KRANJ,  sreda, 7. 1. 1970
Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar mm Odgovorni urednik Albin Učakar
LETO XXIII. — številka 1
Cena 50 par j
'i
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik Od 1. januarja 1958 kot poUednilu Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko^ Od 1. januarja 1964 kot poltednik,-in sicer ob sredah in sobotah
GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE  DELO VNEGA  LJUDSTVA  ZA GORENJSKO
Tisto zimo pred osemindvajsetimi leti se j'e na področju današnje škofjeloške občine zgodilo marsikaj zgodovinsko pomembnega. To je bila prva zima po aprilskem zlomu stare Jugoslavije, po mesecih težkih preizkušenj, novih spoznanj in novih odločitev. Zavest o potrebi oborožene, vse-Ijudske vstaje proti tujim fašističnim okupatorjem in njihovim hlapcem iz vrst domače reakcije, zavest o tej vstaji kot pogoju za osvoboditev slovenskega naroda in predvsem slovenskega delovnega človeka, — ta zavest je postala politično in vojaško dejanje tudi v škofji Loki, v Poljanski dolini, v loških hribih. Pobuda komunistov, široko ostvarjevana v Osvobodilni fronti, je bila tudi tod sprejeta z vsemi njenimi daljnosežnimi posledicami za bodočnost slovenskega naroda.
O vsem tem pričajo dogodki, kakršni so bili: dražgoška bitka, vstaja v Poljanski dolini, drzne in uspešne akcije Osvobodilne fronte sredi škofje Loke, množični odhod v partizane pozimi 1941-42. Spominu na te dogodke je posvečen praznik občine škof ja Loka — 9. januar.
Tudi za osvobodilni boj na tem koščku slovenske zemlje velja, kar je Tito večkrat dejal: naš osvobodilni boj ne bi bil tako žilav in tako uspešen, če delovno ljudstvo Jugoslavije ne bi vedelo, da tu ne gre zgolj za zmago nad fašizmom, marveč hkrati za rušenje starega, buržoaznega sveta pri nas, za graditev novih, socialističnih razmerij med ljudmi.
Na vseh ravneh, na občejugoslovanski, na slovenski, na občinskih, v merilih podjetij in delovnih skupnosti, jc velika pobuda iz 1. 1941, rodila vse nove in nove ustvarjalne pobude v ekonomiki, politiki in kulturi. Socialistično samoupravljanje v Jugoslaviji je postalo ena izmed najpomembnejših pridobitev sodobnega socializma.
Vse to se najneposredneje zrcali v življenju naših občin.
. Ne bi bilo dovolj, če bi na praznik škofjeloške občine samo ugotavljali, da je, recimo, v zadnjih treh letih družbeni bruto produkt v tej občini zrasel za več ko četrtino, da se je ustrezno temu dvignil tudi narodni dohodek na glavo prebivalca, da se je izvoz v tem času celo podvojil. Razvoj socialističnih samoupravnih razmerij na občinski, kakor na vseh drugih ravneh, pomeni zmerom skladnejšo rast na vseh področjih družbenega življenja. Tako je, na primer, rast kulturnih potreb in pogojev za njihovo zadovoljitev vsekakor pomembno merilo občanske zrelosti samouprav-ljavca, njegove sposobnosti, da s poznavanjem stvari samostojno odloča o vprašanjih, ki zadevajo njega in našo družbo v vseh njenih razsežnosti!^ občinski, slovenski in občejugoslovanski.
Med slovenske občine, ki so doslej že dokaj storile za takšno skladno rast vseh področij družbenega življenja, nedvomno sodMudi škofjeloška občina s svojimi kulturnimi ustanovami znansive nega in umetniškega značaja, namenjenimi vsestranskemu napredku škofjeloškega občana samoupravi javca.
To je vsekakor dejstvo, ki ga je treba ob občinskem prazniku posebej poudariti in ga hkrati postaviti kot izhodišče za nadaljnje ustvarjalne pobude in za delo škofjeloških občanov in njihove občine. BORIS ZIHERL
Včeraj (torek, 6. januarja) dopoldan so na Trati pri škofji Loki odprli nov elektronski računski center tipa IBM. Računalnik, ki je stal okrog 300 tisoč ameriških dolarjev, bo uporabljalo šest domačih podjetij. Zmogljivosti naprave so zares izredne, saj zmore 19 tisoč seštevanj, 21 tisoč množenj in 19 tisoč 500 deljenj na sekundo. V njeno centralno spominsko enoto lahko spravijo 16 tisoč različnih podatkov, razen tega pa imajo še dva dodatna exter-na (zunanja) diska, od katerih vsak shrani po 5 mlUJonov 400 tisoč Informacij. Računski center je ob prisotnosti številnih gostov odprl predsednik skupščine občine škofja Loka Zdravko Krvina. (-ig) — Foto: P. Perdan
Skupščina občine Škofja Loka, občinska konferenca SZDL Škofja Loka, občinski sindikalni svet Škofja Loka, Z® NOV Škofja Loka, občinski komite ZMS Škofja Loka
čestitajo ob praznovanju občinskega praz-niSia vsem delavnim kolektivom in občanom in £inf zciifo sc snaprej mnogo delovnih uspehov v .
41
Odlikovani sindikalni delavci
V vrsti različnih prireditev ob koncu minulega leta je bila v torek, 30. decembra, v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju proslava ob 50-letnici KPJ, Skoja in sindikatov. Proslavo je pripravil kranjski občinski sindikalni svet in je bila zadnja
v okviru počastitve tega pomembnega jubileja v kranjski občini. Ob tej priliki so trinajstim sindikalnim delavcem v kranjski občini podelili odlikovanja predsednika republike Josipa Broza Tita. O petdesetletnem delu partije, Skoja in sindikatov je
uvodoma spregovoril predsednik občinskega sindikalnega sveta Stane Božič, odlikovanja pa je podelil predsednik sveta zveze sindikatov Tone Kropušek. Po proslavi je bilo tovariško srečanje.
A. 2.
Prva seja konference zveze komunistov Slovenije
Napotilo za konkretno akcijo
[v četrtek) dopoldne    pravljali komiteji na razšir-    lo komunistov. Pri
Jutri (v četrtek) dopoldne k bo v Ljubljani začela prva seja konference zveze komunistov Slovenije. Na dnevnem redu so poročila o delu centralnega komiteja, častnega razsodišča in revizijske komisije, nadalje aktualna vprašanja političnega in družbenoekonomskega razvoja na Slovenskem ter razprava ln sklepanje o poročilih In osnutku resolucije. Kot zadnja točka dnevnega reda pa je predvidena uskladitev statuta zveze komunistov Slovenije s statutom zveze komunistov Jugoslavije.
Tako kot povsod v Sloveniji so se na konferenco pripravljali tudi na Gorenjskem. O osnutku resolucije so raz-
pravljali komiteji na razširjenih sejah s sekretarji organizacij zveze komunistov in aktivov ZK.
Pred jutrišnjo sejo smo poprašaii sekretarja medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Staneta Mešiča, kaj gorenjski komunisti pričakujejo od prve seje konference ZKS.
»Vse dosedanje razprave o predlogu resolucije na Gorenjskem so pokazale, da gorenjski komunisti pričakujejo od prve seje konference ZKS napotilo za konkretno akcijo, tam kjer živijo oziroma delajo. Večina med nami je prepričanih, da sedanji predlog resolucije daje ustrezno osnovo za nadaljnje de-
lo komunistov. Pri tem pa moram poudariti, da si gorenjski komunisti želijo predvsem jasnih nedvoumnih stališč. Prepričani smo, da prav ta čas pomeni za organizacijo zveze komunistov ideološko ofenzivo, ki naj bi se pokazala v razpravi in delu v vsaki delovni organizaciji, ustanovi, občini pa vse do republike.
Ker bo na konferenci sprejetih vrsta stališč, bomo po njej po posameznih področjih na Gorenjskem pripravili razprave o nekaterih konkretnih vprašanjih, ki bodo zadevala nadaljnje delo zveze komunistov.«
A. žalar
Nagrajenci Borisa Kraigherja
V slovenski gospodarski zbornici so v ponedeljek že drugo leto zapored podelili nagrado Borisa Kraigherja, ki jo je zbornica ustanovila kot družbeno priznanje vodilnim in drugim strokovnjakom za izjemne dosežke trajnejšega pomena pri organizaciji In vodenju podjetij. Po sklepu komisije, ki ji je predsedoval univerzitetni profesor Albret Struna, so letos podelili visoko priznanje petim uspešnim gospodarstvenikom v Sloveniji: direktorju
Konfekcije Lisca Vinku Božiču, direktorju ravenske železarne Gregorju Klančniku, glavnemu direktorju podjetja Prehrana Francu Nebcu, glavnemu direktorju koprske luke Danilu Petrinju in profesorju ter prodekanu ekonomske fakultete dr. Turku Ivanu.
Nagrajencem je visoka družbena priznanja izročil predsednik zbornice Leopold Krese, v njihovem imenu pa se je za priznanja zahvalil Gregor Klančnik. A. Z>
Dvajset let samoupravljanja v Savi
Danes, 7. januarja, slavi delovni kolektiv kranjske tovarne Sava pomemben jubilej. Pred dvajsetimi leti so v tej tovarni prvi v Sloveniji ln drugi v Jugoslaviji izvolili delavski svet, kar je pomenilo začetek delavskega samoupravljanja, temelja današnjih družbenoekonomskih odnosov v Jugoslaviji. Ta obletnica je pomembna tudi zaradi tega, ker je samoupravljanje v Savi v dveh desetletjih doživelo takšen napredek in zrelost kot malokje. Vrhunec slavja bo današnja slavnostna   seja delavskega
sveta v dvorani kranjske občinske skupščine, na kateri bo direktor tovarne inž. Janez Beravs spregovoril o razvoju in načrtih delovnega kolektiva. Delavci, ki so že 20 let zaposleni v Savi, pa bodo dobili posebna priznanja.
Včeraj je bila v Savi tudi delovna seja delavskega sveta. Na njej so sprejeli nov statut tovarne, program petletnega razvoja in gospodarski načrt za letošnje leto. Omenjeni trije dokumenti so osnova nadaljnjemu razvoju ter usmeritvi kolektiva kranjske Save. —jk
Šesta obletnica letališča
člani delovne skupnosti Aerodroma Ljubljana—Pulj so konec minulega meseca proslavili šesto obletnico ustanovitve podjetja. Ob tej priliki so obdarili tudi najstarejše člane kolektiva.
Na slovesni seji je direktor podjetja Franc Sever dejal, da je podjetje z napori vseh članov doseglo nekaj zelo lepih uspehov. Odprlo si Je okno v svet in v zadnjem času dobilo vrsto priznanj in
pohval iz tujine in doma.
Leta 1968 so najeti krediti z obrestmi pripeljali podjetje na rob rentabilnosti. Lani je podjetje uspelo vrniti vse kredite in si tako letos ustvarilo ugodna tla za na-daljni razvoj oziroma modernizacijo letališča. Tako se bo letališče na Brniku lahko že v prihodnjih letih uvrstilo med najmodernejša ln najbolje opremljena letališča v državi. A. 2.
Z varčevanjem pri Gorenjski kreditni
banki
— POSPEŠUJETE
gorenjsko gospodarstvo in s tem
O — DOSEŽETE
visoko obrestovanje hranilnih vlog ln deviznih računov;
# — STE ZAVAROVANI
za primer nezgodne smrti ln trajne invalidnosti (pogoj: vloga 1000 din vezana na odpovedni rok nad eno leto);
ZATO SE ČIMPREJ VKLJUČITE MED NAŠE VLAGATELJE!
BLED • JESENICE • KRANJ • RADOVLJICA • ŠKOFJA LOKA
— DVIGATE
svoj življenjski standard
TRŽIČ
Ali bodo Jeseniške klavnice zaprli?
Ob koncu leta je podjetje Crelna povečalo avtobusni park s sedmimi novimi avtobusi. —i Foto: F. Pcrdan
Creina Kranj — 7 novih avtobusov
Za zadnjo sejo občinske skupščine na Jesenicah je bil dnevni red precej obširen in so odborniki skoraj vse predlagane sklepe sprejeli soglasno brez večje razprave.
Pod prvo točko dnevnega reda so odborniki sprejeli predlog sveta za gospodarstvo, da pristojni organ skupščine občine ne izda odločbe o prenehanju obratovanja klavnice na Jesenicah. Leta bi morala ustaviti proizvodnjo 1. januarja letos zaradi opreme in delovnih ter higienskih pogojev, ki ne ustrezajo Pravilniku o minimalnih tehničnih in higienskih pogojih za obratovanje, ki so ga pristojni republiški organi sprejeli novembra lani. Naložili so svetu za gospodarstvo, da pošlje prošnjo republiškemu sekretariatu za gospodarstvo, ki naj bi dovolil, da bi stara klavnica lahko delala do konca aprila, ko bo usposobljena nova klavnica s hladilnico na Jesenicah. Prošnjo utemeljuje tudi dejstvo, da klavnici v Radovljici in Tržiču nista sposobni oskrbovati jeseniško občino z mesnimi izdelki, če bi staro klavnico morali zapreti. V primeru ugodne rešitve jeseniške prošnje je- skupščina občine pooblastila veterinarsko in sanitarno inšpekcijo, da s poostrenim nadzorom omogočata normalno, s predpisi določeno obratovanje klavnice. Če bodo morali staro klavnico zapreti, bo občutilo to jeseniško podjetje še drug udarec.  Mesarsko  podjetje, ki
Občinska skupščina na Jesenicah je na svojem zadnjem zasedanju sprejela zahtevo Kmetijsko živilskega kombinata iz Kranja, da se maloprodajne cene mleka v občini zvišajo, in sicer: litrske steklenice od sedanjih 1,40 dinarja na 1,50 dinarja, pollitrske steklenice od sedanjih 0,73 dinarja na 0,80 dinarja. Enake cene bodo veljale tudi za pollitrske oziroma litrske polivinilaste vrečke.
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku v občini Jesenice bo posebno razveselil vzgojne in izobraževalne ustanove, saj so po novem le-te oproščene plačevanja občinskega prometnega davka od televizijskih sprejemnikov in opreme, ki jo bodo uporabljale izključno v
upravlja klavnico, ima sklenjene pogodbe z dobavitelji živine in j'e zato vprašanje, če bi le-ti hoteli odstopiti od pogodbe, če ne bi, bo morala klavnica poravnati nastalo škodo.
Nadalje so sprejeli na seji naslednje pravilnike in odloke: povečanje najemnin za grobove, ki bodo dopuščale večjo skrb za grobove, spremenjen in dopolnjen odlok o prispevkih in davkih občanov, o prometnem davku, o letnem znesku za plačilo od stavb, o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem letošnjem tromesečju, o ukinitvi medobčinskega zdravstvenega investicijskega sklada, o določitvi najvišjih možnih maloprodajnih cen mleka v občini Jesenice, o redu na smučiščih, žičnicah in vlečnicah, o razmejitvi pristojnosti med skupščino in njenimi organi itd. Spregovorili so tudi o financiranju stanovanj za borce NOB, geoloških raziskavah za novo cementarno v Mojstrani ter o financiranju gradnje pokrite športne dvorane in novega kulturnega doma na Jesenicah. Odborniki se niso odločili za samoprispevek, ampak so predlagali, da bi vsaka delovna organizacija, ki posluje na Jesenicah, prispevala letno 70 dinarjev od zaposlenega v te namene. V dveh letih bi tako zbrali milijon in pol dinarjev, delovne organizacije pa bi bile manj obremenjene kot v primeru samoprispevka.   J. Košnjek
KŽK iz Kranja je svojo zahtevo utemeljilo z dejstvom, da so se povišale odkupne cene mleka, stroški predelave in stroški embalaže. Povrhu tega pa so tudi stroški prevoza mleka na Jesenice precej visoki — 0,06 dinarja na liter mleka.
Jeseniški odborniki so menili, da je zahteva KŽK iz Kranja utemeljena in so jo zato sprejeli.
' -Jk
vzgojne in izobraževalne namene.
V jeseniški občini prav tako ne bo treba več plačevati občinskega prometnega davka od kozmetičnih in pe-dikerskih storitev, ker so le-te podobne brivskim in frizerskim, ki pa so že oproščene plačevanja občinskega prometnega davka. -jk
Turistično prometno podjetje Creina Kranj je tik pred novim letom povečalo svoj avtobusni park s sedmimi novimi avtobusi. Tako imajo sedaj 67 avtobusov.
Novi avtobusi so proizvod Tovarne avtomobilov Maribor
Davčna uprava kranjske občinske skupščine je 24. decembra lani odstopila krajevni skupnosti Stražišče naslednje nepodpisano pismo: j
»Veliko nas je, ki še nismo I izpolnili   davčne obveznosti. Prosimo, da nam prek časopisa Glas sporočite, ali boste odkupili zemljišče aH ne.
Slišala sem, da ste tisti denar, ki so ga že vplačali kot samoprispevek, porabili za drugo stvar.«
Predstavnik krajevne skupnosti Stražišče Franc Kacin nam je pojasnil, da so pre- ' bivalci desnega brega Save do 31. decembra vplačali na žiro račun za gradnjo pokopališča 70.003,45 dinarjev samoprispevka. Povedal je tudi, da so se v Stražišču in nekaterih drugih krajih razširile govorice, da je denar porabljen za drugo stvar, da pokopališča ne bo in da bodo ljudje plačali samoprispevek, ko bodo začeli z gradnjo pokopališča.
»In kaj lahko rečete na te govorice?«
»15. decembra je predsednik občinske skupščine podpisal pogodbe za odkup vsega zemljišča, potrebnega za gradnjo pokopališča v prvi fazi. Prav tako so podpisane pogodbe za gradnjo vodovodnega omrežja, električno napeljavo in žično ograjo okrog pokopališča. Pravkar pa pripravljamo razpis za gradnjo mrliških vežic. — Tako bomo
in imajo vgrajene posebne stroje za zahtevnejše proge. Z njimi bodo sedaj vozili na Jezersko, v Kranjsko goro, Bohinj itd. Avtobusi imajo 42 sedežev, eden pa stane okrog 225 tisoč novih dinarjev.
z gradnjo pokopališča začeli takoj, ko bo vreme ugodno.
Zato mislim, da so kakršne koli govorice in mnenja, da j pokopališča ne bo, odveč. I Ljudje se lahko sami prepričajo, da denar, ki so ga nekateri do sedaj vplačali na žiro račun, ni bil porabljen za druge namene. Pridejo naj pogledat na krajevno skupnost Stražišče. Prav tako se
V petek, 9. januarja, bo v Tržiču občni zbor sindikata storitvenih dejavnosti. Delegati iz devetih podružnic storitvenih dejavnosti bodo zastopali okoli 400 članov sindikata, ki so zaposleni v tej panogi gospodarstva.
Na občne o zboru bo govora predvsem o aktualnih zadevah, ki se tičejo delavcev, zaposlenih v storitvenih de-
Tik pred koncem starega leta je obiskala Tržič delegacija avstrijskih sindikatov iz Borovelj. Na občinskem sindikalnem svetu so skupaj z gosti ocenili lanskoletno sodelovanje in z zadovoljstvom ugotovili, da je bil program sodelovanja izpolnjen, celo več: obe strani sta tako ži-i vahno sodelovali, da je pestrost srečanja presegla pro-
Predstavniki Creine so nam povedali, da so se že pred časom odločili, da bodo tudi v prihodnje vozili le z avtobusi TAM, ker so prav tako udobni in kvalitetni kot uvoženi. A. Ž.
na občini lahko prepričajo, da je skupščina odobrila 285 tisoč novih dinarjev posojila za pokopališče.«
9 Zvedeli smo tudi, da bo davčna uprava kranjske občinske skupščine s 1. januarjem letos začela izterjevatl denar pri vseh tistih, ki do 31. decembra lani niso vplačali samoprispevka.      A. 2,
javnostih. Predvsem so tu težave, ki nastajajo zaradi premajhnih delovnih enot, za katere je težko dobiti strokovnjake. Na zboru bodo razmišljali o vprašanju, ali z integracijo ohraniti storitveno dejavnost na takem nivoju, da bo neposredno nudila storitve potrošniku ali pa pospešiti spreminjanje storitvene dejavnosti v industrijsko proizvodnjo.
gramske okvire. Sodelovanje ni obsegalo samo izmenjavo obiskov delovnih kolektivov, pač pa sta se mesti srečali večkrat tudi na športnih in kulturnih prireditvah.
Ob zadnjem obisku avstrijskih sindikatov v Tržiču so se dogovarjali o sodelovanja v tem letu, dokončno izoblikovan program pa bodo sprejeli februarja.
Zvišane maloprodajne cene mleka na Jesenicah
Nove oprostitve pri p!ačevan|i| občinskega >oraetne«ia davka
Denar za pokopališče je na žiro računu
Pred občnim zborom
Uspešno sodelovanje
Zares prazničen teden
9. januar bo občina Škofja Loka proslavila s celo vrsto prireditev
9 Praznik občine škofja Loka menda ni bil še nikdar tako slavnosten, kot bo letos. Prebivalci mesta pod Lubnikom in obeh dolin ga nameravajo raztegniti prek celega tedna. Pripravljajo namreč kopico kulturnih, zabavnih in športnih prireditev ter otvoritve novih industrijskih objektov. Med najpomembnejše dogodke nedvomno sodita odprtje elektronskega računskega centra pri Zavodu za hladilno tehniko I .Tli škofja Loka in dograditev avtomatske telefonske centrale v žireh, ki so ju izročili namenu včeraj.
# Železnikarji bodo prvič prišli na svoj račun danes, v sredo, 7. januarja ob pol osmih zvečer, ko se bo domača DPD Svoboda v domu TVD Partizan gledalcem predstavila s Cankarjevo dramo Hlapec Jernej. Jutri popoldne (četrtek) bo v gimnaziji škofja Loka mladinska konferenca, po kateri naj bi udeleženci prisluhnili prvemu iz serije predavanj Mladi v sodobnem svetu, zvečer ob 20. uri pa je na sporedu celovečerna revija Spomin je včasih moč in sreča. Nastopajo pevski zbori, orkestri in solisti umetniške besede. Revija bo v Loškem gledališču na Spodnjem trgu.
£ Poglavitni dogodek petka (9. januarja) je vsekakor XX. slavnestna seja skupščine obč'nc Škofja Loka, med katero bodo zaslužnim občanom izročili nagrade in priznanja. Svečanemu delu sledi dramska predstava Balada o trobenti in oblaku. Začetek seje so napovedali za 17. uro. Omeniti velja tudi posebno kulturno prireditev v zadružnem domu na češnjici, ki jo pripravlja osnovna šola Železniki.
® V soboto ob 10. uri dopoldan bo podjetje Jelovica škofja Loka odprlo nov gigantski proizvodni obrat in tako še povečalo niz delovnih zmag, s katerimi se ob vstopu v leto 1970 ponaša občina. Sicer pa bosta sobota in nedelja minili v znamenju športnih tekmovanj in prireditev Po stezah partizanske Jelovice. 10. januarja dopoldne je na programu začetek tradicionalnega državnega prvenstva v biatlonu, ki bo — kot vedno doslej — v Dražgošah. V Železnikih se bodo istega dne zvečer, na meddruštvenem nočnem slalomu, pomerili smučarji alpinci. Nedelja (11. januarja) je — vsaj kar zadeva najrazličnejše' slovesnosti in druge dogodke — še bolj bogata. Ob osmih dopoldan se v osnovni šoli škofja Loka začne šahov??:! hrzoturnir, ki ga organizira šahovsko društvo Škofja Loka. Uro zatem bodo na strelišču v Vincarjih pričeli tekmovati strelci (ekipno in posamično tekmovanje z malokalibrsko puško). Istočasno bo v Dražgošah velika žalna komemoracija in polaganje vencev pri spomeniku NOB. Potem je — prav tako v Dražgošah — na vrsti tekmovanje smučarskih patrulj ln še kasneje tekmovanje veteranov. Popoldne nameravajo v osnovni šoli Dražgoše podeliti nagrade učencem gorenjskih oremlctk, ki so naplsp.lt najboljše prispevke na trmo Partizanska zgodba. Ob »0. uri bodo v Poljanah na sporedu meddruštveni sinu; e.rski skoki za starejše in mlajše pionirje. Organizator te športne prireditve je domača Planiška skakalna šola. Še prej, ob devetih, bo v Selcih sankaška tekma, v Kropi pa ob 13. uri meddruštveni smučarski skoki za člane in mladine?. Zanimivosti poln dan bo zaključil KUD Brata Bička Iz Dražgoš, in sicer s prcmJero drame Vinka Trin-kausta Maščevanje.
© Zadnja dva dogodka prazničnega tedna sta na sporedu v ponedeljek fn torek. V ponedeljek se bo namreč v domu TVD Partizan škofja Loka začelo desetdnevno občinsko prvenstvo v odbojki (prireditelj je ŠšD Janez Peternelj — gimnazija škofja Loka), medtem ko nameravajo v torek, 13. januarja, ob 18. uri v galeriji Loškega muzeja na gradu odpreti razstavo del akademskega slikarja Franceta Slane.
-ig
rnosti
Predsednik občinske skupščine Šk. Loka Zdravko Krvina o glavnih značilnostih gospodarskega razvoja občine v minulem letu
Pred lanskim občinskim praznikom, ko so v škof ji Loki poudarjali, da gospodarsko stanje komune še nikdar ni bilo tako rožnato, tako spodbudno, se je marsikdo spraševal, kako bo v letu 1969. Nekateri, resda bolj redki, so svarili pred preveč intenzivnim investiranjem, ki bi utegnilo posamezne gospodarske organizacije sčasoma spraviti v zagato. No, nič takega se ni zgodilo. Strokovnjaki ugotavljajo, da je bilo tudi pravkar minulo leto izredno uspešno. Obiskali smo predsednika občinske skupščine Zdravka Krvino in ga prosili, naj nam pove kaj več o tem.
»Najbolj zanimivo je, da niso napredovale le posamezne veje gospodarstva, ampak prav vse panoge,« pravi tov. Krvina. »Zato smo tudi lahko precej vlagali, in sicer pretežno v organizacijO dela, v izbo' jlanje starih in gradnjo novih prostorskih zmogljivosti ter v kadre. Vse investicije so bi'e nujne za nadaljnji razvoj posamezniii podjetij. Res je, fiksnih stroškov smo imeli več kot lani, vendar se jim, upoštevajoč zahtevo po večjih kapacitetah, ni daio izogniti.
Cc gv.rno po vrsti, velja kot prvo ::ii"čiInosl preteklih 12 mesecev omeni ii program razvoja turizma, ki bo moral kmalu obrodili sadove. Združili smo \co turistično in gostinsko dejavnost v obči?'! — razen zasebnih lokalov, seveda — ter jo priključili Transturisra. Letos name-
ravamo pomagati privatnikom ln jim nuditi razne ugodnosti, kajti čas bi že bit, da kmečki turizem, ki je v mnogočem odvisen od dobrih domačih gostiln, dvignemo vsaj na predvojni, če ne na višji nivo.«
Druga značilnost preteklega leta je, po mnenju predsednika, ta, da v občini praktično ni več brezposelnih. Gospodarske in druge organizacije so namreč lani odprle prek 700 novih delovnih mest. Kar pa zadeva latentno de-
| lovno silo (mladina, ki konča ! šole in začne iskati službo), j je v sedanjem obdobju nagle ; ekspanzije tudi ne bo težko j zaposliti.
»Tretje, kar velja omeniti, je bilo intenzivno vlaganje v izobraževanje vseh vrst ka-' drov. M?nim, da moramo s tem nadaljevati. Vsi odgovor-
ni, ki imajo opravka z mladimi, naj jih usmerjajo v šole, na univerze in v pridobivanje kvalifikacij. Nivo strokovnosti in splošna samoupravna razgledanost ljudi namreč še zdaleč nista zadovoljiva,« je dodal tov. Krvina.
Za ilustracijo naj povemo še, da se je poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega povečal od lanskih 930 novih dinarjev na 1170 N din v novembm 1969, kar lepo utemeljuje nanizane ugotovitve.
»Ob občinskem prazniku želim vsem občanom veliko delovnih uspehov, čim boljše počutje in obilo osebnega ter skupnega zadovoljstva,« je predsednik Krvina končal naš intervju.
I. G.
aci
obno/Vitev bogate
Občinski praznik škofje Loke Je res prava priložnost, da pokramljamo tudi o položaju kulture v občini. Zato smo naprosili predsednika občinske zveze svobod in prosvetnih društev škofja Loka, Petra Finžgarja, da nam o tem spregovori nekaj besed.
»Amaterska kulturna dejavnost v občini je v preteldenl letu ponovno zaživela. Res je, da sc današnja statistična bera kvantitativno ne more postavljati ob bok s tisto izpred petih aii več let na/a j. Takrat namreč v občini ni bilo večje vasi, kjer v okviru kulturno-uiiK tniskih društev in DPD Svobod ni delovalo vsaj nekaj sekcij z več nastopi oziroma premieraml letno. Tudi znamenitih loških letnih prireditev ni bilo. Različni vzroki zadnjih let so pač povzročili znane posledice, ki so večino dejavnosti premaknile v najvidnejša središča ali pa so se te ohranile samo v šolah, v posameznih vaseh pa so slonele le na peščici enluziastov.
Oživeli smo zvezo kulturno-prosvetnih organizacij, ki se je lotila kulturne dejavnosti z novim konceptom, ki naj do naše 1000-letnice obnovi bogato kulturno tradicijo. Mnogo oblik kulturne dejavnosti je ponovno oživelo, čeprav v drugačnih oblikah.
Naj omenim izredno uspele številne slikarske razstave v galeriji na loškem gradu, obe Groharjevi slikarski koloniji,
sodelovanje glasbene šole z loškim gledališčem, uspehe skupine Odra-galerije ter številne druge skupine, ki so sodelovale skoraj na vseli naših prireditvah in proslavah (moški pevski zbor iz Vir-maš, pihalni orkester in orkester glasbene šole, člani KUD gimnazije itd.).
Prav tako ne moremo mimo razgibanega dela prosvetnih dur tev v Retečah, Vir-mašah, Železnikih, Sorici in Bukovščici.
Zveza skuša utirati nova pota resnični umetnosti. Takim metodam namenja tudi sredstva, ki naj stimulirajo tisto, kar živi in dela. Prav tako smo namenili precejšnja Sredstva našim strokovnim skupinam, ki naj pomagajo sekcijam v posameznih društvih in skrbe za izpopolnjevanje strokovnih kadrov. In sredstva? Če seštejemo ves denar, ki ga skupščina namenja kulturni dejavnosti, niso niti tako majhni kot kulturniki radi često zavpijemo. Osnutek proračuna nam jih obeta se precej več, S tem nam zagotavlja stalnega strokovnega delavca, ki je za uresničitev naših zamisli nujno potreben.
O kulturni skupnosti smo že razmišljali. Njena dejanska vloga v okviru Gorenjske in Slovenije nam ni še povsem jasna. Upam in želim pa, da bomo o njej lahko več govorili ob občinskem prazniku 1971. leta.«
J. Košnjek
»Trudil se bom zmanjšati
rnatih članov«
Pogovor z Markom Vraničarjem, sekretarjem občinskega komiteja ZKS Škofja Loka
Inž. Marko Vraničar, novi sekretar komiteja občinske konference ZKS škofja Loka, je v pričujočem intervjuju odgovarjal na dve vprašanji našega uredništva. Njegove misli objavljamo skoraj neokrnjene.
0 GLAS: Domačin ste, zato gotovo dobro poznate razmere v Škof j i Loki, kot komunist pa tudi razmere znotraj občinske organizacije ZK. Bržkone ni vse tako kot bi moralo biti. Katere so pomanjkljivosti, ki vas najbolj motijo, in ki bi jih bilo treba čimprej odpraviti?
M. V.: Osnovna naloga, za katero bi se morali boriti komunisti, je konkretnost in javnost našega dela. če nam to uspe, bom zadovoljen. Ključ do rešitve, do spremembe sedanjega stanja, tiči v razširitvi aktivnosti na čim-večje število vpisanih članov, ali, če hočete, v zmanjšanju števila »papirnatih članov«. Prepričan sem namreč, da ima vsak človek — torej tudi vsak komunist — smisel bo-
Odlikovanja škofjeloške občine
Ob škofjeloškem občinskem prazniku bodo na slavnostni seji občinske skupščine podelili nekaterim najbolj zaslužnim občanom priznanje in plakete.
Dr. France Koblar bo ob sedemdesetletnem življenjskem jubileju za svoje obsežno in plodno delo na področju prosvete, publicistike in znanosti prelet priznanje občine Škofja Loka. Priznanje bo podelila občinska skupščina tudi Venu Doljaku, ki že petnajst let zelo uspešno vodi združeno podjetje Transturist. Poslednji od-likcvanec iz tc skupine bo taborniški odred Svobodni Kamnitnik. Prt delu z mladino so dosegli zavidljive rezultate, saj so uspeti pritegniti v svoje vrste precej šolarjev, ki bi bili sicer prepuščeni ulici.
Jakob Ušeničnik bo ob občinskem prazniku dobil za dolgoletno prizadevno delo na vzgojnoizobraže-valnem področju plaketo občine škofja Loka. Prav takšno odlikovanje bosta prejela Mirko Brezovec tn Ii'an Križnar. Prvi je poznan kot aktivni družbenopolitični delavec, ki ima slasti velike zasluge za komunalno ureditev mesta. Ivan Križnar pa že od ustanovitve gimnazijskega Športnega društva Janez Peternelj uspešno usmer-|a njegovo delo.
A. Igličar
disi za delo na področju kulture, prosvete ali športa, bodisi za kaj drugega. Le angažirati ga je treba.
Druga reč, ki se mi zdi izredno pomembna, je nujnost, da prepričamo komuniste, da niso dolžni biti aktivni te znotraj organizacije ZK, ampak predvsem v vseh drugih forumih, v podjetjih in ustanovah, kjer delajo, ter v raznih društvih, klubih itd. Zveza komunistov ni nekakšna separatna, zaprta tvorba, temveč nosilec naprednih Idej, ki jih mora prek svojih članov prenašati med ljudi. Komunist si znotraj nje kvečjemu- nabere znanja in napotkov, sc izobrazi in usposobi, da bi potem laže učinkoval navzven. Delo za zapr-
timi vrati — pa naj bo še tako kvalitetno — je gol nesmisel.«
GLAS: Mladina, mlada generacija, raste v drugem času in v drugačnih razmerah
kot njeni očetje. Ali menite, j da mora ZK spremeniti svoj odnos do nje? Nam morda lahko postrežete s konkretnejšimi stališči kot jih navadno slišimo ob podobnih vprašanjih?
M. V.: Mladi imajo veliko novih, starejšim neznanih po-1 tez, ki so logični spremljevalec gibanj v sodobni družbi. Te poteze zavračati bi pomenilo mladino izgubiti, žal moram reči, da je nekakšna vzvišenost izkušenih komunistov, ki mlajšim radi vsiljujejo svoje poglede, naravnost voda na mlin »družbene lenobe«, kakor sam pri sebi pravim nezainteresiranosti povojne generacije. Seveda nočem trditi, da bomo mlade odslej pustili brez nadzorstva, brez vzgojnega usmerjanja, kajti potem bi ne bili sposobni prevzeti nalog veteranov. Vse to je spoznal že prejšnji komite. Navezal je stike s študentskim klubom, organiziral sem serijo predavanj tn začel intenzivneje pomlajevati vrste članov ZK. Toda po prvih, uvodnih pogo-■ vorih z »novinci«, ki smo jih J lani sprejeli medse, sem dobil občutek, da moramo najti dodatne, še konkretnejše, še bolj oprijemljive metode dela, če Jih hočemo obdržati. Mlade, zlasti študente, bi lahko npr. vključili v svete in komisije občinske skupščine ter družbenopolitičnih organizacij, kjer bi imeli tudi pravico govora. Le tako utegnejo zrasti in se razviti v strokovno tn partijsko zrele ljudi. Prepričan sem namreč, da si vsi želimo komunistov, ki bodo iz načelnega dokumen-menta sposobni povzeti za njihov okoliš najpomembnejše stvari in ki bodo sprejete napotke znati uporabiti v praksi.
Morda bom o rezultatih nanizanih zamisli kdaj kasneje lahko rekel kaj več, vendar uspeh ali neuspeh ni odvisen samo od mene, temveč tudi od vseh posameznikov.«
/D\
/om\
DOM — oprema
Železniki
v svoji dejavnosti po naročilu opravlja:
mizarska dela, ključavničarska, vodnoinstalaterska, pečarska, zidarska in minerska.
Vsem občanom za občinski praznik škofje Loke čestita in se priporoča s svojimi storitvami.
um
Vsem občanom in Pekama poslovnim prijateljem
čestita za občinski
in slaščičarna praznik skofje Loke
w in še nadalje želi
Škofja Loka veliko delovnih
uspehov
Center za rehabilitacijo in varstvo ^slepih Slovenije Škofja Loka
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK ŠKOFJE LOKE IN JIM ŽELI VELIKO DELOVNIH USPEHOV.
Gospodarskemu uspehu botrujeta tesna povezava in sodelovanje
Franc Braniselj o perspektivah in možnostih škofjeloškega gospodarstva
Značilno    za škofjeloško gospodarstvo   je predvsem skladnost njegovega razvoja. V vzponu so vse panoge. Raznolikost podjetij je omogočilo  tudi  odpiranje delovnih mest vseh profilov in poklicev. Malo občin se lahko pohvali,  da  je  v družbenem sektorju   zaposlenih skoraj I natančno   toliko  žensk kot j moških (vsakih po 4200). Tu ; niso vštete žiri.
j V naši komuni ni velikih podjetij in tudi ni izgledov,
I da bi sc v doglednem času razvil kak gigant. Razveselji-
! vo pa je, da nastaja cela vrsta srednje velikih podjetij. Šc pred sedmimi leti je imela le Gorenjska predilnica nad 30 milijonov novih din celotnega dohodka. Zdaj je takih podjetij že 10, prav kmalu pa jih bo še več. Najkasneje v treh letih pa bo vsaj šest industrijskih podjetij krepko preseglo 100 milijonov N din letnega prometa. Alpini, LTH in Gorenjski predilnici se bodo pridružile vsaj še Iskra, Jelovica in Alples. Zelo naglo pa se bodo razvijale šc ELRA, Transturist, najbrž pa tudi Tehnik in veletrgovina Loka. Nekoliko bolj umirjeno rast pa lahko pričakujemo pri Kmetijskem gospodarstvu, Kroju, šeširju, Odeji.
Obrtna dejavnost fc bila že od nekdaj močna stran loši, epa gospodarstva. Kljub temu, da sc bodo prav kmalu vrsta dosedanjih obrtniških podjetij   pretvorila  v indu-
strijska, bodo na novo usta-novi jene delavnice hitro zapolnile praznino.
Politika odpiranja občinskih meja pa omogoča, da nastajajo na območju našo občine pomembni obrati podjetij s sedežem zunaj našo komune. Danes vodi gledo tega Termika, čez nekaj let pa bo to prav gotovo bodoči rudnik urana v Poljanski dolini.
K uspešnemu razvoju skoraj vseh gospodarskih organizacij prav gotovo veliko pripomore izredno medsebojno razumevanje vseh podjetij. Odnosi med kolektivi so zares prijateljski. Vsi se veselimo uspehov drugih, in si izmenjavamo izkušnje.
Osebno menim, da ima za tako ugodno klimo največ zaslug predsednik občine s svojimi sodelavci.
Naj navedem dva značilna primera: včeraj smo odprli IBM center, ki bo obdeloval podatke petih podjetij. Samo tesno sodelovanje teh podjetij med seboj je omogočilo, da novi center že doter mesec po instaliranju naprav dela s polno zmogljivostjo. LTH je pred dvema letoma uvedla sistem obračuna po direktnih stroških. Danes ima enak sistem uveden že več drugih loških podjetij. Podobno se bo zgodilo s prenašanjem izkušenj na področju operacijskih raziskav, mrežnega planiranja analize vred« nosti itd.
t
Kljub kadrovskim težavam zavidljivi učni uspehi
Ob občinskem prazniku Škofje Loke nam je o položaju šolstva v občini spregovoril podpredsednik občinske skupščine Lojze Malovrh
Tovariš podpredsednik, položaj šolstva v občini vam gotovo ni poznan samo zaradi tega, ker ste podpredsednik občinske skupščine, ampak tudi zaradi dejstva, da že vrsto let poklicno delujete na področju šolstva. Zato vas prosimo, da nam v kratkih besedah osvetlite trenutni položaj šolstva v občini ter njegove značilnosti, i »V preteklem letu smo na področju šolstva ugotovili določene premike v doseženih učnih uspehih in v materialnih pogojih za delo. Manj razveseljiva pa je strokovna zasedba učnega kadra za posamezne predmete oziroma predmetna področja. Na osnovnih šolah so bita najslabše zasedena naslednja področja: fizika (52,2 "/„), mate-matika (54,2%), glasbeni pouk (28,4%) in tehnični pouk (8,6 %).
Svet za vzgojo in izobraževanje pri občinski skupščini že vrsto let razpisuje štipendije za predmetna področja, ki so slabo zasedena, vendar za te predmete nI pravega zanimanja. Tudi na srednjih šolah v občini kadrovska zasedba ni povsem zadbvol jiva.
Kljub navedenemu kadrovskemu stanju se je učni uspeh na osnovnih šolah dvignil od 86,2 odstotka v šolskem letu 1966/67 na 93,08 odstotka v šolskem letu 1968/69. Na dvig učnega uspeha je vplivalo preverjanje znanja z nalogami objektivnega tipa, stalno spremljanje in primerjanje uspehov, dodatna pomoč slabšim in dopolnilno delo z boljšimi. Nadalje testiranje šolskih novincev pred vstopom v 1. razred. S tem ugotavljamo zrelost novincev. Tudi to je eden od pogojev za uspešno delo pri pouku.
Tudi učni uspehi učencev, ki so izpolnili šolsko obveznost v osmih letih, kažejo, da se iz leta v leto veča odstotek tistih, ki v osmih letih končajo obvezno šolanje.
Zaradi navedenih uspehov učencev v generaciji je skupščina občine imenovala posebno komisijo z nalogo, da preuči vzroke za nezadovoljiv uspeh in pripravi predloge za boljšega.«
Kaj je najbolj značilno za razvoj šolstva v škofjeloški občini?
j, • 1 »Na sam učni uspeh v precejšnji meri vplivajo materialni pogoji za delo. Zaradi tega jih skušamo na vseh stopnjah šol izboljšati.
Matične osnovne šole' bodo z uvedenim prispevkom za gradnjo novih šol te pogoje dobile. S sredstvi iz tega sklada srno že lani odprli novo telovadnico na osnovni šoli v Železnikih, ki bo rabila pouku telesne vzgoje in potrebam telesno vzgojnih organizacij.
V gradnji je že nova šola v Gorenji vasi in upam, da jo bomo ob naslednjem občii> i skem prazniku že predali namenu. Dosedanja šola v tena kraju nudi učencem najslabše materialne pogoje za delo v občini. Temu primerni so [ j tudi učni uspehi. Uveden je i že   tudi  razpis  za izdelavo načrtov nove osnovne šole v škofi«. Loki.
Lansko leto smo namenili i veliko pozornosti tudi adap-; tacijskim potrebam in iz-i gradnji telovadnic na po-i družničnih osnovnih šolah.«
Dosedanje vaše razmišljanje se je nanašalo le na osnovne Šole. Kaj pa srednje šole?
»Podobne potrebe se kažejo tudi na srednjih šolab, oziroma šolah II. stopnje. Prostori za teoretični pouk in praktično delo so pretesni. Vse tri strokovne šole skušajo izboljšati te pogoje, in sir cer: šoiski center za kovinsko in avtomehansko stroko išče možnosti za razširitev in nadaljuj razvoj praktičnega pouka v preselitvi v delavnice Transturista, Lesnoindustrijska šola želi povečati delavnice za strojno obdelavo lesa, razen tega pa zgraditi nekaj učilnic za teoretični pouk. Se večje potrebe za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev pa se kažejo v Centru slepih v Stari Loki. Pogoji v 709 let starem zavodu-gradu so nemogoči. Potrebno bi bilo zgraditi nov objekt s šolskimi in domskimi prostori za 60 oseb.
Kaj pa gimnazija?
»Trenutno ima najbolj urejene materialne pogoje za delo gimnazija. Za pouk nekaterih predmetov — kemije, biologije, fizike, zemljepisa, zgodovine — ima urejene posebne učilnice. V njih lahko dijaki sami ob eksperimentiranju lažje razumejo predavano snov in s tem pridobivajo dobro osnovo za študij na višjih in visokih šolah. Program šole jim omogoča dobro spoznavanje posameznih poklicev, za katcie se potem veliko lažje odločajo.«
J. Košnjek
Dijaki gimnazije pri pouku kemije v posebnem laboratoriju
Škofjeloški turizem pred svojim drugim rojstvom
Mesto ob Savi je že leta 1873 imelo svoje skoraj sto let kasneje pa ne premore niti
Tisočletnica škofje Loke se bliža z naglimi koraki, zato ni i čudno, da odgovorni mrzlično razmišljajo, kako uresničiti na- j črte, ki so si jih zadali. Ti načrti naj bi namreč kraju povrnili pred tremi desetletji Izgubljeno turistično slavo in v mesto neštetih zanimivosti znova privabili goste. Gre za obsežen program izgradnje gostinskih lokalov, hotelov, žičnic, kegljišč in kopališč, ki bo seveda stal kup denarja, ki pa utegne čez nekaj časa obroditi bogate sadove. Njegovo realizacijo je skoraj v celoti prevzelo podjetje Transturist. Obiskali smo tov. Janeza Korošca, vodjo organizacij sko-razvojne-ga oddelka, in zvedeli kopico sila zanimivih reči.
Škofja Loka bo konec leta 1970 dobila nov hotel s približno 100 posteljami, z dvema dvoranama, hotelskim vrtom, bazenom, finsko sauno ter s kuhinjo, sposobno pripraviti 4000 obrokov na dan. In še nekaj številk: velikost poslopja — 4000 kvadratnih metrov; stroški gradnje — 16 milijonov 358 tisoč 160 N din.
»To je preveliko, do prihodnjega Silvestra stvar ne more biti končana,« trdijo pesimisti in sklepajo stave z optimisti, ki so prepričani, da bodo novo leto 1971 dočakali pod streho prvega loškega hotela. No, mi smo nevtralni, vendar bi 1 bilo prav, da bi zmagal tabor optimistov. Prav bi bilo tudi, da Transturist spelje žičnico na Stari vrh do predvidenega roka, torej do zimske sezone 1970/71 (dasi bo veljala 5 milijonov N din). Ravno tako ne bi bilo napak čim prej prenoviti restavracijo Turist pri avtobusni postaji in zgra*-diti kegljišče v Puštalu. Vas zanima, zakaj? Vse bodo pojasnili  podatki o turistični
preteklosti škofje Loke, ki nam jih je posredoval tov. Korošec.
Mestece pod mogočnim gradom so tuji gostje »odkrili« že sredi 19. stoletja. Na novo ustanovljeno škofjeloško kopalno društvo, ena prvih turističnih organizacij na Gorenjskem, je kmalu zaslutilo, da bi se na njihov račun dalo lepo zaslužiti. Leta 1873 je tako zgradilo nič več in nič manj kot ogrevano zimsko kopališče. Ampak obiskovalce ln nekaj dodatnih goldinarjev so znali uloviti tudi domači gostilničarji — in sicer z odpiranjem kegljišč (leta 1900 jih je bilo v Loki že če-
zimsko kopališče, poštenega letnega
tvero). 1908. leta ima kraj 132 turističnih postelj, trideset let kasneje pa kar 250 (in malone nikdar niso stale prazne).
In danes? Na zimsko kopališče Ločani še pomisliti ne upajo, saj celo letno — ob Poljanščici — komaj opravičuje svoje ime. Malone vsaka četrta malce večja vas se ponaša z avtomatskim kcgljL-ščem, a škofja Loka ne premore niti enega »ta starega«. Ležišč je družbeno in zasebno gostinstvo s privatniki vred konec leta 1968 spravilo skupaj vsega nekaj čez 100; celo za številne trgovske potnike ter goste škofjeloških tovarn poleti često ni prostora in jim morajo podjetja iskati prenočišča v kakem drugem kraju. Kakršnekoli razprave o turizmu so potemtakem — zlasti dokler nc bo zadoščeno vsaj osnovnim potrebam modernih letoviščar-jev — nesmisel. Zgraditi hotel, žičnico, novo restavracijo in drugo zato ni noben luk-sus, ampak nuja.    I. Guzelj
Obrtno podjetje BISTRA
£i|     »• Kemično čiščenje, pranje
oKOlltl Peri,a ln krojaštvo.
f t 1 OBČANOM Z-A OBČINSKI
LOKU PRAZNIK   ČESTITA IN
SE PRIPOROČA S SVO-UMI STORITVAMI
\
GLAS * 7. STRAN
Na Sllvestrovo so se na avstrijski strani mejnega prehoda na Ljubelju srečali in si segli v roke predstavniki jugoslovanskih in avstrijskih mejnih služb. — Foto: F. Perdan
Novoletno srečanje
Odkar je obmejni prehod na Ljubelju odprt za mednarodni promet, je v navadi, da se ob novem letu srečajo in si zaželijo obilo sreče in dobrih sosedskih odnosov predstavniki naših in avstrijskih obmejnih služb. Takšna novoletna srečanja so bila tudi v času, ko je bil odprt še stari prehod Vrh, čeprav je bil v tem času ponavadi težko dostopen in zasnežen. Z izgradnjo predora, nove ceste in modernih poslovnih prostorov so te težave odpadle, čeprav so takšna srečanja sedaj lažja, niso nič manj prijateljska in prisrčna.
Tako je bilo tudi v sredo, 31. decembra, na zadnji dan starega leta. V imenu posia-je mejne milice na Ljubelju
je kolegom na avstrijski strani čestital, jih pozdravil in izročil skromno novoletno darilo komandir ljubeljske postaje Jože Repič. Z njim je bil tudi najstarejši jugoslovanski mejni uslužbenec na Ljubelju Karlo Laitinger. Z avstrijske strani pa je našim čestital in izročil skromno darilo carinski inšpektor gospod Zvveibrott. V pozdravnih govorih sta Jože Repič in Zuvibrott povedala, da se medsebojni odnosi lepo razvijajo in da so dokaz temu tudi vsakoletna športna srečanja. Avstrijskim obmejnim oblastem so čestitali in jim zaželeli obilo sreče v novem letu tudi predstavnici Kom-pasovih obratov na Ljubelju.
J. Košu jek
TEHTNICA
podjetje precizne mehanike — ŽELEZNIKI
proizvaja polavtomatske in analitske tehtnice, precizne tehtnice z utežmi od 10 g do 50 kg, laboratorijske centrifuge ln mešalce. Za vse navedene izdelke opravljamo servisno službo. Kvaliteta izdelkov je solidna in cene konkurenčne.
OBČANOM ŠKOFJE LOKE ČESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK!
Obrtno podjetje »Inštalacije«
Škofja Loka
VSEM OBČANOM IN POSLOV-   Obenem sporo-
NIM PRIJATELJEM ČESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK ŠKOFJE LOKE IN PRIPOROČA SVOJE STORITVE.
ča, da se je preselilo v nove poslovne prostore Kidričeva cesta 80, telefon 85 581 in 85-582
180 dva jset-letnikov iz Iskre
Tako kot vedno ob koncu leta je bila tudi v torek, 30. decembra, slavnostna seja delavskega sveta Iskre Elektromehanike Kranj. Na njej so med drugim 180 članom kolektiva Iskre (ustanovljena je bila pred 23 leti) ki so že dvajset let v tovarni, podelili ure. Predsednik delavskega sveta Vinko Zupan je uvodoma pozdravil člane, jubilante in predstavnike občine ter občinskih in tovarniških družbenopolitičnih organizacij. Na kratko je orisal tudi uspehe in prizadevanja tega kolektiva. Na slovesnosti je nastopil moški pevski zbor France Prešeren pod vodstvom Petra Liparja, program pa je vodil napovedovalec Rado Časi. Na slavnostni seji so obdarili tudi člana hokejskega kluba Jesenice Albina Fclca. A. Ž.
Včeraj popoldne ob štirih so v 2ireh predali namenu novo avtomatsko telefonsko centralo in jo s tem vključili v jugoslovansko avtomatsko omrežje. To Je za žirovce velika pridobitev, saj so bili doslej, vsaj kar se telefona tiče, skorajda odrezani od sveta, (jk) — Foto: F. Perdan
S slavnostne seje delavskega sveta Iskre Elektromehanike Kranj
Ob občinskemu prazniku kolektiv tovarne
Odeja
Škoffa lol a
čestita vsem svojim poslovnim prijateljem; kupcem, občanom in družbeno-političnim organizacijam ter jim hkrati želi obilo uspeha v novem poslovnem letu
Tovarna prešitih odej Škofja Loka
Predmet poslovanja:
tkanje trakov, tiskanje tkanin in umetnih mas, izdelovanje vsakovrstnih etiket, znakov in emblemov za potrebe industrije lahke in težke konfekcije, v turistično propagandne namene in vse druge uporabnike tovrstnih predmetov.
OBČANOM ČESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK IN SE PRIPOROČA
Šestnajsti letnik Loških razciieilov
Pred nami je doslej najobsežnejši letnik Loških razgledov, ki ga je v počastitev občinskega praznika škofjeloške občine (9. januarja) izdalo Muzejsko društvo v škofji Loki s finančno podporo občinske skupščine in delovnih organizacij. Obseg in bogata vsebina nam pričata, da si sedanji urednik prof. France Planina močno prizadeva utrditi to škofjeloško najuspešnejšo in trdoživo publikacijo. Urednik je letošnji letnik tudi opremil s posnetkom Pr-tovča, ki je povezan z njegovim zelo aktualnim zapisom Samotne vasi pod Ratitov-cem, ki kar kliče po rešitvi izumirajočih idiličnih vasi.
Letošnji letnik bi lahko imenovali tudi »jubilejni«, saj prinaša prispevke ob pomembnih jubilejnih dogodkih. Ob 30-letnici Loškega muzeja prinaša poleg programa prireditev oris nastanka in razvoja (F. Planina), nekaj misli ob 30-letnici (A. Pa v lovce) in izvleček iz dosedanjih umetnostno-zgodovinskih razglabljanj E. Cevca z naslovom Umetnostni delež loškega ozemlja v preteklosti. Stoletnici rojstva znamenitega rojaka, biologa Ivana Regna sta posvečena dva prispevka, ki sta ju napisala dr. Anton Polenec in Božo Račič. Odkritje spominske plošče na rojstni hiši pesnika in dramatika Cvetka Golarja ob 90-letnici rojstva dopolnjuje natis njegove zadnje ljudske komedije Slepe miši s prispevkom o njegovi dramatiki (J. Krek). Končno se spominja mladostnega kulturno-pro-svetnega udejstvovanja dr. Franceta Koblarja v Železnikih Niko Žumcr, s tem prispevkom so se LR oddolžili 80-Ietnici rojstva. Prispevka v oddelku, ki je posvečen NOB, sta letos precej obsežna in se ločita od prejšnjih. Janko Berčič in Ludvik Jugovic sta objavila seznam žrtev fašističnega nasilja v loški občini, ki bo lahko uspešno rabil lokalnemu zgodovinarju NOB, obenem pa je pretresljiv dokument, faktografski dokument fašističnega nasilja. Objava dnevnika Lokačeve mame (Cirile Zupane) pa nam omogoča doživljanje medvojnih let z drugega zornega kota, zapis ki je zaradi svoje iskrene preprostosti in redkosti enkraten.
Osrednji del »Razgledi« prinaša razprave ln prispevke o šolstvu (J. Jamar Legat in inž. S. šabec), — o delavskem gibanju v škofji Loki pred drugo svetovno vojno (Jože Rozman) — o Škofji Loki kot slovenskem Barbizo-nu (A. Pavlovec), — o stavbeniku Molinaru (F. Štuki) — o začetku ln koncu viso-ških Kalano v (ing. P. Hafner). Nadaljevanje prejšnjih razglabljanj pa predstavljajo
prispevki: dr. P. Blaznika Zahodna meja loškega gospostva po urbarju iz 1630 in po skici iz 1771, dr. A. Ramovša Okamcnelo življenje v loških hribih in dr. A. Polen ca Pajki s Pasje ravni (1G30 metrov).
V zadnjem razdelku je še več krajših in daljših zapisov. O podobi dosedanjih LR (15 letnikov) govori F. Planina, ki piše še o muzejskih izletih in o novem imenovanju mestnih delov in ulic in je tako najplodovitejši sode-
lavec. Franci štukl piše šc o statutu škofjeloške občine iz { leta 1901 in o upravi in arhivu občine Sora. O razstavah v muzejski galeriji piše A. Pavlovec, J. Eržen pa nadaljuje prispevke h kroniki škofje Loke. Ob tako pestri in zanimivi vsebini bo tako lahko vsakdo našel dovolj zanimivega branja, ne smemo pa poleg tega pozabiti na znanstveno vrednost nekaterih prispevkov, ki širi znanje o Loki tudi v širni svet.
J. Krek
18 razstav v minulem letu
V soboto, 27. decembra, so na Jesenicah v mali dvorani
I delavskega doma odprli prvo samos.tojno razstavo slik ela
J na likovne sekcije DOLIK Joža Dakskoflerja. Slikar sodi v mlajšo generacijo dolikov-
| cev, ki so organizirani pri DPD Svobodi Tone Cufar, vendar se kot tretji član DOLIK predstavlja s svojo prvo samostojno slikarsko razstavo. Razstavlja 25 svojih slik izdelanih v olju, akvarelu in tušu. Odlikuje ga predvsem zelo obsežna barvna skala in izredno širok izbor motivov.
Joža Dakskoflcr sc ukvarja s slikarstvom že zelo dolgo, bolj intenzivno pa slika od leta 1962 dalje. Doslej je nastavljal na številnih kolektiv-
nih razstavah likovnih de. članov DOLIK na Jesenicah in zunaj Jesenic. Čeprav je s svojim poklicnim delom kot učitelj na osnovni šoli Tone Čutar na Jesenicah dovolj obremenjen, veliko svojege prostega časa porabi za slikanje in sodelovanje z DOLIK. Razstava njegovih slik bc odprta do 7. januarja.
S samostojno slikarsko razstavo Joža Dakskoflerja Isključuje likovna sekcija DOLIK s svojo letošnjo razstavno dejavnostjo. V njihovi organizaciji je bilo letos izvedenih doma in zunaj .Jesenic 18 razstav, od tega 13 slikarskih, ki si jih je ogledalo čez 20.000 ljubiteljev likovne umetnosti.
je
Kesnicni n?n oddiha v Pod na rtu
Preteklo soboto in nedeljo se je domačinom v Podnartu in okoličanom predstavil po dolgem molku spet domači aktiv Svobode; tokrat so sc podnartovski kulturniki prikazali številnim obiskovalcem z delom V. Katajeva Dan oddiha. Nadvse zanimiva interpretacija te komedije jc znova poudarila, pokazala javnosti, da je pod okriljem kulturnih dejavnosti šc vedno poleg pevske sekcije, izživljanje domačinov v dramatiki.
Kljub tujemu avtorju in delu so izvajalci tako prisrčno in občuteno podajali svoje vloge, da je bilo občinstvo dostikrat resnično navdušeno, zadovoljno.
Čudovita in enostavna scena režiserja M. Murka je približala gledalcem že tako realno podobo časa, jih preprosto in nehote vpeljala v igro in obdobje.
Posebej je lahko pohvaliti dve, tri vloge Jaka Rakovca (Zajcev) ter Stanka Bcštra.
Vsekakor bodo gledalci v slehernem kraju Gorenjske, kjer bo ansambel nastopal, resnično zadovoljni in pote-
šeni!
Prav tako so izvajalci lahko ponosni, da so že ob sami premieri povabljeni v goste prek meje svoje občine. S takšno aktivnostjo in planom bodo kos bodočemu delu — drami, katero imajo namen postaviti na oder do marca.
Žal je treba priznati, da razen par stalnih agilnih starih delavcev (T. Šolar) ni odziva, oziroma sodelovanja starih članov in ljubiteljev Talijcnega hrama.
Pozdraviti je treba in vzeti za vzor iste člane dramske sekcije, ko pod okriljem domače kulturne hiše neumorno in častno zastopajo svoj okoliš tudi na pevskem področju. Uspehi in trdo delo so mladim Podnartčanom perspektiva in obveza, da bodo na tak način in s takim elanom resnično lahko zastopali v bodoče ne le domači kraj, marveč ves ta gorenjski kot, v katerem je dolgoletno mrtvilo uspavalo mnoga imena in dejavnosti.
F. Murko
»reiv Jte r sUimti
ZARADI IZREDNEGA ZANIMANJA SMO PODALJŠALI
veliki novoletni popust
do 15. januarja 1970
PRIHRANILI BOSTE MNOGO DENARJA, CE BOSTE NAKUPOVALI V ENI OD PRODAJALN METALKE V LJUBLJANI — Titova c. 24 — Stritarjeva ul. 7 — Topniška c. 9   V DOMŽALAH — Ljubljanska c. 63
hladilniki — popust 45 odstotkov
na primer: HIMO 801 HIMO 1301 EKA 851
stara cena 875,00 1280,00 889,00
nova cena 467,80 694,30 467,80
peči na olje — popust 10—12 odstotkov
na primer: EMO 5 EMO 8 EMO 8 T EMO 8 T Luxus
stara cena 650,00 835,00 957,75 1047,15
nova cena 617,75 777,90 858,00 938,10
posoda — popust 30—40 odstotkov
(EMAJLIRANA IN ALUMINIJASTA - uvoz iz CSSR in POLJSKE)
vsi izdelki Gorenja popust 12 odstotkov
na primer: Pralni stroj PS-652
PS-635 PEA
Štedilniki
E316 G-Superlux EP 616 G-Lux
stara cena 2837,00 3038,00
2096,00
1215,00
nova cena 2496,55 2673,45
1844,50
1069,20
Obiščite naše prodajalne in zahtevajte blago s popustom!
meta i len
EX PO RT-IMPORT LJUBLJANA - DALMATINOVA 2
Kakšne bodo odslej loške klobase?
Ko stopiš zdaj v obrat škofjeloškega mesarskega podjetja, zagledaš že v njegovem starem delu bleščeče stroje, vozičke, dolgo delovno mizo in mesarje v belih haljah. Z zateglim glasom se oglaša velik železen zaboj, avtomatizirana zahodnonem-ška polnilka, ki dobesedno bruha iz sebe salame. Na drugem koncu meša velik, bleščeč blitz mesno testo. Ko greš skozi ta prostor in odpreš vrata, se iznenada znajdeš v pravi dvorani. Njena čelna stena je iz nerjavečega jekla in na njej drhtijo občutljivi kazalci v merilnih napravah. Zajame te hrum, kot da bi stal ob slapu: to so dimnice, ki jih je podjetje
jeseni 1969 uvozilo iz Zahodne Nemčije. Malo vstran visijo na stojalih kranjske klobase in sc hladijo. Na levi strani je dimničar odprl tuš in v sikajočem šumu ga je obdal oblak sopare in se dvignil od hrenovk. V čistem, novem skladišču v posebnem prostoru visijo salame z napisi »šunkarica«, »ljubljanska«, »dravska«, nedaleč proč pa mortadela in tlačenka. Iz plastičnih gajbic kukajo kranjske klobase, hrenovke, salama v koncih ...
Na prenovljeni predelovalni obrat so škofjeloški mesarji v resnici lahko ponosni. Poslej bodo njihovi izdelki, ki so znani po svoji ka-
kovosti, še boljši in lepši. Poleg tega pa lahko upravičeno računajo, da bodo povečali svojo proizvodnjo za 25%. Najsodobnejši zahod-nonemški stroji in nova proizvodna hala so bili zelo dragi. Kljub temu pa so škofjeloški mesarji julija lani na Jesenicah svečano odprli mesnico v novem supermarketu, kupili mesnico v Velenju in mesnico na Smartinski cesti v Ljubljani. Kako so to zmogli? Že leta nazaj v podjetju ne delijo dobička, osebni dohodki zaposlenih so zmerni, vsak dinar pa, ki jim ostane, skušajo čimboljc obrniti. Zato sestavlja zdaj prodajno mrežo škofjeloškega mesar-
skega podjetja 23 poslovalnic, raztresenih po vsej zahodni Sloveniji od Jesenic do Divače. Dve prodajalni sta na Jesenicah, 5 jih je na področju kranjske občine (mesnica »v kotu« na Maistrovem trgu in mesnice na Orehku, Prim-skovem, v Zg. Bitnjah in Bri-tofu), 7 v Ljubljani (na Levstikovem trgu, na Dolenjski cesti, na Smartinski cesti, v Trnovskem pristanu, na Ga-meljnah in dve v Šentvidu), 5 jih je v Škofji Loki, nato pa so šc v Radovljici, na Bledu, v Velenju, in Divači. Poleg tega je škofjeloško podjetje že kupilo prostore v Kobaridu, v Senožečah, v Šiški in v Soseski 6 v Ljubljani. Namerava jih usposobiti za
svoje nove mesnice. V letu 1970 želijo v škofji Loki razen tega še popolneje urediti svojo klavnico, ki jo je posebna komisija uvrstila med 11 prvorazrednih klavnic na Slovenskem (vseh skupaj je 130). Spremenili bodo tudi svoj sedanji naziv Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka, Mesoizdelki in izbrali ustreznejšega, s katerim se bodo lahko še uspešneje uveljavili na domačem in italijanskem trgu.
Ob teh svojih uspehih čestita delovna skupnost Kmetijskega gospodarstva škofja Loka vsem svojim odjemalcem za praznik skupščine občine škofja Loka in se toplo priporoča.
Tudi na podeželju je treba graditi samopostrežne trgovine
300 zaposlenih, za 110 milijonov (novih) prodanega blaga, poprečni mesečni osebni dohodek na uslužbenca 1220,00 din — to so trije najbolj zgovorni podatki, vzeti Iz »osebne legitimacije« veletrgovine Loka škofja Loka, podjetja, ki prek svojih prodajaln krije 60 odstotkov potreb v matični komuni in ki sega že tudi na sosednje zelnike, čez občinske meje. Težko bi verjeli, da Ima šele 18 let in da Je ob rojstvu premoglo vsega eno trgovino. Ustanovili so ga leta 1952, dva dogodka — razpustitev okrajnih magazinov in osamosvojitev trgovske dejavnosti — pa sta nekaj mesecev pozneje temeljito pospešila njegovo rast. Iz detajlističnega se je spremenilo v grosistično podjetje. Zalagalo Je škofjo Loko z okolico ter Poljansko in Selško dolino.
Nov preobrat je prineslo tudi leto 1958. Takrat so se prodajalne, zadružne in druge, začele združevati. Veletrgovina Loka je bilo najprej priključeno trgovsko podjetje Gorenja vas, štiri leta kasneje pa še maloprodajni lokali v Hotavljah, na Trebi j i in v Sovodnju. S tem so izredno pospešili razcvet trgovine na drobno in dokazali, da se ključ do naglih uspehov skriva prav v integraciji. Že omenjenim  trem  trgovinam je
zato kmalu sledila sedmerica preostalih maloprodajnih podjetij v občini.
LOŠKA KAVA — POJEM DOBRE KAKOVOSTI
Danes ima veletrgovina Loka lastno, široko razvejano prodajno mrežo. Prek nje pride med domače potrošnike več kot polovica vseh prodajnih izdelkov, zalaga pa tudi nekatera sorodna podjetja v Ljubljani, Trbovljah, na Go-
renjskem, Tolminskem in Notranjskem. Najbolj znana je vsekakor loška črna kava. Gre za posebno mešanico ter samosvoj način praženja, ki Je seveda skrivnost. Prihodnje leto nameravajo pražarno razširiti, modernizirati in vanjo investirati 500 tisoč N din. Sedanje zmogljivosti namreč ne zmorejo več kriti povpraševanja.
Hkrati s pražarno bodo odprli tudi novo skladišče ter povečali izbiro galanterijskega in živilskega blaga.
SKRB ZA ODROČNE KRAJE
Zanimivo je načelo, ki so ga pri veletrgovini Loka sprejeli leta 1968. Podjetje se je takrat odločilo, da bo zgradilo več novih samopostrežnih prodajaln, in to v manjših vaseh ter naseljih, kjer preskrba z živili ter drugimi življenjskimi potrebščinami že od nekdaj šepa. Vodstvo se zaveda, da takšna politika trenutno sicer ni najprimernejša, da bi bilo vlaganje v trgovine po
mestih ekonomsko bolj upravičeno, ampak tudi ljudem na podeželju je treba omogočiti normalen nakup. Samopostrežne trgovine so doslej dobile vasi Pirniče, Davča, Sora, Sovodenj in Rcteče, v prihod-
VELETRGOVIN A
ŠKOFJA LOKA
njih dveh letih pa jih mislijo zgraditi v Sv. Duhu, na Ga-mclnah, v Demšarjevem naselju, v Podgori pri Šentvidu in v Brodeh pri Vižmarjah. Postavitev podobnih, samo nekoliko večjih lokalov je predvidena še v nekaj krajih (Češnjica, Medvode, naselje VI. v občini Ljubljana — Šiška itd.).
POMANJKANJE NOVIH KADROV
Poprečni mesečni osebni dohodki na zaposlenega znašajo, kot smo že omenili, 1220,00 N din in se dvigajo skoraj vzporedno z večanjem prometa (slednji je lani nara-stel za 25 odstotkov). In vendar so na upravi podjetja malce zaskrbljeni, saj jim primanjkuje novih kadrov. Čeprav je podjetje že preraslo občinske okvire in postalo gospodarska organizacija srednjega tipa, se število uslužbencev zadnjih 6 let ni bistveno povečalo. Danes potrebuje sposobne, fakultetno izobražene ljudi, ki bi edini lahko dvignili organizacijo poslovanja na višjo raven, vendar zanimanja ni. To slabost skušajo nadomestiti z uvajanjem sodobnejše opreme. Letos bodo na primer kupili električni računalnik in več modernih naprav ter zanje odrinili 1 milijon N din.
- ig
Cenjeni potrošniki, Izkoristite priložnost! VELIKO ZNIŽANJE CEN
Moške hlače Vetrovke
že od že od
40 din dalje 70 din dalje
Posebno vas opozarjamo na veliko znižanje cen pri moških srajcah — razne vrste srajc, že od 20 din dalje.
LJUBLJANA
Modna konfekcija
PRODAJALNA KRANJ Koroška cesta 12 (pri restavraciji Park)
Moški zimski plašči Moške obleke Moški suknjiči Smučarske hlače
že od 120 din dalje že od 250 din dalje že od 120 din dalje že od 90 din dalje
Ženski zimski plašči Krila
Vetrovke (bunde) Smučarski kompleti
VELIKA IZBIRA RAZNE KONFEKCIJE, PLETENIN IN PERILA
Metrsko blago za ženske plašče, ženske in moške obleke po tovarniško znižanih cenah!
že od 160 din dalje že od 20 din dalje že od 70 din dalje že od 150 din dalje
PRODAJAMO TUDI NA POTROŠNIŠKI KREDIT
Proizvodni program Jelovice, lesna industrije Škofja Loka, vključuje danes montažne stanovanjske hiše in stavbno pohištvo: vhodna, garažna, notranja vrata — pleskana in furnirana, okna in balkonska vrata ter okenska senčila.
JELDVIGA.
Jelovica nudi širok izbor tlorisov montažnih stanovanjskih hiš od najmanjše površine s 46 m2 do največje s 130 m2, tako da je omogočeno slehernemu'' kupcu, da si po svojih potrebah in zmožnostih izbere primeren tip hiše. Izbor je odvisen od števila predvidenih stanovalcev, od njihovega standarda, posebnih želja in okolja, kjer bo stala hiša.
Na izbiro so podkletene in nepod-kletene stanovanjske hiše z dvema do.pet sobami, z enim ali več sanitarnimi prostori, z zadovoljivimi ali obsežnimi pomožnimi prostori.
Stavbno pohištvo je finalizirano in embalirano v transportno in vgra-ditveno embalažo. Je plod natančnih raziskav tržišča.
Sprememba proizvodnega programa montažnih hiš je zahtevala solidno preštudirano in dosledno tehnologijo proizvodnje, ki se postopoma veča in bo dosegla letno proizvodnjo 500 hiš, organizacijo in opremo določenega števila montažnih skupin, ki so sposobne teamsko v 14 dneh zgraditi in oddati hišo kupcu, in natančno obdelavo trga.
Razvit in preštudiran program je v preteklem letu narekoval rekonstrukcijo tovarne stavbnega pohištva, ki je obsegata:
— izgradnjo-nove kotlovnice
-— izgradnjo novih sušilnic za žagan les s skladiščem za žagan les in ostale surovine
— izgradnjo obrata oken in vrat.
Poleg tega pa še ureditev obstoječih prostorov za dopolnilno proizvodnjo.
Z novo tehnologijo je tovarna sposobna ustvariti mesečno 5000 oken in 6000 vrat.
Izoblikovan proizvodni program tovarne, opustitev izdelkov, ki niso rentabilni, visoke investicije v modernizacijo podjetja se že bogato obrestujejo. Celotna realizacija podjetja se bo v prihodnjem letu dvignila za tretjino.
Tovarna si je z naložbo 18,000.000 dinarjev ustvarila solidno osnovo za nadaljnji obstoj in razvoj podjetja.
— Kolikokrat sem ti že rekel, da spravljaj svoje stvari.
Prepričanje se. menja
Po anketi Gallupovcga instituta je bilo leta 1967 med študenti v ZDA kar 49 odstotkov za to, da Američani nadaljujejo vojno v Vietnamu, medtem ko jc bilo za mir 35 odstotkov študentov. Novembra pa je bilo po anketi, ki jo je izvedel ta znani instiut za preučevanje javnega mnenja, med študenti le še 20 odstotkov »jastrebov«, medtem ko se je število »golobov miru« povečalo na 69 odstotkov.
Letošnfa turistična Španija bo poceni
Vsaj tako obljubljajo španski turistični delavci, ko sc pripravljajo na boj za goste v novi turistični sezoni. Špansko ministrstvo za informacije in turizem je sporočilo, da se cene turističnih storitev v Španiji leta 1970 ne bodo spremenile. To pomeni, da bo Španija leta 1970 najbolj konkurenčna turistična dežela v Evropi. Nizke cene so že lani privabile v Španijo 21 milijonov turistov, dohodek od turizma pa jc prinesel skoraj poldrugo milijardo dolarjev.
Učinkovita stara zdravila
Na Japonskem so sklenili, da bodo preverili znanstveno vrednost medicinskih receptov, med katerimi jih je nekaj starih 2000 let. Menda so do sedaj med njimi odkrili že nekaj res učinkovitih.
Italijani in gripa
Lanska gripa je zelo prizadela Italijo. Poročajo, da je zbolelo okoli 15 milijonov ljudi. Zaradi gripe so preložili stavko tudi uslužbenci reševalnih postaj, da bi mogli pomagati številnim obolelim, ki jih vozijo v bolnišnice. Zdravila kupujejo na debelo, naval v lekarnah je zelo velik.
— Ne glej, jaz ti jo bom opisala!
KRVOSES
Piavolasko je zdrezal v sobo št. 15, sam pa se je naselil v drugi s št. 16. Pripeljala sta se v najetem vozu, potem sta nekaj popila, se odpeljala in se čez nekaj časa vrnila. Zvečer se je plavolaska spet odpeljala — toda sama. Okrog 23. ure je anonimno poklicala neka ženska policijsko postajo in dejala, da se je v motelu »Pri mirnem počitku« v bungalovu št. 15 dogodil umor
— ter takoj nato odložila slušalko.«
»čudno, ali ne?«
»Zanimivo, kajne? čemu pa pokliče ženska policijo in prijavi umor?«
»Popolnoma preprosto. Menila je pač, da je njena dolžnost obvestiti policijo.«
»Zakaj pa ni potem povedala svojega imena? in naslova?«
»Ker ni hotela biti zapletena v zadevo.«
»čudovito! Kako podobna so si najina sklepanja, Mason! Samo da bi jaz šel še korak dalje.«
»No, kako?!«
»Normalno se ženska, ki v kako zadevo noče biti zapletena, ne bo trudila, in jo šla naznanjat, če pa brez postranskih misli zadevo naznani, bo povedala tudi, kdo je
— razen če je ni kak spre'en pravnik prej opozoril: »Vaša dolžnost je sicer, da policiji poveste o umoru, nobenega zakona pa ni, da morate ostati še dalje pri aparatu in povedati tudi svoje ime in naslov —. No, saj me gotovo razumete, Mason. To je tisto, o čemer moram razmišljati!«
»Zdi se, da je to stanje pri vas nekaj stalnega.«
»Da, tako se urijo možgani.«
»Domnevam, da veste še nekaj več o stvari, Tragg.«
»O seveda, marsikaj še! Motel smo temeljito preiskali, saj veste, da smo ob takih prilikah večkrat naleteli na velike težave in imeli velike nevšečnosti. Tokrat pa je primer popolnoma jasen. Moški je ležal s strelom v hrbet na tleh v sobi. Generalni direktor z osivelimi senci in dobro proporcionirana plavolaska sta z izposojenim vozom vred izginila brez sledu. Dekle je odjadralo z vozom, gospod generalni pa je zbežal čez ograjo lz bodeče žice za motelom. Kaže, da mu je pošteno gorelo za petami.«
»Rešitev te zadeve najbrž ne bo pretrd oreh za vas.«
»Brez skrbi! Imamo že cel kup stičnih točk. Predvsem imamo številko avtomobila. Ugotovili smo, da gre za izposojen voz in smo ga tudi našli. V njegovi notranjosti je bilo nekaj izvrstnih prstnih odtisov.«
»Tako, tako!«
»Takoj nato, ko smo voz te-refonično zaplenili, nas je klical lastnik izposojevalnice. Sporočil nam je, da se je pri njem oglasila ženska, ki si je hotela izposoditi avto. Hotela je imeti prav določeno vrsto
voza, ogledala si je vozove, ki so stali pripravljeni, pa ni končno vzela nobenega. V roki je imela listek, na katerem je bila nedvomno številka voza. Kaže, da je iskala prav določen voz.«
»Ali je povedala za kakšne vrste voz gre?«
»Ne, tega ne!«
Mason se je nasmehnil: »Morda je imel uslužbenec izposojevalnice nekoliko preži-vo domišljijo.«
Že mogoče, toda ženska se je vedla tako čudno, da je začel sumiti. Preudarjal je, če ni Imela v mislih voza, ki je igral vlogo pri umoru. Ko je odšla, ji je sledil do naslednjega vogala. Vstopila je v voz, ki ga je vozil moški. Iz-posojevrdec avtomobilov si je brž zapisal številko voza.«
»Bister dečko»«
»Kot lastnik avta jc registrirano detektivsko podjetje Drake.«
»Ste z Drakom že govorili?«
»Do sedaj še ne. Storil bom to kasneje. Pisarna podjetja Drake je tu v hiši in sicer v istem nadstropju kot vaša. Stalno sodelujete z Pavlom Drakcjem in ste njegov prijatelj.«
»To je res,« je dejal Mason in otresli pepel s cigarete.
»Zato sem nekoliko prisluškoval naokrog. Priznam, da nI šlo za prava pravcata zasliševanja. Mason, temveč sem poizvedoval neslužbeno.«
»Razumem.«
»Iztaknil sem, da si Pavel Drake, kadar obdeluje kak važen primer in ostane vso noč v svoji pisarni, ob takih prilikah vedno naroči v bifeju takoj ob veznih vratih hrenovke ln si jih da prinesti v pisarno. Tega bi vam pravzaprav ne smel pripovedovati, kajti za rokohitreca se nikoli ne izplača, če izblebeta svoje zvijače. Vsekakor sem davi v tej zajtrkovalnici pil skodelico kave in se z lastnikom nekoliko pomenkoval. Dejal sem mu, da sem slišal, da je ponoči predal porcijo hranovk Izven hiše in da bi rad govoril z uslužbencem, ki je imel ponoči službo. Odšel je sicer že domov, vendar še nI bil v postelji in tako sem naročil lastniku lokala, naj ga telefo-nično pokliče zame. Snočetka sem mislil, da je prodal običajno količino za Drakejevo pisarno, toda začudil sem se, ko sem zvedel, da to pot ni šlo zanj, temveč, da je poslal Jedila in kavo vam in vaši tajnici, ki sta ostala vso noč v pisarni.«
»Da, tako Jc to, če Je človek odvisen od uslug raznih ljudi,« je delal Mason. »Bolje bi bilo, če bi bil šel sam po pre-grizek.«
»Saj bi za to lahko poprosil tudi gosnodlčno Street,« je odgovoril Tragg in se smehljaje ozrl proti DclH.
»In tako ste sešteli dve ln dve in pri tem niste dobili štiri, ampak osemnajst. Je tako?!«
»Doslej še nisem sestavljal nobenih računov. Usmerjam le vašo pozornost na stvari, ki si jih trenutno še ne znam pojasniti. Glejte, Binnev Den-ham je bil izsiljevalec. Do zdaj še ne vemo, kaj je pravzaprav bilo s tem človekom. Vodil je nekako knjigovodstvo v šifrah. Te tajne pisave doslej še nismo dešifrirali. Vsekakor pa smo v posesti raznih prstnih odtisov iz izposojenega avtomobila in nekaj cigaretnih ogorkov, ki smo jih našli v pepelniku voza. Poleg tega imamo še nekaj drugih oporišč, o katerih pa zaenkrat ne bi hotel govoriti. Če bi, recimo imeli vi slučajno kakega klienta, ki bi bil pripraven za izsiljevanje ln ki ga je morebiti Denham toliko Časa izsiljeval, dokler ni vaš kUent sklenil rešiti se iz kremljev izsiljevalca na edini mogoči način, ki pri takem krvosesu lahko pride v po-štev, — potem bi bila policija pripravljena ugoditi vašim željam, kolikor bi se v danih prilikah največ moglo storiti. Pogoj za to bi seveda bil, da bi tudi naši napori bili primerno upoštevani. Tako nam na primer ni popolnoma jasno, kdaj in kako se je naenkrat pojavila tista prijetno proporcionirana plavolaska. Skratka — tega in onega sicer še ne vemo, našli smo pa že marsikaj in bomo znosili skupaj nedvomno še kar precej. Zato mislim, da bo pameten hi premeten pravnik, ki ima kUenta v tako slabi koži, storil prav in dobro, če bo od začetka sodeloval s policijo, pa tudi z okrožnim pravo-branifeem. Na vsak način jo bo bolje vozil, kot če bo metal oblastem pesek v oči.«
»AH govorite v imenu okrožnega pravobranilca?«
Tragg je ugasil cigareto: »Tja, s tem omenjate nedvomno nekoliko kočljivo stvar.«
»Vaš okrožni pravobranilec mi namreč ni nič kaj naklonjen.«
»Da, vem.«
»Mislim, da Je prav, če Je pod takimi pogoji kazenski zagovornik nekoliko previden.«
»No, saj sem imel namen obiskati vas samo mimogrede. Kaže pač, da nimate namena dati ml kaka pojasnila.«
Mason je zmajal z glavo.
»Toda, bodite previdni! Poznam ljudi, ki mislijo o vas vse prej kot dobro. Res sem vam hotel dati samo prijateljski nasvet. To bi bilo vse.«
»Ali  Je  seržant Holcomb zaposlen pri tem primeru?« »Da.«
»Tako, tako!«
Tragg je vstal, si poravnal plašč in segel po klobuku. Nato pa je, smehljaje se, dejal Delli Street: »Dostikrat vam pa človek kar s konice nosu razbere, kaj nameravate, Miss Street.«
»Res?«
Razcestja
MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA)
IV. DEL
Svojo pravo barvo sta pokazala prav te dni, ko je izvrševalni odbor stranke na njuno zahtevo izključil iz strankinih vrst sodruga Nina Furlana, pristaša komunistične smeri v stranki, sodruga, ki je še štiri dni po izključitvi skupaj s sodrugom Jakobom Zorgo dal Slovencem v SHS prvo slovensko komunistično glasilo »Bakljo«. Videti je, da bo Kristan skušal že v bližnji prihodnosti obračunati v stranki z levico, terjajočo komunistično usmeritev stranke in njeno združitev z ostalim revolucionarnim jugoslovanskim proletariatom. Slovenski socialisti tost ran demarkacijske črte smo že zdavnaj obrnili Kristanu hrbet in upam, da ga bo kmalu obrnila tudi večina socialnodemokratič-nega delavstva v Sloveniji in ne bo več dolgo in potrpežljivo čakala na razcestju na Kristanovo milost, ali bo šel z njimi in delavstvom, ali pa bo še nadalje ministriral kot minister v meščanskih vladah. Mi smo se že odločili na združitev z italijanskimi socialisti komunistične smeri v enotno stranko ne samo v interesu revolucionarne rešitve socialnega, marveč tudi nacionalnih vprašanj. Ne bojimo se psovk, da smo izdajalci slovenskega naroda, ker vemo, da te psovke prihajajo iz krogov, ki jim je trkanje na slovenstvo samo sredstvo za dosego njihovih osebnih koristi in za zadostitev njihovih sebičnih smotrov, njihovega nenasitnega pohlepa po bogastvu, ki ga nameravajo izžemati kot gospodarji iz slovenskih delovnih ljudi, predvsem delavcev in kmetov. Kdor pa to počne, je resnični sovražnik ljudstva, pa naj se še tako trka na svoje domoljubne slovenske grudi, okrašene s slovensko tro-barvnico. Volkovi v ovčjih kožuhih bi radi prepričali ovce, da so jim bratje in sestre, v resnici pa samo preže na čas, kako jim bodo ovce postale plen. Zato bodo psovke, sedaj namenjene nam,
padle nanje. To verujem in to bo potrdila prihodnost, morda že prav bližnja prihodnost...«
Tako govori Srebrnič, dokler mu v salonu ne zaploskajo.
S »To ni slepomišenje z besedami,« čuti tudi osamljeni gost. Srcbrničev govor mu je v marsičem odgovoril na vprašanja, ki so ga mučila, vseeno pa še vedno ni prepričan, če ima Srebrnič v vsem prav. So ti pomisleki zopet samo sta-rO podzavestno kljubovanje izkušenemu človeku, s katerim jc tako rad govoril in razpravljal kot učiteljiščnik, a še raje oporekal, zraven pa se vselej čudil, zakaj se dvanajst ali trinajst let starejši prijatelj nikoli ne razjezi in ga ne nahru-li z domišljavim golobradcem. »Vsekakor prijatelj mi je bil,« se gost v gostilniški sobi zaveda. »Drugače bi mi dal čutiti, da je starejši, zrelejši in bolj moder od mene, ki sem navadno ponavljal samo to, kar so mi vcepili v šoli profesorji, pa tudi sošolci, večinoma pristaši Edinosti. Samo gesla, stara preživela narodnjaška čitalniška gesla sem ponavljal, čeprav so mi bila tuja, že zdavnaj tuja, in so mi bili socialistični Srebrni-čevi pogledi bliže, mnogo bliže. Čeprav jih takrat nisem skušal sam dognati do kraja, sem jim moral vsaj pri sebi dajati prav in jih zagovarjal pred sošolci, Srebrniču pa sem marsikdaj ugovarjal, nalašč ugovarjal. Je Srebrnič to vedel? In je vedel, da me imajo v šoli za socialno demokratskega pristaša.«
Tega osamljeni gost v gostilniški sobi kobari-škega hotela, ne ve.
»Sam Srebrniču svojih prerekanj s sošolci nisem nikoli omenil.«
Da, ta prerekanja! V teh prerekanjih je bil prav z mislimi, ki se jih je navzel pri goriškem socialističnem voditelju, vselej na vrhu. Nihče mu ni bil kos, da bi ga v debati ovrgel, a pri Srebrniču ni bil drugačen od svojih narodnjaških sošolcev.
»Pravzaprav bi se moral Srebrniču za svoje dijaško obnašanje opravičiti, si pravi, a čuti, kako jc pravzaprav težko opravičevati se za čas, ki je zaradi vojne že tako daleč.« In vendar bi bilo pošteno, da bi mu odkril, da mi je bilo predvojno zahajanje k njemu bolj zabava kakor želja o resnem razglabljanju o vprašanjih, perečih vprašanjih, o katerih bi moral razmišljati, pa nisem, vsaj dovolj resno in poglobljeno ne. Morda
bi bil potem na sedanji Cas pripravljen in bi jasneje videl obrise prihodnosti. Tako pa niham in tavam po megli, a je megla gosta, vedno bolj gosta.«
Iz takega razmišljanja ga vzdrami hrup, ko se odpro vrata iz salona in sc gostilniška soba v trenutku napolni z živahno govorečimi ljudmi. Tu in tam ujame kak stavek, pa se čudi, ko po zunanjosti človeka presodi, da jih je ogovoril človek, ki se mu na rokah in na obrazu pozna, s kako trdim delom se prebija skozi življenje.
»V Rusiji je bilo tako: zemljo kmetom, oblast sovjetom.«
»V Rusiji je bilo tako: neuk ne boš znal upravljati države! Zato se uči, uči in še enkrat uči! Tako je govoril Lenin.«
Največkrat je slišati besedo Rusija.
Morda bi poslušal to zmes stavkov in glasov, ko bi ne zagledal bradatega človeka in v njem prepoznal Srebrniča. Samo nekaj korakov od njega je v krogu, v katerem je tudi neka ženska, mlada lepa ženska, po obieki ih frizuri videti mestna, bržkone Goričanka ali pa Tržačanka, Sre-brničeva sodelavka. Vendar ga pogled na to žensko ne dvigne s stola, marveč Srebrnič, h kateremu se drenja skozi gnečo, dokler ne obstane pri krogu, ta pa sc razmakne.
»Jože,« vzklikne in ponuja goriškemu socialističnemu voditelju roko v pozdrav, ta pa jo samo sprejme in ga gleda, kakor, da ga ne pozna. »Jože? Me ne poznaš več? Stano sem! Stano Žagar.«
»Ti?« se šele zdaj zgane Srebrnič. »Ti? Odkod pa ti? Spremenil si se! Zelo spremenil. Resen, zrel mož si videti! Vesel sem. Zelo sem te vesel. Vidite, sodrugi, to je moj prijatelj, moj prijatelj učitelj Stanko Žagar,« ga predstavlja krogu so-drugov okrog sebe, med njimi tudi lepi ženi.
»Federlova,« se predstavi učitelju šlefi in mu pogleda v sivomodre oči, podobne Lehmannovim.
»Tajnica sodružne organizacije na Kobari-škem,« doda Srebrnič. »Tajnica, na današnjem zboru izvoljena.«
»Torej domačinka?«
»Domačinka. Pristna domačinka, doma iz Bor-janc,« pomagajo Srebrniču tudi drugi.
»Jaz pa sem mislil, da je Goričanka ali Tržačanka,« reče učitelj, štefi pa se mu nasmehne.
Iz zapiskov pokojne Frančiške Krek (10)
brez mesa in masti
Novo leto je za nami, bliža se nam pustni čas —- čas norčij in številnih starih običajev. Poglejmo, kaj je o tem času in o zimskih dnevih ter delu nasploh napisala Frančiška Krek iz Luše v Selški dolini, katere zapiske smo objavljali že ves december lani, pa jih še ni zmanjkalo!
»Pred Pustom so hodili ko-ledniki. Prvi so bili trije kralji, v koretljih in s krono na Slavi. Hodili so godci in pevci- Včas posamič, včas po dva skupaj, če je bila pred Pustom večja ohcet, so šli v Maškare oblečeni, tudi po 12 skupaj. Poslali so pismo, če smejo vstopiti in plesat. Dobili so prostor za ples in pijače.«
Za pustni čas sq, razen norčij in plesa značilne tudi velike pojedine, prava »žrtja«, Potem pa, o polnoči med Pustom in pepelnico, nastopi dolgo obdobje strogega posta, ki so ga naši predniki zelo spoštovali. Krekova takole piše:
»Ljudje so takrat varčevali, ker se je težko prišlo do Broša. Na pustni večer so se Pa dobro najedli — tako, da so se potem vagali, koliko je kdo težak. Vsak je bil rad težak, pa je mislil, nocoj oom težy. Pa poskušali so,
kdo bo dolgi stol, ki je stal ob mizi, z eno roko dvignil tako, da bodo vse štiri noge ob strop potolkle.
Ko je pustni večer minil, so vse zlo skrbno pomili, še ročaje od burkelj, da bi ja vsa mast in zabela šla v kraj, in bi nobeden po nesreči kaj od masti v usta ne dobil. Ves postni čas niso poskusili mesa in masti.
V kotu pred pečjo so stale burklje različnih velikosti, in tudi pihalnik. Pihalnik je bila votla palica, ki se je skoznjo v peč pihalo. Vse te bur-klješta je bilo treba z vročo' vodo pomiti.«
Za zimski čas, ko jih delo na polju ni priganjalo, so bila včasih značilna različna domača dela, med njimi prav gotovo najbolj preja. O tej piše Frančiška Krek na dveh mestih v svojem zvezku. Najprej na strani 46 na kratko tole:
»Pozimi so ljudje živeli od
prevde. Kmet ni imel drugej dobit denar, kot za platno. Slaba luč je svetila, pa je predlo več predic, in so tekle včas dvojne statve v hiši. Go- . spodar je tkal, pa v kakšni hiši tudi hlapec.«
In o »prevdi« še naprej na strani 63:
»ženske so predle pozimi, in sicer je bilo treba presti zvečer precej dolgo, in zjutraj so jih klicali, da so vstale in šle prest. Posebno ob ponedeljkih zjutraj so zgodaj klicali, šle so tudi na prejo. Je vzela kolovrat in predivo, pa je kam šla, v drugo hišo, prest. Včas se jih je več nabralo v kakšno hišo in so prišli še fantje in so zaplesali. Tem so rekli, da »prejo derejo«. In pravili so, da so enkrat v kajži prejo drli, pa je prišel hudič in jim je Čeva po kolovratih namotov. — Gospodinja je predla pri sprednjem oknu, in dekle na klopi od vrat do mize. Tudi pastir je predel.«
O postnem času še tale kratek odlomek s strani 70:
»V prostem času so ljudje brali Pasijon. Šinkovec s Krivega brda je znal dobro brati, pa je šel po hišah in zvečer bral, da so vsi poslušali.
Pri nas so oče brali Pasijon, da smo ga poslušali ta-
ko, da smo ga že zlo znali na pamet, ker sc je to ponavljalo vsako leto. Mati so rekli, da oče najbolje berejo, da jih najložej zastopijo.« i
1
Zimski čas je tudi čas ko-lin. Takrat, ko se pri hiši zakolje, je to domači praznik, čeprav je dela veliko. O tem prazniku Frančiška Krek nima kaj več zapiskov; bežno ga omenja le na dveh mestih. Najprej na strani 46, ko piše:
»Vsak kmet je imel bajto, pa tudi mnogi kajžarji. Bajtarji so bili ljudje, ki so bili kmetovi delavci. Prišli so vselej na koline, ln ob praznikih v goste. In so dobivali pozimi od vsake peke pri kmetu hlebec kruha.«
Pozneje, na strani 95, pa je Krekova zapisala tele verze, ki so za kolednike, ki prosijo darov, z manjšimi spremembami značilni tudi drugje:
»Hišni očka, gospodar! Dajte mi en dober dar. Na polico se stegnite, eno klobaso dol vzemite. Čez pol jo prerežite, pa oba konca podarite!«
Od običajev zapišimo tokrat še tiste ob žegnjanju!
»Ob cerkvenem žegnanja je bila skrb gospodinje, da je naredila   tudi   veliko boba
(krofov), zraven vsega drugega. Vsak je dobil posebej »nekaj kop boba«, da ga je lahko razdajal ali pa sam pojedel. »Kopa« so štirje bobi. Kolikor je bilo poslov, je za žegnjanje vsak enega svojega povabil, da je prišel z njim h kosilu v nedeljo opoldne.
Gospodinja je napekla in nakuhala, ker se je nabralo precej ljudi, če so bili bližnji sorodniki v drugi fari, so tudi prišli. Potem so pa šli od te hiše k njim, kadar so tam imeli žegnanje.
Za žegnanje so zlo skrbno vse posnažili in tudi pobelili hišo.«
Za objavo priredil: A. Triler i
Gorenjski
kroji
in ljudje
Ivan Selan
kartograf
Suhadolc so prijazna kmečko-dclavska vasica, ki leži tri kilometre nad Mengšem. Ob drugem ovinku, če greste Iz Most, stoji domačija, v kateri neutrudno riše različne zemljevide Ivan Selan. Le kdo ga ne pozna! V šolskih letih smo se učili brati zemljevide in smo tako spoznavali tuje kraje, vsakemu šoferju je potrebna avto-karta, vojakom so nujno potrebne specialke ipd. Preveč bi bilo, če bi naštevali široko uporabnost. Pri večini naših zemljevidov piše navadno v spodnjem desnem kotu: izdelal Ivan Selan. Tisto jutro, preden sem ga obiskal, še nisem veliko vedel o življenju tega Suhadolčana, o njegovem delu pa sploh malo — čeprav ga skoraj vsak dan srečujem. Njegova nenavadna prijaznost in zgovornost pa sta mi tisto dopoldne veliko odkrili.
Sprejel me je v veliki dnevni sobi oz. v »hiši« kot pravimo. V desnem kotu stoji kmečka peč s klopjo, v dveh drugih kotih knjižni omari, v levem je velika pisalna miza, na kateri je bilo vse polno raznih tušev, peres, ravnil, lup in podobnih risalnih ter pisalnih pripomočkov, seveda pa ne smem pozabiti glavnega: pod Sclanovimi rokami je še malo prej dobival zemljevid popolnejšo obliko. Posebno domačnost pa dajejo sobi šopki pšeničnega klasja.
Roparski zaklad
Pri razpečevanju teh dolarjev so na Dunaju prijeli nekega Oberndorierja, ki je svoje nemško državljanstvo zamenjal za britansko. Po zaslišanju, ki so ga opravili ameriški tajni agenti, je zahteval, da ga odpeljejo v njegovo hotelsko sobo, odkoder se je v trenutku, ko niso pazili nanj, pognal skozi okno v smrt. Javnosti je ostalo prikrito, da je Oberndorfer pred letom 1945 pripadal Himmlerjevi SD. Tu se sklepa veriga dokazov, čeprav si je zasačeni razpečevalec sam zavezal usta.
Takrat je ameriški Secret Service s pomočjo Interpola odkril v francoskem mestecu Eguilles pri MarseiUu v neki kmečki hiši •ponarejcvalsko filialo in zalogo 234 000 000 dolarjev, vendar so ponarejevalci že prej izginili in odnesli s seboj tudi orodje in recepte... Pol leta pozneje, leta 1954, je bil glede ponarejevalstva profesionalni molčeči Scotland Yard prisiljen objaviti opozorilo: Protipcnarejevalska služba Scotland Yarda išče skladišče ponarejenih dolarskih bankovcev v skupnem znesku od 3 do 5 milijonov dolarjev. Pri poizkusu, da bi spravil te bankovce v promet, je bil prijet neki Anglež. Bankovci so bili skoraj brez napake. Policija domneva, da so bili natisnjeni na kontinentu.«
Na tretji mednarodni konferenci za zatiranje ponarejevalstva leta 1950, na kateri so policijski in bančni strokovnjaki iz 38 držav razpravljali o naraščajočem ponarejevanju po drugi svetovni vojni, je Anton Adler, eden najbolj uglednih mednarodnih strokovnjakov, izjavil: »Pred vojno smo imeli opravka z majhnimi ponarejevalsklmi skupinami, ki so uporabljale Improvizirane stroje, sedaj pa stojimo pred veliko, odlično financirano mednarodno tolpo, ki razpolaga z dobro organiziranimi in opremljenimi tiskarnami.«
Take ponarejevalnice so doslej zasledili pretežno v Franciji in Španiji. Leta 1963 je bila na pritisk Interpola zasežena taka moderno opremljena delavnica v Barceloni, v kateri so delali Francozi.
Tako se je znova pokazala sled za mednarodnimi rušilci miru, ki jim je v Španiji velikodušno zagotovljen azil in dana vsa možnost rovarjenja. Poleg množice agentov SD, ki so v štiridesetih letih bili poslani v Španijo, se je tam nastanil tudi zloglasni SD-obersturmfiihrer Otto Skorzenv, ki je svoj čas organiziral poslednji transport ponarejevalskega orodja v »alpsko trdnjavo«.
Pri presoji naraščajočega ponarejevanja dolarjev Je treba imeti pred očmi tudi to, da je ostal nedotaknjen celotni esde-Jevski aparat za razpečavanje ponarejenega denarja. Vsi preprodajalci SD so ostali nekaznovani, kar jih je moralo naravnost spodbuditi, da so ostali še naprej zvesti svojemu zločinskemu, obenem pa zelo donosnemu poslu. Njihove možnosti •e po letu 1945 nikakor niso zmanjšale, saj so se osebe, ki so se svoj čas izučile v ponarejevalskem in razpečevalnem aparatu SD oddelka VI-Wi RSIIA, po letu 1945 znašle na najvišjih položajih v raznih bankah in bančnih konzorcijih.
Vsi ti pojavi kažejo, da poglavje podtalnih denarnih transakcij za financiranje fašistične dejavnosti še ni zaključeno. Tako se danes maščuje popustljivost določenih krogov zahodnih zaveznikov po letu 1945 do ponarejevalcev in mešetarjev z esdejevskimi milijoni in do njihovih pomagačev.
Hitlerjev roparski zaklad v rokah njegovih dedičev deluje še danes proti življenjskim interesom ljudstva in narodov. 'ONEC
Kmetija — zemljevidi
Sprehodimo    se najprej po   njegovi dosedanji poti. Nenavadna je za kartografa, ki ga upravičeno lahko prištevamo med samorasle umetnike.
Zibelka rrm je stekla 18. novembra 1902. leta v Savijah pri Ljubljani. Ko je končal tri razrede osnovne šole, mu je umrla mati. Na njenem domu, v Suhadolah, sta takrat živeli dve starejši materini teti. Vzeli sta 12-letnoga dečka k sebi. Takoj je moral prijeti za delo na kmetiji.
Spal je, kot je bil takrat običaj, v hlevu in na seniku, čeprav je bil še mlad, se je hitro utrdil in delal vse. Kljub večurni košnji, celodnevnemu oranju in podobnim težjim opravilom pa je vedno še našel nekaj časa za svoje nagnjenje, s katerim se je že rodil. Na seniku je imel mizico in svetilko ter zaboj s knjigami, in to je bilo njegovo bogastvo, ki si ga je jemal v večerih. Bilo mu je šestnajst let, ko je šel na Grintavec. Da bi se lažje orientiral, si je prej izrisal natančen zemljevid Grintov-čeve skupine. Pozneje so zvedeli za njegov talent tudi drugi in začel je dobivati manjša naročila od šol in občin. Nekaterim je risal zemljevide domače okolice, drugim pa obsege in razporeditve njihovega ozemlja. Vse bolj pa si je želel zahtevnejšega dela.
Preobrat v njegovem življenju pomeni leto 1929, ko so ga poslali na pobudo takratnega okrajnega glavarstva v Kamniku v službo v Vojno geografski institut v Beograd. Drugi kartografi potrebujejo za pridobitev prakse tri leta, Selan pa je opravljal že vsa dela pri risanju zemljevidov po enem samem mesecu!
Vse bolj in bolj ga je vleklo domov, saj je imel -v Suhadolah družino in kmetijo, ki sta zahtevali očeta in gospodarja. Po letu dni se je vrnil, ko si je pridobil dovolj šn j o prakso pri risanju najrazličnejših zemljevidov, čeprav ga je drugače čakal zelo hiter karierski vzpon. Toda dem je le neprecenljiva vrednost? in raje je zopet stopal za plugom in se samo v večernih urah in v zimskem času ukvarjal z zemljevidi.
Njegovo delovanje je bilo razpeto med kmetijo in risanjem zemljevidov, kar gre sicer drug od drugega daleč vsaksebi.
Od šolskih do reliefnih prikazov
Takoj po vrnitvi iz Beograda je izdelal najprej precej šolskih zemljevidov — ročnih in stenskih. V nekaj letih je izrisal vrsto tu-
rističnih, planinskih, fizikalnih, panoramskih, upravno in ekonomskih ter avto kart.
Za posebne potrebe je naredil tudi geološke, industrijske, etnografske in celo lovske karte. Bavil se je še s prikazi govedorejskih, vinorodnih, hmeljarskih in podobnih predelov. Omeniti je treba tudi zelo pregledno vero-učno karto Palestine.
Izdelal je tudi več modelov raznih stavb — tovarno Lek in Utok, pozneje Hotel Stara pošta v Kranju, partizansko usnjarno v Kanižarici ipd. Posebno uspeli so umetno sestavljeni reliefi Kranja, Kamnika in Konrae.
Kako pomemben je dober zemljevid, ve vsak vojak. Orientacijo štejejo po važnosti takoj za orožjem. Med drugo svetovno vojno je Ivan Selan izdal partizanom mnogo tiskanih topografskih kart. Precej jim jih jc izdelal tudi samo zanje. Nemcem se je zdel sumljiv in odgnali so ga v Begunje. Pctzneje so ga odvedli v Salzburg, kjer so ga dodelili uradu za železniške novogradnje kot tehničnega risarja. Pri delu je, kolikor se je največ dalo, sabotiral. Bil je odlikovan z redom za zasluge za narod.
Ni še dolgo od tega, ko je izdelal za Avto-moto zvezo Slovenije podroben zemljevid v merilu 1:300.000 in je izšel tiskan pred dobrim mesecem. Za vsakega motoriziran, ga tu. rista je ta karta velike vrednosti, saj mu je nujno potrebna.
Posebno natančno in zamudno delo je risanje reliefnega zemljevida. Vendar se tudi tega ni ustrašil. Izdelal je reliefni zemljevid cele Slovenije .od Učke do Celovca. Najtežje pri tem je, da morajo biti spodnji deli upodobljeni v večjem merilu — kraški predeli, Alpe pa v manjšem, tako da je videti
ozemlje v perspektivi naravne oblike, hkrati pa se mora videti vsak grič, gora ali vrh tudi tako, kot se vidi z iste strani tudi s človeškim očesom. Selan je rešil tako, da si je zamislil razgledišče nad Kvarnerom v precejšnji višini in je objekte prenašal v omrežje perspektivno razvrščenih trapezov.
Kako izdela zemljevid ?
Ivan Selan pravi, da se do sedaj še ni nihče zanimal, kako podrobno nastane zemljevid, zato je pripovedoval še z večjim veseljem. Najprej gredo na teren topografi in ga posnamejo ter napravijo trigonometrijsko mrežo. Vanjo izpolnijo komunikacije, reke, gorovje ipd. Te podatke dajo v Vojno-gcografski institut v Beogradu. Ta material prevzamejo kartografi jn izdelajo toliko »originalen'«, kolikor je potlej barv na zemljevidu.
V tiskarni se zatem tiska vsak nanizani original posamezno in gre zopet tolikokrat v stroj, kolikor je barv.
V zadnjem času že uporabljajo take stroje, ki tiskajo dve barvi, to sta pravzaprav dva stroja, ki tiskata drug za drugim.
Za karte manjšega obsega izdela Selan originale za vsako barvo na podlagi kal as t r-siklh map. če jc karta manjšega merila, vzame za osno\ vo vojaške specialke z merilom 1:100.000,1:50.000 ali gene-ralšlabne z merilom 1:25.000. Ce hoče posneti večja področja, vzame za osnovo karte manjšega merila.
Na prvi original izriše konfiguracijo — oblikovitost ozemlja (gorovja, vzpetine, doline), kar napravi s pomočjo višinskih črt — izoliips. Le-te se v ravninskem svetu rišejo na 2,5, 5, 10, 20 in 100
"SREDAH 1 januarja 1970
—
GLA3 # 73. STRAN
metrov, v bolj nagnjenem terenu so na 20 m, v goratih območjih na 50, v velikih strminah pa na 100 m. V ska-lovitih predelih, kjer visinska črta ni mogoča zaradi nedostopnosti terena, pa nariše oblikovitost skaJovja po tamkajšnji naravi. Da je višinska oblikovitost bolje prikazana, napravi od morja do gorskih vrhov barvne gradacije, ki označujejo posamezne višine med izohipsami in določenima višinami. N. pr. od morja do 100 metrov zelenkasto, od 100-200 m svetlo zeJeiio-rumeno, do 500 m v rumenem tonu, nato rjavo, rdeče in vrhovi v svetlo sivi, kjer leži običajno sneg. Vsako tako nianso barve je treba plosk;, .no vrisati na film posamezno. Torej je toliko originalov za prikaz konfiguracije kot je barvnih ni-ans. Izohipse so tiskane s sivo ali rjavo barvo, skalovje pa je v bolj poudarjeni barvi — močnejša rjava ali •opija barva, lahko tudi oranžna. Da so na karti oblike bolj nazorne, je označena na določeni strani. Na drugih zemljevidih so sence narejene na južni strani, Selan pa jih dela na severni, saj je tako tudi naravno označeno in se tako tudi vidi.
Na original za modro barvo nariše celotno vodovje, ki ga zemljevid predstavlja'(izviri, obzidani studenci, vodni rezervoarji, tekoči in usihajoča studenci, močvirja, potoki, manjše in večje reke, bajarji, jezera, morja) in glo binske črte — izobate, ki se rišejo od površine morja navzdol v globino. Z modro barvo so označeni tudi časi vzponov v urah in minutah.
Za površino bajarjcv, jezer in morij napravi posebej ploskovni original za precej svetlejšo modro barvo kot za tisto, ki prikazuje gladino stoječih voda.
Sledi original za zeleno barvo, kjer so pri kartah večjega merila izrisani gozdovi, posamezne drevesne skupine, drevoredi, večje žive meje in posebno vidna posamezna drevesa na planem. Pri manjših merilih pa svetlo zelena predstavlja ploskve nižin in ravnin.
Naslednji original predstavlja komunikacije. Ceste so •Havadno potem cinober rdeče, pri avto kartah pa rjave. Svetlo cinober rdeče položi na ceste z umetnim cestiščem — asfalt, beton, kocke. Rumena bana pomeni makadamsko boljšo cesto, slabša adi s'aba cesta pa je prikazana samo z osnovno rjavo barvo. V karmin rdeči barvi je označena vsa kilometraža. Med važnejšimi oddaljenejšimi mesti je oštevilčena oddaljenost v krepkejših številkah, vmesne krajše razdalje Pa so izpisane manjše. S ci--nober rdečo barvo so obeležena P1'! planinskih in turističnih kartah markirana pota.
Na naslednji original izriše žalsznice — eno in dvotir-
ne, žičnice, naselja, hiše, cerkve, gradove, mostove, brvi, Ejpomoruike, tovarne, miline, lovske, planinske in pastirske koče, razvaline, kamnolome in gramoznice, pokopališča, kapelice, lesene križe in na planem stoječe kažipote, kar se vse potlej tiska v črni barvi. Na tem originalu so pokazani tudi železniški kolodvori, postaje in postajališča ter prevozni trajekti med obalo in otoki. Ce je zemljevid — na karto manjšega merila večina naštetih podrobnosti odpade zaradi preglednosti — nariše naselja s krogi in križci — pač po velikosti kraja. Vsa imena gora, krajev, naselij, predelov, voda in pokrajin ter naravnih in drugih znamenitosti izpiše ravno tako na ta original. Mejni prehodi so na šolskih zemljevidih označeni običajno s črno barvo; pri avtokartah pa z rdečo.
V nasprotju z drugimi zemljevidi, kjer so imena tiskana ali napravljena s šablo nami, izpisuje oz. izrisuje Ivan Selan vsa ta imena pro storočno in sicer v oblikah, ki ustrezajo določenemu geografskemu elementu. Izpisuje 10—12 različnih črk.
Ročno izrisani napisi, če so v redu izdelani, se ustrezneje prilegajo zemljevidu, značilneje poudarijo podane znake (naselje, gore, vode ipd.) in vsebino karte lahko zelo obogatijo, ker jih je možno na isti prostor s po trebnim izkrivljanjem vnesti dvakratno več kot navadnih tiskarskih ali celo ša-blonskih črk.
V kartografiji je ustrezna izdelava časopisja z visoko stilizacijo res najzahtevnejše in najdolgotrajncj.se delo, ki zahteva posebno koncentracijo duha in ročnih gibov. To je tudi vzrok, da v dosedanjem zmehaniziranem času vedno pogosteje vidimo industrijsko ali šablonsko »brezdušno« prirejene zemljevide. Kdo pa sc bo še danes ubadal z »nepotrebnim« trudom, ko je pa brez tega lahko tudi in še hitreje denar!
Kot zadnji original izdela državne, republiške in ostale meje in to v vijoličasti ali zeleni barvi.
Delovni č~s od 8. do 23. ure
Za en zemljevid je potrebno tudi do 16 posameznih    originalov, ki jih tiskarna drugega za drugim d otiska v skladno celoto.
Vsi originali se morajo po polnoma skladati (ujemati), da potem v tisku ne pride npr. voda na cesto, železnica na reko itd., kar bi se sicer v zelo ozkih dolinah prav lahko zgodilo.
Vse črtne originale riše Ivan Selan z raznimi ustreznimi peresi z izbranim tušem.
Zanimivo je, da se po njegovi krivdi še ni razmazal niti en primerek. Pri tiska-
nju zahtevnejših zemljevidov je tudi sam navzoč, da sproti določa ustrezne barve.
Zemljevidi, ki jih je on izrisal, so vsako leto natisnjeni v več stotisočih izvodih (predvsem šolski in turistični).
Pokazal mi je veliko primerkov domačih in tujih zemljevidov. Resnično so njegovi v primerjavi z drugimi prava umetnina, saj so neprimerno natančnejši in nazorne j ši.
Po potrebi gre Selan tudi sam večkrat na teren zaradi sprememb in novih podatkov.
S kmetijo se sedaj ne ukvarja veliko. Svoje posestvo je že v povojnih letih oddal v obdelovanje obdelovalni zadrugi, pozneje pa deloma agrokombinatu Emona. Tako sedaj živi samo za kartografijo. Njegov delovni dan se začenja okrog osme ure, konča pa ob desetih, enajstih. Z vztrajnim delom je tako narisal že 317 zemljevidov. Riše jih različno dolgo, tudi po leto dni. čeprav je že prekoračil 67. leto in n.i bilo njegovo življenje ravno lahko, mu je ostala roka mirna; železna volja ter smisel za red in lepoto pa ima že prirojeno.
Daljše zapise o talentiranem Ivanu Selanu so objavili že različni časopisi in revije po vsej Jugoslaviji. O njem so posneli tudi filmske novice z naslovom Seljak-kartograf. Je tudi član Geo grafskega društva Slovenije.
Vprašal som ga še, kaj želi v prihodnjem letu ljudem naše dežele. Pravi, da bi želel na svetu mir, vsakomur posebej pa mnogo sreče, zado voljstva in predvsem zdravja. Tudi mi, dragi naš kartograf, ti kličemo še mnogo zdravih in plodnih let!
Ivan Sivec
O
>
m
(TJ
o
»i—j
Škofja Loka
telefon 85-340
IZVAJA:
# slikopleskarska dela
# fasaderska dela
• brizganje plastičnih ometov
• polaganje zidnih in stropnih tapet
• polaganje plastičnih in sintetičnih podov
# Crkoslikarstvo
Dela izvajamo po nasvetih arhitekta Naše geslo: kvaliteta in zmerne cene
SE PRIPOROČAMO IN ČESTITAMO VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK ŠKOFJE LOKE
Nova bencinskt črpalka na češnjici pri Železnikih, prvi tovrstni objekt v Selški dolini Uslužbenci pravijo, da je dobro obiskana. — Foto: F. Perdan
ELRA
OVćIPIlćl
ki je zra iz nič
Menda ga ni stanovanja, hiše ali sobice, kjer bi v teh pustih zimskih dneh peči ne imele glavno besedo. Peči vseh vrst — na drva, premog, olje in plin — nam lajšajo življenje in odganjajo mraz, ki sili skozi okna, ki puhti iz zidov ter leze človeku pod kožo. če v bližnji trgovini z gospodinjskimi aparati vprašate, kaj se trenutno najbolje prodaja, bo odgovor vedno enak: grelci, peči, plinske bombe ... In če hoče kak uslužbenec tovarne plinskih oziroma električnih naprav vzeti dopust, je bržkone deležen hude kritike. Kaj pa misliš, tovariš, mu pravijo, sredi sezone smo. Raje premišljuj o nadurah, ne o dopustu!
Tudi v tovarni Elra škofja Loka delajo s polno paro. Srečo ima, kdor najde direktorja ali šefe posameznih oddelkov proste. Obiskovalci si dobesedno podajajo kljuko, telefoni zvonijo, tajnice so neprestano na nogah. "Iz pritličja, iz tovarniških obratov, prihaja zamolkel, enakomeren ropot strojev, ki bruhajo vijake, cevi, ohišja, spirale, gorilne panele in kdo bi vedel kaj še. Tako je vsako leto, ko pritisne mraz. Elrini grelni aparati preplavijo trg. Redki, vse bolj redki so Slovenci, zlasti Gorenjci, ki ne poznajo njenega imena. Le-to se blešči na kuhalnikih, pekačih, ročnih akumulatorskih svetilkah.
luksuznih kombiniranih štedilnikih, kodralcih las ter seveda na znanih plinskih pečeh aida, aida super, aida ca-talitic in super ser. Podjetje, ki je novembra lani slavilo 15-letnico svojega obstoja, si z naglimi koraki utira pot v sam vrh jugoslovanskih proizvajalcev gospodinjske opreme.
Toda začnimo od začetka. Elro so ustanovili leta 1954. O kakšni tovarni sprva kajpak ni bilo ne duha ne sluha. Podjetje, pravzaprav servisna delavnica za popravilo elektro in radio aparatov, je zaposlovalo vsega 15 ljudi. Nastanili so se v starem Koširjevem mlinu ob Selščici. Edini nalogi delavcev sta bi-
li opravljanje raznih servisnih storitev hi popravilo radijskih sprejemnikov, katerih število Je po vojni skokovito naraslo. Kasneje so pričeli izdelovati še električna spajkala.
Prvo važno prelomnico v razvoju Elre pomeni leto 1959. Tedaj je kolektiv postopoma opustil servisno dejavnost in se preusmeril na proizvodnjo avtomobilskih radijskih sprejemnikov, elektromotorjev za šivalne stroje, cigaretnih vžigalnikov in ročnih akumulatorskih svetilk. Hkrati je prevzel izdelavo šibkotočnih transformatorjev za Iskro Kranj. Nekaj mesecev kasneje so se lotili rekonstrukcije notranjosti bivšega nunskega samostana, saj jim je mlin sčasoma postal pretesen. Preselitev v nove prostore (leta 1961) in naglo večanje števila zaposlenih sta omogočila ponovno razširitev proizvodnje — tokrat na gospo dinjske aparate, kuhalnike in električne peči. Naslednjih nekaj sezon bo v kroniki Elre ostalo zapisanih z veli-
kimi črkami. Serije to namreč naglo rasle, rasla pa je tudi kvaliteta posameznih izdelkov. In že smo pri letu 1966, ko podjetje — po pogodbi z Iskro Ljubljana — prevzame proizvodnjo televizijskih stabilizatorjev. Prvo leto so jih naredili 45 tisoč, predlanskim 62 tisoč ... Obenem velja omeniti še en važen dogodek, drugo prelomnico, ki je nekdanji servisni obrat končno spremenila v to varno: priključitev pilarne Re-teče. Elri so*«e tako rekoč čez noč odprle možnosti za razširitev podjetja. Odločili so se, da bodo v Ratečah zgradili povsem novo, sodobno tovarniško poslopje. Leta 1966 so začeli s prvo fazo del in zanjo porabili 120 tisoč N din. Dve leti pozneje, ko je bila zaključena tudi druga faza gradnje, so že imeli na razpolago 1000 kvadratnih metrov veliko, moderno opremljeno dvorano. Vanjo se je preselila emajlirnica in kasneje tudi celoten obrat gospodinjskih aparatov. V tretji, najobsežnejši etapi, s katero so pri-
dobili nadaljnjih 5000 kvadratnih metrov površin, so za investicije potrošili 4 milijone in pol N din, dogradili tovarno, skladišča ter poslovne prostore in tako dokončno zapustili neprimerno poslopje bivšega samostana. Skupna naložba je znašala 6 milijonov 350 tisoč din; 35 odstotkov stroškov so krili iz lastnih sredstev, nekaj je bilo bančnih kreditov, ostalo pa posojila izvajalca del gradbenega podjetja Tehnik.
»Da smo zadnja leta ogromno investirali, je razvidno iz delitvenega razmerja med skladi in osebnim dohodkom, ki znaša 35:65,« so nam povedali v upravi. »Kolektiv sc je zavestno odpovedoval višjim prejemkom.«
Poprečni mesečni zaslužek na zaposlenega zares ni velik — le 970,00 N din (1955. leta 9900 din) — toda vodstvo tovarne upa, da bo kmalu naraste!. Uvajajo namreč nove tehnološke postopke in naglo dvigajo kvaliteto svojih izdelkov. Celotni dohodek obeta letos doseči 48 milijonov N din, kar je 380-krat več kot leta 1955 (12 milijonov S din). K temu bodo nedvomno precej pripomogli izboljšani proizvodi, zlasti plinske peči aida super, aida catali-tic in super ser, za katere se zanimajo češkoslovaški in vzhodnonemški kupci, ter luksuzni štedilniki, kuhalniki in kodralci las, s katerimi so uspeli osvojiti zahod-nonemško, avstrijsko in italijansko tržišče. Predvidevajo, da bo izvoz na konvertibilna področja leta 1970 dosegel vrednost 340 tisoč ameriških dolarjev.
»Prve plinske peči smo sestavili leta 1968. Začetne preglavice s slabimi gorilnimi ploskvami so bile kmalu premagane in danes jc kombinirana e'.ktrično-piinska Elri-na peč pri ras zelo iskano ter cenjeno blago,« pravi šef prodaje Brce. »Prodaja naših proizvodov nam zares ne dela nobenih težav, probleme imamo le zaradi pomanjkanja obratnih sredstev in zaradi nelikvidnosti trgovskih hiš. Razlika med terjatvami in obveznostmi tovarne je lani dosegla 5 milijonov N din, kar niso mačje solze. Želimo si stabilizacije trga in spoštovanja dogovorov.«
Zanimalo nas jc tudi, kakšni so načrti podjetja za letošnje leto. V upravi sodijo, da bo treba opustiti izdelovanje manj rentabilnih predmetov, hkrati pa povečati serije proizvodov, ki »vlečejo«. Edino specializacija namreč lahko privede dO še boljših poslovnih dosežkov.
370-članski kolektiv tovarne gospodinjskih aparatov Elra škofja i.oka se ob občinskem prazniku iskreno zahvaljuje vsem občanom, podjetjem in ustanovam, ki so kakorkoli pripomogli k rasti in razvoju podjetja, in jim želi obilo uspeha.
ALPLES Železniki
Na začetku našega zapisa si dovolimo kratek skok v zgodovino tega podjetja. 1. julija 1955. leta je bilo ustanovljeno medzadružno lesno podjetje MLIP Češnjica. Podjetje je nosilo takšno ime zaradi tega, ker so ga ustanovile kmetijske zadruge iz Selške doline. Ustanoviteljice so imele pred očmi dva cilja. Prvič, da bi se zaposlilo čim več ljudi iz doline. In drugič, da bi se obogatil les, katerega je v Selški dolini na pretek. Ob ustanovitvi je bilo v podjetju zaposlenih 323 ljudi, bruto produkt pa je znašal 306 milijonov dinarjev. Izdelovali so kuhinjsko opremo, zaboje, glasbeno pohištvo, sode ter žagan les iglavcev in listavcev.
Leta 1964 se je MLIP preimenoval v LIP. Ustanovitelj podjetja z novim imenom je bila skupščina občine škofja Loka. Takrat je bilo zaposlenih že 425 ljudi, bruto produkt pa je tudi močno narasel, saj je dosegel kar 1 milijardo 183 milijonov dinarjev.
1. januarja 1969. leta pa je j nastal ALPLES, tovarna pohištva Železniki. Podjetje ima trenutno 550 zaposlenih, bruto produkt pa bo dosegel približno 4 milijarde 300 milijonov starih dinarjev, realizacija pa 3 milijarde 750 milijonov dinarjev. Pomemben delež pri tem ima izvoz. Kar za 800.000 dolarjev ali dobro milijardo dinarjev vrednosti so lani izvozili na konvertibilno področje. To predstavlja na drugi strani četrtino vse prodaje. In še bežen pregled ALPLESOVIH proizvodov. Izdelujejo glasbeno pohištvo, prej so izdelovali radijska, sedaj televizijska ohišja, glasbene kabinete, predsobne garniture, raznovrstne omarice za čevlje, gradbeno pohištvo, zaboje ter seveda žagan les.
USPEH JE ODVISEN TUDI OD DOBRIH IN SPOSOBNIH KADROV
Večino zaposlenih v ALP-LESU predstavljajo polkvali-ficirani delavci. Pa tudi žensk je kar precej, saj jih je v
! množici zaposlenih skoraj polovica. V glavnem so zaposleni domačini. Ker pa v dolini ni dovolj delovne sile, so jo morali »uvoziti« s Primorske, in sicer predvsem nekvalificirana dekleta. Podjetje jim je moralo preskrbeti samska stanovanja.
ALPLES štipendira tudi lepo število ljudi. Okrog 70, in sicer na ekonomski, kemijski in biotehnični fakulteti, višji lesni šoli v Ljubljani, visoki komercialni šoli v Mariboru, na srednjih šolah in šoli za organizacijo dela v Kranju. Tudi med štipendisti je večina domačinov. Razen tega imajo v podjetju organiziran oddelek srednje tehnične lesne šole, ki jo obiskujejo delavci v popoldanskem času. S tako obliko izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja so pričeli 1967. leta in ima ta šola trenutno 14 slušateljev.
Vsako leto razpišejo prosta vajeniška učna mesta za mizarski poklic. Prav tako iščejo kandidate za šolanje na srednje   tehnični   šoli lesna
smer. Vsako leto zapored pa ugotavljajo, da kandidatov ni, tako za mizarske vajence kot za šolanje na srednji tehnični šoli mizarske smeri. Primanjkuje celo kandidatov za študij na fakultetah.
NEKAJ BESED O STANOVANJSKEM VPRAŠANJU
Takoj na začetku lahko zapišemo, da je stanovanjsko vprašanje v ALPLESU problematično, ker v preteklosti niso imeli dovolj sredstev, ki bi jih vlagali v stanovanjsko izgradnjo. Lani so sicer dobili pet novih družinskih stanovanj, vendar je to občutno premalo. Posebno zato, ker jc ALPLES izrazito mlad kolektiv in je zato med delavci veliko kandidatov za tako imenovano »družinsko življenje«. Letos nameravajo zgraditi na Cešnjici samski blok s stotimi posteljami, razen tega pa bodo tudi v drugih blokih preskrbeli nekaj družinskih stanovanj. Da bi delavci lažje prišli do »strehe nad glavo«, jim podjetje po svojih močeh tudi pomaga. Ena takšnih oblik so posojila v višini deset tisoč dinarjev, vezana na osemletni odplačilni rok. Razen tega pa bodo dajali posojila tudi zasebnim graditeljem stanovanjskih hiš.
Z REFERENDUMOM DO POSLOVNEGA SODELOVANJA S SLOVENIJALESOM
L januarja letos je steklo
poslovno    sodelovanje med
ALPLESOM in Slovenijale-som iz Ljubljane. Zakaj poslovno .sodelovanje oziroma partnerstvo s to veliko ljubljansko delovno organizacijo? Takoj na začetku moramo povedati, da pri tem ne gre za nekaj popolnoma novega, ker sta ALPLES in Slovenija-les doslej že sodelovala po trgovski plati. V novem primeru gre za razširjeno in še bolj poglobljeno sodelovanje. Podjetji bosta vodili skupno poslovno politiko na področju raziskave notranjega in zunanjega trga, oblikovanja izdelkov ter nabave ir, prodaje. Slovenijales pa je vložil tudi 500 milijonov dinarjev v osnovna sredstva ALP-LESA. V razmerju svojih vloženih sredstev nasproti vsem vloženim sredstvom bo Slovenijales udeležen tudi na ostanku dobička. Razen tega deluje posebni, skupni samoupravni organ, poslovni odbor imenovan. V njem sta dva člana Slovenijalesa, število članov ALPLESA pa je odvisno od razmerja vloženih sredstev. Potrebno je zapisati, da bo sodelovanje med obema delovnima organizacijama na področju nabave in prodaje veljalo samo takrat, kadar bo usluga Slovenijalesa enaka ali boljša od ostalih ponudnikov.
NOVI GLAVNI PREDELOVALNI OBRAT — PONOS ALPLESA
Ob upravni stavbi ALPLESA v Železnikih se dviga v nebo mogočna železna kon-
strukcija, pravo morje železnih stebrov in nosilcev. To je ogrodje novega predelovalnega obrata ALPLESA, tovarne pohištva.
Zaradi vedno večje konkurence, tako na domačem kakor tudi na zunanjem trgu, sc je podjetje ALPLES odločilo za rekonstrukcijo oziroma novogradnjo glavnega predelovalnega obrata — tovarne pohištva. Vrednost novega obrata ni majhna, saj bodo dela veljala kar tri in pol milijarde starih dinarjev. Novi obrat bo izključno namenjen proizvodnji tipiziranega omarastega pohištva, izdelanega po najsodobnejši tehnologiji in ob najboljši opremi. V ALPLESU pričakujejo, da bo novi obrat zgrajen in usposobljen za proizvodnjo v zadnji četrtini letošnjega leta. Proizvodnja v novem obratu bo zadovoljila številne kupce tako glede kvalitete kakor tudi cene.
Prav tako se popravlja obstoječa tovarna končnih izdelkov. Visoko mehanizirana bo in zato sposobna razširiti izbor glasbenega pohištva.
Sredstva za omenjeno novogradnjo in rekonstrukcijo so zagotovljena. Tretjino bo prispevalo podjetje samo, tretjino predstavlja kredit Gorenjske kreditne banke, zadnjo tretjino pa inozemsko posojilo. Ob tem je prav, da naštejemo vsa tista podjetja, ki sodelujejo ali šele bodo pri izgradnji nove proizvodne hale. Izvajalec je gradbeno podjetje Tehnika iz Ljubljane. Železno konstrukcijo bo izdelala Kcmooprema' iz Trebcnj na Dolenjskem, streho Termika iz Ljubljane, zunanji zid Komgrap iz Beograda, tehnologijo 'asi ni strokovnjaki, opremo bodo uvozili iz Zvezne republike Nemčije in Italije, nekaj pa bo tudi domače.
Ko bodo dela gotova in bo tovarna stekla, bo imel ALPLES iz Železnikov letno 10 milijard bruto produkta in za približno 2 milijardi dola'-jev izvoza.
S tem se bo tovarna pohištva ALPLES iz. železni'.ov uvrstiia med velike j t:;.-slovanske proizvajalce pohištva.
Naj na prošnjo ALPLESA iz Železnikov naš zapis končamo z naslednjimi besedami: Kolektiv tovarne pohištva ALPLES iz Železnikov čestita ob občinskem prazniku škofje Loke vsem delovnim ljudem v občini in jim teli abilo poslovuih uspehov!
-jk
GLAS * 26. STRAN
SREDA — 7. januarja 1979
za prodajalno DEKOR Kranj:
V spodnjih prostorih veleblagovnice Kakra v Kranju je bilo v ponedelejk, 5. januarja, dopoldne javno nagradno žrebanje vseh nakupov nad 50 din. Ob novoletnih nakupih je namreč veleblagovnica Kokra pripravila svojim kupcem tudi darilo v vrednosti 4 starih milijonov. Petsto kupcev bo prejelo v dar 500 ur. Izid žrebanja je objavljen v današnji številki. Na sliki: 6-letna Majda Vončina je delila srečo. — L. M.— Foto: F. Perdan
Izid novoletnega nagradnega žrebanja
500 ur za 500 kupcev
velelrgovskega podjetja KOKRA Kranj
Izžrebane so bile naslednje številke paragonskih blokov
za BLAGOVNI-		
CO Kokra Kranj:		
1. D 27	—	5375
2. D 23	—	5344
3. D 31	—	8328
4. D 11	—	5376
5. D 50	—	5304
6. D 22	—	5354
7. D 24	—	5369
8. F 43	—	4751
9. D 12	—	5341
10. D 21	—	5316
11. F 49	—	4752
12. F 37	—	4746
13. D 02	—	5365
14. E 04	—	9111
15. F 48	—	4751
16. D 39	—	5315
17. D 44	—	5317
18. D 30	—	5313
19. D 42	—	5363
20. D 40	—	9108
21. D 12	—	5351
22. D 41	—	5311
23. D 14	—	5315
24. D 25		7904
25. E 25	—	7950
26. E 12	—	1265
27. E 37	—	7919
28. D 03	—	8994
29. D 23	—	7944
30. E 04	—	7904
31. F 14	—	4767
32. D 23	—	1405
33. E*36	—	7919
34. D IS	—	8363
35. E 40	_	7903	76. E 36	_	6075	117. A 14	—	2919	158. E 11	—	9140
36. D 38	_	8931	77. E 48	—	6064	118. D 14	—	3220	159. E 37	_	9160
37. D 39	—-	8323	78. F 35	—	4075	119. D 25	—	3295	160. E 12		9122
38. D 05	—	8942	79. E 34	—	6067	120. D 25	—	3269			
39. F 48	_	3)00	80. F 41	—	4083	121. D 15	—-	3278			
40. E 35	—	7919	81. E 37	—	6075	122. B 29	—	7656	za prodajalno		
41. E 42	—	7947	82. E 23	—	6086	123. A 27	—	2905	TEKSTIL Kranj:		
42. D 47	_	1449	83. F 31	—	4064	124. B 32	—	7626			
43. E 48	_	7948	84. E 07	—	6017	125. A 32	—	2912	161. D 03	—	2195
44. E 10	_	7998	85. E 28	—	9867	126. D 30	—	3273	162. D 10	—	1366
45. E 03	_	7984	86. E 36	_	6063	127. A 24	—	2906	163. D 37 J- 1371		
46. E 06	_	7939	87. E 42	—	9870	128. A 28	—	9908	164. D 32	—	2146
47. E 20	_	7963	88. E 10	—	6072	129. A 12	—	2906	165. D 08	—	2136
48. D 44	_	2205	89. F 33	_	4047	130. D 09	—	3220	166. D 35	—	1361
49. E 47	_	7998	90. F 06	_	4006	131. A 17	—	2905	167. D 09	—	2140
50. F 04	_	3015	91. E 46	—	6070	132. D 08	—	3295	168. D 06	—	1323
51. D 35	_	2289	92. E 01	—	6075	133. B 30	—	7626	169. D 08	—	2148
52. E 14	_	1292	93. E 21	—	6063	134. D 04	—	3295	170. D 45	—	2135
53. E 17	_	7927	94. E 01	_	9869	135. A 37	—	9934	171. D 35	—	1322
54. E 33	_	7969	95. D 32	—	1087	136. D 32	—	3269	172. D 46	—	1322
55. E 38	_	5661	96. D 23	—	1037	137. D 14	—	3275	173. D 45	—	2181
56. E 22	_	7946	97. D 28	—	1089	138. A 19	—	2912	174. D 25	—	1386
57. E 46	_	7949	98. D 07	_	1072	139. A 12	—	2912	175. D 41	—	2136
58. E 42	_	7936	99. D 38	_	1066	140. D 15	—	3269	176. D 15	—	1377
59. E 06	_	7969	100. D 28	—	1091	141. E 50	—	9488	177. D 18	—	2182
60. E 02	_	5661	101. D 15	—	1079	142. F 01	—	4765	178. D 34	—	1368
61. E 37	_	0438	102. D 22	_	1021	143. D 49	—	2792	179. D 21	—	2141
62. E 12	_	7920	103. D 23	_	1066	144. E 23	—	9489	180. D 38	—	1394
63. E 34	_	7936	104. D 29	_	1077	145. D 32	—	2792	181. D 46	—	2136
64. D 21	_	2286	105. D 30	—	1095	146. D 21	—	2788	182. D 04	—	2124
65. F 17	_	2522	106. D 45	_	1084	147. D 15	—	2731	183. D 15	—	1366
66. E 32	_	7972	107. D 03	—	3205	148. E 45	—	9411	184. D 20	—	1327
67. D 12	_	2265	108. A 18	—	9908	149. E 50	—	9148	185. D 44	—	2196
68. D 30	_	8393	109. D 16	—	3295	150. E 10	—	9124	186. D 30	—	4436
69. E 41	_	7941	110. A 43	—	2905	151. E 37	—	3289	187. D 36	—	4436
70. F 16	_	2597	111. D 05	—	3269	152. E 35	—	9119	188. D 37	—	2104
71. D 44	_	1405	112. B 07	—	7656	153. F 36	—	1317	189. D 23	—	2114
72. F 08	_	4020	113. D 12	—	3218	154. D 33	—	5378	190. D 50	—	1397
73. F 44	_	4066	114. D 48	_	3270	155. E 12	—	3292	191. D 22	—	2183
74. F 02	_	4006	115. A 26	—	9908	156. E 19	—	9187	192. D 12	—	1374
75. B 15	—	6062	116. A 16	—	2904	157. E 22	—	9200	193. D 13	—	1374
194. 195. 196. 197. 198. 199.
200. E 09
201. E 49
202. 203. 204. 205. 206. 207. 208. 209. 210. 211. 212. 213. 214. 215. 216. 217. 218. 219. 220. 221. 222. 223. 224. 225. 226. 227. 228. 229. 230. 231. 232.
233. E 36 —
234. 235. 236. 237. 238. 239. 240.
3543 3541 3541 3512 3569 3568 3520 3520 3512 3520 3512 3568 3520 3514 3513 3514 3512 3570 3570 3512 3569 3543 3541 3513 3541 3568 3568 3512 3512 3543 3513 3566 3567 3514 3511 3567 3542 3513 3512 3542 3568 3542 9336 3520 3570 3514 3520
za prodajalno GORENJC Kranj:
241. E 01
242. D 19
243. E 44
244. 245. 246. 247. 248. 249. 250.
F 02 D 26 E 35
251. D 14
252. E 42 F
253. 254. 255. 256. 257. 258. 259.
D 43 D 33
260. D 08
261. E 43
262. E 04
263. E 42
9026 7854 9095 0003 8653 9029 9026 9092 0009 0009 8657 9092 0034 0034 9099 0006 9096 7889 8657 8655 9050 9034 9030
za prodajalno LIPA Kranj:
264. B 12 — 0415
265. C 11 — 1323
za prodajalno URA Kranj:
266. F 17 — 1324
267. F 31 — 1321
268. A 50 — 4496
269. F 39 — 1324
270. F 35 — 1325
271. F 05 — 1327
za prodajalno MIRA Kranj:
272. B 23 — 3484
273. B 15 — 3484
274. B 03 — 3488
za prodajalno BLED Bled:
275. D 27 — 3330
276. D 31 — 3337
277. D 35 — 3330
278. D 18 — 3341
279. D 29 — 3327
280. B 19 — 3047
281. B 20 — 3322
282. B 17 — 3061
283. D 29 — 3321
za prodajalno GRAD Bled:
284. D 36 — 4961
285. D 14 — 4961
286. D 25 — 4933
za prodajalno SLON Žiri:
za prodajalno VESNA Jesenice:
287.	D 21	—	2469
288.	D 39	—	2479
289.	D 07	—	2441
290.	D 47	—	2465
291.	D 04	—	2435
292.	D 48	—	2478
293.	D 33	—	2422
294.	D 34	—	2431
295.	D 44	—	2470
296.	D 27	—	2468
297.	D 39	—	2468
298.	D 06	—	2476
za	prodajalno		
21 ROVKA Žiri:			
299.	B 38	_	8359
300.	B 38	_	8376
301.	B 10	—	8302
302.	B 12	—	8355
303. B 14		—	8333
304.	B 31	—	8353
305. B 17		—	8356
306.	B 37	—	8356
307.	B 34	—	8331
308. B 49		—	8335
za prodajalno NOVOST Žiri:
309. E 36 — 4636
310. E 05 — 4649
311. E 21 — 4641
312. E 16 — 4643
za prodajalno MANUFAKTURA Gorenja vas:
313. D 44 — 3100
314. D 47 — 3083
315. D 19 — 3095
316. D 42 — 3081
317. 318. 319. 320. 321. 322. 323. 324. 325. 326.
0064 0030 0064 0052 0051 0011 0063 0064 0053 0057
za prodajalno KOKRA
Jesenice:
327. B 12
328. B 49
329. B 38
330. B 02
331. B 42
332. B 45
333. B 15
334. B 09
335. B 41
336. B 45
2664
2630 2624 2667 2621 2663 2661 2664 2627 2661
za prodajalno
METKA škofja Loka:
337. E 17 — 0255
338. E 21 — 0252
339. E 19 — 0255
340. E 29 — 0233
341. E 12 — 0237
342. E 31 — 0233
343. E 26 — 0243
344. E 05 — 0250
345. E 27 — 0239
za prodajalno DEKOR Jesenice:
346. E 02 — 1741
347. E 01 — 1788
348. E 37 — 1785
349. E 18 — 1741
350. E 19 — 1787
351. E 13 — 1785
352. E 41 — 1787
353. E 21 — 1787
354. E 03 — 1741
za prodajamo MOJCA Tržič:
355. E 38 — 4095
356. E 01 — 4094
357. E 37 — 4044
358. E 20 — 4032
359. E 09 — 4040
za prodajalno MOJCA Kranj:
360. F 18 — 2430
361. F 12 — 2431
362. F 29 — 2423
363. F 23 — 2428
364. F 05 — 2429
za prodajalno KOKRA Metlika:
365. Bil — 0386
366. B 21 — 0382
367. B 16 — 0338
368. B 23 — 0387
369. B 50 — 0387
370. E 23 — 0844
za prodajalno KRANJC Metlika:
371. A 31 — 6198
372. D 43 — 8226
373. D 48 — 8275
374. A 16 — 6197
nBDBBHUSN..^Lfm
Za blagovnico KOKRA Novi Sad je bilo žrebanje v Novem
Sadu, in to za 126 ur pod zaporedno številko 375 do 500.
Srečni dobitniki lahko dobijo ure s predložitvijo kopije para-
gonskega bloka v prodajalnah, kjer so blago kupili.
Vse srečne dobitnike naprošamo, da vzamejo ure najkasneje
do 15. februarja 1970 v prodajalnah, kjer so izžrebani. Po tem
roku veljavnost izžrebanih številk zapade.
Cenjenim kupcem se priporočamo za nadaljnjo naklonjenost.
SREDA — 7. januarja 1970
GLAS S 27. STRAN
[TTLF:iS}^S^ starosta povojne industrije v Selški dolini
KOVINARSKO PODJETJE
Z E LE Z NIKI
Avtor, ki se bo nekoč morda lotil izčrpne obdelave industrijskega razvoja Selške doline, ne bo mogel mimo dejstva, da je po drugi svetovni vojni najprej začela z delom tovarna NIKO Železniki, že leta 1946 so v njenih obratih pospešeno izdelovali pisarniški pribor. Leto dni kasneje, ko Je bil sprejet prvi petletni plan, ugotovijo, da bi zaradi odmaknjenosti in slabih prometnih zvez z republiškimi centri kazalo preusmeriti proizvodnjo na laboratorijsko opremo (šestila, tehtnice, centrifuge, mešalci itd.). Sčasoma je Stara stavba postala pretesna. Lotili so se gradnje nove tovarne Elektromotor, ki pa se je 1962. leta priključila naglo rastoči Iskri. Toda danes največje podjetje v Železnikih takrat ni bilo zainteresirano za program laboratorijske opreme. Slednji je zato ponovno Postal samostojen in prevzel staro ime — NIKO.
Leta 1963 ima tovarna NIKO zaposlenih že 80 ljudi in ustvarja 300 milijonov S din bruto produkta. Proizvodnja naglo raste, hkrati pa se znova preusmeri na pisarniški pribor. Danes je sestavljena iz treh vzporednih programov, saj izdelujejo industrijske palične sponke, vzmetne trakove (po naročilu) in najrazličnejšo pisarniško opremo.
Slednjo izvažajo v Libanon, Perzijo, Anglijo in Italijo. Kot so nam povedali, jim je uspelo osvojiti predvsem konvertibilna tržišča.
Tovarna posluje v starih neprimernih in že zdavnaj pretesnih prostorih, ki ovirajo naglo širjenje proizvodnje. Njihovi načrti sicer predvidevajo gradnjo novih obratov (in to najkasneje do leta 1971), vendar za zdaj zamisel
še ni zapustila papirja. Tovarna naj bi stala v Otokih, v spodnjem delu Železnikov, blizu Iskre.
In kadri? Primanjkuje jim strokovnjakov, inženirjev, tehnikov in visoko kvalificiranih delavcev. Sploh imajo z delovno silo na Selškem precejšnje preglavice. Bržkone je temu kriva oddaljenost od velikih mestnih centrov, ki mladim ni pogodu, delno pa tudi malce nižji poprečni osebni dohodki, ki so lani znašali okrog 900,00 din na prebivalca (kar velja tudi za tovarno NIKO). V Niku upajo, da bodo čez leto, dve prebrodili »kadrovsko« stisko, saj štipendirajo 10 dijakov srednjih šol, 2 redna in 6 izrednih študentov ter 12 vajencev.
Ob občinskem prazniku želi kolektiv tovarne vsem svojim odjemalcem, poslovnim sodelavcem in občanom obilo zadovoljstva in delovnih uspehov. — ig
Osem delavnosti podjetja
Obrtnik Škofja Loka je razmeroma mlado podjetje, ustanovljeno šele leta 1965. Preden skušamo analizirati njegovo dosedanje poslovanje, uspehe in razvoj, velja omeniti, da se je že na samem začetku znašlo v precej nezavidljivem položaju. Gospodarska poslopja, skednji, seniki, nekdanji živinski hlevi, slabo ohranjena skladišča kmetijskega orodja in vozov na bivšem nunskem dvorišču, ki so mu jih dali na razpolago, so bili večinoma neuporabni in potrebni temeljite obnove. Nekaj zastarelih strojev in kup obrabljenega orodja rudi ni vzbujalo zaupanja, zlasti ker je primanj-
kovalo denarja^za opremo prostorov in za nabavo vsaj nekaj novih delovnih sredstev. Člani kolektiva so bili zato prisiljeni zategniti pas in na račun osebnih dohodkov postopoma razvijati proizvodnjo. V prvem obdobju je tako podjetje zgradilo več delavnic in skladišč ter uredilo poslovne in upravne prostore. Do danes so uspeli pridobiti nad 1200 kvadratnih metrov novih površin in obenem ustvariti nujno potreben sklad obratnih sredstev. Delovna skupnost je hkrati neprestano širila obseg svoje dejavnosti in odpirala vedno nove obrate. Letos se je njih število povzpelo na 8.
KLADIVAR
ZIRI
Proizvodni program:
ELEMENTI MALE AVTOMATIZACIJE,
ELEKTROMAGNETI,
VIBRACIJSKI DODAJALNIKI,
PRECIZNA MEHANIKA
Se priporočamo in čestitamo vsem poslovnim prijateljem in občanom za občinski praznik občine Škofja Loka
To so mizarski, steklarski, parketarski, plastičarski, ke-ramičarski, slikopleskarski in ključavničarski obrat, razen tega pa še trgovina na drobno za gradbeni material. Vse omenjene dejavnosti so pretežno storitvene, namenjene finalni izgradnji' stanovanjskih prostorov.
O Mizarski obrat izdeluje stanovanjsko opremo po naročilu in po lastnih načrtih, gradbeno pohištvo po meri ter opravlja manjše mizarske storitve.
•
% Delavci iz steklarskega obrata zasteklujejo gradbene objekte ter brusijo, gravirajo in matirajo steklo.
# Parketarski.in plastičarski obrat sta se specializirala za individualne storitve, za nuđenje storitev graditeljem stanovanj in poslovnih prostorov. Njegovi mojstri polagajo parket, tapisom, likolit, podolit, vinazom in drugo.
$ Slikopleskarski obrat dela v glavnem v kooperaciji z gradbenimi podjetji, loteva pa se tudi storitev po naročilu zasebnikov.
% Delovni kolektiv je doslej dosegel že lepe uspehe, ki predstavljajo solidno podlago za nadaljnji razvoj podjetja. Ob občinskem prazniku želi vsemu prebivalstvu občine škofja Loka obilo uspeha.
ŠKOFJA LOKA
>
čestita vsem delovnim ljudem in občanom za občinski praznik Škofje Loke in priporoča svoje storitve.
KARTONAŽA, TISKARNA, KNJIGOVEZNICA, PLASTIKA IN LESNA
ZDRUŽENO PODJETJE »ISKRA« KRANJ TOVARNA
ELEKTROMOTORJEV ŽELEZNIKI
PROIZVAJAMO:
male elektromotorje, univerzalne kolektorske motorje, kondenzatorske asihronske motorje, lužne črpalke za različne izvedbe pralnikov, signalne sirene.
Izvažamo
v ZDA, Italijo, ZRN, Avstrijo, Romunijo in Turčijo. OBENEM ČESTITAMO DELOVNIM LJUDEM ZA OBČINSKI PRAZNIK ŠKOFJE LOKE.
Kmetijska zadruga Škofja Loka
VSEM ČLANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK ŠKOFJE LOKE IN OBENEM ŽELIMO SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1970
f
Radio
Poročila poslušajte vsak dan ob 3., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 24. uri ter radijski dnevnik ob 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 19.30.
SREDA
7. JANUARJA
8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.45 S pevcema Stanko Kovačič in Stanetom Man-cinijem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Odlomki iz jugoslovanskih oper — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Narodne pesmi z ansamblom in pevci bratov Avsenik — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Odskočna deska — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opera —- 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zabavna glasba iz studia radia Novi Sad — 23.40 Zaplešimo z orkestrom Bert Kampfert
Drugi spored
14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Igrajo majhni ansambli zabavne glasbe — 15.00 Melodije iz filmov — 15.35 Glasbeni vari-ete — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Revijski orkester Erncst Gold — 18.00 Melodije latinske Amerike — 18.35 Popevke na sprehodu — 19.00 Šoferjem na pot — 19.10 Panorama zabavnih zvokov — 20.05 Na mednarodnih križ-potjih — 20.20 Miniature za violo — 20.30 Mednarodna radijska univerza — 21.15 Koncert za klavir in orkester — 21,10 Žive misli -- 22.00 Raz-g! di no sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije
8. JANUARJA
8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje go->t( — i2.G0 Na današnji dan
— 12.10 Patetični koncert — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 čez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pesem iz mladih grl — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Lirika za otroke — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Koncert Komornega zbora RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas
— 17.05 četrtkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Morda vam bo všeč — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč otroci — 19.15 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Iz opusa Boga Lcskovica in Danile Švara — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albumov izvajalcev jazza — 23.40 Zabavna glasba iz studia radia Zagreb
Drugi spored
14.05 Parade zabavne glasbe — 15.00 Sodobni ritmi z majhnimi ansambli — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 17.35 Veliki valčki in uverture — 18.00 Popevke s tujih festivalov - 18.35 Z orkestrom Roger VVilliams — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 NaŠ intervju — 20.15 Večerni intermezzo — 20.30 Pričevanja o glasbi — 20.45 Renesančna instrumentalna glasba — 21.15 Za ljubitelje Havdna in Mozarta
— 22.00 Iz češke - vokalno instrumentalne glasbe — 23.30 Preludiji in fuge za orgle — 00.05 Iz slovenske poezije
9. JANUARJA
8.04 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Z ansamblom Moj mira Šepeta — 9.45 Nastopa ansambel Kolo iz Beograda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Chopin — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vokalni ansambli pojo — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Z izvajalci skladb za mladino — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 15.35 Glasbeni intermezzo — 15.40 Baletna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev —- 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minule z ansamblom bratov Avsenik — 20.00 Praški madrigalisti — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz-klub
Drugi spored
14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Filmska glasba — 15.00 Znane popevke v instrumentalnih izvedbah — 15.35 Glasbeni variete
— 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 17.35 Ples z majhnimi ansambli zabavne glasbe
— 18.00 Popeyke mediteranskih dežel — 18.30 Glasba za razpoloženje — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Igramo za razvedrilo — 20.05 Radijska igra
— 20.24 Glasbena predigra — 21.15 Nova dunajska šola — 22.00 Flandrijski festival 1969
— 23.30 Simfonija št. 1 — 00.05 Iz slovenske poezije
-1
Televizija
prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV
SREDA
7. JANUARJA
17 45 Poročila, 17.50 Obrežje, 18.15 Prenos športnega dogodka, 18.50 Smučarske štafete v Bohinju, 19.00 Nadaljevanje prenosa športnega dogodka, 19.35 Rezerviran čas, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20 30 3-2-1, 20.35 Na poti po Posavju, 21.21 Navihanka — I. in II. del baleta, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20 09 TV dnevnik, 21 01 Spored italijanske T V (RTV Zagreb)
8. J4NUARJA
17.40 Očala tetke Bajavaje, 18.15 TV obzornik, 18.30 človek — serijski film, 19 00 Propagandna oddaja, 19.05 Tema tedna (RTV Ljubljana) — 19.20 Zabava vas Jerry Levvis   (RTV   Beograd) —
19.50 Cikcak 20.00 TV dnevnik, 20.45 3-2-1, 20.50 Bratje Krramazovi — dramatiziran roman, 21.40 Shenandoah — ! seriiski film, 22.05 Poročila ] (RTV Ljubljana! — DruH I spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV ZacrCb) — 17.50 Daljnogled (RTV Beograd) — 18.30 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.00 Propagandna oddaja, 19.05 Svet na zaslonu (RTV Zagreb) — 19.20 Glasbena oddaja (RTV Beograd) 19.50 TV prospekt, 20.00 T V dnevnik <RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV
PETEK,
9. JANUARJA
16.40 Smuk za ženske, 17.45 Pravljica, 18.15 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.30 Jazz orkester RTV Beograd (RTV Beograd) — 19.00 Prva konferenca ZK Slovenije, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Gola ostroga — ameriški film, 22.05 Quiz 70, 23.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drt'rd spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Ivanhoe (RTV Zagreb) — 18.30 Jazz (RTV Beograd) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb L 19.05 Znanost (RTV Beograd) — 19.50 TV
Kranj CENTER
7. januarja zah. nemški barv. film HELGA IN MI-CHAEL, II. DEL ob 16., 18. in 20. uri
8. januarja amer. barv. CS film NEVARNA SMER 7000 ob 16., 18. in 20. uri
9. januarja amer. barv. CS film NEVARNA SMER 7000 ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽIČ
7. januarja amer. barv. CS film JUNAKI ZAHODA ob 16., 18. in 20. uri
8. januarja švedski barv. ril m STRELJAJ P^VT, FREDY ob 16., 18. in 20. uri
9. januarja angl. film OB PRAVEM ČASU ob 16. in 18. uri, premiera franc barv. filma NEVESTA JE BILA V ČRNEM ob 20. uri
Kamni!-. dom
7. januaria angl. film OB PRAVEM ČASU ob 17.30 in •19.30
8. januarja and. film OB PRAVEM ČASU ob 17.30 in 19.30
9. januarja angl. film OB PRAVEM ČASU ob 17.30 ]n 19.30 '
Bled
7. januarja špan.-italijanski barv. film VREDNOST ČLOVEKA ob 17. in 20. uri
8. januarja špan.-itali janski barv. tilm VREDNOST ČLOVEKA ob 17. in 20. uri
9. januarja amer. barv. film
NA OBALI REKE ob 17. in 20. uri Radovljica
7. januarja amer. barv. film MAROKO 7 ob 18. in 20. uri
8. januarja angl.-amer. barv. CS film MORILEC BREZ ODGOVORNOSTI ob 20. uri
9. januarja amer. barv. cs film sledi VELIKE karavane ob 20. uri
Škofja Loka SORA
7. januarja amer. barv. vv film MOJI OTROCI, TVOJI OTROCI, NAŠI OTROCI ob 18. in 20. uri
8. januarja jugosl. barvni film most ob 20^uri
9. januarja jugosl. barv. film most ob 18. in 20. uri
Jesenice RADIO
7. januarja franc. barv. vv film krvoločna igra
8. januarja amer. barvni film ne DELAJ valov
9. januarja italij. barv. film
devica džungle
Jesenice PLAVŽ
7. januarja amer. barv. film ne DELAJ VALOV
8. -9. januarja franc. barv. film ZBOGOM, prijatelj
Žirovnica
7. januarja italij. barv. film PAST V GRAND CAMYONU
B^vje Mojstrana
8. januarja italij. barv. film PAST V GRAND CAMYONU
Kranjska gora
8. januarja franc. barv. film KRVOLOČNA IGRA
Javomik DELAVSKI DOM
7. januarja franc. barv. film ZBOGOM, PRIJATELJ ob 19. uri
Prešernovo gledališče v Kranju
SREDA — 7. januarja, Lev-
siik-Griin: KASTELKA ob 17. uri zaključena predstava za osemletko Stane Žagar
ČETRTEK — 8. januarja, Lcvsiik-Grun: KASTELKA ob 19.30 za red KOLEKTIVI i
PETEK — 9. januarja, Levstik-Grun: KASTELKA ob 19.30 za red KOLEKTIVI ii
Osnovne šole France Prešeren, Simon Jenko, Lucl-jan Seljak in Stane Žagar v Kranju in njihove podružnične šole bodo vpisovale novince v I. razred v nedeljo, dne 11. januarja, od 8. do 12. ure. Vpisovale bodo otroke, rojene v letu 1963. Mlajše otroke bodo vpisovale v L razred le na podlagi pritrdilnega mnenja strokovne komisije. Starši naj k vpisu privedejo otroka in prineso njegov rojstni list.
DELOVNA SKUPNOST OBČINSKEGA SODIŠČA V RADOVLJICI
razpisuje
delovno mesto namestnika vodje zemljiške knjige *
POGOJ: srednja šola
Poskusno delo 3 mesece, osebni dohodek po pravilniku sodišča.
Rok priglasitve 15 dni po objavi razpisa. Prijavi morajo kandidati priložiti šolsko spričevalo in kratek  življenjepis  s podatki o dosedanji zaposlitvi.
Prodam
Prodam 80 kg težkega PRAŠIČA. Sp. Bitnje 1, Zabnica
1
Prodam 8 mesecev brejo KRAVO in GNOJNO ČRPALKO na motorni pogon ali zamenjam za ročno. Vopovljc 19, Cerklje 2
Prodam. PRAŠIČA za zakol, šmid Ivan, Selo pri Bledu 25, Bled 3
Prodam PEČ na olje. Ogled od 15. ure dalje, špehar, Mrakova 1, Kranj 4
IHIIIIIHII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIII
Na Bledu potrebujemo manjši skladiščni prostor cca 30 do 40 m2 — v po.štcv pride tudi večja garaža. Prostor ne sme biti vlažen. Plačamo dobro. Ponudbe pošljite na naslov: Avbclj Peter, Radiomehanika in precizna mehanika. Bled, Gregorčičeva, telefon 77-410, p. p. 35.
iiiimiiiiiitmiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii
Prodam MOTORNO SLA-MOREZNICO ali zamenjam za DESKE oziroma DRVA. Spodnje Bitnje 25, Zabnica
5
Prodam PRAŠIČA. Grašič Anton, Tenetiše 4, Golnik 6
Prodam 4 do 5 mesecev staro TELIČKO in plemenskega VOLA. Suha 35, Kranj
7
Prodam 5 let staro KOBILO. Trboje 49, Smlednik 8
Prodam dva PRAŠIČA. Ra-kovec, Sp. Duplje 84 9
Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Kranj, Jezerska cesta 101 10
Prodam KUHINJSKO POHIŠTVO, SPALNICO s posteljnimi vložki in HLADILNIK. Ogled vsak dan od 14. do 16. ure. Gruden, Kranj, Kocjanova 22 11
Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 34, Cerklje 12
Prodam dobro ohranjen ŠROTAR. Sp. Bela 7, Preddvor 13
Zahvala
Ob izgubi naše drage mame, stare mame, babice in tete
Bizaj Leopolde
sc prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za vence in cvetje, Izrečeno so/alje ter spremstvo na zadnji poti Posebej se zahvaljujemo dr. Ilribcrniku, pevcem, g župniku in Srečku za poslovilne besede ob odpt iem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala.
žalujoči: sin Cveto, Vil jen, hči Zorka, Zofija, Doia in drugo sorodstvo Kranj, dne 30. decembra 1969
Zahvala
Ob prerani izgubi našega dobrega moža in očeta
Rckarja Matevža
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam nudili pomoč, izrekli sožalje, poklonili vence in ga spremili, na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Hriberniku za zdravljenje in lajšanje bolečin, g. župniku, gasilski četi in ZB Trbojc ter pevcem Društva upokojencev.
Žalujoči: žena Marija, sinovi in hčerke Lojze, Ivan, Mici in Marta z družinami, Jože ter sestra Angela z družino
Trboje, dne 30. decembra 1969
■ssaicjRaasaasKHBtEKE
Zahvala
Ob nepričakovani smrti moža in brata
Ober Urbana
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so se poslovili od nJega, ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni restavraciji Iskra za podarjeni venec, dr. Hriberniku za zdravljenje, č. gospodu duhovniku in pevcem za žalostin-ke. še enkrat vsem najlepša hvala.
žalujoči: žena, bratje, sestre in drugo sorodstvo
Stražišče, 25. decembra 1969
Prodam skoraj nov KABINET, novejši tip, na trda goriva. Kok/ški breg 1, Kranj 14
Prodam KRAVO, ki bo ta mesec teletila ali po izbiri. Lahovče 33, Cerklje 15
Prodam dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ znamke ve-ritas. Jelene Jožefa, Rateče 12, p. škofja Loka 16
Prodam mlado KRAVO, ki bo čez en mesec teletila. Vovk, Hlebce 14, Lesce 17
Po ugodni ceni prodam SMUČI olimpia, 180 cm z okovjem. Kejžar, Kranj, Mrakova 1 18
Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Visoko 72, Šenčur 19
Prodam mladega KONJA za kmečka dela in brejo KRAVO po izbiri. Jezerska cesta 44, Kranj 20
Kupim nov ali rabljen ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ. Bodovlje 2, škofja Loka 21
Kupim MIZARSKO STISKALNICO z železnimi vijaki. Tomše Franc, Ncmilje 16 p. Zg. Besnica 22
Stari^anjipL
Oddam SOBO dvema fantoma. Sandulovič, Zlato polje 15 a, Kranj 23
Prodam do strehe dograjeno HIŠO z lepim sadovnjakom na MJaki št. 2, Begunje. Informacije vsak dan v Zgo-šah 46, Begunje 24
i: •:,!i!!!i!!!:;i!i!t:i!iii'iii;!'!:'" =!::!!!:::!
STO LET ZABAVE IN CTIVA 7A ŠTIRI DINARJE NOSI IM SKRIVA V SEBI LE?A KlillŽICA — PAVLIHOVA STOLETNA PRATI! \!
V prodaji februarja!
Naročila sprejema
»PAVLIHA« p. p. 208 IV LJUBLJANA
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiMii
Dva študenta iz Sudana iščeta SOBO za 6 mesecev, v Kranju. EI man/ur Hasan, dijaški dom Kranj 25
Oddam SOBO za tri osebe. Naslov v oglasnem oddelku 26
Zakonca brez otrok iščeta SOBO za dooo enega leta. Golnik 14 27
Zaposlitve
Iščem INŠTRUKTORJA za nemščino za drugi letnik TSŠ. Ponudbe oddati pod »nemščina« 28
Iščem dva MIZARSKA POMOČNIKA. Hrana in stanovanje zagotovljena. Kern Ivan, Lahovče 66, Cerklje na Gorenjskem 29
Poštenega najditelja prosim, da mi proti nagradi vrne ŽENSKO DENARNICO z večjo vsoto denarja, izgubljeno na pol i od avtobusne 'postaje do Park restavracije ali od avtobusne postaje Kranj —škofja Loka. Frelih, Sr. Bitnje 66, Zabnica 32
Prireditve
PLESNA ŠOLA — DELAVSKI DOM — KRANJ organizira začetniški PLESNI TEČAJ v sredo, 7. januarja, ob 18.30 in nedeljo, 11. januarja, ob 8. uri, NADALJEVALNI PLESNI TEČAJ pa v četrtek, 8. januarja, ob 18.30 in nedeljo, 11. januarja, ob 10. uri.
Vsako soboto od 19. do 23. ure in nedeljo od 16. do 20. ure MLADINSKI PLES. 33
Izgubljeno | Ostalo
Izgubil se jc mlad črn PES. Sliši na ime ČRT. Vrniti ga proti nagradi, Kranj, Gasilska 4 30
Izgubil se je PES, istrski gonič, z rjavimi lisami. Poštenega najditelja prosim, da ga vrne proti nagradi. Žakelj, Delavska cesta 40, Kranj 31
S E M T A
skladišč« Kranj
Tavčarjeva  31.  tel. 22-05?
(bivši Exoterm)
V\M NUDI:
© najkvalitetnejšo moko
vseh vrst g) testenine »Bačvanka« 9 vse vrste živinskih
krmil po zelo ugodni
ceni
isce
za svojo restavracijo na Korenskem sedlu
natakarja ali natakarico
z znanjem nemščine. Prijavite se direktno v poslovalnici na KORENSKEM SEDLU.
Ra?naša!ko
za dostavo jutranjika DELO naročnikom na dom,
sprejmemo takoj. Dobe? zaslužek! Ponudbe   sprejema ČGP DELO, podružnica Kranj
Izjavljam, da so besede izrečene o Jamar Slavkotu iz Gorjuš št. 5, neresnične. Bcz-nik Franc, Gorjuše št. 72 34
Izjavljam, da so besede, ki sem jih iztekel o Karnar Tereziji iz Kranja, Škofjeloška 12, neresnične. Istenič Ana, škofjeloška 13, Kranj 25
Preklicujem izgubljeno ribiško izkaznico. Triler Jože, Kokra 36
OBVEŠČAM cenjene stran-ke, da je AVTOPRALNICA v čirčah prenehala z delom zaradi bolezni 37
Oddam DELAVNICO za kakršnokoli OBRT. (Sedaj avtopralnica Čirče) Kranj, SmledriiŠka 19 38
Velctrgovsko podjetje KOKRA — KRANJ
razglaša mesto
pripravnika
v kadrovski službi
Pogoji: dokončana višja upravna ali pravna šola.
Ponudbe sprejema veletr-govsko podjetje Kokra — Kranj.
Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515 1-135. — Telefoni: redakcijo 21-835 21860; uprava lista, ma-Iooglnsna in naročniška služba 22 152 — Naročnina: letaa 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 "o, popusta. Neplačanih oglasov   ne objavljamo.
Nesreče zadnjih dni
Na ravnem delu ceste prvega reda v Dovjem se je 2. januarja dopoldne pripetila prometna nezgoda vozniku osebnega avtomobila Stanislavu Koselju z Njivice pri Zidanem mostu. Ko je Koseljev avtomobil prehiteval neki tovornjak, je avtomobil zapeljal pri izogibanju preveč v desno stran ceste, ki je bila spolzka in poledenela. Avtomobil se je zato zaletel v železno ograjo. Za Koscljevim avtomobilom je v prekratki varnostni razdalji pripeljal Janez Pšenica z Jesenic in trčil v Koseljev avtomobil. Tedaj je z neprimerno hitrostjo pripeljal še voznik osebnega avtomobila Janez Pribošič iz Ljubljane. Pri zaviranju ga je zaneslo v levo, kjer je trčil v zidano ograjo. Ranjen ni bil nihče, škode na avtomobilih pa je za 9200 din.
V nepreglednem ovinku na cesti med vasjo Apno in Šen-tursko goro sta v nedeljo, 4. januarja, nekaj pred eno uro popoldne trčila osebni avtomobil, ki ga je vozil Jože Rebernik 6 Scnturske gore in voznik osebnega avtomobila Marjan Faj-far s Sp. Brnika. Nesreča se je pripetila, ker je voznik Fajfar v nepreglednem ovinku vozil z neprimerno hitrostjo. Ranjen ni bil nihče, škode na avtomobilih pa je za 8500 din.
L. M.
Ogenj zaradi slabe napeljave
V nedeljo zvečer je začelo goreti gospodarsko poslopje Soklič Leopoldine na Bledu, Grajska c. 19. Ogenj je nastal zaradi slabo izolirane po-
vezave med električnim kablom pgp in ppr kablom. Pogorelo je okoli pet kvadratnih metrov stropa. Požar so pogasili blejski gasilci.
Podaljšan rok za namestitev ključavnice
Zvezni sekretariat za notranje zadeve je izdal naslednje sporočilo v zvezi z začetkom veljavnosti določil o obveznem opremljanju vozil z zaščitnimi napravami.
»Glede na to, da začne s 1. januarjem 1970 veljati odredba pravilnika o napravah ln opremi za vozila na cestah in o tehničnih pogojih za določene naprave na teh vozilih, da morajo biti vsa osebna vozila opremljena z napravami za zavarovanje vozil pred nepooblaščeno uporabo (krajo), je zvezni sekretariat za notranje zadeve pregledal stvarne možnosti za uveljavitev te odredbe glede na rok in ugotovil, da zaradi objektivnih okoliščin, zlasti pa zaradi pomanjkanja naprav na tržišču, ni mogoče te odredbe docela izvajati. Zato je sprejel stališče, da bodo te obveznosti postopoma uveljavljali vse leto 1970,
tako da bo obveznost začela veljati za vsako posamično vozilo tistega dne, ko bo moralo biti v letu 1970 redno tehnično pregledano.
Prav tako so sklenili, da bodo s spremembo pravilnika natančneje določili, kaj bo veljalo kot naprava za zavarovanje vozila pred nepooblaščeno  uporabo (krajo). Kot take naprave se bodo poleg naprave, ki onemogo- j ča obračanje volana ali premikanja vzvoda menjalnika, I štele še naprave, ki delujejo i na sistem prenosa hi prepre- i čujejo obračanje pogonskih koles, kot tudi naprave, ki preprečujejo zagon motorja, i Te naprave bodo morale biti j stalno vgrajene v vozilo ali { posebej izdelane za zavaro- i vanje vozil pred krajo (togi vzvodi ipd.). Naravnane bodo morale biti tako, da jih ne bo mogoče vključiti med vožnjo.
-      J     'v'" ':-*r*    n.Fz:   „ *- *
Na zadnji dan starega leta se je pripetila prometna nezgoda voznici osebnega avtomobila Miri Založnik iz Domžal. V blagem desnem ovinku na cesti prvega reda med Bistrico in Nakloni je iz neznanega vzroka zapeljala v levo prav tedaj, ko je nasproti privozil voznik osebnega avtomobila Janko Mokorel iz Bistrice pri Tržiču. Pri trčenju je bila Založnikova huje ranjena in so jo odpeljali v ljubljansko bolnišnico, laže pa sta bila ranjena njena sopotnica ln pa voznik Mokorel. Škode na avtomobilih je za 11.000 din. — Foto: F. Perdan
Uspelo reševanje s helikopterjem
Podobno kot v drugih zimskih središčih na Gorenjskem je bilo tudi na Krvavcu med novoletnimi prazniki vse zasedeno. Prva letošnja ocena bi torej lahko bila, da je večina gorenjskih turističnih delavcev uspešno prestala preskušnjo, pa tudi novoletne praznike.
Na Krvavcu pa so gorski reševalci zabeležili še en us-
peh. V noči od petka na soboto je nemudoma hudo zbolel dr. Volavšek Bruno. Potrebna je bila takošnja pomoč. Zato so v reševalno akcijo vključili helikopter, ki je v zgodnjih jutranjih urah na Krvavcu uspešno pristal in še pravočasno prepeljal dr. Vo-lavška v ljubljansko bolnišnico.
Zahvala
Zadnja akcija gorskih reševalcev je tako ponovno pokazala, kako uspešno je lahko v kritičnem trenutku reševanje s helikopterjem, žal pa sedanji helikopter ne ustreza gorenjskih prilikam in bi za tovrstno reševanje potrebovali čimprej večjega in močnejšega.
A. 2.
Ob nenadni izgubi našega dobrega očeta
Franca Fajferja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, upokojencem, gasilcem, govornikom in pevcem, številnim prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, nam ustno ali pismeno izrekli sožalje ter sc z venci, cvetjem in toplim sočutjem poslovili od pokojnega očeta. Posebno zahvalo izrekam dobrim sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in g. župniku za poslednje spremstvo. Vsem prisrčna hvala. '
žalujoči: žena Francka, sin Francelj, Janez, Lojz, Tonček in hčerke Francka, Minka, Tončka, Vera in Ivanka z družinami ter drugo sorodstvo
Nemški rovt, 26. decembra 1969
Zahvala
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očka, brata in strica
Eržena Jožkota
Jurgovega ata
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam nesebično pomagali, mu poklonili cvetje, nam izrazili sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala pevcem, godbi, dr. Hriberniku, Lovski družini Jošt, posebno tov. Levičniku za ganljiv govor.
žalujoči: žena Francka in otroci . Kranj, 25. decembra 1969
Zahvala
Ob boleči izgubi našega dobrega ata
Janeza Potočnika
Beljcvega ata izpod Još ta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za pomVoč v težkih trenutkih, izrečeno sožalje ter darovane vence in cvetje. Zahvaljujemo se č. duhovnikoma, pevcem in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni tudi družini Potočnik iz Ljubljane za vso pomoč v težkih trenutkih. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin z družino, snaha Julka in vnukinja Cvetka ter drugo sorodstvo
Zabukovje, dne 29. decembra 1969
Obisk pri naših telesnovzgojnih ^ organizacijah
Spet živahno na Koroški Beli
Delo v TVD Partizan Javornik—Koroška Bela je spet polneje zaživelo, odkar je mesto predsednika prevzel Franc Iskra, nekdaj odlični tekmovalec v orodni telovadbi.
Društvo šteje 114 članov in deluje v posameznih sekcijah. Ima sekcijo za splošno in orodno telovadbo, za odbojko in za smučanje. Tako so letos pripravili izlet mladine na Pristavo, se udeležili društvenega tekmovanja v partizanskem mnogoboju za pionirke, republiškega tekmovanja v part. mnogoboju za pionirke, se udeležili zleta bratstva in enotnosti v Bihaču z mladinkami, vodniki so sodelovali na predelavah vaj za partizanski mnogoboj in vaj za zlet v Bihaću ter se udeležili tudi tečaja za vodnike amaterje. Predstavniki društva pa so bili tudi na posvetu partizanskih društev v Bohinju.
Odbojkarji so tekmovali v spomladanskem delu medobčinskega tekmovanja v odbojki ter v drugi slovenski ligi, smučarji pa so organizirali društveno tekmovanje v smučanju in sankanju na Pristavi. Poleg tega je bila v društvu organizirana predelava vaj partizanskega mnogoboja za jeseniško občino in organiziran tečaj vodnikov. Sedaj jc v društvu 7 oddelkov, 9 vodnikov in 3 trenerji. Tedenske vadbe pa imajo 14 ur.
člani društva pa so veliko časa posvetili tudi urejanju samega doma. Tako jim je s prostovoljnim delom, lastnimi sredstvi in s pomočjo občinske zveze za telesno kulturo uspelo, da so popravili streho doma in postavili drvarnico. *       Z. Felc
f , <    .       Pred velikimi športnimi dogodki 1.1970
X. svetovno padalsko prvenstvo na Bledu
Padalstvo sodi vsekakor med najmlajše športne panoge. Pa tudi med najprivlač-nejše — tako za tekmovalce kot za občinstvo. Padalo — poslednje upanje letalcem v nesreči, je postalo rekvizit športnikov, ki združujejo astronavtsko stanje breztežnosti z eleganco ptičjega leta in zagrizenostjo atletov v borbi za sekunde in centimetre. Gledalce»n pa čarajo na sinji-no neba nepopisni zračni balet in spektakel živopisanih padal.
X. — jubilejno — svetovno prvenstvo padalcev bo na letališču v Lescah pri Bledu od 6. do 20. septembra 1970. Na tem letališču je bilo leta 1951 tudi prvo svetovno prvenstvo. Na tem letališču ob prelepem Blejskem jezeru, pod vrhovi Julijskih Alp in Karavank, se pričenja pot padalskega športa v množičnost in tehnično dovršenost. Pred dvema desetletjema je vsega 17 padalcev in 2 padal-ki (naša Danica Rabuza iz-
Kljub dežju uspešno
Bohinj, 6. januarja — TVD
Partizan Bohinj, prireditelju današnje FIS 1-A tekaške smučarske tekme je zagodlo vreme, že v nedeljo zvečer je na solidno pripravljene proge začelo deževati. In 100 tekmovalcev in tekmovalk iz devetih evropskih držav se jc moralo pomeriti na skrajšani progi. Kljub temu pa je bila 5 km dolga proga odlič-.no pripravljena. Mladinci in članice so morali progo preteči dvakrat, člani pa trikrat.
V močnem nalivu se je točno ob 10.01 podal na progo Prvi mladinec Ugrin (Fuži-nar). Tekmovanje je tako steklo. Med današnje favorite za najboljša mesta so strokovnjaki za teke napovedali odlično pripravljene italijanske mladince. Napovedi so se uresničile. Med prvo desetorico sc jih je uvrstilo *ar šest. Od Jugoslovanov je Presenetil Gorenšek, ki je bil Ppti in šc mlajši mladinec Tanjikar (dvanajsto mesto). "Hi pa smo razočarani nad
mnogo obetajočem šimnicem, ki pa je le nekaj sto metrov pred ciljem odstopil in ni znal prenesti poraza naših na današnji tekmi boljših sovrstnikov.
REZULTATI: 1. Sartori (Italija) 35.33,6, 2. Moosbrug-ger (Avstrija) 35.56,8, 3. Za-non (Italija) 35.22,4... 5. Gorenšek (Jug) 36,57,6 ... 12. Tajniger (Jug) itd.
Za mladinci so se na razmočeno progo podale članice. Omeniti velja le, da so tekmovalke skoraj več kot za deset sekund zamudile na startu. Med njimi so bile najboljše tekmovalke iz ZRN in tekmovalke ČSSR pa tudi Bolgarke niso dosti zaostale.
REZULTATI: 1. Endler (ZRD) 39.17,6, 2. Mrklas (ZRN) 39.35,9, 3. Nadcjda (Bolgarija) 40.32,3... 18, Grilc (Jug) 44,47,8 itd.
V snežnem metežu se je ob pol dvanajsti pognalo na progo 42 članov. Na prvih petih kilometrih je vodil Rus Tara-
I kanov, drugi pa je bil Demel (ZRN). Od naših pa jc bil na odličnem devetem mestu Kcrštanj. V drugem krogu je Demel prehitel Tarakanova. Kerštanj pa je bil spet najboljši Jugoslovan. Na zadnjih petih kilometrih sc jc moral Demel boriti za zmago kar s petimi ruskimi tekmovalci. Čeprav je bil na začetku sezone bolan, je zanesljivo premagal svoje tekmece. Na 11. mesto se je plasiral najboljši Jugoslovan Kerštanj.
REZULTATI: 1. Demel (ZRD) 48.58,0, 2. Akenticv 49.06,2, 3. Tarakanov, 4. Vo-ronkov 49.33,2, 5. Nasedkin (vsi SZ) 49.53,8... 11. Kerštanj (JUG) 52.20,0 ... 15. Kobilica... 17. Dretnik... 19. Dornik (vsi JUG) itd.
Po teku nam je Alojz Kerštanj dejal: »Čeprav sem v drugem krogu mislil odstopiti, sem prebrodil krizo in končno prispel na cilj.
Jutri so na sporedu štafetni teki. D. Humer
ven konkurence) skakalo v 100-metrski krog, nekateri tudi zunaj kroga. Danes se borijo v petdeset metrskem krogu za centimetre, in za deseto prvenstvo pričakujejo organizatorji nad 300 tekmovalcev iz 30 dežel in več. '
Prav to — povezava gledalcev s tekmovalci je posebna mikavnost padalskega tekmovanja. Bled s svojim turističnim zaledjem in s svojo lego na meji treh dežel in globoko v srednji Evropi bo omogočil ne samo tekmovalcem, namreč tudi tisočem turistov in ljubiteljev padalskega športa, da sc udeleže tega jubilejnega tekmovanja.
Vse to pa bo najlepše zadoščenje jugoslovanskim delegatom, ki so natanko pred dvema desetletjema predlagali Mednarodni letalski organizaciji (FAI) organiziranje svetovnih tekmovanj tudi v
padalskem športu ter predložili kandidaturo Jugoslavije za organizacijo I. svetovnega prvenstva. Zadoščenje pa bo tudi za prva dva svetovna prvaka — Piera Larda in Monique Laroche, ki sta že obljubila, da prideta na Bled, kot tudi za Jugoslovane: Danico Rabuza-Lakovič, Janka Lutovca, Aca Staniča in ostale udeležence I. svetovnega prvenstva.
X. svetovno prvenstvo pa bo pomenilo posebno priložnost tudi za mlado reprezentanco Slovenije, ki ji je prizorišče tega prvenstva vsakodnevni vadbeni prostor. Lahko računamo za dostojno uvrstitev v lestvici svetovne elite tako — kot dosegamo v drugi letalski panogi — jaci ral s tvu, in seveda novo uveljavitev Bleda kot padalskega središča.
Transturist je bohinjskim smučarjem pripravil še eno presenečenje, poseben smučarski avtobus ali kratko skl-bus bo vsakih 20 minut obšel vse bohinjske hotele v dolini in tiste, ki bodo teleli smučati na Voglu in jih popeljal do postaje žičnice na Vogel, (jk) — Foto: F. Perdan
Od nedelje do nedelje
ALPSKO SMUČANJE — Na pobočjih Stena v škofji Loki je škofjeloški Transturist organiziral meddruštveni slalom za kategorizacijo za člane in članice. Največ uspeha so imeli zastopniki smučarskega društva Radovljica, ki so zmagali v ekipni konkurenci in osvojili prehodni pokal Gorenjske kreditne banke. Pri članicah je zmagala Magušarjeva na drugo oz. tretje mesto pa sta se uvrstil setri Bem iz Radovljice, četrta je bila Kramarjeva iz Tržiča, peto mesto pa je osvojila Kranj-čanka Medja. Pri članih se je najbolj izkazal Ljubljančan Kavčič, od Gorenjcev pa je bil najboljši Mlejnik Iz škofje Loke. Na peto mesto pa se je uvrstil Jeseničan Marolt.
Na Črnem vrhu pa so Jeseničani priredili veleslalom za starejše in mlajše mladince ter mladinke, ki je tudi veljal za kategorizacijo. Pri starejših mladincih je zmagal Bernik pred klubskim tovarišem Saksido z Jesenic. Pri mlajših mladincih je bil najboljši Tržičan Meglic, pri starejših mladinkah je osvojila prvo mesto Megličeva iz Radovljice, pri mlajših mladinkah pa se je najbolj izkazala Gazvoda z Jesenic.
SMUČARSKI TEKI — Na nočni tekmi v Gorjah je nastopilo več kot 100 tekmovalcev. Pri članih je zmagal Kerštajn (Jesenice), pri starejših mladincih Šimnic (Gorje), pri mlajših mladincih pa Burger (Radovljica). Ekipno je prvo mesto osvojila ekipa Partizana iz Gori j.
SMUČARSKI SKOKI — Na tradicionalnem mladinskem troboju mladinskih reprezentanc Koroške, Julijske Krajine ln Slovenije Je bil v slovenski reprezentanci najboljši Klemen Kobal, ki je osvojil drugo mesto in pustil tokrat že drugič zapored za sabo Danila Pud-garja. Zelo dobro pa je skakal tudi Franci Mesec, ki se je uvrstil na četrto mesto. Od gorenjskih predstavnikov v slovenski reprezentanci so se tekmovalci v kategoriji starejših mladincev uvrstili takole: 8. Norčič, 10. KHnar.
Med mlajšimi mladinci je bil od slovenskih tekmovalcev najboljši Mlakar Iz Logatca, ki jc zasedel tretje mesto. Pohvaliti pa velja še mladega Poljanska iz žirov, ki se je uvrstil na šesto mesto. Ostale uvrstitve Gorenj-<cev: 9. Legat, 11. Hafner In 13. Belančlč.
Na meddruštveni pregledni tekmi članov v Žlreh je zmagal Ljubljančan Prclovšek. Tekmovalci z Gorenjske pa so dosegli naslednje boljše uvrstitve: 3. Demšar (Jesenice), 4. Bogataj (Triglav), 5. Smolej (Jesenice).
Na meddruštveni tekmi v Kisovcu pa je med starejšimi mladinci zmagal Kranjčan Jože Kapušln, na tretje mesto pa se je uvrstil Cuznar (Jesenice). Med člani je bil od Gorenjcev najboljši Janez Bukovnik (Triglav), ki Jc zasedel tretje mesto!
J. Javornlk
GLAS
SREDA — 7. januarja 1970
Seja skupščine Kamnik
Začrtana pot
Na zadnji lanski seji občinske skupščine Kamnik je bilo izredno živahno, v posameznih trenutkih celo vroče kljub decembrskemu mrazu in bližajočim se novoletnim praznikom. Na dnevnem redu je bilo dvanajst pomembnih vprašanj, predvsem s področja gospodarstva.
Pri programiranju proračunskih dohodkov sc ocenjuje, da bi se skupni dohodki povečali od 14,160.000 din v 1969. letu na 15,600.000 dinarjev v letu 1970, kar predstavlja povečanje za nekaj več kot deset odstotkov. Občinski prispevki in davki sc v prihodnjem letu bistveno ne bodo menjali.
Predlagali so, naj stopnja prispevka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja ostane na dosedanji višini 4,38 odstotka. Ce bi stopnjo prispevka od OD iz delovnega razmerja znižali na 3,95 odstotka, kot so nekateri predlagali, bi v občinskem proračunu izpadlo 80 milijonov starih dinarjev. Ker pa so nakazane višje potrebe za prihodnje leto, posebno za narodno obrambo, socialno skrbstvo, prosveto, kakor tudi za upravo, komunalno dejavnost itn., je nemogoče za 80 milijonov znižati občinski proračun. Sicer pa v Kamniku skrajnosti ublažujejo na podlagi medsebojnih dogovorov, to je dogovorov o obremenitvi gospodarstva med občinsko skupščino in predstavniki podjetij.
Na podlagi enajstmesečnih podatkov v Kamniku pričakujejo, da sc bodo skupni dohodki občine povečali v primerjavi z letom 1968 za skoraj 14 odstotkov. Ocenjeni presežek skupnih dohodkov sc nanaša na nepričakovano visoko povečanje osebnih dohodkov ter na novo zaposleno delovno silo, večje potrošnje, ki ima vpliv na prometnem davku. Računa sc, da bodo letos dohodki občine pri proračunu večji za 400 ti-
Trčenfe na Polici
Včeraj (torek) ob 12.45 se je na cesti II r vasi Polica pri Kranju pripetila prometna nesreča med voznikom osebnega avtomobila BA-CD-243 Rafaelom Gartnerjem (1938) iz Torke pri škofji Loki in voznikom osebnega avtomobila M B 303-92 Milanom Ramškom (1945) iz Mute pri Radljah ob Dravi. — Voznik Gnrtncr je vozil mimo dveh stoječih osebnih avtomobilov in tako čelno trčil v nasproti vozeči avto Ramška. V Gaitnerjevem avtomobilu sta bila laže ranjena Roman Gartner (1965) ta Jožefa Fre-lih (i912) iz Zgornje Sorice. Odpeljali so Ju v ZD Kranj. Materialna škoda na obeh vozilih znaša okrog 10.000 dinarjev. A. 2.
soč in pri Temeljni izobraževalni skupnosti za 770.000 novih dinarjev. Za prihodnje leto naj bi Temeljna izobraževalna skupnost dobila 7 milijonov 154.035 novih dinarjev, kar znaša okrog 45 odstotkov skupnih dohodkov občine. Na seji občinske skupščine so sprejeli sporazum o financiranju vzgoje in izobraževanja ter odlok o financiranju vzgoje in izobraževanja v letu 1970. Tovariš Vinko Gobec, predsednik občinske skupščine, je na seji dejal, da se v prihodnjem letu šole ne bodo smele pojavljati na občini s prošnjami za dodatna sredstva, ker mora za manjše investicije TIS sama zagotoviti sredstva. Kar zadeva investicijsko politiko na področju vzgoje in izobraževanja pa bo potrebno ugotoviti potrebe za daljše obdobje. Nakazan program bodo v Kamniku izdelali prihodnje leto.
Razprava o predlogu stopenj za zdravstveno varstvo v letu 1970 je ponovno potisnila na površje več nerešenih vprašanj s področja zdravstva. Odborniki so zahtevali družbeno intervencijo na področju cen za zdravila. V zadnjih treh letih so se zdravila namreč podražila za 120 odstotkov. »Kontroliramo cene po gostilnah, trgovinah itn., nihče pa jih ne kontrolira v lekarnah,« smo slišali na seji. Sprejeli so prispevno stopnjo v višini 5,2 odstotka. Republiški skupščini bodo priporočili, naj zniža maržo v lekarnah. Upokojenci z nižjimi pokojninami naj se oprostijo plačevanja zdravil.
Precej kritike je bilo izrečeno na račun zobozdravstvene službe.
Razprava o predlogu plana dela kmetijske pospeševalne službe na območju občine Kamnik se je lotila vprašanja, kako na kamniškem področju pospešiti živinorejo. Na seji smo slišali, da je kamniško in domžalsko področje glede živinoreje najbolj zapuščeno v Sloveniji. Razprave so se udeležili tudi predstavniki Agrokombinata Emona, ki naj bi po mnenju odbornikov prispevali večji delež pri pospeševanju živinoreje. Ob koncu seje so izdali soglasje, da se tovariš Vinko Dobnikar, predsednik občinskega sindikalnega sveta Kamnik, imenuje za ravnatelja osnovne šole Tomo Brejc v Kamniku. Prav tako so izdali soglasje, da se za načelnika davčne uprave pri občinski skupščini imenuje Ivan Križnik. Imenovali so občinsko komisijo za pomoč pri sestavljanju statutov delovnih organizacij. Odborniki so sc strinjali, naj pretežni del za letos zbranih sredstev za stanovanja borcem podelijo kol posojila, ker bo le tako lahko rešenih več prošenj.
J. Vidic
Prva vlečnica JLA
»Ideje, da bi za potrebe Jugoslovanske ljudske armade pri nas zgradili smučarsko vlečnico, so bile žive že nekaj časa, vendar nam je šele sedaj uspelo,« je dejal v ponedeljek, 29. decembra, ge-neralpodpolkovnik Janko Se-kirnik.
Ta dan so nekaj po dvanajsti uri na Rudnem polju na Pokljuki slovesno odprli 500 metrov dolgo smučarsko vlečnico za potrebe JLA. Komandant poligona podpolkovnik Janez Lušina je v pozdravnem govoru dejal, da gre največja zasluga in zahvala za to žičnico podjetjema Transturist, ki je žičnico
zgradilo in GG Bled, ki je JLA, dalo na voljo teren pod Viševnikom. Žičnico sta slovesno odprla generalpod-polkovnik Janko Sekirnik in zastopnik Transturista Janez Korošec.
Nova vlečnica bo veliko pripomogla za hitrejši in lažji pouk smučanja v Jugoslovanski ljudski armadi. Cas učenja bodo s to napravo skrajšali za tretjino, kar pomeni, da se bo na tečajih na Pokljuki lahko zvrstilo znatno več pripadnikov JLA iz vse države kot do sedaj. Razen tega pa bodo novo smučarsko vlečnico lahko uporabljali tudi turisti, ki med
vsako zimo radi prihajajo na Pokljuko.
Nova vlečnica pa pomeni tudi lep primer sodelovanja med JLA in gospodarskimi organizacijami. Pripadniki JLA bodo namreč v zameno za vlečnico podjetju Transturist uredili smučarsko progo z Vogla v dolino Bohinja.
Otvoritve nove smučarske vlečnice Viševnik na Rudnem polju so se udeležili predstavniki ljubljanske komande JLA, nekaterih gospodarskih organizacij iz radovljiške občine, turistični delavci in predstavniki Smučarske zveze Slovenije.
A. Ž.
Slovenski otroci iz Trsta na Pokljuki
V zadnjih letih se je močno razvilo sodelovanje med Slovensko prosvetno zvezo v Trstu in Zavodom za počitniška letovanja v Ljubljani. Tako so obiski otrok slovenskih staršev iz Trsta med novoletnimi prazniki poslali v
Sloveniji že tradicionalni. Tudi letos jc 58 otrok od 8. do 15. leta preživelo novoletne praznike v Sloveniji. Od 26. decembra do 2. januarja so prebivali v počitniškem domu v Gorjah na Gorenjskem. Medtem so obiskali razne kraje
na Gorenjskem in uživali na snegu. V ponedeljek, 29. decembra, smo skupino, ki sta jo tokrat vodila zakonca Do-brila iz Trsta, srečali na smučiščih Šport hotela na Pokljuki. A. ž.