. Kaj meniš, ga boš lah-ko v tem roku vrnil? Če dovoliš, ti sve-tujem, da napraviš tako, ker ti bo sicer vedno vesela Štefka zaračunala za vsak mesec 10 c/c zamudne obresti. Pomni, da nisi edini, da je veliko tvojih kolegov, ki čakajo na denar ki ga boš vrnil. 'Zato bodi kolega in nikar ne odlašaj z vrači-lom. Neprijetno je stopiti z raztrganim pod-platom na čevlju v moker jesenski dan. Hudo je pozimi brez toplega puloverja, brez knjig, brez papirja. Takrat zaprosi na svoji fakulteti za samopomoč. Ne bodo ti je odrekli. Koliko boš rabil? Ti bodo štirje tisočaki dovolj? Z zakrpanimi čev-lji in knjgo pod pazduho boš bolj veselo gledal na svet. In takrat se ne boš čudil, zakaj je treba ob vpisu semestra plačati tudi prispevek za študentsko samopomoč, kaj ne? In stanovanje? Morda si še brez njega? Ga plačuješ morda predrago? Te je že zamikalo Na-selje ali Akademski kolegij? Morda si celo med tistimi, ki so jim zavrnili proš-nje. Veš, okoli 8000 nas je študentov v Ljubljani, v domovih pa ni postelj niti za četrtino. Toda ne pozabi, da se gradi in se bo še veliko gradilo Spet boš vložil prošnjo in če boš izpolnjeval pogoje, ne samo študijske, se ti bo morda nasmehni-la sreča. Da se razumeva! Ne obljubljam ničesar, ker je to stvar sprejemne komisi-je, toda vseeno poskusi. Ko boš v Naselju in morda celo v dvojki, boš plačal za po-steljo 2250 dinarjev, za kosilo 120 in 80 za večerjo. V Kolegiju boš imel poseljo ce-neje. V dvojki za 2100, v trojki za 1700 in še snažilka ti bo od časa do časa z metlo pogladila parket. Boš pa zato pozi-mi plačal vsak mesec 500 dinarjev za pre-mog, za kosilo 127 in večerjo 80. Za zaj-trk boš plačal povsod kolikor boš pojedel. Torej nekako 8 tisčakov. Se dinarja ne braniš? Rad včasih poprimeš za delo? Torej stopiva do komisije za honorarne zapo-slitve. Tu boš lahko izbral in se odločil za nekaj. Morda za prometno miilico, mor-da boš štel promet na Ijubjanskih cestah, morda boš izkopaval ostanke stare Ljub-ljane- Rad inštruiraš? Te je že kdaj za-mikalo postati turistični vodič? Pa tudi ,sam si boš velikotrat našel delo. Toda po-slušaj nasvet in zahtevaj, da ti honorar izplačajo preko komisije, kjer boš dobil tako ves bruto zaslužek, brez davka in drugih odbitkov. Da boš pustil 5% ko-mis.ji za njeno poslovanje, se ti ne bo zdelo preveč? Vabim te, da prideš sem-kaj večkrat pogledat. Iz te komisije bo še marsikaj. Že zdaj te bodo poslali za kak dan v eno ljubljanskih tovarn kot dopol-nllno delovno silo, poskrbeli bodo za red-no izplačevanje honorarja in ti skratka omogočili, da si sam zaslužiš za knjige, kino ali celo več, če si priden. Te zanima svet za mejami? Te zanimajo tuje dežele, življenje tujih študentov? Za prakse v inozemstvu si že slišal? Tu, naravnost, ima prostore komi-sija za mednarodne zveze. Toda dovoli! Obvladaš kak tuj jezik? No, nič hudega, saj naju bodo razumeli tudi tako, po do-mače. Tule vsako ~leto organizirajo med-narodno študentovsko srečanje, na kate-rem se srečujejo študentje vsega sveta. Izmenjajo svoje izkušnje in svoje pogle-de na probleme v svetu. Od tod vodijo pota v Lund, Stockholm, Hels nki, Got-tingen, Solun, Grenoble in kdo ve kam še. Od tod odhaja in, sem prihaja vsako leto vrsta konktaktnih štipendistov, ki gradijo most med študenti narodov vsega sveta. In če te bo zamikalo s kolegi na študijsko ekskurzijo kam preko meje, boš tukaj dobil vse, kar boš rabil. Ti zanima morda poblematika Južne Amerike, Afri-ka, Bližnji vzhod? Vključi se v njihovo študijsko podkomisijo. Radi te bodo spre-jeli in Mičo ti bo obljubil, da ti ne bo dolgčas, ker imajo letos velike načrte. Si morda tehnik, medicinec, ekonomist? Te mika praksa v tujini? Ne avto in delo v rudniku, praksa! Obrni se na podpore, ki skrbijo za mednarodno izmenjavo štu-dentov praktikantov. Dokaj dobro mesto na rang listi fakultete, formular jugoslo-vanskega odbora, potni list in nekaj de-narja. Pa seveda znanje jezika, kar sicer pravijo, da je bolje, če ostaneš doma. Srečno in koristno izrabi čas. Sicer pa si zdaj še premlad in premalo veš za prakso. In tvoja kultura? Saj si bil konec oktobra gotovo na Akademikovem večeru? Nisi! Poiem ni-kar ne izpusi več take prilike. Spustiva se v prvo nadstropje, levo od stopnišča. Tukaj domuje velika Akademikova dru-žina. Okrog škrbno počesanega Petra je vedno veselo, vedno živahno. Gotovo si že slišal o lanskem jugoslovanskem kul-turnlm festivalu študentov. In za letoš-njega mednarodnega, ki bo spomladi v Ljubljani? Za »Marolta«, za akademsko folklorno skupino pa si že slišal. Morda si celo že zaploskal njihovi »ta potrkani!« In to, da jim je ploskala že skoro vsa Evropa, si slišal? In kako so jo letos za-godli jugoslovanski emigraciji v Parizu! Pravijo, da so plesali kot še nikoli doslej. Pa za Vodopivce si že slišal? In za Tomšičevce? In za njihove uspehe med kmeti v Prekmurju in na Primorskem? In kako so dosegali svoje največje uspehe v Arezzu, v Solunu in kaj bi ti pravil kod še. Poješ? Stopi med nje, postani član njihovi velike družine. Krstil: te bodo, ko boš prišel, ti zapeli pred magi-stratom in se te spominjali, ko te že dol-go ne bo več v Ljubljani. Pa za Koroški oktet si že slišal? Si v mislih že zapel z njimi, ko so te melo-dije njihovih ubranih glasov zazibale v sanjarjenje? In za Acija MiiUerja? Veš, stopi raje k?r sam noter in jih povprašaj, kdo vse se ponaša s tem, da je član nji-hove družine. Morda boš dobil celo črno kavo, če imaš dva kovača. Gotovo pa boš dobil fečrpen odgovor, da ti ne bo žal, če me boš ubogal. In če se odločiš za eno ali drugo skupino, ti gotovo ne bo žal. Težko bo, velikokrat boš z robcem brisal znoj z vratu, preden boš znal tako kot ta stari- A le vztrajaj, saj si mlad! Veš kaj pomeni hoo-ruk? Ne morem, da se ti ne bi pohvalil z našimi brigadami. Letos se boš gotovo tudi ti prijavil v eno izmed njih. Franc Rozman-Stane, Boris Kidrič, Tone Tom-šič, Pohorski heroji, to so imena brigad, ki jih že od prvih povojnih akcij nosijo brigade študentov ljubljanske univerze. In do zdaj jih niso še n koli osramotile. Pridi enkrat, vzemi s; čas in si oglej vse diplome !n priznanja, ki so j h že dobile. Našel boš marsikatero odlikovanje med nijimi in trakove revolucije, ki so j h prinesle brigade letos s seboj. Boš šel prihodnje leto z nami? Pa kaj te spra-šujem! Gotovo si že bil in če si bil en-krat, greš vedno. v počitnicah boš morda v zadregi za letovanje. Vabim te z nami v Ankaran. Sonce in zrak sta zastonj. Hrana in po-stelja za štiristo dinarjev. Vodo boš pa plačal, če hočeš na plažo z žico ograje-nega hotela. Pa poišči raje Rudija v Na-selju in on ti bo povedal vse kar bi te moglo zanimati. Si športnik? Ljubitelj ljudske tehnike morda? Se greš včasih novinarja? Vse to je tudi pri nas. Pridi, vključi se v živ-ljenje, v delo. Namenjeno je tebi. In za konec ? Po novem letu boš verjetno opazil pa-role in velike napise z znakom ZSJ. Po-vedali ti bodo. da je v Ljubljani kongres. Spomni se takrat današnjega obiska. Vze-mi si takrat v roke majhno knjižico, sta-tut, ki te bo spoznal z organizacijo po-drobneje in nikar ne pozabi, da je ta organizacija tvoja. Končala sva. Videl si marsikaj. Ne vsega, vendar veliko. In vtis? Ob vsem tem bo treba še študirat:, tega mladi pri-jatelj nikar ne pozabi. kml Utihnila je pesem ceste Nobena skrivnost ni, nasprotno: samo po sebi je že razumljivo, da smo štu-dentje tudi letos poslali brigade na avto-mobilsko cesto. Letos so šle tri, s skupno 330 brigadirji. Sprva je pri prijavah ma-lo slabo kazalo, nekateri so bili skeptični, vendar je bil strah skoraj odveč. Pravo-časno je uspelo zbrati prijave za tri zvezne brigade — III. ŠDP »Pohorski ba-taljon«, IV. ŠDB »France Rozman-Stane« in V. ŠDB »Boris Kidrič«, poleg teh pa so delale še ostale lokalne brigade, kot pravniška na Otočcu s 70 brigadirji, dve v Naselju, vsaka s po 50 brigadirji, pre-cej študentov pa se je udeležilo ostalih lokalnih akcij po Sloveniji. Razen tega pa so študentje sodelovali še kot stro-kovni kader v nekaterih srednješolskih brigadah ali pa na manjših lokalnih ak-cijah v Oikviru študentskih pokraj inskih klubov. Tako je v letošnjem letu sodelovalo na brigadirje. Nekaj konkretnih problemov: mesec dni je premalo, da bi dosegli naj-boljši stvaren zaključek, vsekakor pa je bil mesec dni dovolj, da so se briga-dirji lahko prepričali o koristnosti in potrebi družbenega upravljanja v bri-gadi. To je bila koristna šola, kjer so se študentje korenito spoznali s proble-mi in nalogami upravljanja, ki se v bi-stvu ne loči od upravljanja v gospo-darstvu. Ce analiziramo brigadirsko samouprav-ljanje, nam to postavlja zahtevo, da je tudi tukaj potrebno začeti od spodaj, od brigadirja, čete, brigadne konference, do sveta naselja. S tem dosežemo, da se pojem upravljanja razširi med mladimi ljudmi in jih pritegne k soodločanju pri vseh problemih. Poglejmo, kako so po-tekale brigadne konference. V največ primerih so prinašale konkretne naloge optimistično, polne navdušenja, ki pa se zaradi nepoznavanja stVari in maloduš-nosti nekaterih brigadirjev in članov brigadnih konferenc, ne ostvarja. Zato so se morali marsikje nasloniti na cen-traiistično upravljanje s strani vodstva oziroma štaba brigade, kar pa je zavirak širitev in krepitev samoupravljanja. Pro-blemi, ki so se najbolj pogosto pojav-Ijali, so bili v zvezi s traso in življenjem v naselju Kakor so se v drugem prime-ru laže reševali preko sveta naselja, pa so bili problemi z deloviščem in delom skoraj preveiki, da bi jih brigadna kon-ferenca lahko reševala. Kljub navidezni povezanosti z upravo podjetja, se je marsikdaj dogajalo, da delo ni bilo v redu izvršeno, niti ni bil delovn: učinek dober, kar je sledilo iz nesodelovanja na podlagi upravljanja med podjetjem 5n brigadirji. Po navadi so bila krivec pod-jetja sama, ki se niso znala vključiti v delo mladine. delovnih akcijah 527 študentov, kar je 7 odstotkov redno vpisanih študentov. Vse študentske delovne brigade so se vrnile z vsemi priznanji z akcije. Briga-de, ki so sodelovale na zvezni akciji so dobile priznanja udarnih, specialno po-hvaljenih, osvojile pa so tudi Trak re-volucije, medtem ko so brigade, ki so delale na lokaJni akciji osvojile naslove udarnih in specialno pohvaljenih. Tudi letos so brigadirji obiskovali raz-ne tečaje In to kar v velikem številu — 80 odstotkov, za tekmovanja v različnih športnih panogah pa je 74 odstotkov brigadirjev prejelo spominske športne značke. Družbeno brigadirsko upravljanje je bilo letos nov pojem za stare in nove Pri tem je potrebno omeniti, da so bri-gadirji na vsakem mestu, začenši z zbo-rom brigade, pa preko sveta naselja, iz-stopali s pravilnimi stališči in koristniml predlogi, ki so se nanašali na boljše in lepše življenje v naselju. Tu so dosegli afirmacijo družbenega upravljanja. Pra-vilna stališča štabov brigad, ki so do-puščala maksimalno demokracijo vsake-mu posamezn iku, so pripomogla k uspe-hu dela brigadne konference. Kolektivna kritika in diskusije so bile poglavitni vzrok, da ni bilo večjih problemov v bri-gadah samih, kar se vidi tudi iz tega, da ni bilo večjih disciplinskih prekrškov in kaznovanj. Naša zaupanja so opravičili tudi sveti naselij, ki so bili včasih res nesebično prizadevni. Lahko pa očitamo, da so bili marsikdaj preveč popustljivi in premalo zahtevni, da bi se vse naloge uresničile, posebno če žel':mo uspeti pri konkretnih zaključkih in to brez kakršnih koli pri-stranosti. Z ozirom na to, da smo na za-četku nove, koriatne potd, moramo v bodoče seznanjati brigadirje z dosežene-mi rezultati in njihovim pomenom in pri-kazati stvari v pravilni luči. Z različnimi mnenji bomo stvari samo še izkristali-zirali in dosegli, da izpolnimo svojo ob-veznost — vzgojiti v lastnih vrstah mla-de upravljavce, ki se bodo kasneje lahko vključili v delo kateregakoli kolektiva. Tinč: Prvi večer Marmorni kipi bohotnih lopat se svetlikajo pred nami. Večer. Cvet nočl diši po oknih. Širino nosnice. Dlani imamo polne krvave rje. Cela prepredzna z znojno pajčevino. Naše misii so ujete v ogrado klecave hoje. Večer. Sence se vabijo na sambo. Plesale bodo. Utrujeni smo. Grmi raztegujejo harmonike. Utrujeni smo. Pesek ploska. poje. M\ smo utrujeni. Marmorni kipl bohotnih lopat se svetlikajo iz teme. Ponujajo se. Mi smo pa utrujeni. PIŠE KOMANDANT IV. ŠDB »FRAMC ROZMAN-STANE« IV. ljubljanska študentska delovna bri-gada »France Rozman-Stane« je delala na odseku avtomobilske ceste v Južni Srbiji, točneje. v Mazaraču pri Vranjski Banji. Mladinsko naselje «Stanka Pau-noviča» bi lahko šteli med najslabša na-selja ob trasi, saj je služilo temu name-nu že leta 1958 v Sloveriiji. Barakam se je ta častitljiva starost seveda precej poznala, prav tako tudi notranji opremi, ki ni mogla zadovoljiti tistih, ki so pri-čakovali udobnost železnih postelj z žim-nicami. Naši začetni vtisi torej niso bili najbolj rožnati. Sestav brigade je bil zelo pisan. Nekaj čez polovico brigadirjev so tvorili štu-dentje filozofske fakultete, ostali del bri-gade pa študentje naravoslovne, tehno-loške in medicinske fakultete ter Višje pedagoške šole Od skupnega števila 105 bngadirjev smo imeli v brigadi 40 bri-gadirk, kar je razmeroma visoka številka, posebno še za tako zahtevno delovišče, kot smo ga imeli mi. Moram pa takoj poudariti, da nas dekleta niso razočarala. Na delovišču so bile prizadevne, v naselju pa so mnogo pripomogle k raz-vitemu družabnemu življenju in nam s svojimi nastopi na športnem in kultur-nem področju prinesle številna prizna-nja, brez katerih bi bil splošen uspeh brigade precej manjši. Lahko rečem, da so bili delovni pogoji, s katerimi se je morala spoprijeti naša brigada, zelo težki. Sprejeti smo morali delo pri dveh podjetjih in delati v dveh izmenah, pa še takrat so nas neredko raz-cepili na več delovišč. To pomeni, da je bila brlgada skupaj samo od večernega zbora dalje. Tudi delo samo je bilo zah-tevnejše kot drugod Izkop trase na te-renu, kjer prevladuje kamen in betori-ranje stebrov za most čez Južno Mora-vo, je zahteval maksimalno naprezanje naš;h mišic Imeli smo še to smolo, da nas dež nl niti enkrat zmotil, tako da smo izkoristili vse delovne dni, kar pa smo na koncu, sicer utrujeni, toda vsaj rahlo ponosni, šteli v prid našega name-na: čimveč doprinesti k izgradnji letoš-njega odseka avtomobilske ceste. Delo v dveh izmenah je terjalo od nas mnogo iznajdljivosti pri aktivnosti izven delovišč, saj so bili s tem vsi naši načrti takorekoč postavljeni na glavo. Ni bilo lahko sestaviti športne reprezentance in zbrati skupine za zabavno-kulturno udej-stvovanje. Jedro vseh športnih reprezen-tanc naselja so kljub temu sestavljali naši brigadirji — naši kulturniki pa se prav tako lahko ponašajo s tem, da so kot edini predstavljali naše naselje na festivalu graditeljev avtomobilske ceste v Vranju. Predavanja smo morali sko-raj vedno organizirati po dvakrat, za vsako izmeno posebej Vodil jih je aktiv predavateljev, ki je nekajkrat predaval tudi drug:m brigadam v naselju. Na našo iniciativo je v naselju dvakrat izšlo gla-silo »AVTOPUT I MI«, ki se je pod ured- Kubik, še en kubik ništvom izkušenega brigadiirja D. Graha upravičeno pridobila sloves ene najbolj-ših brigadirskih publikacij. Družbeno upravljanje se je kot novost letošnje zvezne delovne akcije uveljavilo tudi v naši brigadi. Sprostilo je sile širše demokracije, ki je odpravila togost in biroktratske odnose prejšnjih let. Br:-gadne konference so izčrpno obravnavale vse probleme, prav zaradi širše demo-kracije pa je tudi skoraj vsak večereni zbor predstavljal brigadno konferenco. K pestrejšemu življenju v brigadi so mnogo pripomogli obiski. Poleg obiska s CK LMS pod vodstvom Francke Strmole-tove moram še posebej omeniti obisk predsedenika UO ZŠJ Janka Puklavca in dekana filozofske fakultete dr. Emila Štamparja ter predsednika FO ZŽJ filo-zofske fakultete Vojka Harmelja. Gostom smo vedno na najneposrednejši način pri-kazali brigadirsko življenje, ti pa so bili —to posebno velja za gosta s filozofske fakultete — nad njim navdušeni. Če upoštevamo težavnost specifičnih pogojev na delovišču, nam mesečni pov-preček 139% predstavlja velik uspeh. Se bolj pa smo ponosni na uspehe izven de-lovišča. V naselju smo vedno predstav-ljali gonilno silo vsega notranjega življe-nja. Cani naše brigade so opravljali vr-sto na'jodgovornejših funkcij v okviru naselja. Ce k temu prištejemo še naše sodelovanje na festivalu v Vranju, kjer je ženska ekipa zmagala v odbojki, pri kulturnem delu pa navdušeno sprejete točke ženskega dueta, prodorni uspeh re-citacije in nagrado na literarnem nate-čaju, sem prepričan, da nisem neskromen, če trd:m, da smo lahko z brigado v celoti zadovoljni. To mi še bolj zagotavlja dej-stvo, da je vehka večina naših brigadir-jev bila navdušena nad enomesečnim živ-ljenjem v tako velikem kolektivu, kar je še zlasti pomembno, če upoštevamo, da je bilo z nami približno 80 % takšnih, ki so se brigade orvič udeležili. Franček Lasbaher DAPHNE DU MAURIER PTICE Tretjega decembra se je vreme čez noč spremenilo, nastopila je zima. Prav do takrat je bila jesen, mila, tako da je zlatorjavo listje še ostalo na drevesih in je bila živa meja še zelena. Nat Hocken, ki je kot vojni invalid dobival pokojnino, je delal le tri dni na teden na bližnji farmi. Opravljal je lažja dela, strigel živo mejo in izvrševal manjša popravila. čeprav je bil poročen in je imel otroke, je bil bolj samotar-ske narave; najraje je delal sam. Rad je kaj mizaril ali pa popravljal ograjo ob obali. Ob času kosila je nato sedel na skalnati obali in počasi žvečil malico, ki mu jo je dala žena s seboj in opazoval ptice. Najraje jih je opazoval v jeseni, ko so se tiste, ki niso odletele na jug, nemirno spreletavale nad morjem v velikih jatah. črne in bele, vrane in galebi, med seboj pomešane, v neprestanem iskanju nekakšne osvoboditve, nikoli zado-voljne in nikoli tiho. Nat je opazoval, kako doli v zalivu Čakajo plime. Nemirne sile jeseni, nezadovoljnost, žalost bo jih prisilile, da se združijo v jate, krožijo in kričijo; kakor da se morajo izživeti predno pride zima. »Mogoče,« je premišljeval Nat ob svoji malici, »dobijo ptice v jeseni sporočilo, nekakšno opozorilo, da prihaja zima. Mnoge od njih poginejo. In kakor ljudje, ki zaslutijo bližnjo smrt, hočejo vse nadoknaditi.« To jesen jih je bilo več kot ponavadi in bile so bolj nemirne. Nat je bil prepričan o tem in ko je končal z de-lom, je omenil gospodarju. »Res je,« je rekel ta »več jih je kot ponavadi, tudi sam sem opazil. Nekatere so prav pre-drzne, traktorja se sploh ne prestrašijo. Nekaj galebov je letelo tako blizu moje glave, da so mi skoraj zbili kapo z nje! Mislim, da se bo vreme spremenilo. Huda zima bo. Žato so tako nemirne«. Ko se je vračal Nat preko polja domov, je opazil nove jate, ki so letele od zahoda proti morju. Vetra ni bilo in sivo morje je bilo mirno. Vreme je bilo še vedno toplo. Gospodar je imel glede zime prav, še tisto noč se je vreme spremenilo. Nekaj po drugi uri ponoči se je Nat prebudil in slišal, kako veter zavija skozi dimnik. Ni bil veter, ki prinaša nevihto in dež, ampak suh in leden vzhodnik. Tudi morje v zalivu je že divje udarjalo ob stene. Celo zrak v sobi je postal hladnejši in Nat se je tesneje zavil v odejo. Potem je zaslišal rahle udarce po oknu. Nobenega dre-vesa ni bilo blizu hiše, da bi veje lahko udarjale ob okno. Poslušal je in neznani šum ga je vedno bolj vznemirjal. Vstal je in stopil k oknu. Ko ga je odprl je nekaj oplazilo njegovo roko in takoj nato je začutil oster zbodljal na členku. Videl je le še frfotanje kril, potem pa je tudi to izginilo nad streho. Bila je ptica: kakšne vrste ni vedel. Verjetno jo je veter prignal na okensko polico. Zaprl je okno in se vrnil v po-steljo. Roka mu je nekoliko krvavela. Zopet je poskušal zaspati. Nenadoma se je trkanje po oknu zopet začelo. Tokrat je bilo močnejše in trdovratnejše, tako, da se je zbudila tudi njegova žena. Medtem, ko se je obračala na drugo ¦ stran mu je zaspano rekla; »Poglej, kaj je z oknom, Nat, nekaj ropota«. »Saj sem že pogledal, nekaj ptic skuša priti v sobo. Ali ne slišiš vetra? Piha vzhodnik in ptice iščejo zaklonišča.« »Oh, pa jih preženi! Ne morem spati pri tem hrupu,« je rekla že na pol v snu. Zopet je stopil k oknu in ko ga je odprl, ni bilo tam ene ptice ampak pol ducata; zagnale so se mu naravnost v obraz. Zakričal je, udarjal po njih z rokami, dokler jih ni preplašil. Odletele so preko strehe in izginile. Hitro je zaprl okno. »Ali si jih slišala?« je vprašal ženo. Napadle so me in mi skoraj izkljuvale oči.« Stal je pri oknu in strmel v temo. 2ena je nekaj zaspano zamrmrala s postelje. »Nikar ne misli, da si izmišljujem,« je rekel jezno. »Povem ti, da so bile ptice na oknu in da so poškušale priti v sobo.« Nenadoma se je zaslišal iz otroške sobe prestrašen krik. »To je Jill,« je rekla žena in se dvignila v postelji, »po-glej no, kaj ji je.« Nat je prižgal snečo, toda, ko je odprl vrata, je prepih na hodniku svečo ugasnil. Tedaj je zaslišal drugi krik iz otroške sobe in ko je spodtikajoč se v temi stopil v nji-hovo sobo, je začutil okoli sebe plahutanje kril. Okno je bilo na široko odprto. Ptice so se v temi zaletavale v strop, stene in pohitšvo. »Je že dobro, saj sem tukaj,« je zavpil Nat in otroka sta jokajoč planila k njemu. »Kaj pa je Nat, kaj se godi?« je zaslišal klicati ženo iz sosednje sobe. Hitro je porinil otroka skozi vrata v hod-nik in zaprl vrata, tako da je ostal v sobi sam s pticami. Potegnil je odejo s postelje in začel mahati z njo okoli sebe. čutil je udarce njihovih teles in plahutanje kril, a se niso vdale. Znova in znova so se zaletavale vanj in ga klju-vale po rokah in glavi. Ovil si je odejo okrog glave in na slepo udarjal z rokami okrog sebe. Skozi vrata si ni upal, ker bi mu sledile. Ni vedel kako dolgo se je boril v temi, toda nazadnje je plahutanje kril okoli njega le ponehalo in skozi odejo je začutil svetlobo. čakal je in poslušal; vse je bilo tiho, le jokanje enega od otrok se je slišalo iz spal-nice. Snel si je odejo z glave in pogledal okoli sebe. Mrzlo, sivo jutro je napolnilo sobo. Svetloba je prepodila ptice; ostale so le mrtve na tleh. Nat je strmel v majhna telesca, pretresen in zgrožen. Gotovo petdeset jih je ležalo na tleh, samih majhnih ptic. Bile so taščice, vrabci, ščinkavci, škr-jančki in senice, ptice, ki se ponavadi družijo le v svoje jate, sedaj pa kakor, da so se združile, da bi skupno pogi-nile. Obšla ga je slabost in stopil je k oknu. Akademijsko in akademsko gledališče NA VZPOREDNICAH S tem sestavkom nameravam pojasniti nekatere odnose med Akademijo za igralsko umetnost in študentovskim kulturno umetniškim društvom »Akademik«. Vprašanje je postalo aktualno v zadnjem času, ko se slišijo vesti o Akademijskem gledališču AIU. To bi naj bila tretja stopnja, ki bo v praksi dopolnjevala teoretično pridobljeno znanje. To izpopolnjevanje bo pod nad-zorstvom in sirokovnim vodstvom pedagogov in bo namenjeno javnosti. Tako »prekaljeni« bodo študentje zapustili Akademijo, ter po uspešnem podiplomskem študiju nastopili svojo pot dram-skih igralcev ali režiserjev pri poklicnib gledalištih. Začetne oblike Akademijskega gledališča bodo razširjene produkcije s!u-šateljev in bodo namenjene javnosti. Vscko gledališče mora ime-ti ustanovitelja, ki zanj skrbi. V tem primeru je ustanovitelj AIU, ki v smislu novega za-hona o visokem šolstvu usta-navlja Akademijsko gledali-šče. Ker to obliko študija predvideva tudi staiut AIU, o tem bo pa 1S LRS razpravljal prve dni decembra in nato na tej podlcgi odobril finančna sredstvc za reorganizirano Akademijo, bo verjetno šele v proračunu za 1962 odobrena postavka za Akademijsko gle-dališče. 2La ta čas pa je Svet za kulturo in prosveto LRS odobril milijon dinarjev za začetno delo gledališča. S tem sem pojosnii naloge, delo in cilj bodočega Akade-mij&kega gledališča in nj po-trebna nobena bojazen. da bo AIU onemogočala ali kakor-koli škodovala delu igralske skupine »Akademika«. Ponov-no poudarjam, da ne gre za akademsko, ampak za akade-mijsko gledališče. Študentov-ska igralsiui skupina pri Aka-demiku in jedro bodočega Akademijskega gledališča tudi ne moreta skupno nastopcti, ker je prva skupina sestavljenaiz študentov in dijakov-amater-jev, druga pa iz študentov, ki se mislijo posvetiti po konča-nem študiju igralskemu pokli-cu. Jasno je tudi, da se stro-kovno znanje in sposobiiosti prvih in drugih razlikujejo; druži jih le entuziazem in ve-selje do igranja. kar seveda še zdaleč ne zadošča. Akademija za igralsko umet-nost prepoveduje slušateljem prvih štirih semestrov deloiz-ven Akademije, ker le-ti pre-malo znajo za samostojno na-stopanje izven šole, po drugi strani pa so preobremcn^en\ s predavanji, vajami, seminarji itd. Študentje ostalih dveh letnikov lchko sodelujejo iz-ven šole z dovoljenjem upra-ve, vendar mora imeti študent v redu opravljene študijske obveznosti. Zato slušatelji AIU tndi ne sodelujejo pri štu-dentovski amaterski skupini. Akademija za igralsko umet-nost in Zveza študentov ne branita nobenemu članu sode-lovanje izven Akademije v družbenih, mladinskih in športnih organizacijah. Prav tako ne branita slušateljem zadnjih dveh letnikov, da na-stopajo izven šole kot igralci, režiserji, dramaturgi itd., če se le-ti odločijo za sodelovanje v poklicnih in neamaterskih nstanovah. Nasprotno pa odklanjata so-delovanje z amaterskimi sku-pinami, kjer pri ocenjevanju dela poklicnih in amaterskih igralcev pride do prevelikih razlik. Mladega, neizkušenega študenta lahko diletantsko igranje zapelje na slranpota. DA ALl NE? Potrebno je, da zaživi štu-dentovska amaterska igralska dejavnost, toda zaživi naj ta-krat. ko bo iniciativa zares prišla od študentov amaterjev. Poseganje poklicne gledališke ustanove ali šole v delo ama-ter}ev pa bi bilo bolj škodlji-vo kot koristno, saj bi-s tem kvarili čisti amaterizem. Tako se lahko zgodi, da študentje Akademije v eplzodnih vlo-gah prekosijo amaterje v glav-nih vlogah, v nasprotnem slu-čaju pa jih lahko tudi daleč prekašajo. V obeh primerih nujno pride do disharmonije, ki bo opazna vsakemu gledal-cu. — Kakor ne moremo neke-mu amaterskemu študentov-skemu zabavnemu orkestru dati »injekcijo« in ga okrepiti s slušatelji Glasbene akade-mije, ne moremo s poklicni-mi igralci umetno vzdrževati amater&ho igralsko skupino. Lahko pa, študentje III. in IV. letnika sodelujejo pri amater-ski skupini kot režiserji in organizatorji. Torej je strah, da bo Aka-demijsko gledališče konkuri-ralo anuiter&ki študentovski igrclski skupini, neupravičen. Sodelovanje študentov pri »Akademiku*> pozdravljamo in smctramo da je lchko zelo koristno. Smo pa proti kam-panjskemu delu. S tem smo menda pojasnili, zakaj ne mo-remo istovetiti dela študentov AIV z delam amaterskih iqral<-cev. M. Ljubič Srečanje jugoslovanskih slavistov Kongres Zveze slavističnih dru-štev Jugoslavije, ki je bil od 18. do 23. septembra v Ljubljani, je za teden dni združil velik del jugoslovanskih slavistov pri ob-ravnavanju strokovnih proble-mov. Delovni program kongresa je bil zelo zgoščen in čas izkori-ščen do največje mere. Razen dveh plenarnih dopoldnevov je delo potekalo v treh sekcijah, lilerarnozgodovinski, lingvistič-ni in pedagoški. V slavnostnem delu kongresa so bili pred Narodno in univer-zitetno knjižnico odkriti spo-minski kipi treh slovenskih sla-vistov, prof. Kidriča, prof. Nah-tigala in prof. Ramovša, ki jih je odkril predsednik SAZU to-variš Josip Vidmar Nekaj predavanj na plenarnih clopoldnevih je bilo posvečenih jubilejem, ki jih priznujemo v letošnjem letu. (20. obletnica vstaje, stoletnica srbskega in hr-vatskega gledališča, jubilej Dosl-teja Obradoviča in stoletnica iz-daje zbornika makedonskih na-rodnih pesmi, ki sta jih zbrala brata Miladinova). Mnogi predavatelji, predvsem v literarnozgodovinski sekciji, so v prepričanju, da je kongres v zveznem merilu bolj primeren za teoretična razglabljanja kot za obdelavo konkretnih literar-nozgodovinski tem, bolj ali manj uspešno iskali nove smeri v lite-rarnozgodovinskih metodah in nove poglede na umetniško de-lo. Poieg tega je predavatelje močno zanimalo najnovejše ob-dobje jugoslovanskih književno sti in mesto in pomen literarne zgodovine v današnjem času in v družbi. Te teme so zbudile mnogo zanimanja, posebno pre-davanje o povojni slovenski književnosti, kjer je Josip Vid-mar ostro obsodil prozahodno usmerjenost mladih ustvarjalcev, ki se kaže v odmikanju od na-še stvarnosti in človeka. V jezikoslovni sekciji so usp^š-no poskušali prodreti zagovorni-ki modernih znanstvenih metod, dialektologi iz vseh delov Jugo-slavije pa so posredovali mnogo zanimivih novosti iz svojega po-dročja. Pedagoška sekcija se je ukvar-jala s perečimi vprašanji ob no-vi šolski reformi, ki je prinesla tudi v metodiko pouka mnogo spreraemb in novosti. Po tretjem slavističnem kon-gresu lahko rečemo, da je vsaj v obrisih prikazal delo jugoslo vanskih univerzitetnih centrov, od domačega do makedonskega, ki pogumno premaguje začetne težave in se spoprijema s širo kim področjem neraziskanih problemov. Ceprav so kongresu očitali premalo znanstvene resnosti, or-ganizacijo opravičuje kriterij, po katerem so bili referati in pre-davanja sprejeti na kongres. Nemogoče bi bilo pričakovati drugačno raven, saj zaradi ob-jektivnih razlogov komisije" niso izbrale tem. Selekcijo so izvedli poslušalci in diskutanti, kolikor je to dopuščal strogo in skopo odmerjeni čas. Narnen takih sestankov je, da sodelujoči izmenjavajo svoje mi-sli in poročajo o svojih dosež-kih v zadnjem času in to po sredujejo tudi tistim slavistom, ki sicer nimajo stika z novejšim razvojem slavističnih znanosti. Ta^ namen bi bil popolnoma do sežen šele z zapisom vseh kon-gresnih predavanj, to je z izda-jo kongresnega zbornika, ki pa-zaradi tehničnih ovir žal r:i m«> goča. Predavanja pa bodo objav-Ijena v jugoslovanskih strokov-nih revijah. H. Študentovsko gledališče »Ljubljanski študentje se zanimajo za gledališče. Delo-vati hočejo v svojem amater-Bkem gledališču. V okviru »Akademika« moramo ustano-viti akademsko gledališče.« Podobne glasove smo v zad-nj.ih letih že nekajkrat slišali. Lani smo doživeli celo nekak-šno premiero študentovskega gledališča, predstavo Ingeove-ga »Piknika«. Predstava je bi-la lahkotna in ni zadovoljila nitd sodeiavcev niti gledalcev. Kje so vzroki za neuspeh? Pri odgovoru se bom oprl na ti-slo, kar smo videli na letoš-njem mednarodnem študen-tovskem festivalu v Zadru in na to, kar sem slišal od dunaj-skih študentov. Upoštevati bom skušal tujdi slovenske gledal.iške razmere. Zadar Značilno za to srečanje je bilo, da študentovske gledali-ške skupine niso amaterske, ki igrajo za lastno zabavo. Vsaka nam je hotela nekaj povedati, skoraj pri vseh je bilo opaziti kritičen odnos do sodobnega življenja, vsi so skušali biti čim sodobnejši. Kvalitetna študentovska gle- dališča po svetu skušajo biti čim bolj revolucionarna in družbeno kritična. — Opozoril pa bi rad na to, da mora biti revolucionarnost smiselna. Kot primer naj navedem predsta-vo Študentovskega eksperi-mentalnega kazališta (Zagreb). Renesančnega Dunde Maroja so igrali na scerri, ki so jo sproti sestavljali iz raznobarv-nih kva.drov in v kostumiih, ki predvsem rriso hoteli biti renesančno dubrovniški. Zakaj je bila ta predstava takšna, kaj nam je ta mešanica sti-hov in nesmiselnih aktij ho-tela povedati, ne vem. Res je, da je bila to eksperimentalna predstava, a tudi eksperiment mora imetj svoj izvor in svoj namen. To sem omenil zato, ker je takšno »eksperimenti-ranje« v jugoslovanski kultu-ri močno razširjeno. Skušamo bdti moderni in sodobai, pa smo le diletantski, v najbolj-šem primeru modni. Biti so-doben se (poleg ostalega) pra-vi bati tudi samosvoj. V tem je lahko tudi čar študentov-skega gledališča. Zadar nam je torej pokazal, da je za študentovska gledali-šča značalna velika gledališka živahnost. Dunaj Čeprav je Eunaj sorazmer-no blizu Zadra, dunajski štu-dentje niso gostovali pri nas. Svoje gledališče so ustanovili šele proti koncu lanske sezo-ne. Vzpodbuda za ustanovitev gledališča je prišla spontano od študentov in ne od vodstva študetovske organizacije. Gledališče so otvorili 17. marca. Najprej so igrali Ne-stroyevo Fieiheit in Krahvvin-kel. Naslednja predstava je bila že 24. marca. Igrali so Clandelovo Oznanjenje. Čez dober mesec so uprizorili ve-čer enodejank Pirandella, Coc-teauja jn Wilderja, kasneje pa še Auonilhejevo Merfejo. Za-rrimiva je bila peta premiera, Mozartova opera La finta semplice, ki so jO uvrstili v repertoar zaradi študentov, kj so hoteli nastopiti kot pevci. Vsak ponedeljek so priredili alj literarni večer ali večera odlomkov iz dramskih del, brez inscenacije in brez ko-6tumov. Letos nameravajo igratj Io-nesca (Žrtev dolžnosti), Ada-mova (Vsj protj vsem), verjet-no Lessinga (Mladi znanstve-nik)... Na Dunaju stvar te-če, kljub temu, da nimajo de-narja in kljub temu, da jim študentovska organizacija ne more dati veliko podpore. Ljubljana V slovenski gledaiiški kul-turi se zadnje Čase pojavljajo močne prerodne težnje. Upaj-mo vsaj, da bo dosedanji raz-voj tudi v prihodnje vsaj tako nagel kot v zadnjjh dveh, treh letih. Morda je bil prvi uspešni sunek ravno ukinitev nekaterih gledališč. Ta gleda-lišča namreč niso kaj prida odpdrala vrat slovenska dra-matiki, z nezadostno gledali-ško kulturo so gojila klasični in sodobni gle,dališkj reper-toar. Po ukinitvj gledališč se je pojavilo v Ljubljani več manj-ših, občasnih ali trajnejših gledaliških skupin. V vsa ta gledališča in tuda v ostala, pa vedno bolj prodira tudi doma-ča dramatika. Nacionalna, svojska gledališka kultura je namreč brez lastne dramatike nemogoča. Nove možnosti za razvoj gledališč naj bi omogočil tudi gJedališki zakon, ki pa še ni dokončno izkristaliziran. Ama-terskemu gledališču, ki ni po-klicano, ne more dati moči nikakršna institucija in noben zakon ali statut. Učinkovitost amaterskega gledališča izhaja le iz poštenosti sodelovalcev samih. Zato mislim, da ljub-]jansko študentovsko gledali-šče ne bo moglo pravilno za-feiveti prej, dokler ne bo resne vzpodbude in zavzetosti za de-lo med študenti samimi. In ravno takšno študentov-sko gledališče, ki bi opozarja-lo na problem sodobnega člo-veka, ki bi prirejalo satirične večere, ki bi se ukvarjalo s problemj časa in tudi smisel-no eksperimentiralo, je po-trebno sedanjd fazi razvoja gl^dališke kulture. Koga ne prizadenejo problemi in na-sprotja v družbi bolj kakor mladega človeka? Mladi ljud-je bi morali opozarjati na ma-lomeščansko samozadovoljst-vo, ki ga v različnih oblikah prinaša dvag standarda, (ki se tudi na različne načine dviga!) itd. Podobnih primerov je še dovolj. O študentovskem gledališču sem zato pisal obširno in v takem okviru, ker moramo dati vsaki novi stvari v naši družbi svoj namen. Ce bo štu-dentovsko gledališče delovalo v podobnem smislu, bo brez dvoma doseglo svoj namen. Muck Ivo Andrić Ki nas presenatila vest. Kakor da smo bili prepri-čoni, da bo prišla, kakor da bi ne moglo biti drugače. Z njo se je začelo novo poglavje zgodovine jugoslo-vanskih književnosti, književnosti tistih malih naro-dov, ki je svet do nedavna komaj vedel zanje. Jedro vseh dogajanj Andričevih knjig je zgodo-vinsko. In v tej zgodovini je glavna oseba naš človek. Zdaj mu svet gleda v obraz in se ne čudi, da je ta obroz ravno tak, kot je njegov. Most na Drini veže dva svetova. Svet na tej strani, ki je zohod in svet na oni strani, ki je vzhod. Zdaj pa je za nas ta most postal tudi most, preko katerega bo šla v svet naša književ-nost. Zdaj bomo spremtjali te korake s pogledom, ki bo drugačen, kakor je bil doslej. Več zaupanja bo v noše moči in več vere v nošo zgodovino. Zunaj je bil hud mraz in tla so bila zmrznjena. Morje je divje bobnelo, razpenjeni valovi so se glasno razbijali ob stenah zaliva. O pticah ni bilo nobenega sledu. Ničesar ni bilo slišati, razen vetra in morja. Zaprl je okno in vrata otroške sobe in se vrnil v spalnico. žena je sedela na po-stelji, Jill je spala poleg nje, mali Johnny pa ji je z zave-zanim obrazom ležal v naročju. Zavese na oknih so bile spuščene in na mizi je gorela sveča. Njen obraz je izgledal lep v rumeni svetlobi. Pokimala mu je. »Zaspal je,« je zašepetala, »ampak šele sedaj. Nekaj ga je moralo porezati po obrazu. Celo okoli oči je bil krvav, Jill pravi, da so bile ptice. Pravi, da so bile ptice v sobi, ko se je zbudila.« žena ga je gledala prestrašeno, zbegano in on ni hotel, da bi videla, da je tudi sam pretresen in zbegan od dogod-kov preteklih ur. »Ptice so v oni sobi,« je rekel, »mrtve, kakih petdeset jih je. Vseh vrst. Kot da jih je zgrabila blaznost, ko je pritisnil vzhodnik.« Sedel je poteg žene na posteljo in jo prijel za roko. »Vreme je temu krivo, ne more biti drugega. To niso ptice odtod, pribežale so iz notranjosti.« »Toda Nat,« je šepetaje rekla žena, »saj se je vreme šele nocoj spremenilo. Sneg jih ni prignal. In lačne tudi niso, saj je dovolj hrane na poljih.« »To je vreme,« ja ponovil Nat. »Povem ti, da je temu krivo vreme.« Njegov obraz je bil utrujen. Za trenutek sta se zastrmela drug v drugega brez besed. »Grem v kuhinjo pripravit skodelico čaja,« je rekel. Pogled na kuhinjo ga je nekoliko pomiril. Posoda, lepo zložena po policah, miza in stoli, ženina košarica s plete-njem, otroške igrače, Sklonil se je in prižgal ogenj. Goreče trske in kadeči čajnik so pomenili udobnost in gotovost. Popil je svojo skodelico čaja, drugo pa odnesel ženi. Potem se je umil in oblekel in odprl vežna vrata. Nebo je bilo temno, svinčeno rjavi griči, ki so se še prejšnji dan bleščali v soncu, so bili temni in goli. Vzhod-nik je kakor ostra britev ogolil drevesa in suho, odpadlo listje se je vrtinčilo v vetru. Tla so bila trdo zamrznjena. Nat ni pomnil tako hitre spremembe vremena. Zima je nastopila v eni sami noči. Otroci so bili zbujeni. Jill je zgoraj klepetala in mali Johnny je zopet jokal. Slišal je glas svoje žene, pomirjeva-len, tolažilen. Kmalu so prišli doli. Medtem je pripravil zajtrk in dan se je začel kot ponavadi. »Ali si pregnal ptice?« je vprašala Jill, že popolnoma po mirjena zaradi prijetne toplote v kuhinji, zaradi dnevne svetlobe in zaradi zajtrka. »Seveda, vse so odletele sedaj,« ji je odgovoril Nat. »Vzhodnik jih je prignal sem. Bile so preplašene in zgubljene, iskale so zaklonišča«. »Hotele so naju kljuvati,« je rekla mala Jill. »Poskušale so izkljuvati Johnnyju oči.« »To je bilo vse zaradi strahu,« jo je tolažil Nat. »Niso vedele kje so, v temni sobi.« »Upam, da jih ne bo več,« je rekla Jill. »Mogoče so pa lačne in če jim damo na okno kruh, ga bodo pojedle in odletele proč.« Pojedla je in šla iskat svoj plašč in šolsko torbico. Nat ni rekel ničesar, toda ujel je ženin pogled preko mize in brez besed sta se sporazumela. »Spremim te do avtobusa, Jill,« je rekel. »Danes tako ne delam na farmi«. In medtem, ko se je otrok pripravljal za v šolo, je rekel ženi: »Vsa okna in vrata naj bodo zaprta, za vsak primer. Stopil bom na farmo, da vidim, če so tudi tam ponoči kaj slišali«. Potem sta z malo Jill odšla. Otrok je že pozabil, kaj se je zgodilo ponoči in je veselo skakal okoli njega. »Ali bo snežilo?« je vprašala. »Mrzlo je dovolj«. Pogledal je po temnem nebu in čutil kako se mu veter upira v ramena. »Ne, ne bo snežilo. To je črna zima, ne bela«. Vso pot je oprezal za pticami, toda videl ni nobene. Drugi otroci so že čakali na avtobusni postaji, vsi oblečeni in zaviti kot Jill, z obrazi belimi od mraza. Jill je stekla k njim. Začela se je prerivati in smejati z drugimi dekli-cami. Na ptice je čisto pozabila. Potem je po hribu pripe-ljal avtobus. Nat jo je posadil nanj, nato pa krenil proti farmi. Hlapec Jim je ropotal po dvorišču. »Ali je gospodar doma?« je vprašal Nat. »Na trg je šel,« je rekel Jim. »Danes je vendar torek, ali ne?« Odropotal je za skedenj, ni imel časa zanj. Nat je poza-bil, da je torek. Dogodki pretekle noči so ga tako zmedli. šel je do hiše in slišal Mrs. Trigg peti melodijo, ki jo je igral radio. »Ali ste tu, gospa?« jo je poklical Nat. Prišla je k vratom, velika, dobrodušna ženska. »Halo, Mr. Hochen,« je rekla. »Ali vi veste od kod pri-haja ta mraz? Mogoče iz Rusije? še nikoli nisem videla take spremembe. In še huje bo menda, pravi radio. Nekaj v zvezi s polarnim krogom«. »Danes še nismo poslušali radia,« je rekel Nat. »Imeli smo precej burno noč«. »Ali sta otroka bolna?« »Ne...« Ni vedel, kako bi ji povedal. Sedaj, pri dnevni svetlobi, se mu je zdela zgodba neverjetna. Foskušal ji je povedati, kaj se je zgodilo, pa je videl po njenih očeh, da mu ne verjame in misli, da ga je tlačila mora. »Ali ste prepričani, da so bile prave ptice?« je smeh-ljaje vprašala. »S perjem in vsem? Ne take, ki jih človek vidi, če pregloboko pogleda v kozarec?« »Mrs. Trigg,« je rekel Nat užaljeno, »gotovo petdeset mrtvih ptic vseh vrst leži na tleh v otroški sobi. Napadle so mene in otroka.« Mrs. Trigg je še vedno v dvomu strmela vanj. »Najbrž jih je vreme prineslo. Ko so prišle v sobo, niso znale več ven. Tuje ptice gotovo, iz polarnih krajev?« »Ne,« je rekel Nat, »Bile so domače ptice«. (Konec prihodnjič) Nova olympia • Akademsko športno društvo bo razširilo svdjo dejavnost • Nove panoge: rokomet, hokej in morda plavanje • V 0LYMPI0 naj bi pristopili: nogometaši TRIGLAVA, rokometaši ODREDA, smučarji ENOTNOSTI in hokejisti LJUBLJANE • Kvalileta in strokovnost • Množično zaledje — univerza in študenlska mladina • V športnih krogih in med študenti je že dalj časa slišati razprave o tem, da bo akademsko športno društvo pomnožilo svoje vrste in razširilo svojo dejavnost na panoge, ki jih v tem študentovskem kolektivu doslej niso gojili. Pobudo, gotovo najbolj resno, in pred-vsem pripravljenost, je dal sam študent-ski kolektiv, saj je bilo na sejah uprav-nega odbora večkrat zaslediti pripravlje-nost, da študentsko društvo razširi svojo dejavnost. Vzroki za taka stališča so ne-dvomno v želji uti-diti kolektiv, ki ima v resnici močno zaledje prav v študent-skih vrstah. Te misli so vodile tudi razne športne kolektive, ko so zdaj in v preteklosti vidoli določeno perspektivo prav v študentskem športnem društvu. in naposled še: okrajna zveza za telesno kulturo, ki enako meni, da so največje perspektive razvoja kvalitete in množič-nosti v kolektivu, ki bo imel močno za-ledje in ki mu bo prav zaradi tega treba načrtno pomagati. Nova Olympia bo nedvomno morala In mora predstavljati najbolj kvaliteten zbor določenih športnih panog. Srednje-šolska in študentska mladina bosta mo-rali tvoriti jedro tega kolektiva, kar go-tovo ne bo težko. Vrsta najboljših šport-nikov v sedanjem kolektivu in kolekti-vih, ki se nameravajo pridružiti, je prav študentov. V novo Olympio, če jo lahko tako ime-nujemo, bodo po vsej verjetnosti pristo-pili kolektivi, ki že danes v kvalitetner pogledu predstavljajo največ v sloven-skem merilu, ki pa imajo izredne pogo-je, da stopnjujejo svoj kvaliteten razvoj in stopijo na vidno mesto v zveznem merilu. Poleg kolektivov, ki smo jih zgo-raj omenili in za katere lahko z goto-vostjo trdimo, da bodo v novem letu po-množili vrste študetskega športnega dru-štva, pa je velika verjetnost, da bodo pristopili tudi plavalci Ilirije ali pa zdru-ženi z Ljubljano. Nekateri stari kolek- tivi, ki nimajo prav nobenih pogojev za delo in nadaljnj; razvoj, bodo gotovo mo-rali prenehati z delom: na primer AOK Olympia. Za druge bo treba najti pri-mernejše rešitve tako, da bodo ob no-vodošlih kvalitetnih kolektivih predstav-Ijali nekakšno pomožno enoto, v kateri bo mogoča vzgoja mladih in perspektiv-nih tekmovalcev — (na primer ANK Olympia). Kvaliteta bo v novem študentskem športnem društvu nedvomno najpomemb-nejše merilo za rladaljnji obstoj In sploh delovanje vsakega posameznega kolek-tiva. Nova Olympia bo morala predstav-ljati skupnost najboljših, kajti le kva-liteta in tekmovalni uspehi, seveda ob pravilni športni vzgoji in morali, bodo tisto kar bo in kar bi naj predvsem vključevalo in privlačilo mladino. Za ta-ko kvaliteto bo nedvomno treba imeti dovolj strokovnih moči, dovolj trenerjev, ki bodo tudi uporabljali moderna rn so-dobna sredstva za vzgojo, ne zgolj vrhun-skih tekmovalcev, ampak tudi za vzgojo kadrov na sploh Razvoj takega koletiva je v sedanjih pogojih že prav gotovo mogoč, predvsem pa nujno potreben. Razvoj visokošolske-ga študija vedno bolj postavlja v ospred-je tudi telesno-kulturno dejavnost v okviru univerzitetnega študija in kot del splošnega izobraževanja. To praktlčno pomeni, da bo v nekaj letih na univerzl generacija, ki bo v telesnovzgojnem de-lu in izobraževanju imela nepretrgan tok od srednje šole pa do konca visokošol-skega študija , vsaj na prvi stopnjl. To bo izvrglo nedvomno množico Ijudi, ki bo iskala svojo popolnejšo in vrhunsko izpopolnjevanje prav v takem kolektivu kot bo nova Olympia. Ne dvomJmo, da bo to tudi lahko uresničila. Prav zaradi tega predstavlja pobuda za nov, kvali-tetnejši, razširjen kolektiv važno deja-nje, ki ga študentska javnost lahko sa-mo pozdravi. LETOS PRVIč-TELESNA KULTURA Vsako leto predstavimo na straneh na-šega lista novim študentom tudi študen-tovsko športno dejavnost. To šolsko leto pa je v telesno-vzgojno in športno doga-jan.jc prineslo toliko pomembnih novosti, da velja še posebno opozoriti nanje. Telesna vzgoja si poti na univerzo m utrla v enem letu. Precej časa mnogi niso imeli posluha za tovrstno udejstvovanje študentov. Na kratko si oglejmo tnalo zgodovinc, spoznajmo bistvene točke pro-dcra telesne vzgoje in športa na Ijubljan-sko univerzo. Pobuda je prišla iz študentovskih vrst. Ko je Akademsko športno društvo pri* čclo preraščati v kvalitetno tnočan šport-ni kolektiv, je skrb za športno dejavnost študentov prevzela Zveza študentov. V tem času, (po prvem kongresu za telesno kul-turo), so ljubljanski študentje dobili pre-cej sredstev, katera so vložili v gradnjo športnega parka v Tivoliju. Občuten napredek za množično šport-no udejstvovanje študentov pa pomeni delo Zveze študentovskih športnih organi-zacij (ustan. januarja 1959). Obenein, ko je ZŠŠO privajala doslej neaktivne štu-dente na telesno vzgojo, je Komisija za telesno kulturo in predvojaško vzgojo pri Univerzitetnem svetu pripravljala univer-zitetne organe na prevzem vodstva te štu-dentovske aktivnosti. V preteklem letu je bilo sodelovanje med univerzitetnimi organi in študentov-sko športno organizacijo precej uspešno. Vse akcije, namenjene širokemu krogu študentov so uspele. Na 3 fakultetah je bila organizirana neobvezna redna vadba, ki je pokazala pozitivne rezultate. Zdaj si oglejmo še kaj nameravata v tem šolskem letu obe organizaciji storiti za razvoj študentovske tclesno-vzgojne dejavnosli. Referenta pri komisiji na univerzi sta izdelala program, oskrbela telovadnice in vaditelje — pripravila sta torej neobvczno vadbo za študente vseh fakultet. Zal so izbrane telovadnice precej oddaljene od fdkuhet, kar bo precej vplivalo na obisk, posebno študentov iz nižjih letnikov. Na vseh fakultetah so ustanovljene ko-inisije za telesno kulturo, ki bodo odslej izključno skrbele za tovrstne potrebe štu-dentov. Sestavljene so iz elanov fakul-ietne uprave, zastopnikov predavateljev in študentov. Zdi se nam, da je ta ukrep decentralizacije nekoliko preuranjen In bodo neposredni koristniki oz. niihovi preds^avniki mnogokrai naleteli na težave. Doslej se je delo fakultetnih organov kaj slabo izkazalo, saj vse stvari rešujejo strogo administrativno. N. pr.: le drobni listiti na prepolnih oglasnih deskah fa-kultet obveščajo študente na kraj in čas vadbe!) Študentovske predstavnike čaka precej dela, saj bodo v komisijah ntnogokrat na-lcteli na zaostala mišljenja o važnosti te-lesr.e kulture. Poskrbeti bodo tudi morali, da bodo programi vadbe prirejeni po že-ljah študentov. Truditi se bodo morali za adaptiranje skromnib prostorov za šport-no dejavnost v fakultetnih poslopjih: (n. pr. strelišče za zračno puško, namlzni tenis, šah) Sredslva so na razpolago. Univerai-tetni svet je dal fakultetatn priporočilo, naj v proračunu odkažejo po 500 dinarjev na študenta za telesno vzgojo. Od študen-tov pa bo odvisno, če bodo uspeli ta sretl-stva najkoristneje uporabiti. Nerešeno vprašanje ostane še naprej nerešeno: aktiviranje študentk za telesno v*7gojo. Vsa prizadevanja komisije in ZŠŠO doslej, (z izjemo smučarskih tečajev in izletov), so bDa brez uspeha. Predvsem pogrešatno večje iniciative z njihove strani. Z organiziranjem neobvezne vadbe za študente je morda videti, da je Zveza študentovskih športnih organizacij izjru-bila enega od razlogov za obstoj. Vendar je telesna vzgoja med študenti naše unl-verze še tako malo zakoreninjena, da bo ZŠ§O tako le lažje pridobivala študente za to dejavnost. Kako? Predvsem z orga-niziranjem tekmovanj, ki so najbolj pri-vlačna oblika športnega ude.jstvovari.ia. V iem šolskem letu namerava ZŠŠO ven-darle že pripraviti ta tekmovanja (fa-kultetna in univerzitetna) tako kot si vsi žeJimo. Ne tako, da z odigranjem ene tekirie izčrpamo vso telesno vzgojno de-javnost posameznega študenta. Tekmova-nje bo ligaško, kontinuirano; študent.je pa se bodo v okviru vadbe na fakultetah prinrailjali na tekmovanja. Zveza študentovskih športnih organi-zacij je nedavno organizirala seminar za voditeljc športne de.javnosti študentov po fakultetah. Seminar je uspel, tako sma dobili študente, ki bodo vzpodbujali delo fakultetnih komisij in preko Zveze štu-dentnv opozarjali na važnost tega, doslej večkrat neupravičeno zapostavlieneca po-dročja — lelesne vzgoje na univerzi. Tore.i; dragi kolegi. gotovo veste, da \arn je tciesna vzgoja potrebna in korist-na. Pozanimaite se za urn:k vadbe na fa-kulteti in obišeite jo. mac BRIGADIRSKA ANKETA Spet se vam oglašam, dragi bral-ci. Le stežka si najdem čas, da vam napišem nekaj vrstic. (Zaupno po-vedano, uredniku sem dolžan nekaj cvenka, pa mi je obljubil, da bo vsako mojo stvar objavil in dolgo-vani znesek refundiral.) Zelo sem zaposlen s študijem, mojo diplomo. Vsi že delajo načrte, kaj bodo storili z njo in menoj, ko se enkrat dokopljem do nje. Ti in-teresenti so tako-le razvrščeni (na-raščajoče): naša armada — 1 leto, štipenditor (če ne bo šel prej v kon-kurz) — 5 let in sedaj še Genovefa — vse ostalo življenje. (Kot vidite, nobenih svitlih perspektiv). Poleg študija na tkzv. družbeni fakulteti se ukvarjam tudi z družbeno problematiko. Zanima me družbeno dogajanje in še posebno javno menje. Tega seveda spozna-vam po kosih. Prav nič ne izbiram kraja teh spoznanj, tudi na plesih, v kavarnah in drugih gostilnah vr-šim svojo družbeno-spoznavno funk-cijo. Seveda nimam nobenih modernej-šin pripomočkov pri svojem delu, včasih sem prisiljen celo malo po-neveriti odgovore ali pa sredstva za pridobitev istih. Tak je bil primer tudi s kolegom Urbanom. Moja de-viza je: namen posvečuje sredstva Podtaknil sem mu vprašalnik o sodelovanju v delovni brigadi. Iz-polnil ga je in da ne bi posumil, sem ga izpolnil tudi jaz. Morebiti vas zanimata dva komada javnega mne-nja o tem vprašanju. Ce vas, tedaj preberite. Vprašanja so bila naslednja: 1) Ali si bil v delovni brigadi in zakaj? 2) Ali si imel kakšno funkcijo? 3) Kaj ti je v brigadi ugajalo? 4) Kaj ti v brigadi ni ugajalo? 5) Tvoje misli o brigadi. Odgovori pa so taki. Kar sami presodite kateri so moji in kateri Urbanovi. 1) Bil sem v študenlovski delov-ni brigadi. Gradili smo cesto, saj vse študentovske brigade gradijo ce-ste. Nekatere večje, drnge manjše, brigade v naselju pa najmanjše. Bil sem zato, da koristim. Navdaja me občutek, da sem naredil nekaj ko-ristnega, ono potko od menze do blo-ka. in celo dlje, po hodniku do sobe in noter. Celo postelja mi izgleda kot potka, prav tako široka je, le bolj, mnogo bolj mehka je. Bil sem v brigadi, da pomagam študentovski organizaciji. In tudi iz razlogov materialnega značaja. (da prihranim štipendijo za jesen, kar pa mi ni uspelo. Je bila preveč ve-sela družba v brigadi.). Delali smo cesto, prav trdo smo 30 delali. 2) Seveda sem imel funkcijo. Bil sem zadolžen za športne rekvizite, ki jih pa nismo mogli koristiti, ker ni bilo primernih terenov. V poštev so prišli le tarok karte in polnjena steklenina, ki je bila dosti uporab-Ijana. Dosegli smo tudi nekaj štu-dentovskih rekordov pri obeh zvr-steh. Florijan Imel sem junkcijo. Zaradi decen-tralizacije dokaj skromno, a korist-no. Pri tabornem ognju sem bil kur-jač, obenem pa sem pomagal pri kulturnih prireditvah. Pri točkah, ki niso bile dobre sem odvračal po-zornost publike s kurilniškimi ek-shibicijami. Med drugim sem pev-skemu zboru prišepetaval besedilo — neopazno. 3) Najbolj mi je ugajalo ono vino, ki ga je ekonom nabavil za 22. julij. No, pa nič ne rečem, tudi ono na zadnjem večeru ni bilo slabo. Uga-jalo mi je tudi vreme in pa dan bor-ca in drugi prazniki v juliiu. Vga-jala mi je tudi Meta iz 3. čete, ja, pa Mira iz prve! Vse, potem pa tudi bragadirski iz-let. Vgajali so mi tudi tisti, ki se ni-so pri delu pretegnili, so se pa po-tlej v drugih oblikah brigadirskega življenja posebej dobro odrezali. Ugajalo mi je tudi tisto drobno zba-danje med nami, pa delovno in športno rivalstvo. Tudi lokalni čini-telji so bili kakor je treba, saj so nam delali slamo za slamarice, vrv za podiranje dreves, koze za žaga-nje, sploh vse, kar smo potrebouati. Najboolj všeč pa mi je bil naš pev-ski zbor, ki je tako lepo zapel na dan slovesa, da smo kar smrkali. 4) Komandant, ker ni pustil mojih kolegov na brigadirsko veselico. Res, da niso delali z nami, so pa kje drugje. Pa tudi druge brigade mi niso bile všeč, ker so nas zaničevale, da smo delali kar doma in zase. Saj smo res, toda kaj moremo. Takšno je življenje. Koristno s koristnim — za vse. Najprej mi ni ugajalo, da nas je tako malo, sa je bilo dosti več prijav Zdaj mi pa ne ugaja, da se tako ma-lokrat srečamo vsi skupaj. Tudi mi ni ugajalo, da smo imeli razkošen zadnji brigadirski večer, tako da za te dni ni ostalo nič. Le kaj je delal ekonom, ali ni znal računati! Na-sprotoval sem tudi načinu delitev brigadirskih priznanj. V bodoče je treba stvar drugače urediti. Stabi brigad ne smejo tega vprašanja ne-organizirano sprožiti med brigadir-je, češ, naj se sami med seboj zme-nijo. Tako lahko pride do delovanja raznih antipartijskih skupin, ki lah-ko vse pokvarijo. 5) Mojih misli o brigadi nimam. Zato je bil štab brigade, da misli. Če pa oni ne znajo, so krivi tisti, ki jih določijo za voditeljski kader. Moje misli o brigadi so lepe irt trajne. Se bolj trajne bi bile, če bi bil naš brigadni fotograf bolj pazljiv in izveden in ne bi uničil in izgubil filma. Mislim tudi, da je v brigadi tako, kot si Ijudje sami uredijo. (Vsaj v takih, kjer je samoupravlja-nje.) Ce pa so anarhisti ali pa mili-taristi, so pač oni sami prve žrtve te svoje karakterne muhe. Pri nas teh stvari ni bilo. V tako brigado kot je bila naša, bi še šel. Tudi svo-jim staršem bi priporočil, naj po-šljejo svojega edinega sina še enkrat v to brigado. Sicer pa kdo ve, drugo leto bom tako moral v brigado, ker se je ob mojem pripovedovanju za-njo navdušila tudi Genovefa in bom moral z njo, da malo pazim nanjo. (Saj veste, kakšne so brigade in kaj vse se rado zgodi!) No, upam, da tudi vi, dragi bralci, vidite kakšne so brigade iz priču-jočih odgovorov. Prav tako se nade-jam, da boste na podlagi vzpodbud in veselega razpoloženja, ki kar veje iz teh odgovorov, prav radi napisali prijavnico za študentovsko delovno brigado, ki gradi ceste. Sedaj ni važno kakšno cesto gradite, mehko kot postelja ali trdno, saj še nimate avtomobila. Potem, ko ga boste ime-li, vem, da vam bo bolj všeč trdna cesta. Jaz sem študent družbene fakulte-te, vidim prihodnost in mi je že se-daj irdna bolj všeč. (Čudno, kaj!) Žane, Frane in ostali Na tem mestu bomo našim bralcem posre-dovali slikanico iz štu-dentovskega življenja. Predstavljamo vam tu-di glavne osebe. To sta predvsem Žane iz Ljub-ljane in Frane iz Zapla-ne. Ostali pa so štu-dentje, ki jih vidite na sliki pred kočo znanosti. Drugi ostali: to so pred- usem naše ljubke kole-gice in tovariši predava-telji, pa jih na sliki ni videti, ker so na preda-vanju. Ker povsem brez kolegic ne gre, vam eno prikazujemo tako, da ne boste sedaj v sezoni brucovanj izgubili vere v današnjo žensko aka-demsko mladino iz teh ali onih razlogov. j,1 Vivat academia vivant profesores Vprašanja, ki se zdi ,da postajajo že značilna za Akademijo za igralsko umetnost, so še vedno aktualna. Skrip še vedno ni, denarja primanjkuje, ve-lika stiska je s prostori, toda ctd zadnjih vesti o Akademiji se je marsikaj spre-menilo. Kritike na račun profesorjev so redke, urnik je vsklajen z željami xn potrebami študentov. Reorganizarija Akademije je taka, kakršno so si štu-dentje že nekdaj želeli. Vendar... Tri leta nazaj, v mesecu oktobru,ko so se vpisali novo sprejeti študentje; so se začele težave, ki so se zaključile oktobra letos. Takrat so biji vsi novo sprejeti študentje postavljeni pred dej-stvo, da bodo morali študirati pod B en tuj jezik, če bodo hoteli pod A diplomd-rati iz igre, režije ali dramaturgije. V začetku je šlo vse v redu, toda ko so na Akademiji zmanjšali stevalo predavanj v korist tujih jezikov, ki so jih študentje poslušali na Filozofski fakulteti, in ko so se začele težave z urniki, predavanjl in izpiti. so se pričele tudj. težave okoli reorganizacije. Študentom na Akadenaiji so povedali, da je tako stanje postalo nujnost, ki jo zagovarjajo predvsem dru-gl forumi. Ko so študentje sbopili do Svefca za kulturo in prosveto LRS, do CK ZK in tudi drugam, so izvedeli, da so tako obliko Akademije določili pred- vsem profesorji sami In tako se je pri-čelo triletno romanje študentov in nji-hovih predstavnikov na relaciji gori-doli. Pričelo se je namreč s tem, da so na Slovenskem zaprli poklicna gledališča v Kranju, Kopru, Jesenicah in Ptuju in jih postavili na amatersko osnovo. Tudi o tem vprašanju je bilo veliko diskusije na temo, kdo je pravzaprav zaprl ta gledališča. Tedaj je postalo pereče tu-di vprašanje obstoja Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani. In v tem položaju so se spomnili, da bi študentje Akademije pod B vpisovali en tuj jeaik na Filozofski fakulteti in bi po diplomi odšli v prosveto: vodstvo dram-skih krožkov na šolah, delovanje v okv.iru DPD Svobcd in podobno. Zami-sel sicer ni bila slaba, toda v njej je bilo toliko pomanjkljivcsti in nasilne skonstruiranosti, jda se ni mogla obdr-žati pri življenju. Študij je bil namreč v obratnem scrazmerju s poklicem. V taki situaciji so cd vseh najresneje pcgledali stvari v oči študentje Akade-mije in njihova Osnovna organizacija ZK. V svojih predlogih za reorganizi-zacijo Akademije so težilj k taki reor-ganizaciji, ki bi bila predvsem družbeno koristna. Študentovski predlog je pred-videval preusmeritev Akademije za igralsko umetnost v Akademijo za gle-dališče, radio in televizijo, ker je čutiti izredtlo pomanjkanje visokokvalificira-nih ka/Jrov za te relativno nove panoge nase kulturne dejavnosti. S tem bi Aka-demija dopolnila to vrzel v našem kul-turnem življenju na način, ki ne bi iskal izhoda v dvotirnem študiju med Akade-mijo in Filozofs-ko fakulteto. Študentje so formirali svojo študij-sko komisijo in skupno s profesorsko je nastala enotna študijska komisdja Akademije za igralsko umetnost. Po dveh letih dela je bil izdelan predlog za reorganizacijo, k,i so ga pregledalj za-stopniki filma, radia, televizije, gle.dali-šča, društva slov. filmskih delavcev in šele ob upoštevanju njihovih predlogov in. pripomb je bil izdelan dokončni na-črt bodoče Akademije. Izdelani so bili predmetniki, adaptiran,[ novj prostori. Reorganizirana Akademija ne bo od-slej šolala strokovnjake samo za gleda-lišče, temveč tudi za radio, film in tele-vizijo. Tako bodo na novo osnovanjh od-delkih šolaLi gledališke, radijske, film-&ke in televizijske režiserje in drama-turge, igralci pa bodo študirald po ali round sistemu, to se pravi, da bodo rao- rali obvladati gledališki, radijski in te-levizijski način igre, razen tega pa pred-videva Akademija še formiranje dveh skupin, in sicer za filmske in TV sne-malce ter za scenografe in kostumcgrafe za gle.dališče, film in TV. Razen tega pi^edvidevajo še ustanovitev pedagoške-ga oddelka Akademije. Študij na tem cddelku bi bil dvotiren in bi bil kombi-niran z VPŠ al.i Filozofsko fakulteto, trajal pa bi štiri semestre. Slavisti naj bi na Akademiji pod B v okviru peda-goškega oddelka poslušali predavanja, ki bi dopolnjevala nj:ihov štu.dij, ta pa bi obsegal osnovne splošne predmete s pcdročja giedališča, filma, radia in tele-vizije. Letošnjo jesen bo zaživela še ena oblika študija na AIU in &icer akade-mijsko gledališče, katerega namen naj bo predvsem v obliki po diplomskega študija dopclnjevati teoretično znanje študentov. Kot vidimo, je reorganizacija Akade-m.ije za igralsko umetnost po dveh in pol letih dela prinesla zelo za^lovoljive rezultate. Kakšen je odmev reorganiza-cije v javnosti, se vidi že po štev.Mu pri-javljencev in sprejetih študentov. Letcš-njo jesen pa je bilo sprejetih več kot 30 študentov na vseh treh oddelkih, kar je doslej rekordno število. Omeniti je treba, da je zanimanje za reorgaaizdrani študij tudi v drugih republikah, kjer se kandidati predvsem zanimajo za študij filma, radia in televizije. Studij je organiziran tako, da štu-dentje v prvih 2 letih poslušajo splos-šna teoretična predavanja iz vseh strok, v tretjem in četrtem letniku pa se deli-jo po specializacijah: za gledalisče, ra-dio in televizijo. V zadnjih dveh letih prevladuje praktičru pouk. Ob vseh teh uspehih nas čudi, da Univerzitetni odbor Zveze študentov že tri leta ni poslal nobenega predstavnika na letne konference ZSJ, čeprav se na vsakem plenumu UO ZŠJ in UK ZKS ponavlja staro, že obrabljeno dejstvo, ki je žal še ve,dno aktualno in ki trdii, da je skrb za naše umetniške akademije presiaba. Zato naj bo to obenem tud.i poziv Univerzitetnemu odboru, da bi posvetil več pozornosti delu in pix>ble-mom študentov na umetndških akade-mijah tudi med šolskim letom, ne pa samo ob koncu leta, ko se pobirajo letna poročila in prijave za brigade. Novim generacijam študentov, kj so prišle na Akademijo, bo ta pomoč še toliko bolj potrebna. Ljubljana, sobota, 11. novembra. ŠKUD »Akademik« se nam je letos že dvakrat predstavil s svojim bo-gatim progromom. Igrali, peli in ple-sali so sinoči, razvedrili pa so nas z raznolikim programom že pred tednom. Dvorana študentovskega naseljo se je obakrat napolnila: prvič z radovedneži in skeptiki, včeraj z občudovalci in navdušenci. Visoko je zazvenela pesem mladih grl, mogočno in ubrano; kot eden so zaplesaii Maroltovci. Koko lohko plešeta oba para AP kluba! In na koncu nam je zaigral orkester Ad Muller.Med poslušaici prekipevajoča radost in tople dlani od pioskanja, med izvajalci pa zadoščenje, da so ustregli svoji publiki, svojim kole-gom. ŠKUO »Akademik« je pripravil presenečenje, kar tudi veliko pri-pomore k njegovi popularizaciji. Oba večera, toko nepozabna in pro-gramsko skladna, bosta ostala v radostnem spominu na študentov-ska leto. -de- Ob koncu bom zapel še na staro vi-žo: kljub reorganizaciji še vedno ni skript, čeprav je res, da delo pri reorga-nizaciji preveč utruja. Zlasti, če človek ni plačan po učinku, marveč po plačil-nem razredu. Tudi prostorov manjka, a&istentov sploh ni, čeprav že vsi težko čakajo nanje in je prošnja na Sekreta-riatu za občo upravo, ki prosi za siste-matizacijo novih mest, verjetno že pre-perela ofesores !¦« Metuljevič Frčislav Razgovor z rektorjem Zveza študentov kot politična organi-sacija pa naj ne bi seznanjala študentov satno s političnimi nalogami družbe in posameznika. »Potrebno je tudi aktivno delo na teh nalogah, skladno seveda s konkretniml inožnostmi in neposerdnimi nalogami. Tako je na primer nova ustava eden od takih političnih dogodkov, v ka-teretn bi tudi ta vaša organizacija lahko sodelovala, zlasti ko bo načrt predložen V splošno diskusijo. V splošnem pa mi-slim, da je ta organizacija zelo aktivna in da dobro dela.« Med razgovorom stno se dotaknili tudi vprašanja novega načina finansiranja Univerze, katerega bistvo je po besedah tovariša rektorja v tem, da so razen sredstev za osno\iio dejavnost potrebna Se dodatna sredstva iz drugih viiov, ki bodo temeijila na določeni dejavnosti fakultet, inštitutov in posameznih uni-verzitetnih učiteljev. S tem bi se hkrati razširila tudi dejavnost fakutet, zlasti glede raziskovalnegra dela. Na vpraša-nje, če se bo v zvezi s tem morda spre-tnenil tudi odnos med rektoratom in fa-kuhfetnimi upravami, je tovariš rektor odgovoril, da bo treba nekatere naloge, ki jih je do sedaj opravljala univerzi-tetna uprava, prepustiti v celoti fakul-tetam in tako okrepiti njihovo sarao-stojnost. Ob koncu razgovora je rektor ljubljan-ske univense dr. Makso Šnuderl pouda-ril: »Glede odnosov med profesorji in študenti pa sem mnenja, naj se v že ob-stoječih oblikah razvijajo še intenziv-nej« kot doslej. Setn za to, da naj bo štu-dent v pedagoškem procesu ne samo tisii, ki posluša predavanja in molči pri se-minarskih diskusijah, temveč tisti, ki po navodilih profesorja tam, kjer to gre^ sam doprinaša k razraotrivanju snovi. (PJ) PP-17 Obletnica pokola v Kragujevcu je mi-mo. Leto, v haterem proslavljamo 20. ob-letnico vstaje jugoslovanskih narodov, se bliža h koncu. Čas teče ,toda spomini ostanejo. Spomin na milijon sedemsto-tisoč padlih Jugoslovanou, žrtev druge svetovne vojne, spomin na sedem tisoč žrtev Kragujevca, spomin na vojno, la-kato, taborišča in zapore. Spomin na trpljenje, iz kateregu sta zrasli revolu-cija in svoboda. To so spomini, ki ne bodo zbledeli in tudi ne bt smeli zble-deti, kajti bilanca vojne je prekrvava, da bi lahko zbledeli, kljub času, ki teče. Dogodki, ki se ponuvljajo, so poskrbeli, da spomini ne zbledijo. Nemčija, ki je povzročila minulo vojno, se ponovno oborožuje. Nacisti, ki so se poskrili za nelcaj let, so ponovno prilezli na dan. Beremo, dn so v Munchenu zaprli di-rektorja nekega zagrebškega podjetja samo zato, ker je leta 1941 sodeloval v odporniškem gibanju in se boril zoper Nemce. Torej se Adenauerjeva Nemčija istaveti « Hitlerjevo. Teh vrstic ne pišem, da bi obujal ža-lostne spomine, niti ne zato, da bj raz-pravljal o politiki. Želim samo opozoriti bralce ua nekatere žalostne pojave v nasih študentskih vrstah. Kolega, s katerim se že dolgo pozna-va, je odšel v Nemčijo na prakso. Toda s prakse se ni vrnil. Ostal je leto dni in tako izgubil leto študija. V čem je bila, njegova praksa? Kopal je premog kot nekvalificiran delavec. Študent meta-lurgije je po tretjem letniku odšel na »prakso« kopat premog zgolj zato, da bi si prhpeljci avto. Na Zvezi študentov je izjavil, da gre na dvomesečno prakso, ter tako dobil priporočllo za potni list. V Nemčiji je podaljšal vizo, ostal leto dni in kat študent s šestimi semestri metalurgije opravljal delo nekvalifici-ranega delavca, delc, ki ga Nemci sami odkl-anjajo. In to samo zato, da bi si zaslužil avto. Toda tu ne gre za avto. Gre za to, da vrsta naših študentov v inozemstvu, naj-več pa v Nemčiji, opravlja pod pretvezo praks kup del, ki jih nemški delavci od-klanjajo. Tu ne gre za avto ali televi-zor, pač pa za nacionalni ponos. Na cestah, ki vodijc v Kragujevac, stojijo tdble z napisi: NEMCI NEZA-ŽELENI. V mestu se lahko ustavijo le za 10 minut. To je ponos mesta, ki ne bo nikdar pozabilo svojih žrtev. Tega pa se marsikateri nas študent vedno ne zaveda. MILAN LJUBlC