-ULuV-U-UU* JL1M Q J» UJu» JLU k>A-«U
KNJIŽNICA "TA. CEPPA N« 9
List izhaja vsako soboto zjutraj. PosamežnlcSt^jrfllFa ^to.hr. aa\ Šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celti^tM naročnina' 1000 Ur; polletna 500 lir; trimesečna 260 lig: mesacna ftffV’lir. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Capitolina štev. 3 - SelC-£tév.^A4rij>46 in, 44-047. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nelrankiran^rgispla.se ne' sprejemajo rokopisi in slike se ne vračajo. — Oliasi: vNjčtflinsu >ehega jstolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vriapPs*». -'v POŠTNINA PLOCANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST.
DELO
GLASILO KOIUlIKI§TltiB PARTIJK T.O.
Tovariš, prijatelj!
Ali si že dal svoj prispevek za demokratičen tisk?
^OBNOVLJENA IZDAJA LETO Vil. ŠTEV. 39 (3651
TRST - SOBOTA, 24. SEPTEMBRA 1955
CENA 20 LIR
Tržaški problemi in občinski svet
u
i1
Nekaterim ljudem se je zde- Trsta in pristajale v večjih ja-
" (Iranskih lukah, Benetkah, Bariju in Brindisiju, kamor so se
», da ima naša trditev, da se t5 tora občinski svet zanimati za #1 'se mestne probleme, tudi za 1 'se, ki niso administrativni, a j 0 nadvse važni in izražajo i snovne gospodarske in poli-< °c razvoje mesta, demagoški 'n čisto agitatorskega značaja. * »da dogodki so nam dali prav: [j rst, ki nima političnega prodni uvništva, je našel v občinskem 1 >etu ugledni forum, preko ka-H 'rega lahko dvigne svoj odločni 1 močan glas, ker je občinski , vet njegov zakoniti predstavnik, izvoljen od prebivalstva, če->rav z volilnim sistemom, ki md ga mi ostro obsodili.
Tudi opozicija predstavlja prebivalstvo, še več, predstav-j Ù večino prebivalstva zaradi kupnega števila glasov, ki jih I® prejela in zato z vso pravico '»deluje ne samo pri debatah , '»("inskega sveta, marveč je tuli » po nemajhnem upiranju,
i
* je bilo pred kratkim premazno dosegla priznanje pra-yi ''ce, da skupno z večino zastopa občinski svet in mesto pred j išjinii vladnimi organi pri nest ‘»sred nem obravnavanju naj-5 "jnejših in težkih mestnih proteinov. Končno je zadeva spio-.g ‘tega zastopništva pravica, ki 191° predvidevajo tudi še tako K Juerni ustavni sistemi, po juri-2 !‘»nih načelih sprejetih na splo-I# '»o v vseh zahodnih ustavah ; °da pri nas je ta pravica nadela na resne težave in nera-'»tnevanja s strani krajevnih "'garhičnih krogov, ki nočejo !'»voliti potrebnega demokra-ll‘uega razvoja v mestnem jav-Je"t življenju.
id Gospodarski problemi, ki z '*»h strani stiskajo mesto, so Po*"1! razpravljanj in povzeti v 0i »otnih resolucijah, ki so temelj veljavne zaradi soglasno-I ’’ pristankov, tako da je to da-, d r' delegaciji občinskih sveto-U1 'lleev funkcijo zakonitega za-,.e '»pstva, priznano od najvišjih i3.‘ ^'‘(Glavnikov vlade, ko je bila Nana v Rim, da urgira odo-lI* *jtev zakonskega osnutka o j, »'arijskem skladu, ki bo moral ■ "lunjih dneh doseči dokončno '/»britev senata. Ta prva po-|Vll,;Ušnja in dogodki, ki so sleali »i, zahtevajo, da zadobi obeska delegacija stalni značaj, " *• bi mogla koordinirati nepo-Vdne stike med najvišjim mejo'"»ih zastopništvom in central-?'nii vladnimi organi. Naravno da to ne prejudicira ustanO' U ."v<‘ odbora za obrambo kra-H# jvnih gospodarskih interesov, f "I so te dni predlagale vladne /anke, kajti že več časa zagori Ninno ustvaritev široke enot-fronte.
j j^daj se. pojavljata dva na-l a|jnj„ nadvse važna in nujna /»hlenia : vzpostavitev mnogih paških pomorskih prog z do-rhtvijo modernih in za blatni in potniški promet pri-»rrnih ladij ter mednarodna »nferenca za prosto luko. Ti 'e zadevi, ki se med seboj do-Injujeta zaradi znatnih skup-|Mi interesov, katere predstavna Ittn. Imata v občinskem svetu
stekali številni potniki z raznih strani Evrope. Naravno, treba je izboljšati železniško službo, vskladiti jo z velikimi mednarodnimi ekspresnimi vladi — in ne ukinjati vlake, kot se je nedavno zgodilo z vlakom iz O-stende in videli bomo, da bodo prav v Trstu ponovno vzcvetele stare pomorske proge.
Nadaljnji faktorji bodo učvrstili te možnosti bujnega razvo ja, posebno vedno intenzivnejši trgovski odnošaji med deželami ljudske demokracije, Češkoslovaško, Madžarsko in Poljsko in Ljudsko republiko Kitajsko ter Indijo. Katero pristanišče, če ne Trst, lahko služi na zadovoljujoč način tem naraščajočim stm jam prometa v novem ozračju mednarodne pomiritve, kot so nedavno priznali visoki pred stavniki vlade v zvezi z italijanskim uvozom in izvozom?
Tudi tokrat je torej potrebno, da se občinska delegacija poda v Rim in v neposrednih stikih s pristojnimi vladnimi organi doseže naglo uresničitev teh pravičnih zahtev.
Opaža se nestrpno pričakovanje v zvezi z bodočo mednarodno konferenco za tržaško prosto luko, ki je sklicana za november v izvedbo londonskih sporazumov. Naša Partija je že poslala vladnemu generalnemu komisarje predlog, da se te konference udeleži tudi kvalificirano predstavništvo mesta in občinski svet bo že na bodočih sejah pozvan, da sklepa o neki naši resoluciji v tem smislu. Potrebna je torej intervencija zainteresiranih Tržačanov na konferenci, ki bi morala imeti stalen značaj zaradi važnosti in raznolikosti problemov, posebno onih, ki se tičejo ureditve pomorskega in kopnega prometa, ki mu je treba dati ugoden in trajen razvoj v tesnem sodelovanju s številnimi državami, ki so bile povabljene na konferenco. Tuti te zahteve je treba urgirati —- posebno po ne pre' več zadovoljivih izjavah podtajnika zunanjega ministrstva — (iri centralnih vladnih organih, da se v celoti in nujno uresničijo. Občinska delegacija mora jasno in odločno postaviti to zadevo, ki ne dovoljuje obotav' ljanja, če se hoče resnično prispevati k ozdravitvi našega to žkega gospodarskega stanja, za gotovo in uspevajočo bodočnost Trsta.
odv. GIUSEPPE POGASSI
DRŽAVNI UDAR STRMOGLAVIL PERONA
General Lonardi imenovan
za novega predsednika republike
Vojaški odbor se je vdal - Peron se je skril na neki paraguajski bojni ladji - Na stotine prebivalcev Buenos Airesa je izgubilo življenje zaradi bombardiranja - Še vedno nejasen položaj
MESTNI SVET SOGLASNO ZAHTEVA ZAŠČITO TRŽAŠKEGA GOSPODARSTVA
XA,isi; VZPOSTAVIJO
tradicionalne pomorske proge!
Upor v Argentini, ki se je praktično začel že sredi pre-ekiega Julija, je ta teden prešel v akutno iazo. Upornikom je uspelo strmoglaviti t-crona in njegov režim ter postaviti na predsedstvo repuoiike generala uonardija. Peron se je »Krn na negi paraguajski topničarki, ki je bila zasidrana v ouenosayreskem pristanišču. Peronistične sile so v začetku j ,ui a računate s tem, da bodo premagale upornike. Toda pri tem so se zmotile; kajti številne vojaške enote so namesto, ca ut se borile proti upornikom, prestopile k njim.
stična diktatura, ki je bila uvedena v državi s pomočjo prav tistih reakcionarnih in kleri-
lov. Ta režim se je posebno godba s «Standard Olir, ki iv
Po Perovovem odstopu so rezimovci postavili na oblast vojaški odbor. Ta je po kratkem obotavljanju, pričel pogajanja za premirje. Toda u-porniki niso odstopiti od svojih zahtev. Zato se je moral odbor vdati in sprejeti vse pogoje.
Nova vlada, ki je sestavljena iz samih visokih vojaških osebnosti, je med tem že pričela delovati. Med prve njene odredbe spada osvoboditev voditeljev julijskega upora, katere je Peronova vlada zaprla. Nova vlada je pozvala vlade, ki so akreditirane v Buenos Ayresu, naj jo priznajo. Iz Washingtona poročajo, da tam že preučujejo možnost priznanja nove argentinske vlade. To je vsekakor zelo značilno.
Nova vlada je tudi odredila, naj se mestom in pokrajinam, ki so bile preimenovane v «Predsednik Peron» in «Eva Peron», vrnejo prvotna imena. Poslanska zbornica v kateri so imeli peronisti absolutno večino, pa je bila razpuščena.
Upor, do katerega je prišlo ta teden, je peti v letošnjem letu. Z Veliko gotovostjo lahko trdimo, d;i je ta obenem zadnji upor proti Peronovemu režimu. Vse kaže, da so soudeleženi pri teh uporih tudi neargentinski činitelji, ki skrbno izkoriščajo spremembe v nastalem položaju in gospodarske težave, v katerih se je znašla argentinska država.
Ze ves teden prihajajo iz argentinske republike najrazličnejša poročila, ki so pogo-stoma v popolnem protislovju.
kalnih krogov, ki se jo sedaj strmoglavili. V tem času je preprečila marsikateri poiskus državnega udara. Ljudstvu je odvzela svobodo in demokracijo. 'Stremela je za,tem, da bi na osnovi korporativizma in s podporo delavskih množic u-stvarila «novo družbo». V resnici je pa bil Peronov režim popolnoma v službi interesov politike argentinskih zemljiških in industrijskih rnagna-
ugodno razvijal za časa zadnje svetovne vojne, ko so vladale izredno ugodne razmere za razvoj argentinskega kapitalizma, ki je omogočal industrijski razvoj ne le prehrambene, temveč tudi druge industrije, zlasti kovinarske in petrolejske. Po končani svetovni vojni pa so se te razmere precej spremenile. Država je zašla v kritičen položaj. Zaradi tega so nadaljnji poskusi uveljavitve argentinskega kapitalizma pod pritiskom, ki je prihajal iz Severne Amerike, popolnoma propadli. Peronisti so opustili vse nadaljnje prizadevanje za industrializacijo dežele. Izhod iz slepe ulice pa so iskali v tem, da so dajali vedno večje koncesije severnoameriškim monopolom. V posebno kaotičen položaj jih je spravila po-
dejansko uničila argentinsko «Yacimientos petroliferos fi-scales». Tega sporazuma ni hotel ratificirati niti argentinski parlament. K vsemu temu pa se je pridružil še spor s cerkveno hierarhijo, kateri je nedvomno v veliki meri pri-pogel,, da je prišlo do zrušitve Peronovega režima.
Demobilizacija na Bolgarskem
Kot vse ostale države ljudskih demokracij, je ta teden tudi Bolgarija sklenila, da zmanjša število svoje vojske in sicer za 18.000 mož. Ta sklep bo izveden do 31. decembra 1955. Bolgarska vlada je sprejela ta sklep zato, da bi pripomogla k izboljšanju mednarodnega položaja, utrditvi miru in zaupanja med državami.
Tržaški občinski svet je na seji, ki je bila v ponedeljek popoldne, razpravljal o vprašanju tržaških pomorskih prog in o zaščiti tržaškega gospodarstva. Po razpravi je bila soglasno sprejeta resolucija, katero je sestavil ožji odbor, sestavljen iz predstavnikov političnih strank zastopanih v občinskem svetu.
Na ponedeljkovi seji so spregovorili številni svetovalci. Naš svetovalec tov. Radich je v svoji intervenciji med drugim poudaril sledeče:
«Komunistična partija Tržaškega ozemlja je vedno zatrjevala, da je nujno potrebno vzpostaviti pomorske proge s čemer bi se omogočilo trgovanje z vsemi državami, neglc-de .na to, kakšna je njihova pilitič.ia ali socialna ureditev. Pred vsem pa je potrebno vzpostaviti vezi z Ljudsko republiko Kitajsko, z ostalimi deželami ljudske demokracije in z TNdjnim Vzhodom.
Prepričani smo, da sedanje perspektive vedno širšega po-mirjevanja na mednarodnem
S0VJETSK0-NEMŠKI SPORAZUM PODPISAN V MOSKVI
Nemška demokratična republika pridobila popolno suverenost
Sovjetska zveza je pripravljena umakniti svojo vojsko iz Nemčije, če bodo to storile tudi zahodne velesile - Sporazum o kolektivni varnosti bi lahko ugladil pot k združitvi nemške dežele
ob zaključku moskovskih razzato je kljub temu, da se je govorov izraža prepričanje, da položaj v zadnjih dveh dneh I bo sovjetsko-nemški sporazum kolikor toliko izkristaliziral, | prispeval h krepitvi miru v še vse preuranjeno povzeti svetu in k vzpostavljanju zdru-povsem zanesljive zaključke o žene Nemčije kot miroljubne vsej zadevi.	in demokratične države.
Deset let je trajala peroni- Poročilo nadalje pravi, da
Nemška demokratična repu- so med razgovori razpravljali blike je postala popolnoma suverena država. Sama bo o-dločala o svoji notranji in zunanji politiki ter o odnosih z bonnsko republiko. Tozadevni Sporazum je bil podpisan v torek v Moskvi.
Poročilo, ki je bilo izdano
et' Rjavil o podporo, da bi mogli gjl1 ."i predloženi vladi ne samo v fi1 Nornost, marveč tudi v naglo '»lev.
0z , *Ltr se tiče prve, so občinski 61 in vodje skupin sporazum-i» k'>lavili enotno resolucijo, ki
»P6 h(, it
ta,
I jf.bila predložena na ponedelj-13 -n 1 izredni seji in soglasno odo-sK«1 /''tla, kot to zahteva važnost za-
TEDEN POLITIČNEGA ŽIVLJENJA V ITALIJI
Togliatti poziva vlado naj preusmeri svojo politiko
Razpravljanje o zunanji politiki v parlamentu
V nedeljo je bil v Genovi | pravnosti vseh državljanov, nekoč tudi v novem položaju vsedržavni festival «Unità», Zato je danes demokratično gi- Vsi resnični demokrati zdru-katerega se je udeležila veli- ban,e močno zainteresirano v
've. Znana je usoda tržaških ,v ""lovskih prog in posebno -r !' j/»g na Vzhod in Daljni Vzhod, tj J.8» med najbolj tradicionalni p 'n dobičkonosnimi tržaškimi r /Timi in ki so toliko pro-, 'ja privabile v naše in v vsa Z '"Maniaca Jadranu. Običajni
'i j '"iki, skoro vsi tujci, so ve-y i 0 raic izbirali ta pristanišča . f /kdi njihovega geografskega j /"»taja in zaradi skrajšane dol-I j, Voti, ki jo mirno morje na-i, ,vlja še bolj ugodno ter so 10 ! i» k*1 razlogov prezirali ne sa-0V ,/! svoje atlantske luke, mar-: tudi genovsko pristanišče.
j y ostalem, teh nepobitnih . hlev ni mogel zanikati niti i ^"»vski župan, ki se pa opira j» | ,, "esmiselno trditev, da pred-}	Genova baje sa vsak na-
> <iSedež teh prometov. Ta tr-lCiiil i,,l>'f ne odgovarja zgodovinski k.jl	naše nedavne preteklo-
i *’ bo so te proge izhajale iz
‘‘iS,________________________
Novice iz Jugoslavije
^ Dubrovniku je bil usta-juVfii občni zbor Združenja I) !tg°sl°vanskih pomorskih pri-* j jjplič, katerega so se udele-'* 'sl.1 Predstavniki pristanišč in ledišč iz Reke, Zadra, Sibe-■Va’ Splita, Ploč in Dubrov-Na občnem zboru je bil b,j jet nov pravilnik za vsa r,!iktani®6a in izvoljen upravni 4“ iJ"»1' organizacije, katere sebo na Reki
ic*
y
j ti/ ,"edeljo je prispel v Jugo-'lvVl*''0 prv' podpredsednik Lletske vlade Anastas Miko-IW. Tu bo preživel svoje letne linice, v torek je Mikoja-'«(i^fejel jugoslovanski pred-’ bik Tito.
kanska množica delovnega ljudstva. Prišli so odposlanci iz vse Italije. Tudi iz Trsta je tega dne pohitela v ligursko prestolnico večja skupina tovarišev. Na festivalu je .govoril sekretar KPI tov. Togliatti.
«Pomiritev v svetu, je dejal tov. Togliatti, jasno kaže, da je politika sile brezuspešna. Podragi strani pa ta pomiritev priznava novo mednarodno stvarnost. Priznava dejstvo, da od osrčja E.vrope pa vse tja do daljne Azije in Daljnega Vzhoda živi na stotine milijonov ljudi najrazličnješih narodnosti v popolnem miru in pravem sodelovanju. Ti milijoni napredujejo prav zato, ker ne poznajo več izkoriščanja po kapitalizmu.
Na žalost pa Italija ni soudeležena pri procesu pomiritve. Prav v tem času izvajata vodilna skupina de in vlada dejanja, ki kažejo, da imata namen nadaljevati s staro politiko hladne vojne. To je potrdil sam Pantani, ki je izključil iz svoje stranke nekatere voditelje, ker so se udeležili mednarodnega kongresa za mir. To potrjuje tudi dejstvo, da je vlada privolila da se preselijo ameriški vojaki iz Avstrije v Italijo, da odklanja •zabilo, naj ,prizna pekinško vlado in naveže z njo trgovinske stike, da ni nobenega glasu o tem, kakšen bo odgovor na vabilo za obisk parlamentarne delegacije v Sovjetski zvezi.
Za tem je tov. Togliatti prikazal kako je italijanska politika polna kontradikcij. O-menil je poslanico predsednika Gronchija, padec Scelbove vlade, programatične Izjave ministrskega predsednika Segnila. «Vse to je kazalo, je dejal tov. Togliatti, da se je v Italiji nekaj spremenilo in je navdahnilo italijanske državljane z velikim upanjem. Toda z druge strani ni bila realizirana niti izjava o enako-
borbi za ukinitev pristojnosti vojaških sodišč glede zadev, ki se tičejo civilistov. V tovarnah so teptane demokratične svoboščine. Pri vsem ima še veduto veliko moči policija, katera se vtika v zadeve, ki je ne bi smele zanimati. Vse to se dogaja zato, ker obstojajo še politične in socialne skupine, ki skušajo nadaljevati s politiko, ki teži za zrušitvijo ustave».
Svoj veliki govor je tov. Togliatti zaključil s poudarkom, da je italijansko ljudstvo že izvedlo veliko revolucijo s tem, da je oboroženo vstalo proti nacistom in fašistom. Sad te revolucije je republiška ustava. Zato je potrebno, da kot
ženi stoje na braniku demokracije.
Ta te len se je pričelo redno zasedanje rimskega parlamen. ta. Na dnevnem redu je vrsta važnih vprašanj, o katerih bo parlament razpravljal in sklepal. Na prvem mestu je proračun zunanjega ministrstva
Ze na prvem razpravljanju je prišla do izraza težnja, naj bi se Italija v večjem merilu udeležila svetovnega dogajanja in naj bi zato postala članica Organizacije združenih narodov. Veliko pozornost na. tej seji je povzročil zlasti poslanec Bartesaghi, ki je bil izključen iz demokristjanske stranke zaradi nasprotovanja evropski obrambni skupnosti
tu^i o bnzujem 3estamtu zu-i.uUjin ministrov Sinih veiesil. Une strani puuuarjata, da bi razpravljanjem o ureuitvi nemšKin vprašanj morali prisostvovati tuui preastavniAi iNemsxe demokratične republike in Nemške zvezne republike.
Na„alje so razpravljali tudi o vprašanju nemških vojnih zločincev, Ki so zaprti v Sovjetski zvezi. Sovjetska vlada je izjavi.a, da je ugodno rešila to vprašanje in da bo sklep o izpustitvi jetnikov predložila v odobritev Prezi-diju Vrhovnega sovjeta ZSSR.
Na zaključni seji v Kremlju je imel zelo važen govor tudi sekretar Komunistične partije SZ Hruščev. V njem je med drugim poudaril, da ako bodo zapadne velesile primerno odgovorile ;ne konkretna miroljubna dejanja SZ za olajšanje mednarodne napetosti, bo Sovjetska zveza stavila še nove predloge. «Upamo, tako je nadaljeval Hruščev, da se bo duh Ženeve še bolj razvil in okrepil, ne kot neviden in nedotakljiv duh, temveč v obliki konkretnih dejanj, kot se je to uresničilo pri nas s tem, da smo zmanjšali oborožene sile za 640.000 mož, da smo' se prostovoljno . odpovedali pravicam na pomorskem oporišču v Burkkali in v številnih drugih primerih. Upamo, da bodo naši ženevski kolegi sledili tej
nja. Nuschke pa je dejal, da je bila zadeva nemških vojnih zločincev rešena že na sestanku, ki je bil preteklega julija t. j. ob priliki, ko sta bila Hruščev in Bulganin na obi-SKU v Berlinu. Hrejšnji teden je bil rezultat teh razgovorov sporočen tudi Adenauerju.
Po vrnitvi vladnega odpo-ilanstva v Berlin, je ministrski prelsednik Grotewohl izjavil, da bo njegova vlada storila vse mogoče za to, da bi prišlo do zbližanja z Bonnom in za postopno združitev nemške dežele. Nadalje je Grotewohl poudaril: «Sklenitev moskovskega sporazuma je pokazala, da je Sovjetska zveza najboljša prijateljica nemškega ljudstvo. Sedaj stoji pred Nemci naloga, da se razrešijo obveznosti, ki izhajajo iz pariške pogodbe, da to pogodbo nadomestijo s kolektivnim varnostnim sistemom in tako do-snejo do dokončne združitve». (Jlbricht pa je ob povratku v Berlin izjavil da je združitev Nemčije sedaj odvisna od popravkov, ki jih bo napravila bonnska republika v njeni
poprišču. h kateremu je prispevala zlasti Sovjetska zveza, omogoča preporod našega pristanišča in našega mesta. T > pa se more zgoditi le, ako bodo merodajne oblasti podvze-le tiste ukrepe, ki so potrebni za to, da bo naše mesto m naše pristanišče lahko še nadalje izvrševalo svojo zgodovinsko funkcijo na področju mednarodne trgovine. Prvi tak u-krep predstavlja predvsem obnovitev pomorskih prog.
Naše mesto je zelo zaskrbljeno zaradi tega, ker še niso bila realizirana niti najnujnejša krajevna gospodarska vprašanja in vprašanja našega ladjevja, ki je tako velikega pomena za preporod vsega našega gospodarstva. Zaradi tega, ker niso še rešena ta vprašanja, se v mestu vedno bolj širi brezposelnost, čigar posledice vidimo tudi v vedno številnejšem izseljevanju tržaških delavcev in iskanje zaposlitve v daljni tujini.
Zato pozdravljamo zahteve občinskega sveta, t. j. zahteve po obnovitvi' tržaškega pomorstva. Pri tem smo gotovi, da tolmačimo zakonite zahteve vsega urebivalstva».
Tudi svetovalec PSI dr. Tei-ner je podal zelo dobro intervencijo, v kateri je zlasti podčrtal, da se antagonizem med Genoyo in Trstom ne nanaša na morebitno dvoumno konkurenco, temveč, da gre le za pravično razdelitev ladjevja in ureditev pomorskih prog. Kritiziral je zadržanje raznih ministrstev do vprašanja obnavljanja. tržaškega pomorstva m zahteval, naj se takoj pristopi k, četudi začasnemu, reševanju tega vprašanja.
Svetovalec dr. Dekleva je pa med drugim poudaril, da bi bilo primemo, da bi, z ozirom na izkušnje iz prejšnjih
stari politiki. Nuschke p izjavil: «Ako ne bi bilo pariške pogodbe, bi lahko v najkrajšem času imeli združeno Nemčijo. Kaj je torej potrebno narediti? Ko se peljemo z avtomobilom po neki poti, a naletimo sredi nje na nepremostljivo zapreko, uberemo drugo pot. Pariška pogodba je nepremostljiva ovira za zbliža-nje in združitev obeh nemških republik. Za to, da dosežemo ta cilj je potrebno u-brati novo pot, treba je iti po|ne gospodarske krize mesta
izvajanju osnovnih ukrepov, Ki so oili najavljeni ze preu letom uiti in Katere še veano proučujejo;
opozarja na resolucije in memorandume o pomorstvu in ttiašKem pristanišču sprejete 18.il.is»2, Ii.i2.iya4 in 18.2.1955, ki so bile potrjene s strani beneškega občinskega sveta z resolucijama, sprejetima 19. februarja in 17. maja 1955. in katere so so-gu.no potrdili tudi župani jadranskih mest, parlamentarci, predstavniki gospodarskih kategorij in gospodarskih u-stanov na zasedanju 18. junija 1955;
upošteva da zahteve, formulirane v omenjenih resolucijah, predstavljajo nujni minimum, da se vrne jadranskim pristaniščem in predvsem tržaškemu pristanišču sposobnost za življenje;
z zadovoljstvom jemlje nz znanje obnovo redne potniške proge Trst - Severna Amerika z motornima ladjama «Saturnia« in «Vulcania» in okrepitev proge Trst - Južna Amerika s štirimi tovornimi ladjami.
upošteva izraženi namen pristojnega ministrstva, da se ustanovi trgovska proga Jadran - Daljni vzhod, okrepijo proge Jadran - Španija, Jadran - Severna Evropa in Jadran - Južna Afrika ier da se takoj premestita v Trst motorni ladji «Asia» in «Victoria»;
spodbujen spričo zagotovil predsednika vlade glede tega vprašanja izrečnih predstavnikom tržaškega občinskega sveta;
ugotav'ja, da > razpolagalo tržaško pristanišče leta 1939 s 31S.798 tonami linijskega ladjevja državnih pomorskih
časov, morala biti sestavljena | družb, sedaj pa razpolaga le taka delegacija, ki bo ponesla resolucije v Rim, ki bi v resnico predstavljala, vse delovno prebivalstvo in ne le predstavnike občine.
Resolucija občinskega sveta
Tržaški občinski svet vzemirjen razadi stal-
poti kolektivne varnosti».
I in zaradi hude zamude pri
VIDEMSKO SODIŠČE
BO SODILO BENEŠKO ČETO
Postopek je groba žalitev osvobodilne borbe
mi m ii Finsko
V ponedeljeg so v Moskvi podpisali sovjetsko-finski spopoli in da bomo z“naše"strani Ì l^zrun? 0 izročitvi vojaškega postavili še druge predloge»
Po podpisu sporazuma sta imela nemška podpredsednika
Ulbricht in Nuschke tiskovno konferenco. Na njej je Ulbricht med drugim izjavil, da so združitev Nemčije preprečili pariška pogodba in bonnski vojaški zakoni. Pripomnil je, da je združitev militaristične Nemčije neuresničljiva. Dejal je tudi, da je njegova vlada pripravljena pogajati se z bonnsko vlado zaradi zbliža-
X. zasedanje glavne skupščine Organizacije združenih narodov
V torek se je začelo v New Yorku X. zasedanje glavne skupščine Organizacije združenih narodov. To 'je prvo zasedanje, ki se vrši po prenehanju hladne vojne.
Ze na prvi seji je sovjetski delegat Molotov predlagal, naj bi sprejeli LR Kitajsko v Organizacijo združenih narodov. V zvezi s tem je predložil tudi posebno resolucijo, Tov. Molotov je svoj predlog utemeljil z dejstvom, da je prišlo na svetu do pomiritve in da bi sprejem LR Kitajske pomenil nadaljnjo etapo na poti, ki je bila zasnovana letos poleti v Ženevi.
Za Molotovom je spregovoril delegat ZDA Cabot Lodge in predložil resolucijo, ki poziva glavno skupščino OZN naj ves čas sedanjega zasedanja ne razpravlja o vprašanju spreje-
manja LR Kitajske v OZN1. To stališče je podprl tudi angleški delegat Nutting. Ta je dejal, da njegova vlada sicer priznava pekinško vlado, da pa se ji kljub temu ne zdi umestno, da bi vprašanje sprejemanja LR Kitajske v OZN povzročalo nasprotja za časa sedanjega zasedanja in da za to razpravljanje še ni nastopil primeren čas. Indijski delegat Krišna Menon pa je podprl sovjetski predlog in zahteval sprejem LR Kitajske v OZN. Zagovarjal je sprejem LR Kitajske v OZN trdeč, da je ta republika že na konferenci v Bandungu dokazalg, da sprejema načela OZN in da tudi sedanja pogajanja med ZDA in ‘LR Kitajsko, ki se vrše v Ženevi kažejo, da ne obstojajo taka vprašanja, ki bi jih ne bilo mogoče rešiti. Kljub temu, da so se za sprejem LR
Kitajske zavzemali še drugi delegati, je bil sprejet ameriški predlog, za katerega je glasovalo 42 delegatov, 12 delegatov je glasovalo proti, 6 pa se jih je vzdržalo. Proti a-meriškemu predlogu so glasovale sledeče države:	Burma,
Bela Rusija, Češkoslovaška, Danska, Indija, Indonezija, Jugoslavija, Norveška, Poljska, Švedska, Ukrajina in Sovjetska zveza Vzdržale pa se se sledeče države: Afganistan, Saudska Arabija, Egitpt. Izrael, Sirija in Jemen
Ta teden je zajel Mehiko hud orkan, imenovan «Hilda». V deželi je povzročil velikansko škodo. Zaradi njega je izgu bilo življenje 12 ljudi, preko 350 pa je bilo ranjenih. Poškodovanih je bilo okrog 90 odst. hiš, brez strehe pa je ostalo okrog 15,000 prebivalcev.
oporišča Porkkala Finski in sporazum, s katerim se podaljša veljavnost sporazuma med obemi deželama o prijateljstvu, medsebojni pomoči in sodelovanju iz leta 1948 za 20 lel|. F~la podlagi omenjenega sporazuma bodo sovjetske čete izpraznile vojaško oporišče Porkkala v treh mesecih po izmenjavi ratifikacij.
Oporišče Porkkala leži na južni strani prestolnice Helsinki. Po mirovni pogodbi je imela Sovjetska zveza pravico do trajne zasedbe tega oporišča. Sporazum o vrnitvi oporišča je bil podpisan točno na dan, ko je potekala 11. obletnica sovjetske zasedbe. Do te zasedbe je prišlo, kot je znano, zaradi obrambe Leningrada. Na osnovi določ'l mirovne pogodbe, bi moralo 'oporišče o-stati zasedeno po sovjetski vojski še za dobo 40 let. Kot vidimo se je tej pravici Sovjetska zveza sama prostovoljno odpovedala. Se več sedaj bo Finski prepustila vse zgradbe, ki jih je v času zasedbe postavila.
Vrnitev oporišča Porkkala ima vsekakor mnogo širši, lahko rečemo splošnejši pomen. Je resnični izraz teženi politike Sovjetske zveze, t.j. mirolju bne in spravne politike. Tudi sporazum o Porkkali lahko u-vrstimo med one velike, zgodovinske dogodke, ki so bili realizirani v teku letošnjega leta. Po avstrijski državni pogodbi, ženevski konferenci velesil. beograjskem sporazumu, tudi Porkkala lahko postane simbol postopnega urejevanja razmer. Tudi Porkkala bi morala služiti za vzgled drugim državam, ki imajo svoja opra rišča na tujih tleh.
Prvi fazi sodnega postopka proti pripadnikom bivše Beneške partizanske čete, je sledila še druga V sredo zvečer je preiskovalni sodnik izročil videmskemu porotnemu sodišču obtožnico proti 50 partizanom, le 7 partizanov je bilo oproščenih. Partizani, ki bodo prišli pred sodišče, so obtoženi vrste težkih zločinov:	ropov,
umorov, rekvizicij, dovzema svobode in celo veleizdaje domovine. Vse te zločine naj bi bili pripadniki Beneške čete povzročili v Nadiški dolini in dragih predelih Slovenske
Benečije po 8. septembru 1943.
Vse obtežilno gradivo je bilo zbrano s sodelovanjem okrog 100 ljudi, ki naj bi, utrpeli preganjanja, ustrahovanja, rekvi-zicije in celo umore nekaterih svojcev v času najbolj srdite partizanske borbe. Obtožnica, ki navaja vse te zločine, obsega okrog 100 strani.
Kot smo že svojčas poročali, je resnica o Beneški četi povsem drugačna. Predvsem moramo še enkrat poudariti, da je bila Beneška četa regularno vključena v sestav IX. korpusa NOV, ki se je boril kot priznan vojaški organ v sklopu zavezniške volske proti Nemcem in njihovim poma- nesrečo
gačem. Zato so člani Beneške čete, kot vojaki, izvrševali povelja, ki šo prihajala od po. veljstva in nikakor niso delali na svojo roko.
Se enkrat poudarjafho, da bi beneški partizani ne bili smeh priti pred sodišče in biti sojeni; kajti to dejanje je v polnem nasprotu z zakonom in mirovne pogodbe, po kateri se je Italija obvezala, da ne bo preganjala, ne nadlegovala pripadnikov oboroženih sil, če so v dobi od 10. junija 1940 do vstopa mirovne pogodbe v veljavo izražali svoje simpatije za stvar zavezniških in pridruženih sil, ali če so oktivno sodelovali v prid zavezniški vojski. Tudi zakon iz leta 1946 določa, da se ne sme preganjati nikogar, ki se je boril proti okupatorju in njegovim domačim pomagačem.
Zato je postopanje proti pripadnikom Beneške čete v polnem nasprotju zakonom in z obvezo, ki jo je Italija svečano sprejela.
To postopanje je obenem groba žalitev osvobodilnega gibanja, žalitev veličastne zavezniške borbe proti nacizmu, istočasno pa predstavlja potuho ostankom fašizma, ki je pahnil Italijo v tako veliko
s 56.046 tonami, medtem ko so se odhodi znižali od 1939, do 1944. leta s 650 na 240.
v celoti potrjuje v<e prejš-»je sklepe in
ZAHTEVA.
da se takoj ustanovijo oziroma okrepijo sledeče proge, ki bj ustvarile pravično ravnotežje v trgovski dejavnosti italijanskih pristanišč:
a)	Proga Trst-Dalini vzhod z najmanj 4 hitrimi motornimi tovornimi ladjami tako, da bo imela reden mesečni odhod in se bo dotaknila različnih pristanišč Indije in Daljnega vzhoda.
b)	Proga Trst - Južna Afrika z najmanj 3 hitrimi tovornimi motornimi ladjami, ki naj zamenjajo počasne In ne-odgovariajoče Liberty.
c)	Proga Trst - Severna Evropa s podvojitvijo sedanjih odhodov družbe «Tirrenta».
d)	Okrepitev proge proti Siriji z dvema novima 3.000 do 3.500-tonskima ladjama, da bo proga dvakrat mesečna.
e)	Proga Trst - vzhodna obala Jadranskega morja in (o mešana tovorno-potniška.
Občinski svet izraža prepričanje, da bodo pri bližnji obnovi konvencij za družbe PIN -»klicani lokalni strokovnjaki, ki trhli» dajo dejanski prispevek za rešitev vprašanj, od katerih je odvisna krepitev tržaškega gospodarstva.
Ameriški opomin zaradi Cipra
Ameriški zunanji minister Dulles je v ponedeljek poslal prvima ministroma Grčije in Turčije povsem slični brzojavki. v katerih ju odločno poziva, naj prenehata s «prepirom» o otoku Cipru, ker jim bodo sicer ZDA odrekle nadaljnje pošiljanje pomoči. Svoj grobi poseg je Dulles opravičil z zaskrbljenostjo za enotnost Atlantskega pakta, ki se je precej zrahljala po znanih', demonstracijah v nekaterih •urških mestih proti Grčiji.
Pred novim šolskim letom
Se teden dni nas loči od prt- pat rimski parlament le o teku šola živela in se razvijala je pred-
četka novega šolskega leta. Priprave na to so v polnem teku. Vpisovanje učencev je skoro zaključeno.
Kot slišimo, nam bo novo šolsko leto prineslo mnogo novosti. Govori se o številnih spremembah, o premestitvah učnih moči in šolskih funkcionarjev. Govori se tudi o tem. da bo iz službe odpuščena večja skupina učiteljev, kt IImajo Jugoslovansko državljanstvo. V novem šolskem letu ne bo več posebnih učiteljev za poučevanje italijanskega Jezika. Vsak razrednik bo poučeval tudi ta predmet.
Z novim šolskim letom pričakujemo tudi, da bodo uzakonjene slovenske šole na Tržaškem in na Goriškem. Po vsej verjetnosti bo o tem razpravljal in skle-
prihodnjega tedna. To pričakovanje Je tem večje ker je skoraj injo uzakonitev obljubil sam prosvetni minister Rossi ob priliki svojega nedavnega obiska v Trstu.
Povsem razumljivo Je, da se tržaški in goriškl Slovena vesele tega dogodka, saj Je dokončna ureditev in uzakonitev Sole naša davna želja in zahteva.
7. uzakonitvijo bo slovenska šola na Tržaškem in na Goriškem dobila svojo dokončro obliko In trajno veljavnost, Z njo bo urejeno tudi vprašanje učnih moči. Zagotovljen bo ves nadaljnji razvoj šole in izpodbila vsaka bojazen, da je slovenska šo'n, kot manjšinska šola, na stopnji manjvrednosti.
Toda za to, da bo slovenska
vsem nujno potrebno, da bo imela dovolj učencev. Zalo pa je, kot vedno, tako tudi sedaj nujno da slovenski utrok, slovenski dijak obiskuje slovensko šolo.
Dosedanji rezultati voliovanja kažejo, da se večina slovenskih roditeljev zaveda •• petni meri svojih dolžnosti do slovenske šole in da je le malo primerov oportunizma, ko tr. katerega koli vsestransko Izpodbitnesa razloea vpisujejo svoje otroke v neslovensko šolo. Sl oven sk i otrok, ki bo obiskoval slovensko šolo. se bo istočasno krt svoiega materinega jezika učil ludi italijanski Jezik In bo zato vsestransko usposobljen za svojo življenjsko pot. Zato, slovenski roii'e'Jt pogumno in samozavestno naprej z geslom: Slovenski Otrok, slovenski dijak spada v slovensko Solo!
KISIH KRILCEM
Da ugodi željam, ki so jih ob raznih prilikah izrazili tovariši in prijatelji, ki bi hoteli biti podrobneje informirani e razvoju gradnje socializma v deželah ljudske demokracije, gospodarskem in kulturnem življenju v teh deželah in v Sovjetski zvezi, bo naš list posvetil vsak drugi teden svojo drugo stran tem problemom.
S sodelovanjem novoustanovljenega Centra za kulturne stike z deželami ljudske demokracije, bomo objavljali informativne članke o Sovjetski zvezi, L.R. Kitajski, Poljski, Madžarski, Češkoslovaški Bolgariji, Romuniji in Albaniji. Rade volje bomo sprejeli predloge in nasvete, ki nam jih bodo dali bralci glede posebnih problemov, o katerih bi želeli biti točneje na tekočem.
Mìislimoi, da damo tako svoj deprinos za boljše poznavanje realnosti o gradnji socializma in živih izkušnjah dežel ki v praksi uresničujejo n<wo človeško družbo in imajo temeljno vlogo — kar so dokazali tudi zadnji mednarodni dogodki — pri utrjevanju miru v svetu in ustvarjanju vzdušja zaupanja, pomiritve in sodelovanja med državami in narodi.
Na ta način bomo imeli popolnejši vzpogled v sedanje stanje, črpali bomo zaupanje in vzpodbudo za nadaljevanje našega dela za mir, obrambo demokratičnih svoboščin in narodnih pravic, za obnovo Trsta, ki je v znatni meri odvisna od uresničitve politike prijateljstva in sodelovanja z deželami ljudske demokracije.
Neuničljiva moč in sila dežel ljudske demokracije
Narodi dežel velikega socialističnega tabora in vsi napredni ljudje so pred kratkim slavili 11. obletnico L. R. Poljske in L. R. Romunije, 10. obletnico L. R. Koreje in L. R. Vietnama in 11. obletnico strmoglavljenja fašistične diktature v Bolgariji. Uspehi, ki so jih gornje dežele dosegle v izgradnji socializma, še enkrat potrjujejo življenjsko silo in trdnost ljudsko-demokra-tičnega režima ter brezmejne ustvarjalne možnosti narodov, ki so se za vedno osvobodili kapitalističnih verig in vzeli usodo v svoje roke.
V letih po drugi svetovni vojni je prišlo v deželah ljudske demokracije do globokih preobrazb in to, zahvaljujoč se temeljnim demokratičnim in socialističnim spremembam. Za časa vladanja izkoriščevalskega razreda so bile dežele, kot Madžarska, Romunija, Bolgarija, Albanija dejansko polkolonije za-padnih sil. Danes se je obličje docela menjalo. Industrijska proizvodnja je od dva do dva in pol krat višja od predvojne. Nagel razvoj predvsem težke industrije, je ustvaril neobhodno potrebne pogoje za še hitrejši razvoj kmetijstva in njegovo preobrazbo na socialistične temelje, za stalno naraščanje materialnega blagostanja delovnih ljudi, za večje širjenje javne izobrazbe, znanosti, literature in umetnosti.
Kar daje neuničljivo silo in solidnost deželam ljudske demokracije je to, da je na oblasti ljudstvo, ki ga vodita delavski razrpd in njegova preizkušena predstraža :	komunistične
in delavske partije, ki v vsem svojem delovanju črpajo nesmrtne nauke Marksa, Engelsa. Lenina in Stalina. V borbi za ljudsko oblast in socializem so partije skovale trdno zavezništvo
Ob II. obletnici
osvoboditve Bolgarije
delavskega razreda in delovnih Sovjetska zveza in dežele ljud-kmetov, ki je temelj ljudsko-de-1 ske demokracije gredo pre-mokratičnega režima.	| raočrtno po poti, ki jo je začrta-
la Ženeva. Dokaz temu so oči-
Bratsko nerazrušljivo prijateljstvo vseh narodov tabora miru, demokracije in socializma, z na čelu Sovjetsko zvezo in L. R. Kitajsko, je vir moči in solidnosti dežel ljudske demokracije. To prijateljstvo je živ izraz načel leninizma, proletarskega in-lernacionalizma in sijajen vzgled za narode vsega sveta, ki ljubijo mir.
V deželah ljudske demokracije so prešle tovarne in podjetja v roke ljudstva. Brezposelnost je bila za vedno odpravljena, kot je bila odpravljena velika zemljiška posest in zemlja pripada tistemu, ki jo obdeluje. Delovne množice so si pridobile pravo svobodo : rešene so bile izkoriščanja, revščine, gladu, krize in odvzemanja pravic. Takoj po osvoboditvi, kot v poznejših letih, so široke ljudske množice podpirale in podpirajo brez pridržkov svojo ljudsko o-blasl države. Slednje ne bi dopustile vmešavanja v njihove notranje zadeve in nobena sila na svetu jih ne bo mogla prisiliti, da zapustijo pot, ki vodi v socializem in katero so si izbrale.
Reakcionarnim krogom na Zapadu se ne izplača mirno sožitje med državami z različnim socialnim in političnim sistemom, zato širijo vseh vrst laži o deželah ljudske demokracije ter o neki namišljeni «železni zavesi». Tem krogom niso po godu rezultati ženevske konfe-renče, ki so privedli do določenega popuščanja mednarodne napetosti in pokazali obstoj realne poti za mednarodno sodelovanje v interesu miru. Za le kroge so tekma v oboroževanju, tnilitarizacija, zaostritev mednarodne napetosti, gotovi viri dobičkov.
vidna dejstva. SZ je sklenila umakniti svoje čete iz Avstrije še pred rokom ter jih demobilizirali, razen tega je sklenila znižati oborožene sile za 640 tisoč mož. Tako imamo sklepe za znižanje oboroženih sil Pojskc za 47 tisoč mož, ČSR za 34 tisoč, Madžarske za 20 tisoč, Romunije za 40 tisoč, Albanije zn 0 tisoč mož.
SZ, LR Kitajska in vse dežele ljudske demokracije smatrajo borbo za okrepitev miru, kot njihov glavni cilj na mednarodnem pozorišču. Pripravljene so vztrajati na razvijanju mi-
roljubnega mednarodnega sodelovanja z vsemi deželami na osnovi vzajemnosti. Ta miroljubna politika je v skladu z življenjskimi interesi narodov vseh dežel socialističnega tabora in vseh narodov sveta.
VODNA ENERGIJA NEIZČRPEN VIR ZA RAZVOJ ELEKTRIFIKACIJE
Xa Volgi gradijo
veliko ktdeoeentealo
V Sovjetski zvezi je sedaj v gradnji nad štirideset hidro-električnih central. Njihova skupna moč bo preko trikrat večja od vseh hidroelektrič-nih central, ki so bile v obratu na dan 1. januarja 1954.
Elektrifikacija vsega narodnega gospodarstva je značilnost materialne tehnične podlage komunistične družbe. Velikanski program za hidroelek-trično izgradnjo, ki se danes izvaja v ZSSR, je sestavni del programa za izgradnjo komunizma.
Vodna energija raznih rek v deželi, se v velikanskem obsegu spreminja v električno energijo. Poglejmo kako se to izvaja in katere so bistvene značilnosti sedanje faze pridobivanja električne energije iz sovjetskih rek.
Znamenita reka Volga, ena izmed treh največjih na sve-
Mesec september je za bolgarsko ljudstvo še posebno velikega pomena. V tem mesecu sta bila v novejši zgodovini Bolgarije dva izmed najvažnejših dogodkov in sicer: ljudska vstaja leta 192,3 in zmagovita ljudska vstaja 1944. leta.
Zrtvč in trde izkušnje iz prve vstaje so bile za borce dveh naslednjih desetletij resen nauk, ki je ne malo doprinesel k zmagi druge vseljudske vstaje. Zahvaljujoč se ljudskemu prebujenju leta 1944 ter zmagam sovjetske armade, so bili enkrat za vselej dokončno uničeni fašistični zatiralci v Bolgariji m istočasno je bila odprta $>ot v svobodo, v socializem in blagostanje.
Samo enajst let je od tedaj, ko je 9. september 1944 zapisal novo bleščečo stran v zgodovini bolgarskega ljudstva, a koliko ogromnih sprememb je bilo do danes storjenih Beda in zaostalost sta še posebno pri kmetih bili takrat tako razširjeni, da sta omejevali in odvzemali še ono malo moči, ki jih je imelo kmečko prebivalstvo. Danes je kmetijstvo na B0lgarakem $>ovsem drugačno, rojeno v novem življenju se v kmečkih hišah vedno, bolj odpravlja zaostalost; v vaseh so odprte nove trgovine, kjer si kmetje lahko na bavijo vss stvari, ki so bile nekoč dostopne le prebivalcem v mestu. Da niti ne govorimo o novih j?oslopjih: stanovanjskih hišah, šolah posvetoval nicah za martere, lekarnah itd. Koliko kmečkih sinov in deklet se je usposobilo za traktoriste, inženirje, zdravnike, oficirje, pisatelje, znanstvenike! Koliko kmečkih žena se aktivno udejstvuje v novem življenju!
Toda ne izboljšujejo se življenjski pogoji samo za člane kolektivnih kmečkih zadrug; tudi zasebni kmetje so dosegli udobnejše življenje, čeprav se njih število z naglico niža in jih je vedno manj, ker se postopoma združujejo s svojimi bližnjimi zadružniki ter sledeč njih primeru, stopajo po poti izgradnje socializma.
Danes je tudi turška narodna manjšina v Bolgariji zaživela novo življenje; kajti biti Turek je nekoč pomenilo isto, kot ne biti človek. Danes pa so Turki v Bolgariji deležni vseh pravic in ugodnosti, isto kakor bolgarski prebivalci.
Spremembe vseh vrst so najbolj vidne v Rodopski pokrajini, ki je bila pred osvoboditvijo ena izmed najbolj divjih predelov Bolgarije, kjer v preteklosti ni bilo ne cest ne šnl; ne elektrike ne kruha niti ne možnosti za dosego vsega tega. Danes pa je v isti pokrajini industrijska izgradnja v j?ol-nem razmahu
Samo enajst let ljudske oblasti — v tej kratki dobi je nastalo ogromno sprememb in to je le prvi korak na slavni poti, ki pelje v socializem, v komunizem. Vendar so ovire, napake, neuspehi še vedno možni, kar je tudi povsem naravno. Toda bolgarsko delovno ljudstvo zaupa svojemu vodstvu in mu sledi, ljubi svojo domovino in. se odločno bori za trajen mir na Balkanu in v vsem svetu.
Na zadnji konferenci, ki jo je imei v Trstu poslanec Bianco, se je sprožita zamisel za ustanovitev v našem mestu Centra za kulturne siine z dezelami ijuaske demokracije. Ta zamisel je izšla iz potrebe, da se navežejo tesnejši kulturni stiki s temi deželami. Novoustanovljeni center ima v načrtu vrsto pobud, ki jih bo začel v kratkem izvajati.
Kot prvo pobudo je center odprl bogato knjižnico s knjigami v ruščini in sicer iz področja kulture, znanosti, gospodarstva itd. Razen tega ima knjižnica na razpolago bogato izbiro kulturnih in gospodarskih revij iz vseh dežel ljudske demokracije. Knjige in revije si vsakdo lahko izposodi.
Center ima svoj sedež v ulici S. Nicolò 11, I. (tel. 29-403) in je odprt vsak dan od 11. do 13. in od 15.30 do 19.30.
jala letno 1,0,7 milijard kw električne energije, ki ne bo samo obilna, marveč tudi cenena. Vsak kilovvat bo stal 5 do 6 krat manj, kot električna energija, ki jo proizvajajo termične centrale.
Vse naprave za pogon navedene centrale bodo avtomatične. Posebni instrumenti bodo zračunali vodni pritisk, spravili v obrat v slučaju potrebe rezervne naprave in razdelili vodo med posamezne turbine. V slučaju okvare, bo naprava avtomatično odklopljena. Posebne menanične naprave, ki so jih ustvarili sovjetski tehniki, bodo omogočile, da bo nameščeno osebje lahko vodilo centralo iz daljave desetine in celo stotine kilometrov.
Se do pred kratkim je človek izrabil le majhen del vodne sile velikanske reke. Danes se stanje korenito izpre-minja. Ze same «tovarne elektrike» v Kujbiševu in Stalingradu bodo črpale tri petine vsega energetskega vira Volge. Skupno z drugimi hidro-električnimi centralami bodo črpale iz Volge na področju med Kujbiševom in Stalingradom štiri petine njene vodne energije.
Palača kulture in znanosti v Varšavi, ki jo je darovala mučeniškemu mestu Sovjetska zveza
Vloga katoličane v Narodni fron
Da bi imeli boljši vpogled v politično življenje Ljudske republike Poljske, je potrebno upoštevati predvsem, da tamkajšnje ljudstvo čuti za svojo dolžnost izvajati program družbene obnove s konkretnimi dejstvi. Osnovne naloge tega programa se jemljejo neposredno iz državne ustave. Med ljudstvom na 'Poljskem, tako pri državniku, kakor tudi pri navadnem človeku se je razvil pojem izgradnje v tem imislu: nič trajnega ne more biti zgrajeno, če ljudstvo noče in če temu ljudstvo ne siedi Iz tega pojmovanja izhaja potreba, ki je vsekakor politična in v določeni meri tudi organizacijska, po široki razvrstitvi ljudskih moči, ki so sposobni razumeti, vse poštene Poljake, zveste ustavi, stremeče po razvoju, napredku in novem življenju na Poljskem.
Široka razvrstitev ljudskih moči, organizem z občuteno po-litično silo, v katerem sodelujejo ljudje brez stranke, kakor tudi partijski delavci, predstavlja Narodna fronta to je široka ljudska množica,, ki predstavlja osnovo državne oblasti. Torej najvažnejši program, ki je vodnik vseh akcij Fronte, je izvajanje načel u-stave.
V Narodni fronti so zavzeli važno vlogo katoličani. Tu pa je treba pojasniti, da to niso navadni katoličani, od katerih veliko število deluje v vrstah
ZAKON O DRUŽINI V ROMUNIJI
Zagotovljena popolna
enakopravnost zakoncev
Skupno odločanje o vseh družinskih zadevah - Zakon ne	priznava
besede «nezakonski otrok» - Izven zakona rojeni otroci uživajo vse pravice
Hidroelektrična centrala «Lenin» ha Dnjepro v Ukrajini.
Kmetijski pridelki na Češkoslovaškem
Po statistikah, ki jih je izdala češkoslovaška vlada, je razvidno povečanje pridelka žitaric v letu 1953 za 5 odst. v odnosu na pridelke iz leta 1948. Povečali so se tudi pridelki sočivja za 33 odstotkov, sončnic za 79 odstotkov, krompirja za 30 odst., sladkorne pese za 27 odst. Koncem decembra 1953 so kmetijske zadruge na Češkoslovaškem združevale 260.000 kmečkih družin, ki posedujejo skupno 132 odstotkov celotne obdelovalne zemlje v državi. V preteklih petih letih je prejelo kmetijstvo 14.363 novih traktorjev, 1.175 kombajnov, 13.577 sejalnih strojev in 1.050 tovornih avtomobilov.
cu, si je pridobila v socialistični dobi še novo, nezatem-ljivo znamenitost s tem, da bo na podlagi znanstvenega načr-spremenjena od svojega izvira pa do izliva. Volga je najbogatejša kgr se tiče količine vode v svojem srednjem delu. Na področju Kujbiševa ima n. pr. 43 krat več vode, kot na področju Kalinina.
V	Kujbiševu gradijo že peto leto velikansko hidroelektri-čno centralo. Ta komplicirani kompleks sestavljajo: valolom
zemlje in cementa, zgradba centralo, zapore in kanali. Marca 1955 so bile naprave že skoro deginitivno izoblikovane.
V	teku gradbenih del se je izkopalo 85 milijonov kubičnih metrov zemlje. V temelje izkopov centrale, valoloma in zapor je bilo vloženih 28 tisoč ton kovinastega ogrodja. Za glavne naprave centrale se je uporabilo nad 2,5 milijonov kubičnih metrov cementa.
Delovni pogoji poljskih delavcev v Sovjetski zvezi
Delovna aktivnost kolhozni-kov se meri na osnovi delovnih dni in po opravljenem delu. Za vse panoge dela obstojajo norme, katere upoštevajo razmere vprežne živine, strojev in kakovost zemlje. Izpolnitev dnevne norme pri poljskem delu se primerja enemu delovnemu dnevu. Vsak kolhoznik pa poleg dela, ki ga odmerja norma lahko opravlja še druga dela.
Tisti del dohodkov, ki je namenjen vzdrževanju kolhoz-nikov se prav tako deli na osnovi delovnih dni. Plačilo je podaljeno v pridelkih, t.j. žitu, povrtnini, mesu, mleku, sadju
Tovarna boksita v Ajku na Madžarskem
itd., kakor tudi v denarju, k a- tega še nadaljnjega dohod-terega kolhoz prejme od prò-, ka od pomožnega podjetja, ki
državi
daje svojih pridelkov in prebivalstvu.
Tako so na primer kolhoz-nfki «Razsveta» v Mogiljovski oblasti (Bela Rusija) v teku 1953. leta za vsak delovni dan prejeli po 20 rubljev, 1 kg rži, 1,7 kg pšenice, 260 gr. bele krušne moke in sladkorja, masla, povrtnine in drugih pridelkov. Za to, da si točneje lahko predstavljamo koliko zaslužijo kolhozniki. poglejmo primer družine I. Beliavskega, ki ima pet delazmožnih ljudi. Člani te družine so v enem letu opravili 1500 delovnih dni. Kot plačilo za opravljeno delo pa so prejeli 1600 kg rži, 2.720 kg pšenice, 416 kg otrobov, 49 kg sladkorja, 48 kg olja, 11.200 kg krompirja, L600 kg povrtnine, 2.400 kg živinske krme in 32.000 rubljev v gotovini.
Kolhozniki, ki dosežejo najboljše rezultate v proizvodnji dobijo poleg tega še posebne doklade za opravljeno delo.
Tako članom delovnih brigad, ki delajo na žitnih poljih in ki dosežejo višji pridelek, nego ga predvideva načrt podelijo doklado, ki znaša od ene četrtine do polovice žita iz presežka pridelka.
Kolhozniki imajo popolno prostost glede razpolaganja denarjem in blagom, ki ga prejeli za svoje delo. dohodki so prosti vsake davščine. Vsaka kolhozniška družina je deležna poleg
pripada kolhozu.
Dejo nameščencev strojnih m traktorskih postaj je plačano na osnovi akordnega dela v gotovini in v pridelkih času poletnega poljskega dela temelji plača
na osnovi nor-
me opravljene proizvodnje in
na osnovi valutacije delovnega dne. Delavcem državnih traktorskih postaj plačujejo tudi v gotovini in v natura-Iijah.
Agronomi in zootehniki strojnotraktorskih postaj dobivajo državno plačo. Ko presežejo proizvajalne načrte razvoja živinoreje v kolhozih, ki jih oskrbujejo, dobijo dodatno plačilo od kolhozov.
Delavce v sovhozih plačuje drlžava na osnovi akordnega dela in to v gotovini. Poleg tega prejemajo tudi denarne nagrade za delo, ki presega načrte, ki se nanašajo na proiz-vajalnost poljedelstva, ali na uvedbo novih popolnejših načinov delovanja itd.
Traktoristi, vozači kombajnov in njihovi pomočniki, opravljajo dela pri pobiranju pridelkov v sovhozih, prejemajo dodatno plačilo poleg fiksne plače v gotovini
Kolhozniki in drugi poljski delavci prejemajo količino pridelkov v naturalijah, ki je šja od potrebščin njihovih družin. Presežki, katere prodajajo na kolhoških trgih, jim bolj povečajo dohodke.
A. DREMOV
Hidroelektrična centrala v Kujbiševu bo zagotovila uporabo na visoki ravni vodne energije Volge. Skozi turbine centrale bo šlo približno 90% vode, ki jo ima Volga. Vodni zbiralnik hidroelektrične centrale bo predstavljal največji umetni vodni bazen na svetu. Njegova površina bo znašala 5.760 kv km, dolžina nad 600 km, širina do 40' km. V tem orjaškem rezervoarju bo prostora za 521 milijard kubičnih metrov vode.
V centrali bo delovalo 20 turbin. Vsaka turbina bo imela z normalnim vodnim pritiskom zmogljivost 12-6 tisoč ki-lowato-v. Električna hidrocen-trala v Kujbiševu bo proizva-
Nov zakon o družini v Romuniji. ki je bil odobren decembra 1953 in stopil v veljavo 'februarja 1954, zajema s svojimi 161 členi vse kar se nanaša na drfužinski zakoni, na odnose in oskrbo v družini. Zanimivo je predvsem omeniti kaj pravi čl. 1 družinskega zakonita. «V L.R. Romuniji država varuje zakon in družino ter ščiti interese matere in otrok. Družina temelji na 'zakonu, ki je od zakoncev svobodno privoljen. V odnosih med- zakoncema, kakor tudi jori izjavanju pravic otrok, imata mož in žena enake dolžnosti, ki se izvajajo vedno le V interesu otrok.» Člen 2 družinskega zakonika pravi, da «družinski odnosi temeljijo na prijateljstvu in medsebojni ljubezni družinskih članov, kateri si morajo nuditi medsebojno moralno in materialno pomoč».
Prosta privolitev, enakost zakoncev in oskrba otrok, tvorijo torej načela, na katerih temelji celotna juridična ureditev družinskih članov v Romuniji. Prosta privolitev — v kateri je zapopadena medsebojna ljubezen — je osnova civilnega zakona, ki je lahko sklenjen od moškega v starosti 18 let in ženske v stat osti od 16 let. Bodoča zakonca se morata seznaniti o osebaem stanju zdravja. Mož in žena prevzameta s sklenitvijo zakona enake pravice in enake dolžnosti.
Novi zakon določa, naj zakonca odločata v skupnem sporazumu o vseh družinskih zadevah. Na poročnem obredu izjavita ali želita obdržati svoj priimek, prevzeti enega izmed svojih ali pa oba. Ta določila utemeljujejo stanje enakopravnosti zakoncev v družini
Kar se tiče dediščine je značilnost enakopravnosti zakoncev v tem, da je pri dediščinah odstranjena vsakršna oblika ivtoritete ali materialnega varstva: imetja dosežena v skupnem zakonu postanejo obča last, oziroma last vse družine, še posebno pa last otrok.
Prošnjo za razporoko lahko
predložita obadva izmed zakoncev. toda «zakon se lahko razveljavi samo potom sodnii-ske izjave, ko je z utemeljenimi razlogi, nadaljevanje za-' konskega življenja za onega, ki ločitev vprašal, nemogoča. Utemeljenost ločitve Je ocenjena predvsem upoštevajoč interese otrok, če so ti mladoletni.
Glede otrok, ki so rojeni izven zakona je v družinskem zakoniku predvidena možnost priznanja nezakonskih otrok. Otrok, ki je rojen izven zakona (romunski zakon o družini upošteva oz. ne priznava
vatnim, svobodo in enakost za-
Nove
delavske partije, ali pa v F tiji kmetov marveč, da SP !Sa oz Fronti katoličani, ki so te-’1 Pravo navezani na verske kroge. '°Venc' Za boljše spoznavanje P° 'Tnibo tičnega življenja na Pol j st1 Mure. je treba tudi vedeti, da je $ ,avijo Narodna fronta tista, v M v°bodr ri razne skupine izražajo s*1 soci, ja mnenja, lastne predloge,? Uvaja stavljajo probleme in ral'Odpisi vprašanja in ni rečeno, da Murm vsi vedno z\ vsem strini* °vanje in tuli. ne manjkajo razlW^iljali prepričanja. Toda v FronWe' šol vsako dejanje manifestiraVnianJ mokratično in se naspmvdružr vsakokrat rešijo, ter se v F1® DC ti vedno po jasni diskusiji11 aJih-sežejo- kompletni sporazun1 hmi Upoštevajoč, da Fronta Mi k obstoja samo v centru, a ' še ' pa k se širi potom raznih ! 'Nensl penj,- od nacionalne, pokra) to ju t ske do vaške in do najm* *tu- 'd= šega centra ljudske skupni™ en°t je razvidna nepresegljiva 1 v ki jo Fronta lahko razvija.' Najla čudnega ni zato, če se ima ‘ °venc posamezni iniciativi na tisr a kul nasvetov, predlogov itd. s s11 bi ni organiziranih v Front' *a naš to dokazuje namreč, da je li, boi stvo tisto, ki preko Front® lf*n.iarr vaja zakone, gradi in ustv®('er>ehn novo življenje delovnih D ,uyens .na Poljskem.	ejavn<
______	'h je t
Razvoj kulture na Poljskem
60 fazi igel z<
t
Stroški, ki jih Poljska rabi za kulturo so letos šani za 34 odstotkov v odn° na leto 1953. Tudi v tem je predvidena gradnja k ulj' nih krožkov, čitalnic, kul' nih domov itd. Vsekakor bo zelo pomembna izgraf kulturnega doma za rudari* Dobrowi Gorniczi, kjer bo leg gledališke dvorane, ki V risi mela 1000 sedežev, tudi 60 m1' h-ših dvoran za razne ufj ške aktivnosti, knjižnico. 6* nico in dr. Da bi prikazal' ko velik je razvoj kul»1"!]
7
Z v Krnet vednc
»a si V 2 ska z
družr
Cel v *ahkc
ustanov na Poljskem po ’ je dovoljno omeniti, da \e | števi| mo v zadnjih desetih let'1' : lo ustanovljenih 3000 s» i
besede «nezakonski otrok») in je nato priznan, uživa vse pravice in pogoje, kakor otroci rojeni v skupnem zakonu.
Skrb zakonodaje za ohranitev interesov otrok — brez razlike o njihovih generacijah — je razvidna v členu 97, ki pravi:	«Oba roditelja imata
enake pravice in enake dolžnosti do mladoletnih otrok, ne glede ali so otroci rojeni v zakonu, izven zakona ali pozako-njeni».
Ta bežni pregled zakona o družini zadostuje, da bi pojasnili kako je ljudska demokracija v Romuniji previdno preskrbela ureditev delikatnega vprašanja družinskih pravic in vskladila javni interes s pri-
300 MILIJONOV FORINTOV ZA OBNOVO
V Ajku zopet obratuje nova tovarna boksita
tov in visokošolcev se tem desetletju povečalo z8 krat in sicer 140.000 oSe ,
Po treh letih in pol marljivega in nepretrganega dela, je Ajlta doživela veliki dan, ko se je slavnostno ponovno ot-vorila velika tovarna boksita V novootvorjeno tovarno je bilo vloženih 300 milijonov forintov in se je obseg obnovljene tovarne povečal za trikrat od obsega stare tovarne.
še
Tovarna boksita v Ajku je še posebno bogata s surovinami in predstavlja pomembno vejo v izgradnji težke industrije na Madžarskem. Pred osvoboditvijo se je v omenjeni tovarni izdelovalo samo 6 odstotkov madžarskega boksita, vsega ostalega pa so se polastili nemški kapitalisti, kar "je Madžarski povzročalo le gospodarsko škodo. Takoj po osvoboditvi pa se je v dobi tpi-lethega načrta, proizvodnja industrije aluminija in boksita znatno povečala.
V .odnosu na predvojno dobo, se je sedanja proizvodnja boksita povečala za 40 odstotkov, proizvodnja aluminija pa se je zvišala za 14,5 odstotkov v odnosu na najvišjo produkcijo v dobi vojnih priprav. Ce pa primerjamo proizvodnjo boksita na koncu prvega petletnega plana, se je ta povečala za 540,6 odstotkov v odnosu na prva leta po osvoboditvi, medtem ko je proizvodnja aluminija zvišana za 230,3 odstotkov.
vsako leto udeleženih
šjih tečajih v odnosu na ki jih je bilo pred vojno- | nutno deluje na Poljske1; -, višjih inštitutov, medte» . jih je pred vojno bilo sa»
Skrb za delavce v L. R. Poljska
Vsako leto otvarjajo
skem nove domove počili'
avce Ij
L>! v
2.
zdravilišča za delovne "Ji Domovi se nahajajo še f ( no ob vznožju visoke Ta1» c obali Baltiškega morja ’
jezerih Masuri.
Danes
Poljskem na razpolago
cem 150 zdravilišč in 1.. 6
počitka. V teh domovih.jvCe
nad 500.000 de»'',
lo letos____________
nadaljnjih 120.000 dela'» tovarniških funkcionar) svfl preživelo v teh domov» letni dopust.
število udarnik1'
odn>!
Veliko novatorjev
v proizvo
, N
veli
k>ct
‘g s °ba *odi Si
Sod
Sin
V
v
k
£
,tieh
kfiv
ba
j»!
in
preživelo v teh domovih^ s svojimi družinami
popolnoma brezplačno. v tlF njem času je bilo odprt»j|C| več domov počitka za °r
Uspeh ljudskega Sp0 na Kitajskem
b oi°j
Oktobra
Embalaža sadja
mesto.
Ti nad vse pozitivni rezultati pa so še pomembnejši, ker so sad prijateljskega sodelovanja s Sovjetsko zvezo in deželami ljudskih demokracij. V času obnavljanja tovarne v Ajku, je bil podpisan sporazum za aluminij in električno energijo med Češkoslovaško in Madžarsko ljudsko republiko.

meseca
Kitajskem prve športne tekme delavce rednikov. Do sedaj kakih 2.000 atletov, »'	,)
je več udarnikov in n<> teK* v proizvodnji. Izloči»» ;]!)'
se je udeležilo nad
1
delavcev in uradnikovimi'
krajev Kitajske. V r ■ a' mah so postavili kdajS^K5
ti več novih svetovno
d o v.
6ijo
Tu c
24. SEPTEMBRA 1866
NADALJUJE SE DISKUSIJA O POLITIKI ENOTNOSTI
indinosi bi ojačila
lulturno izživljanje Slovencev

STRAH S
..—.■ ■	'	.!!■■■■ ..... .. .. 9' ... ■—	■■	" —
O IZKORIŠČANJU SONČNE ENERGIJE
„SONČNE PÉCI"
Razni poskusi za zbiranje sončne energije - Svojevrstni akumulatorji
#	Nove razmere po priključitvi !ga ozemflja pod italijansko
si Dravo terjajo od nas, tržaških IdVencev, novih pobud za o-8 limbo narodnih koristi in :i ulture. Nove ovire se nam
#	lavi jo na pot, ki preprečujejo )l Vobodno kulturno, politično 11 socialno izživljanje bodisi p Uvajanjem cenzure in novih t) tecipisov za najnavadnejše
ilturne prireditve, z zastra-i °vanjem staršev, da bi ne Ciljali svojih otrok v sloven-'e- šole. zi etničnim sprehajanjem in s postavljanjem 'družnic političnih organiza-j DO in MSI po slovenskih rajih, z načrtnimi gospodaril timi ukrepi, ki silijo1, naše udi k izseljevanju itd. Vse te a i še druge okoliščine silijo »venskega človeka k raznašanju ter h končnemu zaklju-t ku, da je edino v združitvi F enotnosti je rešitev sloven-Jkega vprašanja, na Tržaškem.
, Najlažje dosegljiva enotnost 'to ven cev je nedvomno prav l» - kulturnem področju. Te-»du bi morala biti posvečena sa naša skrb in prizadevnost, i< ko hočemo zadostiti ljudskim ežnjam, ki že nekaj časa sem it enehno silijo k zedinjevanju il Wenske napredne kulturne Javnosti. V nekaterih kra-'h je ta proces že prešel pr voto fazo ter je praktično že do-J 6gel združitve pevskih zborov
v Lonjerju, na Konkonelu, v Banih itd. toda po nekih krar jih so še nasprotja, izvirajoča predvsem iz nezaupanja, ki so posledica bodisi političnih, bodisi osebnih odtujitev in zagrenjenosti po razmerah zadnjih let. Zbliževanje na kulturnem podrpčju bo nedvomno ublažilo te navidez skorajda nepremostljiva nasprotja, posebno ko med napredno usmerjenimi demokrati vendar ni bistvenih razlik, ki bi jih s količkaj dobre volje ne mogli premagati. Naša prosvetna društva, včlanjena pri SHLP, uprizarjajo ' iste igre, kakor ona,. včlanjena pri ISFZ, naši pevski zbori pojo iste u-metne, narodne in partizanske pesmi, skupno smo bili v narodno osvobodilni borbi, zatorej skupni bi morali biti tudi naši nadaljnji cilji glede enotnosti posebno na kulturnem področju, kar bi bilo v neprecenljiv blagor vse naše skupnosti. Od naše strani smo že pokazali dobro voljo z načrtnim zbliževanjem prosvetne dejavnosti. Treba bi bilo, da temu sledijo tudi drugi iz o-stalih prosvetnih skupin, nakar bi lahko pristopili k še intenzivnejšemu prosvetnemu sodelovanju.
tCar pa se tiče skupine okrog «Demokracije», ki se je v eni
ZA NASE KMETE
Nova podružnica Kmetijske zadruge
Z veseljem smo opazili, da Kmetijska zadruga v Trstu vedno bolje obratuje v ko-Hst članov in vseh kmetov *>a splošno.
V zadnjih časih je Kmetijska zadruga odprla novo podružnico v bližini Kolonkov-»a v ulici Flavia, da tako . 'ahko bolj ustreže potrebam t| številnih članov in kmetov istega področja.
Nova podružnica v ulici d^ Flavia je skromna, sicer Čedno opremljena trgovinica, v kateri smo gotovi, da bodo dobro postreženi vsi oni, ki potrebujejo kmetijske proizvode. Kmetje so zadovolj-!U z otvoritvijo te nove podružnice in so gotovi, da bo tudi postrežba v skladu z Njihovimi željami in potrebami.
[ V tem letu se je zadruga 'tudi ekonomsko znatno utrdila in vsled tega lahko nudi vsakovrstne kmetijske potrebščine po najnižjih cenah 'Prav zadovoljni so kmetje 1 raznimi prvovrstnimi semeni, umetnimi gnojili in , Vazkuževalnimi sredstvi, ki ''k ima zadruga na razpola-' ?0. Kavno tako so kmetje za-dovoljni z opremo za trgatev, ki jo je zadruga nabavila tio naročilu. Opozoriti hočemo na odlično izdelane in eeiiene lesene izdelke kot naj fr. bednji in brentači.
! Predsednik zadruge in ves Odbor se vedno trudijo, da bi čim boljše delovala ta jražna kmetijska ekonomska Stanova, in brez dvoma u-Dehi bodo dobri, če bodo vsi .■Jani in tudi ostali kmetje II 'talno podpirali to ustano-y°, ki ščiti interese tukaj-■tojih kmetov bodisi na ekonomskem kot neposredno tu-
na nacionalnem polju.
Pripravimo si dobro posodo
Ne mislimo tu govoriti krasnih sodih, ki se vidijo v klikih kleteh. Za silo je vsak to tl dober samo, da., drži. Neto) pa lahko zahtevama od ytoske posode in sicer, da to snažna in zdrava. Večkrat °Dažamo, da je zunanja stran todov pokrita s plesnobo, ki »i bila še nikdar ostrgana Sodi naj bodo čedni tudi na tonanji strani. Umni kletar \iše posodo vsaj enkrat na atosec, dobro vedoč, da pri-toja skozi plesniv les k vi-,to slab zrak, skozi snažen 6s pa zdrav in čist zrak, ki Čelu j e zelo ugodno na kakovost vina. Posebno je Imito očediti sode pred trgatvi-toj Najprej naj se s ščetko 'n peskom dobro oribajo in Oberejo, a ko se dobro osu-?jio, naj se namažejo z oljem. fudi obroče pobarvamo z olj-
nato barvo, ki naj ščh ' železo pred rjo.
Kakor na zunanjost moramo paziti tudi na notranjost sodov. Vinska posoda ne sme biti znotraj plesniva, ker dobi vino, ki ga vlijemo vanjo, duh po plesnobi. Vino, ki je dobilo ta duh, je jako neprijetno in nam že od daleč pokaže malomarnost onega, ki je odlično kapljo pokvaril s tem, da ni položil d ov olj n e pažnje posodi.
Tudi v sode ki niso bili več let zaporedoma v rabi, ne stavimo vina. ker so taki sodi navadno «pusti» in vino dobi okus po «pustobi», ki se tudi ne da zlahka odstraniti. Nove sode pa moramo prej primerno pripraviti in le potem jih lahko napolnimo z vinom.
Plesnive in puste sode pripravimo na ta način, da jih najprej znotraj dobro ostr-žemo. Nato moramo sod ne-kolikokrat dobro izprati z mrzlo vodo. Ce napolrr.mo tak sod z fhrzlo vodo, katero petem pustimo v njem par dni, bo precej plesnobe izvlekla iz lesa. Sele ko smo naredili z mrzlo vodo kar se je dalo, smemo rabiti gorko Vodo. Mrzla voda vleče plesnobo iz lesa, gorka pa jo porine bolj globoko v les. V vrelo vodo naj se dene nekoliko sode (okoli 5 kg na 100 1 vode). Ko smo dobro oprali sod z vrelo vodo, ga izplalmeno s čisto mrzlo vodo in ga nato zavinimo. V to svrho lahko rabimo slabeje vino, ki ga zavremo ali pa tudi gorko vodo, v kateri so se kuhale tropine. S tem se sod opere in vino pustimo toliko časa v sodu da se ohladi. Tudi nove sode moramo pred uporabo dobro oprati z gorko in mrzlo vodo in jih nato zaviniti. Najboljšega v--na pa ne smemo nikdar staviti ne v nove, ne v prej po-| kvarjene sode.
zadnjih številk tega lista že izrekla proti kulturni enotnosti Slovencev, mislim, da bi ne smeli smatrati tega njihovega mnenja za dokončno, marveč nadaljevati s plemenitim prizadevanjem tudi v njih vrstah do končnega uresničenja, k čemur bodo itak pripomogli tudi njihovi pristaši, ki so po veliki večini naklonjeni zbližanju.
Glede predlogov pa, da bi v pospešitev enotnosti prosvetnega delovanja začeli morda razpuščati osrednje organizacije, se ne strinjam. Osrednje organizacije naj prej opravijo svoje delo z vplivanjem na združitev prosvetnih društčv, potem naj se šele ali razpustijo, ali spojijo, ali pa ustvarijo povsem nov osrednji organizem, ki bi zadoščal potrebam in zahtevam vseh demokratičnih Slovencev. Zato naj osrednje organizacije pogumno pristopijo k delu s poštenimi, lojalnimi in iskrenimi razgovori, katerim- naj sledijo prav takšna dejanja. Prosvetna društva bodo upoštevala njihove predloge ter sprejela združevanje in enotnost prosvetne dejavnosti, od katere bodo imele koristi ne le ona sama marveč vse organizacije in ustanove, tudi tiste ki danes stojijo še izven splošnega zanimanja.
Vsekakor pa je razveseljivo to, da v smislu ljudskih teženj, v znamenju slovenske kulture in narodnih koristi danes že vstopamo v sobdobje prosvetnega združevanja. Nedvomno bo to imelo še pomembnb vlogo za ves nadaljnji razvoj naprednega gibanja na Tržaškem. Prizadevanje k enotnosti prosvetne dejavnosti bo blagodejno vplivalo na vse naše prosvetno delovanje bodisi po društvih bodisi v kulturnih organizacijah in ustanovah, katere bo imelo odslej na skrbi vse slovensko ljudstvo tega o-zemlja ter jih smatralo za resnično svoje.
JUSTO KOS'UTA
Prejšnji mesec je skupina jugoslovanskih opernih pevcev priredila vrsto zelo uspelih koncertov po raznih mestih v Sovjetski zvezi. Nekateri pevci so nastopili tudi v operah. Aleksander Marinkovič in Vilma Bukovčeva sta nastopila v operi «Faust». Gornja slika je bila posneta med nastopom v «Akademskem boljšem teatru» v Moskvi in je bila objavljena tudi v ruski kulturni reviji «Slavjane».
Naprave za gretje prostorov « sončno toploto bodo najbrž tako izpopolnjevali, da ne bodo zgolj zbirale sončne energije za takojšnjo potrošnjo, temveč tudi za zalogo, ki jo bomo lahko pozneje trošili po naši moči in potrebi, Seveda bodo take popolnejše naprave dražje, vendar so- potrebne, če hočemo sedanje običajno gorivo nadomestiti s sončno, energijo.
Pred leti so preizkušali v poslopju Tehnološkega zavoda zvezne države Massachusetts eno od prvih naprav za gretje prostorov s sončno e-nergijo. Napravo so izdelali v Cambridge-u v Združenih državah po navodilih znan-

zaradi pomanjkanja ladij v naši luki
i
Izvoz železa in premoga skozi Bremen - Porast prometa na Reki - Za rešitev tržaške luke je nujno potrebna temeljita sprememba politike do vseh zalednih držav
Te dni so se dokončno realizirali sklepi avstrijske državne pogodbe. Iz avstrijske dežele #o odšle vse zasedbene čete. Država je postala neodvisna. Zato stopa pred njo vzporedno s političnimi in drugimi vprašanji, tudi vprašanje poživitve njenega gospodarstva. Avstrijska industrija bo morala poživiti svojo proizva-jalnost zato, da bo lahko zadostila svojim obveznostim, kakor tudi potrebam na domačem tržišču in potrebam izvo-
sm
Trst Je mednarodno pristanišče z velikim zaledjem, v katerem se nahaja tudi Madžarska. Odstranitev vseh ovir, ki preprečujejo nemoteno prometno sodelovanje pristanišča s zaledjem, je eden izmed glavnih pogojev za razvoj in napredek pristanišča in za blagostanje mesta. Na sliki: Orjaški žerjav natovarja na ladjo železniške vozove, ki so jih za egiptovske železnice izdelali na Madžarskem. Slika je posneta iz ovojne strani neke madžars e gospodarske revije.
za ter zahtevam, ki jih terjajo napori za izboljšanje življenjske ravni prebivalstva.
Ako vzamemo vse to v poštev pridemd do zaključka, da bo morala Avstrija izboljšati in povečati tudi svojo zunanjo trgovino. In prav to je tisto vprašanje, ki zanima ne le Avstrijce, temveč tudi nas Tržačane; kajti vprašanje avstrijske zunanje trgovine je v tesni zvezi z vprašanjem izboljšanja gospodarstva tudi v našem mestu. V zvezi s tem vprašanjem šo bili zlasti važni stiki, ki so jijj predstavniki tržaškega gospodarstva navezali s predstavniki avstrijske vlade ob priliki letošnjega jesenskega velesejma na Dunaju,. Avstrijski predstavniki io še enkrat priznali vlogo, ki jo ima tržaško pristanišče za avstrijsko gospodarstvo. Pri tem jih je vodila že ukoreninjena tradicija, kakor tudi zemljepisna lega. ki daje tržaškemu pristanišču prednost pred vsemi drugimi pristanišči. Vendar pa še vedno obstojajo ovire, na katere so dunajski krogi že večkrat pokazali m podčrtali kakšne so njihove zahteve, kar pa po drugi strani vodstvo težaškega pristanišča čestokrat ne upošteva. Morda pa bo to vprašanje še enkrat prišlo do izraza na mednarodni konferenci za ureditev tržaškega pristanišča, ki se >bo vršila v Rimu in na katero so bile povabljene zainteresirane zaledne države. Med tem pa se nadaljuje s preusmeritvijo av-J sirijskega prometa v pristanišča ob Severnem morju, od česar ima Trst občutno škodo V utemeljitev tega je dovolj, ako vzamemo v poštev dejstvo, da je šlo preko bremenskega pristanišča en milijon ton premoga in pa dejstvo, da se je avstrijski promet preko Reke, zlasti v zadnjem času zelo povečal.
Evo kaj je prikazal neki grafikon nanašajoč se reško pristanišče, ki je bil razstavljen na dunajskem velesejmu:
1952. leta: 6200 ton; 1953. leta 37.000 ton; 1954. leta 100.000
ton: v prvi polovici tekočega leta: 2.200.000 ton. V gornjih številkah je zapopaden tudi avstrijski tranzit. Reka je vztrajala prav na tistih točkah, ki so za Trst zelo šibke. Pri tem moramo vedeti, da edine veze, ki jih ima Trst z Daljnim Vzhodom, vzdržujejo jugoslovanske ladje, katere sicer pristajajo v našem pristanišču, ,a so vknjižene na Reki.
Povsem logično je, da Avstrija izbira med pristanišči z izredno ugodno zemljepisno lego in onimi z izredno ugodnimi ekonomskimi pogoji.
* Prav tako je povsem logično, da izbira tako kot ji je po .volji in se pri tem poslužuje ugodnosti, ki jih nudi konkurenca. Nobenega dvoma ni o tem, da je Trst izgubil mnogo zaradi konkurence. Do tega je prišlo povsem po nepotrebnem.
Izgube je zakrivilo predvsem vodstvo pristanišča zato, ker se je premalo zavzelo za to, da bi izboljevalo zmago v tej borbi in za to, da bi se sporazumelo z drugimi pristanišči, ki so stopili na teren konkurence.
In prav v zvezi s tem vprašanjem prihaja v ospredje na vsej pozornici politika, ki jo vodi vlada v pogledu turiškega zaledja, v pogledu pristanišča kot takega in v jpogledu železniških tarif za tranzitni promet Dunajčani so pred kratkim še enkrat podčrtali dejstvo, da tržaško pristanišče ne more sprejeti ob vsaki priliki zahtev, ki jih postavljajo Avstrijci. Zato so n. pr. tudi v zadnjem času usmerili velike količine železa proti severnim pristaniščem, katerim bodo kratkem sledile še druge. Med
1 Nadaljevanje na IV. strani)
stvenika Hoyta C. Hottela. Južni viseči krov poslopja so pokrili s kovinasto ploščo, ki je bila zaprta v steklu To je namreč bilo nabira! j sončne toplote, ki je grelo vodo. S to toplo vodo so poten, polnili velik kotel v veži poslopja, ki je držal približno 5.400 litrov. Odtod je krožila voda po ceveh skozi posamezne prostore poslopja.
Eden glavnih nedostatkov te naprave je bil ta, da ni grela enakomerno. Nekaj let pozneje se je trudila znanstvenica Maria Talkes, da ga odpravi. Preizkušala je razna kemična sredstva, ki se spreminjajo pri temperaturi od 32 do 38 stopinj Celzija. Med raznimi sredstvi se je najbolj obnesla Glauberjeva sol, ki ohranja 8 in pol krat boljše sončno toploto kot voda v enaki količini pri temperaturi med '27 in 38 stopinj Celzija.
Zrak. ki ga ogreva to nabiralo sončne toplote na strehi, odvajajo po tej izpopolnjeni zamisli, 'v toplotno «skladišče», kjer so spravljene zaprte posode z Glauberjevo soljo. Odtod kroži potem topli zrak stalno po prostorih poslopja. Cim se ponoči topli zrak, ki kroži po poslopju, ohlaja, vpija Glauberjeva sol tisto vodo, ki jo je poprej v toploti izpuščala, a oddaja zato toploto, ki tako' zelo zmanjšuj razlike v temperaturi, ko ne sije sonce.
Tako napravo za centralno gretje s sončno toploto in Glauberjevo soljo so prvič namestili v štirisobni hiši, ki so jo dogradili leta 1948 v Massachusettsu. Gradnja te hiše je riala 30.000 dolarjev, a naprava za centralno gretje s sončno energijo posebej 3.000 do-ii.rjev. Za napravo so pa porabili 30 ton Glauberjeve soli.
Bivši profesor na vseučilišču v Denvcrju, George O. G. Lof, si je izmislil še popolnejši akumulator sončne energije, ki .jo zbira in hrani v s prodom napolnjenih posodah
■Popolnoma razumljivo je da izkoriščajo na Floridi in v Texasu. Arizoni in Kaliforniji, ki imajo večinoma sub-tropično podnebje sončno toploto za gretje vode. ki jo rabijo v gospodinjstvu. Tam je tehnika tega izkoriščanja najbolj napredovala. Na tem po-
dročju imajo mreže cevovodov, ki jih ščitijo celo z dvojnim steklom, po hišnih strehah. Skozi te cevi teče voda, ki jo ogreva sonce tudi do 65 stopinj in ki jo potem hranijo v posebnem dobro izoliranem kotlu, da jo trošijo po potrebi in želji.
Sedaj se znanstveniki zelo trudijo, da izpopolnjujejo naprave, ki spreminjajo sončno energijo neposredno v električno. Tovrstne naprave so izredno sprejemljive za sončno toploto in svetlobo. Električni generatorji, ki izkoriščajo sončno toploto, zbirajo navadno sončne žarke s kovinskimi ploščami; z lečami ali reflektorji. Tisti, ki zbirajo sončne žarke s ploščami, spreminjajo kvečjemu eni odstotek sončne energije v električno. Tovrstne električne generatorje bodo lahko še izpopolnili, da bodo do dveh odstotkov sončne energije spremenili v elektriko. Ce osredot -čijo leča ali reflektorji, ki sledijo soncu, sončne žarke v žarišča, izkoristijo tovrstni e-lektrični generatorji tudi do 3% sončne energije, ki jo za-jemao. Izvedenci menijo, da bodo te električne generatorje tako izpopolnili, da bodo lahko spremenili do 5% sončne energije v električni tok.
Sončno svetlobo spreminjajo v električno energijo s to-tovoltnimi in fotogalvaničnimi celicami. Običajno so foto-voltne celice sestavljene iz okroglih bakrenih ploščic, ki so na eni strani prevlečene s tenkim slojem selenita. Včasih so te celice sestavljene tudi iz drugih kovin ali oksidov. Fotovoltne celice spremenijo približno eno desetino sončne svetlobe, ki jo osredotočijo na nje, v električno energijo.
(Konec prihodnja)
Koristni stiki znanstvenikov
Na povabilo Mednarodne zveze znanstvenikov je obiskal I,R Češkoslovaško korejski mikro. biolog Kim Von Ju, kandidat bioloških ved. V teku svojega bivanja na Češkem bo korejski znanstvenik spoznal proces proizvajanja antibiotikov in bo ■ češkimi znanstveniki izmenjal izkušnje na tem področju.
I. mednarodna grafična razstava v Ljubljani
Kot je bilo že prej objavljeno, je v Ljubljani velika mednarodna grafična razstava, ki traja že od 3. julija in se bo zaključila 25. septembra. Razstava je zelo okusno urejena v prostorih Moderne galerije. Tu so zastopani vsi kontinenti na katerih se grafična umetnost goji; razstavljajo umetniki 22 držav, število sodelujočih grafikov je približno 150 in število razstavljenih listov znaša 700.
Težko je presojati z enotnim merilom ruzstavljena dela, kajti na razstavi lahko vidimo skoro vse smeri od realistične do najbolj abstraktne. Najbolj razgibano skupino tvori gotovo aFco-le de Laris» (Pariška šola), ki suma predstavlja nemajhno u-melniško internacionalo. Tu srečamo imena kot Picasso, Léger, Andre Lhote in druge moderne grafičarje ter celo naša dva rojaka Zorana Mušiča in Vena Pilona. Popolno nasprotje pari-
EZOTIKA
LESOREZ
PROF.
A. ČERNIGOJA
fika z raznimi imeni kot Clifford ff'ebb. Henry Moore, An-
ški šoli pomeni angleška g ra- toiiy Gross (nagrajen) in dru-
več
ilo mi je, kakor Pokopalo me je pod težko prst, močne dovolj, da čutil sam, da sem
da bi vstal iz groba, bilo življenje globoko moje roke niso bile bi odvalile breme. Že mrtev pozabljen, in
Čuda prirode: Teliček s šestimi nogami
sem
slišal sem korake ljudi, ki so stopali preko mojega groba. Živeli so in govorili glasno in veselo, jaz. pa sem ležal globoko pod težko prstjo in si.m sem sc ukvarjal z zaduhlimi, samosvojimi mislimi nrtveca, in sem sovražil druge, ker niso mislili kakor jaz, in ker so stopali lahko in veselo preko mojega groba.
In zdaj sem se vzdramil in sem zavzdihnil in breme se je odvalilo. Prišla je v moje srce ljubezen, ki je edino močna dovolj, da vzdigne človeka iz groba. Spala je v meni pod težo žalostnega in grenkega življenja, ali dotaknila se je njenih oči mehka in topla roka in trepalnice so se zgenile in zgubila se je.
Z veliko močjo me je vsega objela ; od juga gor je zapihal spomladanski veter in mi je pri-nr.seI pozdrave od tiste zemlje, ki me je bila nevidna roka izruvala iz njene prsti, izruvala s koreninami, da so zakrvavele, zašumela je od Raskovca in od Javornika gor, spomladanske hlapove z Ljubljanskega polja je prinesel vg-ter do Ringa, slišal sem v vetru zamolklo petje zvonov farne cerkve sv. Pavla. Tako mi je prinesel veter pozdrave od siromašne matere, ki je bil sin pozabil nanjo, zato ker mu ni mogla dali ničesar...
Prišlo je bilo belo pismo od moje pozabljene ljubice, in ko sem ga odprl, je vse zadišalo po tistih časih, po tistih nedolžnih poljubih, po sončnih travnikih, kjer sva se sprehajala, po kostanjevem gozdiču, kjer sva sedela na klopi in se je stiskala k meni, ker so padale težke kaplje izza listja, tako da se je njena mokra bluza oprijemala roke ; zadišalo je po preteklosti, po mladosti, po listi lepi zemlji tam na jugu ; nekoliko so se bile odpalmile duri, ljubezniva roka moje polpozabljene, za zmirom izgubljene ljubice jih je odpahniln in že so se odprle na stežaj in vse se je vračalo s sončno, veliko silo in kakor od pepela se je razsul in je padel od mene mrliški prt in je padla od mojih oči mrena, ki sem bil
.IVAN CANKAR
Rue des Nations
lep dan in so po vrtovih po-
gledal skoz njo na temen svet.
To se je zgodilo, ko je bil se hiše svetile v soncu in je gnnjalo mokro zelenje.
Zvečer sem 'šel v kavarno in sem pozdravil prijatelja, ki je sedel za mizo v oblaku toba-kovega dimu. Opazil je moj vroči obraz in moje razposajene oči in se je začudil, skoro je .ni razžaljen. Pust in mrtev, kakor je bil, ni maral gledati veselih obrazov.
Povedal šem mu, da praznujem praznik svojega vstajenja, in ker je bilo v meni polno mlade moči, ki je čakala, du se izlije v predrzna dela, sem mu pravil o svojih načrtih in upov velikosti in neizmernem številu. Kadil je in me poslušal ; včasih sc je ozrl postrani name. ko sem obmolknil, nekoliko potrt in plašen pod hladnim pogledom njegovih oči, se je naslonil s komolcem ob mizo in je iz-pregovoril. Govoril je počasi in mirno, ne da hi mi gledal naravnost v obraz.
«Ali se spominjaš na Ilavcllarja Mullatulije-voga, na lepo povest o Saidju? Ko se je vrnil Saidja v domačo vas, je čakal pod drevesom vso noč, da bi mu prišla ljubica ob zori naproti, kakor sta se zmenila ob slovesu. Čakal je in ljubice ni bilo. In je šel v vas, in po vasi navzdol, do konca in speri po vasi navzgor ; hiše njegove ljubice ni bilo. Tekel je navzdol ilo konca in se je vrnil — hiše ni bilo. Vse hiše so stale lam, kakor nekdaj, samo hiše njegove ljubice ni bilo. Ubogi Saidja je mislil, da je zblaznel in tekel spet navzdol in spel navzgor vse je bilo kakor prej, ali hiše njegove ljubice ni bilo.i.
Glej v Pariz so prišli vsi narodi v goste. Ob «cesti narodov» so ii napravili domove, koli-
kor manjši je bil narod, toliko večjega in lepšega si je napravil. In ko bi bil ti prišel na listo cesto in bi iskal svoj tlom, bi hodil po cesti kakor Saidja ; navzdol do konca in spet navzgor vse hiše bi stale tam, tvojega doma pa ne bi bilo ; tekel bi navzdol, tvoje oči bi bile okrvaveb' in blazne od strahu ; in tekel bi in bi se vračal in bi ne našel svojega doma. Vse hiše so bile tam, tvoje hiše ni bilo. Ti si bil tujec tam, vagabund brez doma. C e hi bil kdo prišel in bi te vprašal : «Kdo si? Odkod si? Pokaži mi svoj dom ! » bi povesil oči in bi sklonil hrbet in bi mu ne odgovoril.
Zato je neumno vsako veselje in vsako u-panje. Ti nimaš doma, to se pravi, da si veja brez debla, odkrhnjena veja, ki je- padla na gnilo listje in se tam suši in naposled segnije.
Ti nimaš doma, tvoje misli so tuje. kakor ti jih je nanesel veter od vseh strani, vsako tvoje delo je tuje, vzraslo. iz tujih tal, vsaka beseda je tuja, zakaj niti jezik, ki ga govoriš, ni več tvoj.
K ko bi zelenela veja na gnilem listju, odkrhnjena od debla? Mi smo veje, ki gnijemo, ker ni soka iz debla, da bi nam dajal moči. Povej mi, odkod ti je prišla navdušenost za delo, za življenje? Premisli dobro, poglej svojo dušo v čistem ogledalu, brezobzirno si razodeni izvor in smoter svojega duševnega nehanja in spoznal boš, da nimaš doma. Tvoja rojstna hiša, dragi moj, je podobna ciganskemu vozu. ki roma od kraja do kraja.
Ker nimaš studenca, ki bi ti dajal ponosa in ljubezni in moči, zato tudi nimaš nikogar, ila bi mu bil hvaležen. Kakor je vse tvoje nehanje tuje, tako je tudi brezpomembno. Kdor ti ničesar ne daje, bi bilo neumno, da bi mu ti kaj dajal.
in nemogoče jv, du bi nut dajal. Zakaj darovanja ni na svetu, vse je samo vračanje.
Kar si bil nabral drugod, vrni spet tistim, ki so ti dali ; pqjdi in išči jih, če jim je do povračila.»
Jaz pa sem šel in sem romal po cesti poln veselja in mladosti, jaz ubogi Saidja.
Slišal sem njegove besede in slišal sem, kako je stokalo v njih, da, videl sem, kako je bila vzvela vsaka njih iz gorke srčne krvi. Sram ga je bilo siromašne matere in bil se je po licih, zato ker ga je bilo sram...
Večer je bil jasen in po vrtovih je zelenelo. In zašumelo je od Javornika in od Raskovca gor, slišal sem v vetru zamolklo petje zvonov farne cerkve svetega Pavla. Tako mi je prinašal veter pozdrave od uboge matere, ki je bil sin pozabil nanjo, zato ker mu ni mogla dati ničesar.
Težko in čudovito sladko mi je bilo. Hodil sem po široki cesti, cesti narodov, in tam so stali visoki domovi. Hodil sem, neznanec brez doma, moje srce pa se je stiskalo in širilo od velike bolečine in radosti polne ljubezni do matere, ki nima doma ; ne dal bi bil te ljubezni za vse bogastvo domov, ki so stali tam ob cesti bahato : «Glej, berač si in tvoja suknja je zakrpana in tvoje bose noge so vse razbolene in oprasene od nestalnega romanja!»
Ej, mati, majka, življenje moje, vseh mojih misli, vsega mojega nehanja začetek in cilj ! Kako so žuljeve in zgrbljene tvoje svete roke, — blagoslovi me, sina, z ubogimi svetimi rokami. Tvoje čelo je polno skrbi in trplje' nja, s trnjem je kronano namesto z diademom, — nagni k meni, sinu, svoje ljubljeno, s trnjem kronano čelo, ozri sc na ponižni dar, ki ga prinašam, siromašne matere ponižni sin, ozri se na moje srce in sprejmi ga !
Roma], sem po široki cesti, mimo visokih domov in sem bil vesel in ponosen, zakaj ni je bolj sladke in rodovitne ljubezni od ljubezni sinov, ki nimajo od svoje matere drugega, nego to sladko in rodovitno ljubezen, vredno prostranega doma in vse te široke in ponosne ceste,
f/s knjige zOb zori»)
gititi. Nizozemsko grufiko odlikuje risarska preciznost pri Uirku von Gelderju in akademizem pri J. M. Prangeu. Relgijci so vedrejši od svojih sosedov, zlasti je prepričljiv J. J. de Grave (nagrajen), ekspresiven je Fraus Masereel. Danci so se predstavili z grotesknimi grafikami J. Asperju. Finski grafiki so umirjeni in nas prav prijetno preseneča Voito V ikainen (n grajen). Nemci si iščejo svoj grofičen izraz. Izstopata pa zlasti Otto Pankok in Carl Heinz Kliemann. Avstrijska grafika ni številneje zastopana; tipični so rustikalni lesorezi fVernerja liergu, Švicarji so dobro zastopani s surealistoni Rrignonijem, ljudskim primitiyistom Emilom Zbindenom, slikovit je nagrajen Fritz Pauli. Najmočnejšo skupino tvori jugoslovanska grafika, zlasti so se izkazali slovenski grafiki Božidar Jakac, Riko Debenjak, Miha Maleš, nagrajeni Mihelič in drugi. Italijani so maloštevilno zastopani, zato pa tu prednjačita naša dva tržaška Slovenca Avgust Černigoj in Lojze Spacal (nagrajen) Turški grafiki so se nam pred stavili le s črno-belimi abstrak cijami. Ameriški kontinent zastopan z ZDA in Kanado. A-meričan Armin lMndeck (prvi nagrajenec) je tehnično virtuozen ; Leonard Baskin nam predstavlja lesoreze iz katerih ostro obsoja atomsko dobo, ki je izmaličila človeško podobo. Kanado zastopata Albert Demou-chel in Jack Nicliols. Zanimivi so tudi Japonci s svojimi zelo dekorativnimi učinki.
Neko posebno zanimivost da je ljubljanski grafični razstavi udeležba vzhodnoevropskih
dre j Rudiinski (nagrajen), C.za-nady kot ilustrator in Adam IVurtz virtuoz dobro zastopata madžarsko grafiko. Pri Bolgarih je najoriginalnejši na stare cerkvene grafike oprti Vasilij Zaharijev, Hi ja Petrov je realističen iskalec svetobnih efektov.
Rusi so pokazali Tavorskega romantičnimi ilustracijami. Jevgenij Kibrik pa je realist v interpretaciji literarnih *tekstov. Georgi j Verejskij nam prikaže akademske portrete.
Ta bi bila v glavnih potezah oznaka prve mednarodne grafične razstave u Ljubljani, ki se bo, upamo, polagoma enakovredno vključila v krog občasnih mednarodnih likovnih razstav. Pohvalo zasluži tudi organizacijski odbor, ki je popolnoma dosegel namen s to nadvse uspelo grafično razstavo. TEODOR ČERNIGOJ
Jugoslovanska dela v madžarščini
Po poročilu madžarske telegrafske agencije, bodo madžarska založništva izdala v tem in prihodnjem letu več del znanih jugoslovanskih pisateljev. V seriji «Mojstrska dela svetovnih pisateljev», ki je določena za objavo v tem letu, bodo madžarska založniška podjetja založila knjige z najboljšimi stvaritvami slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, izbrane pesmi hrvatskega pesnika Ivana Gorana-Kovači-ča, v prihodnjem letu bodo izdali obsežno antologijo jugoslovanske proze. Knjiga bo obsegala predvsem dela starejših jug. jrisateljev. Prav tako metnikov. V ospredje stopa zla- pa bodo izdali tudi nekaj knjig sti klasični mojster češke g ra- poezije in proze starejših 411 fike Maks Svabinsky. Med Po- j sodobnin jugoslovanskih piia-Ijaki se povzpne slikoviti An- teljev.
Jutri, v nedeljo 25. septembra od 16. ure dalje bo na
KONTOVELU
PRAZNIK
DEMOKRATIČNEGA
TISKA
ki ga organizira sekcija KP Prosek-Kontovel.
Na sporedu je nastop pevskih zborov in godbe.
Pozdrave bosta prinesla tov. VITTORIO V ID ALI in FRANC GOMBAČ
Danes, 24. t. m. in jutri, v nedeljo 25. t. m. bo PAZNIK
DEMOKRATIČNEGA TISKA na GRETI (ul. Cisternone 22)
Na sporedu reproducirana glasba, razstave razne Šaljive točke.
Za KP bo prinesel pozdrav
tov. VITTORIO VIDAH Od 20. do 23. ure ples ob zvokih izbranega plesnega orkestra.
P» min ..Piali"
DELO
PRIPRAVE ZA VOLITVE TOVARNIŠKIH ODBOROV V VELIKIH TOVARNAH
Vodstvo „Esso Standard
izvaja nezaslišan pritisk
Delavcem grozijo, da ne bodo izvedli načrta proizvodnje, če zmaga Delavska zveza - Sklepi Izvršnega odbora Delavske zveze o kandidatnih listah in volilni kampanji - škodljiv sporazum za delavce v železarni 1LVA
Prejšnji teden se je sestal kandidati raznih sindikalnih
Od srede zaseda u našem mestu. Ul. državni kongres italijanskih pravnikov. Ob tej priliki je društvo «Pravnik» poslalo kongresu naslednje pismo, ki ga zaradi važnosti postavljenih vprašanj, objavljamo v celoti:
«Društvo «PRAVNIK» v Trstu, ki združuje v poklicni organizaciji odvetnike in druge pravnike slovanske narodnosti na Tržaškem ozemlju, si šteje v čast sporočiti temu u-glednemu Predsedništvu in u-deležencem III. Državnega odvetniškega kongresa najprisrč-nejše pozdrava.
Ta Kongres sovpada skoraj s prvo obletnico londonskega sporazuma, s katero so se hoteli položiti temelji ne samo dobrega sosedstva med sosednima državama Italijo in Jugoslavijo, in vedno tesnejšega prijateljskega sodelovanja med njima na vseh poljih, temveč tudi za mirno in lojalno sožitje med prebivalstvom italijanskega m slovenskega jezika na tem ozemlju.
Dočim so prizadevanja obeh vlad, da bi se odstranile zapreke za dosego prvega cilja, že imela pomembne uspehe med obema državama, zadevajo na drugi strani nekatere določbe sporazuma — kot točka 6 katere namen je, da naredi konec sodnemu in upravnemu preganjanju oseb pristojnih v to cono zaradi prejšnje politične dejavnosti in kot so številne določbe Posebnega statuta. ki jim je namen zagotoviti pripadnikom jugoslovanske narodnostne skupnosti na tem ozemlju enakost političnih in državljanskih pravic in svoboščin na vseh poljih — na težkoče pri praktičnem izvajanju. Ni se doslej smatralo za potrebno niti objaviti v zakonskih obliki besedilo sporazuma in Posebnega statuta, niti niso bile izdane neobhodno potrebne norme za izvršitev ustreznih določb. Ker med drugim še vedno, četudi samo formalno, obstajata čl. 122 civ. post. in 137 kaz. post., lahko pride do zadrege n. pr. pri izvajanju besedila čl. 3 Posebnega statuta, ki je v očitnem navzkrižju z gornjima zakonskima določbama.
Društvo «iPAVNIK» obrača pozornost tega uglednega Pred-sedništva na ta živa in aktualna vprašanja in si dovoljuje prositi ta ugledni zbor, da bi opozoril pristojna oblastva na zgoraj obžalovane neprijetnosti in priporočil, da bi se odpravile.
Voščimo III. državnemu odvetniškemu kongresu plodono-sno delo in najboljši uspeh pri obravnavanju izredno važnih vprašanj katerih se loteva in sporočamo temu uglednemu predsedništvu izraze odličnega poštovanja»
Izvršni odbor Delavske zve-ze-CG>IL, ki je obravnaval aktualno vprašanje volitev tovarniških odborov. Poleg tega so bila na dnevnem redu tudi razna vprašanja gospodarskega značaja.
Kar se tiče volitev poudarja Delavska zveza, da se morajo vršiti v duhu akcijske enotnosti. Slednja si bo prizadevala, da pride z Delavsko zbornico do sporazuma glede načina, kako naj se vršijo volitve in kako naj bodo sestavljene kandidatne liste. Predvsem se je treba zoperstaviti vsakemu vmešavanju ravnateljstev tovarn, ki bi hoteli ovirati svobodno izraženje volje delavcev. Kandidatne liste naj se sestavijo na demokratičen način; liste naj bodo enotne, s
kloniti delavce, da ne bi glasovali za Delavsko zvezo in je celo zagrozilo, da bi v primeru zmage te organizacije ne prišlo do izvedbei programa proizvodnje. V Trst so poslali iz Genove šefa uradniškega osebja, ki je pozival naj glasujejo proti Delavski zvezi. To stališče Delavske zveze, Qe]avcem ki vodijo povsem
legalno volilno propagando za
struj in na podlagi skupnega programa kar se tiče obvez in zahtev. Izvoljeni tovarniški odbori naj se obvežejo, da bodo delovali enotno in ne bodo vodili ločenih pogajanj z delodajalci.
selico, bodo pogoščeni s čokolado in keksi. Vsak bo prejel številko za žrebanje dveh i-grač. Tudi za matere bosta izžrebani dve darili in sicer torbi, ki jih je pletla neka tovarišica.
Vabljeni so vsi otroci in nji-nnvi starši!
ki lahko edino koristi delavskim interesom, je naletelo med delavci, kateri se pripravljajo na volitve, na splošno o-dobravanje.
Dočim se delavci v velikih tovarnah pripravljajo na volitve tovarniških odborov s polno zavestjo o važnosti, ki ga ima za delavski razred ta dogodek, je pa ravnateljstvo čistilnice «Esso Standard» že začelo z neprikritim vmešavanjem. Na vse načine skuša u-
Krepimo narodno zavest v šolah
Učenec gre v šolo, da si-pridobi tisto znanje, ki mu ga doma in zunanje življenje ne morata dati. Sola pa ima še drugi vzvišen cilj, da vzbuja in krepi pri učencu zdravo narodno zavest, ki mora biti poudarjena še posebno pri narodni manjšini. V njej vidi
P.D. «Zvezda» v Pod-lonjerju organizira jutri, 25. t. m. od 15. ure dalje VELIK PRAZNIK TRGATVE
Srečolov z bogatimi dobitki, nagradni natečaj za najlepši grozd.
PLES
od 19. do 23.30 ure.
Svlrala bo domača godba. Dobro založen bar.
slednja svoj obraz in svoj bodoči obstoj.
Uspel praznik ZDŽ
Zveza demokratičnih žena je priredila v četrtek dobro uspel praznik ob zaključku letošnje kampanje za pristop v ZDZ. Na prazniku so bili številno zastopani ženski krožki iz središča mesta, okolice in vasi.
So primeri, da starši ne znajo vliti otrokom zdrave narodne zavesti in jih ne znajo vzgajati v ljubezni do svojega naroda in materinskega jezika. Vpišejo sicer otroka v slovensko šolo, izpolnijo s tem svojo narodno dolžnost, se pa ne pobrigajo dovolj za ostalo.
Zato je šola dolžna izpolniti to vrzel, da bo dijak po dovršenem študiju šel v življenje kot zaveden Slovenec, ki ceni in pozna tradicije in kulturo svojega naroda ter istočasno spoštuje in ceni vse druge narode.
To nalogo bi morali v šoli vršiti učitelji in profesorji. Slednji so poklicani, da opozarjajo učence, naj bi se ne izogibali ali morda celo srar movali občevanja v materinščini, pa naj bo to kjerkoli, po sicer nekateri, ki na to opozarjajo, vendar jih je še premalo. Na vsak način je koristno in potrebno, da se razpravlja o takih stvareh z u-čenci, ki bodo gotovo na ta način spoznali svoje napake.
Rešimo učenca teh navlak in zgrešenih predsodkov, ki samo škodijo ugledu slovenske šole. Da »e bo pri učencu razvila zdrava narodna zavest, je treba širše in dojemajoče razlage slovenskega jezika, izgodovine slovenskega naroda. Razen tega je treba vzj?od-bujati učence naj prebirajo slovenske knjige, vliti jim je treba ljubezen do čitanja. V šoli naj tekmujejo med seboj v branju, ker iz knjige bodo spoznali svoj narod in njegovo zgodovino
Buditi zdravo narodno zavest — to je poslanstvo naše šole, ki mora vzgajati mladino novega kova, zdravo domoljubno mladino, katera predstavlja svetlejšo bodočnost našega življa na Tržaškem.
S. D.
Kratek pregled izvršenega dela organizacije so podale Tole Delern, Ondina Derosa in Zorka Legiša-Mervic. Voditeljice organizacije so obenem nakazale naloge, ki stojijo pred ženami v zvezi z aktualnimi problemi našega mesta, na političnem, gospodarskem in sindikalnem polju. Zorka Legiša je še posebno podčrtala važno nalogo, ki jo imajo slovenske žene pri uresničevanju enotnosti za obrambo naših narodnih pravic.
Razdeljene so bile nato na grade krožkom, ki so se v kampanji najboljše izkazali. Prve tri nagrade so prejeli: C ampere, Barriera in Pečar.
to organizacijo grozijo s premestitvijo. Razen tega pripravlja ravnateljstvo neko tretjo kandidatno listo, ki naj bi jo predložil takozvani «sindikat uradnikov», čeprav v Trstu sploi ne obstaja. Zgleda celo, da bi hotelo ravnateljstvo odložiti volitve, ki so bile že najavljene za 2'7. t. m.
Proti temu nečuvenemu vmešavanju, je De!avska zveza vložila oster protest pri Združenju inaustrijcev in zahtevala sklicanje sestanka.
V	tem tednu so bila pred tovarnami, kjer bodo v kratic em volitve, razna volilna zborovanja, Ki sta jih organizirala oba sindikata.
V	tovarni ILVA vlada med deiavci veliko razburjenje za raai tajnega sporazuma, ki sta ga sKienili za hrbtom delavcem Ul L in CISLi. Sporazum je DelavsKa zbornica seveda takoj raztegnila tudi na Trst. Sodišče v Benetkah je namreč svojčas priznalo z razsodbo, da imajo delavci kompleksov ILVE pravico do odškodnine za menzo od leta 1946 dalje in da se morajo pri računanju iste upoštevati vsi dodatki plače (dopust, božična nagrada itd.). Na podlagi razsodbe bi moral prejeti vsak delavec 88.400 lir. S tajnim sporazumom med CISL, UIL Delavsko zbornico in ravnateljstvom pa pripada vsakemu delavcu le 10.803 lir.
ČESTITKE — Tov. Karel Cok iz Lonjerja je slavil včeraj 50. letnico rojstva. Ob tej priliki mu iz s.tea čestitata vodstvo SHLP in uredniški kolektiv «Dela». Tov. Čoku, požrtvovalnemu in prizadevnemu prosvetnemu delavcu na mnoga leta!
V Miljah so nabrali
za naš tisk 183.413 lir
Vzgledno prizadevanje Trebč pri širjenju „Delau in drugih listov Seznam denarnih prispevkov - Ne puščajmo neprodanih izvodov „Delau
Iz Milj so p.islaii v zadnjih, vi in požrtvovalni ri-znašalci škodljivo. Ne smemo namreč
m *	" ""	’ * ’	nikdar izgubiti iz vidika,
ČESTITKE — Tov. Pirc Mariji, hčerki bivšega župana zgani-ške občine in tov. Angelu Miliču, ki sta stopila v zakonski .«fan. iskreno čestitajo sekcija KP iz Zgonika, šaleška celica ter P.D «Rdeča zvezda».
dveh tednih za oemokratičen tisk 'Si.:*.loO in 48.400 lir. Do sedaj je i iljska sekcija nabrala skupno 183.413 lir ;n se tako znatno približala končnemu cilju. V Miljah so si namreč postavili nalogo, ua bodo v teku kampanje nabrali 250 tisoč lir. Iz dosedanjega poteka akcije lahko sklepamo, da bodo miljski tovariši v kratkem dosegli svoj cilj.
Razen iz Milj, so bili v zadnjem času dostavljeni še naslednji zneski: Skedenj 30.000, Pisoni 20.000, Sv. Alojz 3.880, Lonjer 2.180, Sv. Križ 7.925, Rojan 2.160, Salež 2.800, Sv. Jakob 45.000, podsekcija Ace-gat 20.950, tov. Faelli za N. N. 10.000, tov. Spadaro 3.000, Uva 1.000, Barkovlje 9.050, Pončana 5.680, Sv. Ana 4.750, Tovarna strojev 12.305, Sv. Vid 4.750, ob drugi obletnici smrti tov. Aurelia Uršiča daruje tov. Nerina 2.000 lir, sekc. Curiel 23.550, sekc. Magdalena 34.200 lir.
Kar se tiče širjenja našega tiska in še posebno «Dela», zaslužijo tokrat pohvalo marlji
iz Trene. V Trebčah razprodajo leoensko 76 izvodov «Dela», ob nedeljah 20 izvodov «Unità», 17 izvodov «Lavoratore», 14 «Vie Nuove», 12 «Notizie Sovietiche», ter več izvodov drugih ilustriranih rev'j in brošur.
Vzgleau Trebč naj bi sledile tudi druge naše vasi, posebno nekatere, ki jih tokrat ne bomo posebej omenjali. Pripetilo se je namreč nekajkrat, da je raznašalec zbolel ali se utrudil, kar je tudi razumljivo. Celica pa ni vzela stvari v pretres in poskrbela za njegovo nadomestitev. Zaradi tega ostajajo ponekod neprodani izvo-di «Dela». Vprašanja širjenja našega -lista .bi morale sekcije in celice posvečati večjo pažnjo, ker tega dela ni mogoče prepustiti odgovornosti samo enega ali dveh tovarišev. Kjer se kaže potreba, je treba dati raznašal-cu takoj pomoč. O tem naj se tovariši pomenijo na sestanku sekcije in celice. Vsako popjuščanje ali zanemarjanje tega važnega, vprašanja, je
UREDNIŠTVO PRIPRAVLJA SESTANKE BRALCEV „DELA“
Kaj bomo razpravljali
na sestankih z našimi bralci
Uredništvo našega lista ima
Otroška prireditev
Jutri, v nedeljo 25. t. m. s pričetkom ob 15. uri bo na vrtu 'Ljudskega doma v ul. Madonnina velika veselica ob otvoritvi šolskega leta ki jo organizirata lista «Noi Donne» in «Pioniere».
Otroci, ki bodo prišli na ve-
v načrtu vrsto sestankov z našimi bralci, ki se bodo vršili v poedinih vaseh in okrajih. V več vaseh smo imeli take sestanke- že lansko leto in povsod je bila udeležba dobra m pokazalo se je tudi zanimanje s strani bralcev. Zato nameravamo obuditi to pobudo tudi letoisl Sestanki z bralci so brez dvoma koristni in potrebni, predvsem, ker predstavljajo stik med bralcem in uredništvom, po drugi strani služijo za medsebojno izmenjavo misli kar se tiče lista na splošno, njegove vsebine, problemov, ki jih o-bravnava, tehnične plati itd.
Na sestanku se vzpostavi med bralcem in uredništvom tisti slik, ki je neobhodno potreben, da se nakažejo pomanjkljivosti, napake, da se iznesejo kritike, nasveti in
predlogi kako izboljšati «De-
lo» in ga napraviti dostopnega čim širšemu krogu slovenskih bralcev. Prepričani smo, da bo imel vsakdo v tem pogledu kak predlog, nasvet, pripombo in seveda tudi kritiko, ki je isto tako potrebna. Vse kar bodo naši zvesti bralci iznesli na sestanku bo gotov doprinos za izboljšanje našega lista. Argumentov ne bo manjkalo. Lansko leto so nam n. pr. nekateri bralci svetovali naj posvetimo več prostora športnim dogodkom, žene so priporočale nekak «ženski količek», zdravniške nasvete. Nekaj je uredništvo uresničilo, kar seveda ni dovolj. Odvisno je pač tudi od finančnih možnosti, ki jih ima «Delo» in te so omejene. Tudi o tem bi se dalo kaj več spregovoriti na sestanku.
Sestanki bodo gotovo pozi-
tivni, v korist listu in zadoščenje bralcem, ki bodo s svojo udeležbo in nasveti dokazali, da jim je «Delo» res pri srcu.
Bralce poedinih vasi bomo pravočasno obvestili o sestan-ku z vabilom. 2e danes pa priporočamo vsem, ki čitajo «Delo» naj razmišljajo in pripravijo svoje pripombe, nasvete in kritiko. Današnji članek naj bi služil kot uvod prijateljskemu razgovoru, ki se bo razvil na sestanku med bralci in članom našega uredniškega kolektiva. Glavno. besedo imajo seveda naši zvesti bralci.
SOŽALJE — Celica «Zorko Kralj» iz Trebč izraža sožalje tovarišu Kralj Rudolfu in družini ob bridki izgubi očeta Franca- Pridružuje se naše uredništvo.
da
je redno izhajanje «Dela» združeno z velikimi stroški. In odveč bi bilo ponavljati, da demokratičen tisk ni podpiran iz nobene državne blagajne in ne iz blagajn finančnih mogotcev. Ljudski tisk vzdržuje ljudstvo samo. Zato je vsak neprodan izvod «Dela» finančna škoda za našo partijo in o-benem za tovariše in demokrate, ki ga z v.eiiko žrtvijo podpirajo.
Prejšnjo soboto je imela sekcija Curiel svoj praznik tiska na vrtu Ljudskega doma v ul. Madonnina. Praznik je otvoril tov. Michelazzi, dočim sta tovariša Valdisteno in Gombač ispregovorila o mednarodnem položaju, krajevnih problemih in važnosti demokratičnega tiska.
Pri Magdaleni, kjer je bil praznik dobro razgiban pa sta v nedeljo. po uvodnih besedah tov. Fona spregovorila sekretar naše partije in tov. Markovič, član IK naše partije.,Tov. Vidali je podal analizo krajevnih problemov ter podčrtal važnost delavske enotnosti ter enotnosti v obrambi demokratičnih svoboščin.
V soboto zvečer se je zbralo na družabnem večeru v Medji vasi lepo število tovarišev in demokratov, ki so preživeli skupaj nekaj prijetnih ur v veselem razpoloženju. Večer je
Za teden --- dni —
List
stra.
Sobota, 24. — Rupert krajec)
Nedelja, 25. — Firmin Ponedeljek. 26. — Justinah. Torek, 27. Kozma in Dami) ^ Sreda, 28. — Venceslav Četrtek, 29. — Mihael Petek, 30. — Hieronim (J« ZGODOVINSKI DNEVI 25. 1906 se je rodil slavni SO' ski skladatelj Dimitrij 9 kovic.
28. 1831 se je rodil pisatel oblikovalec slovenskega ka Fran Levstik. Umrl )
poli-uprs Dop roke za \ POS
NOVI
to
novembra 1887.
28. 1864 ustanovitev I. Ioti
rionale, prve mednarodni ganizacije socialističnih inekai lavcev.	L. ' ,J
28.	1918 je bila proglašena CI “
slovaška.	Oženil
29.	1918 je bila proglašena J med I
S,3Vija'	»Upr
Vh p Iških
pod
TRST A 1'iinj
SOBOTA:	12.55 Jugoslovlfk :
motivi - 14. Dvorakovi slov) «Vanji plesi - 14.45 Ritmični orM ln
15.30 1,0
Swi ng ing Brothers -i m. jv govor r. ženo - 16.15 Kavah ,ucl
koncert - 16.35 Domači odi lin h - 19.15 Radijska univerza -	' -
Anton Foerster: «Gorenjski
ček», opera v treh delan lih )««. ''IH' 'Mg 'IMa o napta
F
rv/r, v-rprv. l tl v l.l CII Uti
[NEDELJA: 9. Kmetijska " ’2, Oddaja za najinW,,,,, M.30 Glasba po- željah -171.	;
Slovenske filharmonije -	la «r
Tržaški obis-ki in razgovori -, Inko -Puccini: «Tosca», opera v 3 * janjih.
PONEDELJEK:	12.55 P olrdin
duet in	-harmonika	- 18.40	pred
rert basista Jovana Antiča Mamica pripoveduje - 22. IZ Bralni lijanske književnosti- in um* izjavi sil - 22,15 Beethoven: Sim* :va| št. 6.	7’ 1
TOREK:	Glasba po želji »km!
18.40 Koncert pianista Maria >1 pol cina - 19,15 Radi iška univef v 20 30 Kvintet Lisinski - 21. P ' ,vs ski oder - Calderoni «Sod n H rrpj*U' lame.lski», drama v 5 dejani [ve za
SREDA:	12.55 JugosloVf •
motivi - 18.30 Z začarane Pf l
-	19.15	Zdravniški	vedež -,	1 »kr
Vokalni tercet Ma-tuljček - » «vaici slovenske književnosti in d1 otnib nos ti,	, Kl
ČETRTEK Hrva-tski in S« '*“»« motivi - 19.15 Radijska uni< - Dan
-	20.30 Volkalni kvintet - 21. H.,i,
matizi-rana zgodba - Rado .-ček: «Marija Antonietta». 22. J» za sbeno- predavanje.	f kri:
PETEK: 13.30 Glasba po * i sln„
-	18.30 Iz začarane police - „ . '
c«.- i- -----=-	20.30 zbt>rrl”a'‘l'
Sola in vzgoja
bil organiziran v okviru kam-[ venske f’u"ha~rmonije“- ‘21" 1 'sc |a panje za naš tisk. Prisotna staj ;fk^ku.Uurnj razgledi - 22. h pr>os|
bila tudi tov. Vidali in tov. Weissova ki so jima tovariši in simpatizerji pripravili res prisrčen sprejem. Za naš tisk so na družabnem večeru nabrali 3.600 lir.
Iz zgoniške občine nam pišejo
V NEDELJO V GLEDALIŠČU »ROSSETTI"
Plebiscitarna udeležba
na zborovanju za prosto cono
Intervencija predstavnikov KP in Delavske zveze - CGIL
V nedeljo zjutraj je bilo v gledališču «Rossetti» prvo javno zborovanje, ki ga je organiziral odbor za integralno prosto cono. Udeležba je bila v resnici plebiscitarna. Vabilu so se odzvali vsi sloji prebivalstva, od delavca, obrtnika pa do malega in srednjega trgovca. Na predsedstvu so hd.Ii predstavniki političnih skupin, sindikatov in združenj, ki so zastopana v odboru.
Velika množica udeležencev je pazljivo sledila obširnemu poročilu, ki ga je poemi predsednik odbora Bino Barbi. V začetku je podal kratek zgodovinski pregled o tržaškem gospodarstvu v katerem je prikazal vlogo, ki jo ima za Trst njegova luka. Poudaril je nadalje, da slednja ni dovolj za poživitev našega gospodarstva, zato je potrebna ustanovitev
Kulturna prireditev v Vel. Repnu
Jutri, v nedeljo 25. t. m. bo v Vel. Repnu pomemben dogodek, nastopil bo prvič domači orkester, na katerega so vsi -Repenči, posebno pa mladina, zelo ponosni. Po dolgem marljivem prizadevanju nam bodo jutri končno pokazali uspeh svojega dela.
Poleg orkestra bo na prireditvi nastopil tudi pevski zbor Salež - Zgonik, ki ga vodi pevovodja Milič, domači otroci z raznimi recitacijami in dramska skupina z Opčin, ki bo uprizorila 2. dej. Finžgarjeve «Naša kri». Vsekakor bo to zanimiva kulturna prireditev, na katero že nestrpno čakajo se samo domačini marveč tudi okoličani.
Vstopnina 130 otroci 70 lir.
Proslava 10-letnice prosvetnega društva v Saležu
Prihodnjo nedeljo; 2. oktobra t. 1. bo v Saležu proslava
10-letnice prosvetnega, društva «Rdeča zvezda» na katero se Saležci marljivo pripravljajo. Mladina pridno vadi igrico «Prijatel!» in razne recitacije, domači pevski zbor Salež -Zgonik pa se pripravlja za ta dan z vrsto novih ipesmi. Na prireditvi bodo sodelovali tudi harmonikarji iz -Rarkovelj in še drugi tako, da bo prireditev res lepa in zanimiva.
Vabimo k številni udeležbi vse Saležce in okoličane!
Prvi večji nastop barkovljan-skih harmonikarjev
Drugo nedeljo v oktobru bodo v prosvetni dvorani pri .umeni hiši skupno nastopili barkovljanski harmonikarji ter pokazali usjiehe svojega šolanja. Opozarjamo že danes na to zanimivo glasbeno produkcijo naših najmlajših vse, ki jim je pri srcu ljudsko prosvetno udejstvovanje tudi na glasbenem področju.
Roditeljski sestanki:
pri Sv. Barbari bo roditeljski sestanek danes, v soboto 24. t m. ob 20. uri v Prosvetnem domu. Prisostvoval bo sestanku u imenu SHLP tov Gombač, ki bo govoril o važnosti vpisovanja o-trok v slovensko Solo, kakor tudi o drugih perečih vprašanjih, ki se tičejo Šolstva.
v Križu Je bil na pobudo prosu, dr. «Vesna» roditeljski sestanek u torek, na katerem je bil izvoljen meddruštveni roditeljski svet in sicer za «Vesno» Situa Bogateč, Marčeta Dilenardo, A-lojz Sedmak in Viktor Bizin, za P.D. «Berto Sirk» pa Mariju Sonce in Rudi Košuta. S tem je bilo potrjeno sodelovanje obeh društev na Šolskem področju, kar Je. vsekakor razveseljiv znak sodelovanja. Izostali so le ekspo nenti SOZ. O važnih problemih šolstva sta poročala Jelka Gerbec in Justo Košuta, ki Je v imenu «Vesne» sestanku tudi predsedoval.
proste cone. Podčrtal je nadalje zahtevo za vrnitev tržaškega ladjevja in njegovih pomorskih prog. Trstu je razen tega nujno potrebna integralna prosta cona, ker mu je zadnja vojna prizadejala ogromno škodo. Naše mesto je ostalo brez ladij in prog, zgubilo je zaledje in kmetijske vire. Med viharnim ploskanjem občinstva je Bino Barbi v zaključku podčrtal, da je vse tržaško prebivalstvo za ustanovitev integralne proste cone.
Po poročilu se je razvila dolga diskusija, intervenirali so nekateri predstavniki političnih strank in gospudarskih organizacij. Za našo partijo je spregovoril tov. Sajovit.z. Njegova intervencija je vzbudila veliko pozornost in ob zaključku splošno odobravanje. Tov. Sajovitz je potrdil pristanek partije k odboru za prosto cono. Stališče naše partije izhaja iz globokega prepričanja, da je integralna prosta cona temeljno orodje za poživitev luke in tržaškega gospodarstva na splošno. Opozoril je tudi na nevarnost, ki jo ima za razvoj gospodarstva emigracija. Slednja je posledica nezaupanja, ki vedno bolj narašča med prebivalstvom napram vladi v Rimu. Za Delavsko zvezo — OGIL je burno pozdravljen s strani poslušalcev — spregovoril tov Radich, ki je poudaril, da bo sindikalna ora»' nizacija vedno podpirala borbo za integralno prosto cono. Pribil je tudi, da so za dosego te zahteve potrebne množične akcije. Ostali govorniki so v glavnem potrdili svoj pristanek odboru za integralno prosto cono.
Avstrijski promet
(Nadaljevanje s 3. strano
temi je tudi velika pošiljka železniških tračnic za Španijo. V zvezi s to pošiljko so, Avstrijci stopili v stik s Trstom, toda v našem prištdnišču niso našli dovolj razpoložljivega prostora za skladišča in niti primernih ladij, ki bi prepeljale tovor v Španijo. Podobno
se je zgodilo tudi s pošiljkami papirja v Južno Ameriko. V veliki negotovosti je tudi pošiljka industrijske opreme, ki jo bo Avstrija v bližnji bodočnosti odposlala v Egipt.
Avstrijci bodo odposlali v Španijo že v teku tekočega leta 5000 ton tračnic preko severnih pristanišč. Za prihodnje leto je predvidena pošiljka nadaljnjih 10.000 ton. Preko istih
V četrtek prejšnjega tedna se je pripetila v ul. Massimo, d’Azeglio strašna nesreča, ki je na žalost terjala človeško žrtev 18-letni Lrnesto Salvagno iz ul. Toti je v tragičnih okoliščinah izgubil življenje pod kolesi filo-ousa proge t>. Salvagno se je pe ijal na motornem triciklu, ki ga je vozil njegov prijatelj Karel Colja iz Nabrežine. Sedel je na ploščati deski vozila, ko je moral nenadoma Colja zaviti z vso naglico v stran, da se izogne neki ženski, ki je ravnokar prekoračila ulico. Oster sunek je vrgel Salvagna na tlak, kjer je obležal. V istem trenutku je privozil filobus; zaradi neznatne raz-
pristanišč bodo odposlali na iSeverni Pacifik tudi znatne dalje, je bila nesreča neizbežna, količine drugega blaga, zlasti elqktrične transformato-
rje. Vse to zaradi tega, ker t/žaško pristanišče nima na razpolago primernih ladij.
Tudi ti primeri še enkrat potrjujejo, da ni mogoče poživiti prometa v našem pristanišču brez dodelitve, odnosno vrnitve ladij.
Kljuo vsemi poskusom vozača, ki je z vso silo zavrl filobus, je šlo prednje kolo čez mladeničev prsni koš. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v bolnico, toda izdihnil je že med prevozom.
»** Prejšji teden je policija prijavila sodišču 41-letno Antonijo Depangher por. Ramani, ki je surovo ravnala s svojim pastorkom, 10-letnim Gianfrancom.
Po zaslišanju so jo izpustili začasno svobodo.
*** V kamnolomu v Sesljanu se je prejšnji, petek ponesrečil 43-,let ni Friderik Legiša iz Ce-rovelj 35. Skala, ki se je odtrgala s hriba mu je povzročila več poškodb in zlomila levi komolec. Zdraviti se bo moral mesec dni.
r
v
v
Spaié doma Ut v svetu
ITALIJANSKO nogometno prvenstvo
V neueijO se je začelo italijansko nogometno prvenstvo laOp-att. v prvem unevu so
bm rezultati A. lige naslednji:
Alaianta - Milan 4-3, Bologna ■ Genoa 4-1, lnter - Novara z-l>, Juventus - spal 2-2, Napoli -Turino 2f-2, Padova - Lazio 1-2, Pro Patria - Fiorentina 2-2, Roma - Lanerossi 4-1, Samp-doria - Triestina 1-0.
Jutri bodo naslednje tekme: Fiorentina - Padova, Genoa -Roma, Lazio - Atalanta, Lanerossi - lnter, Milan - Sampdo-rja, Novara - Napoli, Torino -Bologna, Triestina - Juventus, Spai - Pro Patria.
DROBNE ŠPORTNE VESTI
PRAGA — V mednarodnem lahkoatletskem dvoboju Anglija - C SR ki je končal prejšnji četrtek, je Anglija odnesla zmago v moški in ženski kategoriji. 'V moški kategoriji je zmagala s 117 točkami proti 95 v ženski 58-48.
V teku na 10.000 m je Zato-pek prišel na cilj prvi in pustil za seboj Angleža Piriea, ki je pa prejšnji dan premagal Žatopka na 5.000 m, Pirie je
prisei na cilj z razliko poi minule.
Lrt.UoA.NNE — Madžarska nogometna reprezentanca je v so ooto yui'azna švicarsko e-najstorico z rezultatom 5-4 (3-2 j. Madžari so igran v nasleu-nji postavi: Fazekas, Buzanski, V armai, Kauuiy UViahus), Koc-sis„ mdegkuti, Puskas, Tichy, Manos Ulidegkuti).
BEOGRAD — Na mednarodni lahkoatletski prireditvi je sovjetski atlet Kuts postavil nov rekord na 5.000 m s časom 13’ 4tì”9. V metu kladiva je postavil nov svetovni rekord Krivonosov (SZ) s 64,52 m. Tudi Nina Oktalenko je postavila nov svetovni rekord in sicer v teku na 800 m s časom 2’06”4.
BUDIMPEŠTA — Jutri bo prijateljska nogometna tekma med raprezentancama Madžarske in Sovjetske zveze. Madžari bodo v svoji postavi nadomestili nekatere igralce, ki niso preveč prepričali v tekmi s Svico.
NEW YORK — Boksarski prvak Rocky Marciano je v četrtek porazil v devetih rundah črnca Archie Mooreja.
*** Isti dan se je ponesrečil v ricinanjskem kamnolomu 45-letm Francesco Pizzulin iz Drage. Z višine kakih 2 metrov mu je padel na glavo kos železa, ki mu je povzročil precejšnjo rano. Prvo pomoč je prejel v splošni bolnici, od koder so ga takoj poslali domov.
• »* v ponedeljek se je vršila pred sodiščem reeprava proti 4 mladeničem in predsedniku koordinacijskega odbora malih in srednjih podjetij. Policija Jih je prijavita sodišču zaradi nedovoljenega razdeljevanja letakov, sklicujoč se na 113. člen zakona o javni varnosti. Dejansko pa so miadeniči razdeljevali le okrožnice izključno članom zveze. V okrožnici je bil poziv na protestno akcijo zaradi nevzdržnega gospodarskega stanja. Očivldno je, da to ni ugajalo nekaterim pohcijskim agentom, ki so mladoletnike celo aretirali, izpustili so jih naslednji, dan, ko Je odločno nastopil predsednik odbora. Sodnik pa je bil uvidevnejši ln je „vse obtožence oprostil, ker dejanje ni kaznivo.
Pri nas je sicer vedno kaj novega vendar se premalo pobrigamo, da bt širša javnost zvedela kaj se godi v naši občini. Zato naj temu namenu služi današnji članek.
Kot znano je zgoniška /ara že dalj časa brez duhovnika. NaS list je že pisal, kako je župnika... kar čez noč vzelo. Zato upravlja sedaj zgoniško Jaro Sempolajs1-i župnik, ki Je pa precej zastarel v svojih nazorih.
Slovenci se, kot narodna manjšina trdo borimo za naš obstanek že desetletja. Posebno težak Je boj na kulturnem polju. Danes se poslavljajo našemu kulturnemu izživljanju take ovire, kot Jih nismo bili vajeni niti pod zavezniško upravo, enzura za vsak kul turni nastop, pevski zbori morajo predlàniti cenzuri celo partiture pesmi kl jih nameravajo peti na prireditvi. Ali mislijo novi upravitelji, da nas bodo s tem utrudili, naveličali ln zatrli našo porodno zavest?
Ali tako misli in s tem soglaša sedanji župni upravitelj? Slednji Je namreč edinemu pevskemu zboru, kl se udejstvuje v občini, gladko prepovedal petje pri pogrebih, česar ni storil do dar-nes še noben župnik. Vsi občani se seveda zelo zgražajo nad takim početjem g. Stante.
Ali nas ne dovolj ovirajo oblasti? — tako se sprašujejo občani. Namesto da bi slovenski izobraženci bodrili narod, se ne žalost najdejo takt kot je primer v naši /ari — ki se s svojim početjem postavljajo dejansko na stran oblasti. Jasno je, da naše ljudstvo takih ljudi ne potrebuje.
Vaščan
n 1
tovne književnosti in umeti1
na r lavi
«	T,;a,
OPČINE	7
Sobota, 24. sept.: «Rdeče tti (Berretti rossi). Barvni *»*> Columbia.	, Slaviti
Nedelja, 25. sept.: se ponOv' ii. l; Ponedeltek, 26. sep,t.: se P°, ■
rorek, 27. sept.: «Brezkončna)1 ‘JJ •' (Notte senza fine). Film Odg
ner Bros.
S-eda. 28. sept,: se ponovi. Ir,,i . Četrtek, 29 sept.: «Peklenska, «pisi ka» (Corsa infernale). 6' «in
film Fintine.
Petek, 30. sept.: se ponovi, jà,
V tednu se začnejo pred sta' lralni 18, zadnja ob 20. uri. Ob J Wett Mah in praznikih začetek	L ,
zadnja ob 22. uri.	. '
PROSEK	°. ,z
S-bot a. 24. »«ni nb 2A-	, biv
°,VCI iz PlymouTha» (&	» Sl,
funeri di Plymouth).	it, .
film MG M1.	,	‘‘
Nedela. 25. sept. ob 17: se Pf l1'1' ■ Sreda. 28. sept. ob 20: «Pod «vezi ski m soncem» (Sotto il sa1 t,si Roma).	.
NABREŽINA	i,Priz
Sobota, 24 sept. ob 20: «LaT*0sl
Itubinoti» .(Amanti, latini), ‘»«ga
vni film, MGM.
Nedelja, 25. sept. ob 16' s' novi.
Sreda, 28. sept, ob 20: «P1 'i . djukah» (Francis aliti ti se) Film Universa! j,
SOŽALJE — Ob težki ltl
i.
j «v
nadomestljivi izgubi drage na tere, izreka občinski odb° ‘» t, Dolini iskreno sožalje '* p niku Justu Euljan, VtX» sožalja se pridružujeta * 1 ,, «Slavec» v Ricmanjih in 6i uredništvo,	e
Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Biaff1*; «
Založništvo «DELA» kij s Tiska tip. RIVA, Torrebianl l0var
\ Ì
ZOBOZDRAVNISKI (j ' AMBULATORI J i 8» " 1 Jn,h
S i'
f.Valei
zobozdravnik-kirurg . .l!**111 Ustne in zobne bolez-11 ’ ^ os
Dr. A. M. Sane
*** V ponedeljek so prepeljali ■v bolnico 10-letnega Karla Praš-ija s Kontovela 254. Zdravniki so ugotovili znake tetanusa in sd zato pridržali prognozo. Otrok se je pt-ed nekaj tedni med igro ranil v koleno.
**« v torek se je ponesrečil v pristanišču 28-letni Bruno Fontana iz Turjaka. Med delom je padel z visokega zidarskega tiri ra. Na srečo je bila spodaj kad polna vode, ki je preprečila nujše. Pri padcu v vodo sl je verjetno zlomil levo ramo in opraskal po telesu. Okreval bo v 15 do 30 dneh.
*** V bližini železniške postaje v Sesljanu sta se v sredo ponesrečila z avtom zakonca Deasan-ti iz Sesljana. Med vožnjo se je krmilo pokvarilo in avto je zdrknil v obcestni jarek. Oba zakonca so prepeljali v bolnico. Zena si je zlomila roko, mož pa se Je ranil na sencu.
V dneh od 1.5, do 21. septembra se je v tržaški občini rodilo 54 otrok in' 2 mrtvorojena, umrlo je 39 oseb, porok je bilo 52.
zobne proteze
Sprejema od 9. do 12. f r“<hj 15. do 20. ure. Nilo Ulica Torrebianca 43/[j »r (vogal z ul. CarducC'1 »1 ti tel. 3M18	1 os
'9vr
n
M
»te
s
'»Vo
Hmeiiisha zaflmoa
v THSTE	r
ul. Foseolo» 1 - telet. 94-38^ t, ul. Merendante, 4 - telet. ttH-H I** ul. Flavia* 23
Mhi
'««t
Kih
MILJE - ul. Mazzini* 1
0 'i«
ima v zalogi i/se & kmetijstvo p1 najugodnejših cena* ;
> e>i -i
'»ali
'»e
*»«,s
»Voj
No
M
ìli
Obiščiie^nas in se bosfe prepričali-
J,ii{
te

Ved
S
Ni
t»
jj
N
'o
6"
's