6t. 19.
V Grorici, v torek dne 16. februvarija 1909.
Iibaja trikrat na teden, in sicer ? torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti •jrejemana ali t Gorici na dom poSiljana:
vae leto      ........15 K
"/..............10  »
V.   .........
Posamične Številko stanejo 10 vin.
„80CA" ima nastednje izredne priloge: Ob norem..letu ,J[§Jlpot jpo Gor|škcm in .GradtIBanskem" in ,Ea«pot priftaot Ta if^iflh i&Bb&Fiaiijirofo-i trat v lotu „Yoznt red teleznic,  parnlkov in poStnlk vm".
NaroSnino sprejema upravništvo' v Gosposki uli< i, 9tev. 7 1. nadstr. v »Goriški Tiskarni t A., Gabržčok Na naroČila brei doposlane naročnine se ne oziramo Oglasi in poslanice se"-ra5tinijo--po Petitrvrslah če tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostora. — — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Tečaj XXXIX.
>Vbb h narod, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavrii.
Uredništvo
ae nahaja t Gosposki uliol 8t. 7 v Gorioi v L  nadst
Z urednikom je mogooS govoriti vsak dan od 8. do 12.
dopoludne ter od 9. do 5. popoldne; ob nedeljah in
praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvosena
haja v GoaposlriulioiSt.7vI. nadstr. na levov tiskarn
NaroCnino ia oglase Je plaCatl loco Gorica
Dopisi naj se pollljajo le nrednUtvn.
Naročnina, reklaniaoije in drage reči, katere ne
spadajo  v  dalokrog   uredništva,   naj   se poSljajo   le
apravniltvo.
JPRIMOHEC" izhaja neodvisno od iSoče- vsak petek in stana vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Sodac in »Primoreo« se prodajata v Go i i v t»a?ih knjigarnah in teh-le tobakVnah: Sclmarz v So'8« al., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekaliSSu ¦ s Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formioa, I. Hovanski v Korenski ulici St. 22; f. Trstu v tobatarni LavrenoH na trgu della Caserma. .-¦¦ I ''¦" ¦   "
Gdgovoini urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Talsffla it. 83. —
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Faboio) tiaka in zal.
Kako seno daje Kraševeem
deželni odbor?
S Krasa. 14. fchmvurjii.
Dopisuik iz Sežane je govoril v „ Edinosti" vsem Kraševcem iz duše to, kar smo tudi mi vsi kakor sežanski obtinarji težko občutili. Prav je storil tudi naš kmetski list BI>rimorec'', da je ponatisnil dopis ter se tako zavzel za trpečega, kmeta. Govori se, da je dala vlada precejšnjo podporo naši deželi v pomoč za nakup krme, posebno Krasu, ki jo bil težko prizadet po vseh znanih uiinato Da bo to istina, povzemamo tudi iz poročila goriškega deželnega odbora na županstva, s katerim se je istim naložilo sestaviti sezna-mek posestnikov, ki si žele nabaviti sena potom deželnega odbora po znižani ceni ravno vslod državnega prispevka.
Naš deželni odbor se vsiljuje povsod iu tudi tam, kamor ga čisto nič ni treba. V.stv novi! jo oni preklicani kmetijski urad, ga bogato založil z drago plačanim osobjem, ali knk dobiček imamo mi od tega urada V!
Ta slavni urad je naročil nekemu furlanskemu nsignoru", naj Kraševcem unbavi seno. In zgodilo se je, ne trdimo da na korist ital. podjetniku, (čeprav ni dela! tlake!) gotovo pa v komoditeto kmetijskemu uradu, a v resnici, v pravi resnici na ogromno škodo celi delili in najbolj na škodo Kraševcem. —
Seno, k: ie prihajalo iz blažene Italije, je bilo od prvih pošiljatev tako, da je bilo popolnoma nevžitno za živino. Nahajalo se je vmes toliko smeti, gnoja in razne nesnage, da bi po prebiranju ostal le majhen del komaj v porab en. — V skrajni sili šli smo vsled vabila na določene postaje z vozovi, da rešimo govedo pogina. Blago so nam nudili tako, du bi bile, kakor gori rečeno, komaj vporabno za s t e 1 j o. — V dokaz, da je bilo seno popolnoma neporabno, je, da se je nekega dm'1 priglasilo 26 voznikov v Štanjelu, ki so neobhodno potrebovali krmo za se in svoje sosede, vrnilo s praznimi vozovi domov.
— To je trošek, katerega je ljudstvo brez nade pokritja žrtvovalo, oziroma se za toliko cena krmi podraži. — Računaje ceno 6*30 K, po koji nam je bila ta zmes zaračunjena, in da je v tej zmesi bila nad '/a n e p o r a b n a, kaže se nam nadpodvojena cena. — Ako pogledamo od druge strani tekočo dnevno ceno za I.ma blago po celo nižji ceni od (5-50 K za 100 kg, mora slepec uvideti, da jo šla vladina podpora najbrže ua drugo mesto in ne tje, kamor je bila namenjena.
Ker kmetje nismo bili zadovoljni s prvo izdajo sena, nas je oskrbel podjetnik dež. odbora, oziroma kmetijskega urada, z novo pošiljatvijo. Šli smo po seno v drugič toliko rajši, ker smo bili sigurni, da na opazke, ki smo jih podjetniku in deželnemu živinorejskemu nadzorniku M. Klavžarju stavili, se ta gospoda vendar uveri, da nismo tepci. — Kakor smo bili prevarjeni pri prvih pošiljat-vah, nič manj ne pri drugih! Uuzloček je bil samo ta, da smo dobili namesto prahu, ples-nivosti in zmesi gnoja blago, ki je obsegalo povečem preslico iu kisle, za govedo n e -zdrave trave, ki bi bile komaj za konja vžitne.
Kakor pri prvi, tako pri drugi poši-Ijatvi so se vrnili razni vozniki s praznimi vozovi domov in le nekoji, katerim je Žugal pogin živinčet, so nekaj naložili. — Vse po-štljatvo sena je spremljal in oddajal kmetom sam deželni živinorejski nadzornik K lav žar, ki je na splošno začudenje priporočal sprejemati nevžitno zmes.
Ker je vlada za leto 1907. izročila dež. odboru podporo za nakup krme v deželi, a je ta tako neznansko „finou z isto vozil, da ne vemo kam je zavozil, razširil se je javen glas po deželi, da naj se ne sprejemlje več podpor potom deželnega odbora. Ko je bil poleti 1908. jayen shod županov in veljakov s celega Krasa v Skopem, katerega sta se vdeležila tudi' gg, c. kr. namestništveni svetnik in komisar iz Sežane, se je izrekel soglasno, da naj se pri nakupu živil in drugih podpor izroči take zadeve politični oblasti, do katere imamo več zaupanja, nego do pristranskega deželnega odbora. Ta sklep se je sporočil visoki   c.   kr.   vladi,  a kakor
dejstvo kaže, je ista vbrala staro pot, ki vgaja pač komoditeti birokracije, ne pa koristi državljanov. Ako po3topa vlada še nadalje tako, odklanjamo hvaležno enake vla-dine dobrote, pozivljemo pa naše poslance, da spregovore energično besedo o tej si vari na pristojnih mestih. — Tega, kakor imajo nas kmetovalce sedaj oblasti za norca, je dovolj!
DOPISI. Iz komenskega okraja.
s Iz Kostanjevice. (Odgovor »Gorici« od 9. februarja 1909. št. 12.) —Neznan dopisnik slika v zgoraj omenjenem listu mojo ulogo pri občinskih volitvah v Temnici kot klaverno in žalostno, očita mi ne-možatost, vsiljevanje in iznevero napram S. L S., katera se že po »Domoljubu« ba-lia, da je pri občinskih volitvah v Temnici častno zmagala in da je sedaj samo eden v liberalec« (meni na ljubo) v novem občinskem zastopu, kar pa ni ies; v resnici jih je pet trdnih, s svojo glavo mislečih »liberalnih« mož. par drugih je omahljivih. Da pa oper vin pred javnostjo svojo osebo, zato blagovolite me, cenjeni čitatelji, poslušati in me potem soditi. Na predvečer občinskih volitev v Temnici'je bil sklican zaupni volilni shod pri g. Fr. Spačalu 120, kateri je bil tudi prireditelj istega; na tem shodu so se kolikor toiiko določili kandi-datje I. inll. razreda. Pri shodu sem izjavil, ker poznam dobro tukajšnje razmere, da pri občinskih volitvah naj se ne gleda na politične stranke, ampak izvolijo naj se v občinski zastop dobri, skrbni in občinske križe in težave poznajoči ljudje. Saj starejšinstvo ne more zaukazati svojim občanom političnega mišljenja! Na to sta mi pokazala g. vikar in glavni agitator volitev vseh treh razredov svojo volilno listo, na kar sem rekel: »Še precej dobri možje so; ali če hočete v resnici dobro ljudstvu In če hočete, da bova tudi jaz in g. Spačal volila z vami, morate vsprejeti v svojo volilno listo g. K. Trampuža, tuk.
trgovca (volilca I. razreda) in ako propade g. Fr. Spačal vil. razredu, kar se lahko zgodi, ker je večina volilcev H. razreda iz Temnice, tudi njega!« Ker so videli, da s sprejemom enega kandidata in v nesrečnem slučaju dveh kandidatov dobijo tri glase, sta mi zagotovila, da bode volila njih stranka tudi ta dva. Ali ob začetku volitve I. razreda pridem na volišče, kjer zvem, da je g. Fr. Spačal propadel v II. razredu; zato hitro vprašam, kje so volilci S. L. S., da se prepričam, če sta sprejeta v volilno listo tudi Trampuž in Spačal; ali nihče ni mi znal povedati. Skrili so se namreč z vsemi tremi gg. nunci vred, ki so tudi volilci I. razreda, v privatno hišo, kjer so sklepali o kandidatih in zame se niso niti zmenili; posebno ko so videli, da je g. F. Spačal propadel v II. razredu in da bo treba sprejeti v njih listo dva moja privrženca. Na volišču pride g. vikar k meni in mi reče: »Udal sem se in volili smo vsi g. K. Trampuža, torej boste volili z nami!« (Kar pa ni res, nekateri iz njih stranke niso volili g. K. Trampuža), Odgovorim mu: »Ne morem voliti vseh iz vaše liste, ker niste sprejeli v njo g. Fr. Spačala, kateri je spoštovan in ugleden ter še precej učen. posestnik in trgovec«. Oni so sprejeli v volilno listo g. rv. irampuza, čeravno je »uueruicis ne samo radi mene, ampak več radi ljudstva, katero je zahtevalo, naj se voli v I. razredu tudi njega. Mene so hoteli potem le slepiti, ker so vedeli, da bom takointako volil g. K- Trampuža, čeprav je v njih listi. Cenjeni čitatelji, kdo je kriv, dn sem se v zadnjem hipu obrnil na Stepančičevo stranko? Komu je očitati nemožatost meni aH S. L. S.? G. K. Trampužu sem že prej obljubil, da ga bom volil, sem ga tudi volil; ker pa ni S. L. S. izpolnila svoje dane obljube, potem ni tudi mene nikakor-šna obljuba več vezala, da moram voliti ž njo. Če pa ima skriti dopisnik »Gorice« tako malo zdravili možgan, da tega ne razume, potem mu prav prijateljsko svetujem, da naj v drugič rajše ostane doma pri peči, kot da nosi mene v »Gorico«, ker
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
===== „Treh mušketirjev". =
Francoiki ipisal: --------   ALBXANDRB  DUMAS.   =5=
nala;
(Dalje.)
Ne; taki sklepi so bili  za prejšnjega  kardi-; naš je preponižen,  da bi poskušal take stvari.
—  Pomirili ste me, d' Artagnan.
—  No, prav! potem pa naredite lep obraz, kakršnega delam jaz; šaliva se s stražniki; zabavajva vojake, če jih že ne moreva podkupiti; laskajte se jim, Porthos, malo bolj nego doslej, kadar pridejo pod najino omrežje. Doslej ste jim samo kazali pesti, Porthos, in kakor je vaša pest silna, vabljiva vendar ni I Ah! mnogo bi dal, da bi imel le petsto zlatnikov!
—  In tudi jaz bi dal rad sto pištol, pravi Porthos, ki ni hotel zaostati glede radodarnosti za d' Ar-tagnanom.
Tako sta se pogovarjala jetnika, ko je vstopil Comminges; z njim je prišel seržant in še dva moža, ki sta prinesla večerjo v košari, ki je bila napolnjena s skledicami in jedrni.
XXVI.
Bistroumnost in moč.
(Dalje.)
—  Prav! pravi Porthos ; zopet ovčja pečenka!
—  Dragi gospod Comminges, pravi d' Artagnan,
vedite, da je moj prijatelj du Vallon odločen seči po najskrajnejših sredstvih, Če ga namerava Mazarin še dalje rediti s to vrsto mesa.
—  Izjavljam celo, da ne bom nobene stvari jedel, Če tega ne odnesete, pravi Porthos.
—  Odnesite ovčjo pečenko, pravi Comminges, jaz hočem, da gospod du Vallon dobro večerja, zlasti ker mu imam povedati neko novico, ki mn gotovo napravil dober apetit, prepričan sem o tem.
—  Ali je morda Mazarin umrl? vpraša Porthos,
—  Ne, povedati vam moram z obžalovanjem, da so j ako dobro počuti.
—  Škoda! pravi Porthos.
—  In kaka je ta novica? vpraša d'Artagnan. Redko se dogodi, da dobi človek v zaporu novico, in oprostite mi, upam, mojo nestrpnost, kaj ne, gospod Comminges ? zlasti ker ste nama že povedali, da je ta novica dobra.
—  Ali bi se veselili, ko bi culi, da se grof La Fčre dobro počuti? vpraša Comminges.
D'Artagnanove majhne oči se sirom odpro.
—  Ko bi bil vesel! vsklikne ; več nego vesel bi bil, srečen bi bil!
—  No, prav, naročil mi je torej on sam, naj vaju pozdravim ter vama povem, da je čil in zdrav.
D' Artagnan bi bil skoro poskočil veselja. Nagel pogled je sporočil Porthosu njegovo misel: »Če Athos ve, kje sva, je govoril ta pogled, če nama poroča O sebi, potem Athos kmalu tudi kaj stori.«
Porthos ni bil ravno bistroumen, kar se tiče razumevanja pogledov; toda to pot je razumel, ker je imel pri Athbsovem imenu isti vtis kakor d' Artagnan.
—  Torej, vpraša Gaskonec boječe, grof La Fčre, pravite, vam je izroči! svoje poklone zame in za gospoda du Vallona ?
—  Da, gospod.
—  Torej ste ga videli?
—  Gotovo.
—  Kje pa, če smem vprašati ?
—  Prav blizu v' tu, odvrne Comminges ter še nasmehne.
—  Prav blizu od i ! ponovi d' Artagnan, Čegar oči so žarele.
—  Tako blizu, da ko bi ne bila okna, ki gledajo proti oranžnemu paviljona, zama§ena, bi ga lahko videli s svojega prostora.
—  Stiče okoli gradu, si mislil ti Artagnan. Nato pravi glasno:
—  Ali Bte ga srečali na lovu, morda v parku?
—  Ne, bliže, še bliže. Glejte, tu za tem zidom, pravi Comminges ter potrka na zid.
—  Za tem zidom ? Kaj pa je za tem zidom ? Pripeljali so me sem po noči, in vrag me vzemi, Če vem, kje sem!
—  No, prav, pravi Comminges, mislite si nekaj.
—  Mislil si bom vse, kar hočete.
—  Mislite si, da je v tem zidu okno.
—  No, In?
—  No, skozi to okno boste videli La Fere-ja pri njegovem oknu.
—  Grof La Fere biva torej V gradu ?
—  Da.
—  Kako mesto zavzema?
* — Isto mesto kakor vidva.
se rau lahko pod mojo čeravno majhno težo še tista trohica poizgubi po kamniti poti črez hribe.
Kar se tiče zidanja novega šolskega poslopja v Kostanjevici, se staro starejšin-stvo malo briga; novoizvoljeno občinsko starejšinstvo S. L. S. se ne bo gotovo tudi nič brigalo za novo š. stavbo, ker S. L. S. je sploh protivna šolam. Ljudstvo, odpri svoje oči in zahtevaj od svojih zastopnikov, kar ti gre!!
Dopisnik mi očita, da delam prav po Gabrščekovo; to je zame jako laskavo, štejem si v čast! Hvala!
Toliko v opravičbo svoje osebe; kar se tiče drugih malenkostij in drugega pa pozneje, če me dopisnik še napade; braniti se, sem vedno pripravljen.
A. F.
!z Sel. — Pri nas je g. nune preteklo nedeljo začel deliti velikonočne listke; za nauk pa si je vzel priliko, sramotiti naše kmetsko izobraževalno društvo. Zmerjal * nas je s framazoni. Društvo seveda hi ffa-masonsko, ampak nadelo si je nalogo, ze-diniti našo občino. Društvo šteje 50 članov, časniki so v društvu vseh strank. Zato naj g. nune pusti v miru naše društvo, v katerem želimo lepe složnosti in edinosti. Kdor ruje proti društvu, ruje proti potrebi po izobrazbi in proti lepemu namenu, da se zedinimo. Živel »Kremen« — dol z našimi nasprotniki!
k kobariškega okraja.
iz Ksfelrill. — čudno se mi vidi nastopanje duhovnikov - revizorjev proti tuk. okrajni posojilnici. Da spodkopljejo prepo-trebni denarni zavod v Kobaridu, ustanavljajo ti revizorji konkurenčne nepotrebne farovške posojilnice v kobariški okolici. Teh posojilnic ni rodila potreba, marveč strankarstvo. Kako
u i
se to početje teh revizorjev strinja s pravili okrajne posojilnice v Kobaridu? Možje, nastopite in pomedite korenito take ljudi, ki nimajo prostora pri tem zavoda. Če ne za- ! dostnje to, bomo še obširnejše govorili. Člai
Iz Kobarida.   —   Pamet, gospodinje, kriči »Prim. list«.   Prav lepo pozdravlja i mladeniče.   Svetuje, nai se iinf pokažejo j vrata in delat naj gredo. Počasi, majhno ! zrastli mož! Menda meri ta možic po svo- : jem braču. Pri butiljkah mu prihajajo čud-; j ne misli v glavo. Nam se zdi, da si misli, da bi bilo boljše, ako se prihrani klobase, jj jajca itd. za koga drugega, kaj ne, ker se bližajo drugi prazniki.   Take tičke dobro ' poznamo, ki hodijo radi v »gnezdo libera- j lizma«, ali tu jih prav nič ne potrebujemo. ' Iz dopisa v »Prismojenčku« gleda le pbž- » resnost; kaj ne?! — >                                Več miadeničev.
Iz tolminskega okraja.
S Tolminskega. — Prizadetim je dobro znano, da je g. Vrtovec v seji pomnoženega šol. sveta dne 4. avgusta mi-nolega leta stavil predlog, naj isti sklene,
uvažuie, da ie okraj ubožen in zadolžen, uvažuje, da preti nevarnost, da ostane u-čiteljstvo brez plač, naprositi visoko vlado, v smislu njene lastne pomožne akcije za južne dežele, da priskoči okraju z,denarnim prispevkom na pomoč za šolstvo in učiteljstvo. Ta utemeljeni in važni predlog je bil sprejet soglasno. Izvolil se je v istej seji odsek štirih članov: šol. nadzornik Lasič, učitelj, zastopnik RakovšČek in zastopnika davkoplačevalcev Leban, župan pri sv. Luciji in Vrtovec, podžupan v Tolminu. Šolski svet je soglasno izrazil željo, naj odsek takoj prične delati in naj stopi v zvezo z ostalimi okrajnimi šol. sveti v deželi in naj tako poda cela dežela še v jubilejnem letu utemeljeno peticijo na visoko vlado za pomoč. Upati je bilo in pričakovalo se je, da skliče v najkrajšem času šol. nadzornik odsekovo sejo v delovanje. A žal, zastonj se je čakalo več mesecev! V seji pomnoženega šol. sveta dne 29. oktobra omenila se je ta nujna zadeva in naročilo g; Vrtovcu čimprej*- odr sekovo sejo sklicati. Opravičenec je sklical odsekovo sejo na dan 5. novembra, pri katerej se je izvolil predsednikom šol., nadzornik. Ta dan se je baje mnogo določilo in delo med odsekove člane porazdelilo. Sklenilo se je v istej odsekovi seji ter naprosilo šol. nadzornika, da skliče najdalje v 14 dneh sejo, da se konečno stvar dovrši. Šol. nadzornik je sprejel predsedništvo in obljubil sklicati sejo v 14 dneh. Ker pa ni predsednik držal obljube in ni sklical seje v tako važni zadevi za okraj v lVa mesecu, pisali so ostali odsekovi člani dne 21. decembra šol. nadzorniku priporočeno pismo nastopnega zapopadka: Blagorodni gospod Andrej Lasič, c. kr. okraj. šol. nadzornik kot odsekov predsednik! »Potreba, dolžnbsF% obljuba zahtevajo, da bi blagovolili sklicati čim prej odsekovo sejo v dosego vladne podpore za šolstvo in učiteljstvo v okraju oz. za celo deželo«.
Šolski nadzornik ni sklical seje do danes, in je ne misli niti več sklicati, ker je baje iz odseka izstopil,                    ..  '>
Oj ti nesrečni okraj, kje si se toliko: pregrešil, da imaš v šol. zadevah Princiga za glavarja in Lasiča za nadzornika! ^
Društvo za varstvo zanemarjenih' otrok za sodni okraj Tolmin naznanja spojim članom in vsem drugim, ki se zanimajo za društvene namene, da se vrši redni društveni občni zbor v sodni dvorani št. 7 v Tolminu, dne 28: februarja 1909. ob 2h pop. (na nedeljo, takoj po blagoslovu) s sledečim vsporedom: Pozdrav predsednika, poročilo tajnika, blagajnika in pregledovalcev računov, razni predlogi in slučajnosti. K obilni udeležbi vabi
-    Odbo*^ >
h ajdovskega okraja.
Iz Črnič. — Ljubezen do bližnjega pa naši klerikalni backi. — Kako naši velekristjani farovški peto-lizniki in petoliznice spoštujejo Kristusov
nauk »ljubi svojega bližnjega kot samega sebe«, nam kaže sledeči slučaj. V Črničah se je pri telovadbi ustanovljajočega se »Sokola« telovadec brat Fišer Anton malo pobil na obrazu, ker je padel z droga, kar se zgodi lahko tudi mežnarju. Velikansko veselje je vladalo radi tega pri naših katoliških' farovških backih. Neki bacek, koji stanuje blizu cerkve (seveda radi tega še bolj veren) je rekel: škoda, da si ni glave zavil, njegova soproga se je pa še bolj katoliško izrazila: škoda, je rekla, da ni ostal na mestu mrtev. Taki so ti farovški mameluki, v cerkvi bi radi pojedli altar, doma zunaj cerkve pa bi vto-pili radi svojega bližnjega v žlici vode, ker slučajno ne trobi ta v farovški rog. Torej na jeziku Boga, v srcu pa hudiča. Sram vas bodi, hinavski farizeji!
Iz goriške okolice.
Il Čipiiam. — Tukaj se je pretekli mesec ustanovila podružnica sv. Cirila in Metoda, katera jako dobro uspeva. Vidi se, da tudi hribovski fantje in dekleta ne stoje ravno na zadnji stopinji zavednosti in omike. Podružnica jako dobro napreduje, razvidno je že iz tega, da do sedaj imamo 80 udov in 18 podpornikov; z lahkim srcem lahko rečem, da obeta biti ena prvih podružnic na deželi. Fantje in dekleta so jako navdušeni za podružnico. Osnoval se je tudi moški pevski zbor, kateri napreduje prav dobro. Če ravno je društvo še le ustanovljeno, vendar priredi dne 21. februarja t. 1. veselico s petjem in igrokazom: „V Ljubljano jo dajmo". Ob enem še vskliknem nekaterim, ki nas zmirjajo z „Cikorjo": „Mea culpa". Bog se usmili takih narodnjakov 1   Čepovanec.
Iz Gipoiani: Tu podajemo vspored veselice, katero priredi podružnica sv. Cirila in Metoda v Čepovanu dne 21. februarja 1909. v prostorih g. Antona Kofol-a: — 1. I. Knahl: „Slovana, poje moški zbor. 2. H. Sattner: „Pogl3d v nedolžno oko", poje moški zbor. 3. „V Ljubljano jo dajmo*, veseloigra v treh dejanjih. 4. Dr. G. Ipavec: »Slovenec sem", poje moški zbor. 5. H. Vogrič: »Lahko noč", poje moški zbor. (J. H. Vogrič": »NosB, (šaljivi zbor).) poje moški zbor. 7. Šaljivo srečkaoje. — Po veselici prosta zabava s petjem in drugimi — K obilni udeležbi vljudno vabi                       odbor.
Iz sežanskega okraja.
Iz Toaajt. — Pevsko-bralno društvo „ romaj" v Tomaju priredi v nedeljo dne 21. februvarja t. 1. pustno veselico v prostorih gosp. Ant. Černeta gostil, št. 10. s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Pesem: „Zakipi duša"! Jak. Aljaž, poje moški zbor. 3. Deklamacija: „Domovini", Sim. Gregorčič. 4. Pesem: „Skoz vas", Vik. Parma — moški zbor. 5. „Brati ne zna", burka v enem dejanju. 6. Godba: »Mladi vojaki". — Veselica prične ob 3. uri pop. ter se vrši s plesom do 11. zvečer. Vstopnina 40 v. — S vira godbeno društvo s Proseka. — Vsi dobro došli, prijazni gostje.                  Na zdar!
Iz bouškega okraja.
Iz BOICI. — Dne 12. t. m, je tukaj umrla gospa obče priljubljenega novega g. tajnika, Komaj se je nekoliko udomačil v našem trgu, pa ga zadene takšna nesreča. Njemu najiskre-nejše sožalje, njej večni miri
Domače vesti.
Predavanje. — Zadnje predavanje, katero se je vršilo v sredo, je privabilo v dvorano k »Jelenu« mnogo nad 100 poslušalcev. Predmet je bil poučen in zanimiv. Tem potom se g. dr. D e r e a n i j u izreka zahvala-za njegovi predavanji. —
Jutri, t. j. 17. t. m. bo kakor navadno zopet.predavanje in. sicer od 8-9 zvečer v dvorani hotela »Pri zlatem Jelenu«. Predaval bo dr. Dinko P u c in sicer bo končal svoj predmet: O socijalnili gibanjih in teorijah od prvih začetkov de Marksa. (III.) Upati je, da ostanejo dosedanji poslušalci zvesti našim predavanjem in da pripeljejo še druge. Jutri torej k.predavanju k »Jelen u« o b 8. u r i z večer!
Družbi st. Cirila In Metoda v Ljubljani je
poslal g. Vižintin iz Renč 32 K 10 stot., katere je nabrala gdč. Josipina Mozetič na sva-tovski večerji g. Josipa ŽoidarčiČ v Renčali dne 2. t. m. Hvala!
O razpustu deželnega zbora sedaj n ne duha ne sluha. Državni zbor je bil zaključen. Sklican bo najbrže zopet v prv polovici meseca marca. Čehi in Jugoslovani so napovedali vladi opozicijo, soc demokratje napadajo nov kabinet, tud poljski klub je skrajno nezadovoljen, takt da je položaj za vlado z največ strani neugoden. Ne verjamemo, da bi bil Bienertl mož, ki bi omogočil redno delovanje poslanske zbornice. Napravil je že obilo po-greškov,, ki kažejo baš nasprotno, zlast še, ker se je Čehom zameril v največj meri. Težko torej, da se dobi pot, ki d vedla parlament do rednega dela. -- 7aiU pa vlada tačas tudi ne razpusti goriškegi deželnega zbora. Morda pride prej še d< razpusta državnega zbora. Kakorhitro se •pokaže prihodnji mesec, da ne more delovati vsed opozicije ali obstrukcije, bo — najbrže razpuščen parlament in tako se u-tegne zgoditi, da bi prej volili državne poslance nego deželne. V takem slučaju b sledile deželnozborske volitve bržčas šek jeseni.
O šolstvu na Primorskem je prinese »Slov. Narod« dopis s Primorskega, v katerem čitamo:
»Na Primorskem pa, kjer vzdržuje država tele učne zavode: 1. državni gimnazij, 2. državno realko, 3. državno (12-razredno) dekliško meščansko šolo, 4. državno dekliško ljudsko šolo (okoli 15 razredov) in 5. državno deško ljudsko šok (13 razredov) na Lipskem trgu, 6. državno deško in dekliško ljudsko šolo via Fon-tana (24 razredov) v. Trstu; 7. državne realko in gimnazijo v Gorici; 8. državne gimnazijo in realko v Puljn; t u n a P r i-morskem   nemščina   še   ni   de
Jutri predavanje pri ..Jelenu" ob 8. zvečer.
—  Athos je zaprt ?
—  Saj veste, odvrne Comminges smeje, da v Rueilu ni jetnikov, ker tudi zaporov ni.
— JNe lovimo se za besede, gospod; kdaj je bil Athos prijet?
—  Včeraj, v Saint-Germainu, ko je odhajal od (kraljice.
D'Artagnami so zdrknile roke ob telesu, kakor mrtve; tak je bil videti, kakor bi ga bila strela zadela. —
Prebledel je, kakor da je švignala preko njegovega porjavelega obraza bela megla, a to je takoj zopet minilo.
—- Prijet! je ponovil še enkrat.
—  Prijet! je ponovil za njim Porthos potrto. Hipoma dvigne d' Artagnan glavo,, in v njegovih
očeh se je posvetilo, nevidno celo za Porthosa. Potem pa se ga je takoj zopet polastila prejšnja potrtost.
—  Bežite, bežite, pravi Comminges,- ki je čutil resnično nagnenje do d'Artagnana, odkar mu je bil ta izkazal uslugo onega dne, ko ga je iztrgal iz rok Pa-rižanpni; ki so bili besni zaradi Broussela; bežite no, ne obupujte! Nisem mislil, da vam prinesem žalostno novicoi resnica ne' V vojnem času smo vsi v večni negotovosti; bodite ^arej voseli, da je slučaj približal vam in gospodu du Valionu vajinega prijatelja, in nikar ne obupujte.
Toda te besede niso imele na d' Artagnana nika-kega vpliva, in njegov obraz je ostal žalosten.
~ In kakšen obraz je delal? vpraša Porthos, ki je hotel porabi« priliko, da je sam govoril, vid$, da je d' Artagnan umolknil.
—  No, prav veselo, se je držal, odvrne Comminges. Izprva je bil videti Čisto obupan, kakor vidva; toda ko je zvedel, da ga kardinal še nocoj obišče,...
—  A ! vsklikne d' Artagnan, kardinal obišče grofa La Fere-ja?                  ^
—  Da, sporočil mu je to, in ko je grof La Pere čul to novico, mi je naročil, naj vam poverr, da porabi to ugodno priliko ter spregovori za vaju in zase.
—  Ah, ta ljubi prof l pravi d' Artagnan.
—  Lepa reč! zagodrhja Porthos; velika milost, boga mi! Grof La Fere, čegar rodbina je bila v zvezi s Montmorencvji in Rohani, je pač vreden toliko kot Mazarin!
—- Nič ne de, odvrne d' Artagnan s svojim naj-nedolžnejšim glasom; če pomislimo, dragi du Vallon, je to za grofa La Fere-ja vendar velika čast, zlasti ker lahko stavimo vanjo mnogo nad; poset! po mojem mnenju je to za jetnika tako velika čast, da mislim, da se gospod Comminges moti.
—  Kako to ? Motim da se ?
—  Menda Mazarin ne obišče grofa La F&re-ja, temveč ga le da poklicati, ali ne?
—  Ne, ne, ne! odvrne Comminges, ki mu je bilo na tem, da izvrši vse kolikor mogoče točno. Razumel sem natanko, kaj mi je rekel kardinal: obišče osebno grofa La Fere-ja.
D' Artagnan je skušal ujeti Porthosov pogled, da bi vedel, če njegov tovariš razume važnost tega po-seta, toda Porthos ni niti gledal v to stran,
—  Torej ima kardinal navado, da se sprehaja po oranžnem vrtu? vpraša d'Artagnan.
—  Vsak večer se zapre v paviljon, odvrne Com minges. Menda premišljuje tu o državnih zadevah.
—  Potem pač začenjam verjeti, pravi d' Artagnan da Eminenca kardinal poseti grofa La Fere-ja: sieei pojde pa gotovo v spremstvu tja.
—  Da, dva vojaka ga spremljata.
—  In vpričo dveh tujcev bo govoril o tej za devi ?
—  Vojaka sta Švicarja in govorita samo nemški, Sicer bosta pa skoro gotovo čakala pred vrati.
D'Artagnan si zasadi nohte v dlani, da ne b njegov obraz izražal drugega nego to, kar mu je sme dovoliti, da izraža.
—  Mazarin naj čuva, če gre tako kar sam h grofu La Fere-ju, pravi d' Artagnan, zakaj grof Le Fere je gotovo besen.
Comminges se zasmeja.
—  Ah, resnično! Človek bi mislil, da ste antro pofagi! Grof La Fere je zelo ljubezniv ; sicer pa tud nima orožja ; pri prvem kardinalovem klicu bi vojaka ki ga spremljata, takoj prihitela.
—  Dva vojaka, pravi d' Artagnan, kot ki se no časa spominjal: dva vojaka, da; zaio torej čujem kli cati vsak večer dva moža, in potem ju vidim, kak( se sprehajata kake pol ure včasih pod mojim oknom
—  Da, tako je: pričakuje^ kardinala, ali bolj« rečeno Bernouina, ki ju pride poklicat, kadar kardina odhaja v paviljon.
—  Lepa moža sta, pri moji veri l pravi d' Arta gnan.
—  Služita pri polku, ki je bil pri Lersu in kate rega je Prine podelil kardinalu, da ga s tam počasti
ž eln i i e z i k. Razven teh zavodov vzdržuje  država  v Opatiji  zasebno  ljudsko (nemško) šolo s tem da ji je dala na razpolago potrebno učiteljstvo,  ki je nameščeno na državni deški ljudski šoli v Pul-ju, ravno tako vzdržuje zasebno nemško ljudsko šolo v Skednju, kjer je ravno te dni imenovan  drugi   učitelj  v državno službo (šola je trirazredna).  Pozabiti ne smemo nemtfitfC drŽiC^?»T>tCMm*'-^daei^| v Pulju,   ki so  (razven  gori  navedenih srednjih šol) deška ljudska šola (12 razredov), dekliška ljudska šola (letos otvor-jen prvi  razred),   c. in kr.   mornarična deška ljudska, šola,-«i-in kiu.. mornarična dekliška ljudska šola, ljudska in meščanska šola;  v Gorici je zdaj docela  v državni upravi nekdanja šulferanjska  ljudska šola, V Lovrani so tudi letos naredili začetek nemški zasebni ljudski šoli, ki bo seveda kmalu dobila potrebno učiteljstvo od države na razpolago. Vse te zavode je ciozdaj nadzoroval nemški deželni šolski nadzornik, na Čigar mestu so bili dozdaj trije vneti nemški    naeionalci:    Lescha-nofski, Svvida in Perschinka; sedanji nadzornik je Dunajčan dr. Kauer. Perschinka je pa lani,   komaj ko jo nastopil svoje mesto,  takoj predložil ministrstvu  ustanovitev treh okrajnih šolskih nadzornikov za   nemške   ljudske in meščanske šole. Marchet je predlog sprejel in zdaj je stvar tako daleč dozorela, da bodo ti trije nadzorniki v kratkem imenovani, in sicer e-den za Trst, eden za Istro in eden za Goriško.   Ali   sta   d e ž7e 1 n a   šolska s v e t a z a  G o r i š k o i n  1 s t r o v t o u stanoviten p r iv o li l a? Če sta in sicer brez protesta slovanskih članov, je to znak narodne mlačnosti dotičnih gospodov. O laških zastopnikih ne govorim, ker ti bi ob vsej blebetavosti »Piccola« hi drugih laških listov proti nemški propagandi na Primorskem najraje Nemcem svojo  deco kar prodali.  Sicer se  zagotavlja, da novi okrajni šolski nadzorniki ne bodo imeli dopusta, ampak bodo zraven svoje učiteljske  službe  nadzorovali nemške šole. Pa to bo le v začetku res; pozneje se bo že dobila prilika, dati tem gospodom popoten dopust z nalogom, pripravljati tla za nove nemške šole. — Tako skrbi vlada za šole, ki imajo nalogo Širiti nemštvo na Primorskem«.
Prvi polovica ŠOlSkesa Utl na tukajšnjih srednjih Šolah je potekla v soboto, kateri dan so bila razdeljena spričevala. Rezultat na gimnazija je prav povoljen; izdelalo jih je 80%.
Sokolova miSkertda »Na severnem tečaju". — Vest, da se priredi na pustni torek izlet na severni tečaj, je vzbudila velikansko zanimanje pri različnih krogih, in cela truma njih je izrazila željo, pridružiti se naši ekspe-diciji. Razlogi, ki posamezne ženejo v tako vendar malce riskantno podjetje, so najrazlič-neji. Eni bi radi občudovali na severu več mesecev trajajoči dan, drugi bi se radi divili severnemu žaru, tretji bi bili radi bližje severni zvezdi, četrti bi hoteli na lov na bele medvede, peti mislijo tam gori na večnem snegu sankati in skijati, vse polno jih je pa takih, ki se hočejo enkrat prav do site a nadrsati na nepreglednih ledenih poljanah. — Naša ekspedtcija bo svefcovnovažnega pomena, ker v glavnem ji bo seveda naloga rešiti vsa ona temna vprašanja ki se na severnem tečaju z zemljo vred sučejo okoli zemeljske osi. — Prijavljeni so vsi najbolj znameniti učenjaki, geografi, zvezdogledi, narovoslovcl, posebno veliko jih pride z Angleškega in Ruskega. — Vožnja po morju do severnega rta Novoje zemlje je za vse brezplačna; od tam naprej se pa popeljemo na saneh, in kjer nam zmanjka trdih ledenih tal, stopimo v že pripravljene zrakoplove po slavnoznanem vzgledu našega prijatelja Andree. —
O vinski krizi pišejo klerikalci. Hvalijo sami sebe in pa deželni odbor. Pišejo, da deželni odbor goriški je lansko leto dobro posredoval, da so kmetje razprodali vmo. Upajo, da razvije letos še bolj živahno delovanje. — Kako je deželni odbor lani posredoval, kaže dejstvo, da je bil izposloval proti našim revnim vinogradnikom naperjeno prepoved, da se ne sme točiti novo vino do konca 1908. Da je to storil deželni odbor, je potrdil javno tudi poslanec Klančič. — Res lepo posredovanje. Klerikalci upajo, da bo letos deželni odbor še bolj živahen; torej pričakujejo kakega še hujšega koraka dež. odbora proti našim vinogradnikom!! To so
pravi reševalci vinske   krize v naši deželi!
»Gorica« se zvija in vrti ter daje poduk poslancu Jos. Štreklju, kako bi jo bil moral tožiti. Pred vsem hoče seveda oma-lovažiti ponatis iz tržaške »Zarje«, ali ves trud je zaman. »Gorici« in njenim mata-dorjem je bila dana prilika, dognati dokaz resnice za vse dolžitve;   ali   klerikalni jMj&eaiakj so„L&j$krili ter niti poskusili niso doprinesti dokaz resnice. S tem so obsodili sami sebe za  lažnike  in  obreko-valce. Javnost vso stvar čisto prav sodi, pa naj jo Gregorčič obrača, kakor hoče. Južna železnica. — Zdi se, da so se vsi elementi zarotili proti nam. Kar je na svetu nemštva, si je stavilo nalogo uničiti Slovence. Divji gonji se je pridružila tudi južna železnica. Postavila se je v najbolj eksponirano nemško vrsto, ker je naložila v kranjski hranilnici štiri in pol miljone. Ona tedaj izziva. In,mi7 Nimamo li orožja proti njenemu oholemu vodstvu? Ali nam južna železnica ni ničesar dolžna? Po če,-gavem ozemlju teko njene proge? Kakšen uradni jezik ima ta zavod? Od Upnice do Trsta, po Koroškem, od Špilielda do Lju-tomeric, od Grobelnega 'do Rogatca,  od: Zidanega Mosta do Zagreba, od Št. Petra do Reke, od Nabrežine do Kormina, od Ljubljane do Vrhnike teče južna železnica po slovenskih tleh. In njen uradni jezik? Vse njene tiskovine, vsi njeni dopisi  so nemški.   Nemški   so vozni listki, nemška so vsa potrdila itd.    Italjarie  pozna   železnica dobro, v Trstu so nemško-italjanske tiskovine. Na Slovence se ne ozira, vidi jih le takrat, ko jim hoče pritisniti klofuto. Južna železnica naj vpelje takoj po Slovenskem slovenski uradni jezik in naj pri nas nastavi le Slovence. Izdajati mora slovenske vozne listke, slovenske spre-jemnice za prtljago,   slovenske   oddajne liste za brzovozno in tovorno blago, slovenske izkaznice za povzetja, slovenska obvestila ob prihodu  blaga.   V  slovenskem jeziku naj se vrši vse dopisovanje s slovenskimi strankami. Ta .bi bila lepa, da bi nam ta družba ne dala tega, kar je u-vedla že zdavnaj državna železnica. Da se te zahteve realizirajo,  pozivamo občinstvo, trgovsko in obrtno zbornico ter, poslance vseh   slovenskih   pokrajin,   da zahtevajo od uprave,  da se  nam   plača stari dolg. Nikdo, ki ima kaj opraviti pri" tem zavodu, naj ne spregovori več besedice nemški z uradniki in drugimi uslužbenci, vsak naj dopisuje le s 1 o v e n s k o, vak naj zavrne brezpogojno   in brezobzirno vse nemške dopise in tiskovine. »Notranjec«. Električni tramvaj v Gorici. — Včeraj pop. so pregledali in poskušali most čez Korenj, če je dosti močan, da bo smel voziti čezenj električni tramvaj. Pri reviziji je bil navzoč kot ministerjalni zastopnik dr. A. Schneider, za občino inženir Rein-holds in I. Bramo. Danes se vrši pod vodstvom inšpektorja dr. H. Luitlena revizija cele tramvajske črte.   Po reviziji začne redna služba.
Zitod za pospešovaija uit obrti — za fcahe in Furiane. V tukajšnji trgovski in obrtni zbornici je nabito naznanilo omenjenega za voda, da dobi službe več furlanskih ali laških obrtnih pomočnikov in pa dekle in hlapco priporočajo, pa le furlanske in laške. — Kuj v take namene Živi ta zavod tudi ob slovens-skem denarju ?
RimljMljHt so volitve v VI. kategoriji zavarovalnice proti nezgodam, in to radi nekih nepravilnosti. Kakor znano, smo zmagali v tej kategoriji Slovenci. Nepravilnosti pa Slovenci niso zakrivili. Soc. demokratje očitajo Slovencem sleparije, katerih ga ni bilo in sploh Slovenci niso nič zakrivili; zlasti, trde, da so Slovenci v Podgori prisleparili 741 glasov. Ali stvar je ta: Papirnica je poslala glasovnico s 741 glasovi; bila je opremljena pravilno, ali ravn a teljstvo jo je oddalo, ne da bi bilo poprej v resnici sklicalo delavce k volitvi. To je povod, daje volitev razveljavljena. AH ti glas~ovi nis o bili oddani za slovenskega kandidata, marveč za nekega Trebla iz podgorske pa pirnice. — Socii zopet grdo lažejo o Slovencih.
0 CSStah v naši deželi Čujemo iz vrst voznikov vedne pritožbe. Ceste so slabo rav-naae, zlasti nevarno za vozove in konjske noge pa je kamenja ob cestah, in pa kamenje po cestah, kateremu pravijo pesek 1 Vozniki
tožijo neprestano o slabih cestah ter se obračajo ponovno na odpomoč na ceBtne odbore. Le Čuda je, da se ne zgodi še več nesreč. Kako vse lepše je na cestah v bližnji Kranjski ali pa čez mejo v Italiji. Kaj prav naša dežela mora sloveti radi slabih cest?)
, fiorlšha podružnica društva požtnlh uradaikavje imela v soboto, 13. t. m. svoj letni občni zbor, Po prefcltanju odborovega poročila in poročila rač.^regiedovalcev se je izrekla staremu odboru zahvala za plodovito delovanje. — V novi odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje: preds. Lenart Lodatti, podpredsednik: Ahilej Pelican, tajnik: Ant. Bisjak, podtajnik: Marij Demonte in denarničar Benedikt Sauli. Rač. pregledovalca sta Stoka in Marčelja.
Kij nsstiRfi Iz pretepi ned otroki? v šmar-tnem so se šolski otroci meseca novembra lani pehali in suvali. Deček Josip Bazat je bil osuvan v nogo, tako da se ni mogel gibati. StariSi so mislili, da bo že bolje pa ni hotelo biti. Imeli so otroka tudi v goriški .bolnišnici, iz katere so ga vzeli domov in otrok je umrl. Obdolženi so trije dečki, da so tepli Bazata, in sicer Al. Lenardič, Jos, Sitn-Cie in R. Musič,
tatovi so udiii v gostilno Deve-takovo v ulici Torrione ter odnesli salamo, vina in drugih reftij v vrednosti 100 K.
Zlllli. — V nedeljo je nekdo zamenjal suknjo v dvorani pri Lutmami v Št. Andrežu, Isto lahko zopet dobi pri g. Iv, Mozetiču na Št. Andrezki cesti St. 32.
Zakaj bi slov. tovariši ravno kaj takega ne dosegli? Združite se, kajti v združenju je moč! Da se zavedate svojih stanovskih dolžnosti, pokažite s tem, da šlehrni prijavi vstop k društvu. Prijave naj se blagovolijo pošiljati na »Pripravljalni odbor društva trgovskih potnikov v Ljubljani«.
Zveza narodnih društev.
Bralno pivsko druitvo JoHni" i Grgarju vabi k veselic', katero priredi na pustno nedeljo dne 21. t. m.; začetek ob 3. uri popoldne v dvorani g. Zimica. Vspored: 1. Volarlč : »Ti osrečiti jo hoti", 2. nPutnica Nikole JuriSiča", 3. Igra v dveh dejanjih »Trije titki", 4. P. Hugolin Satner »Pogled v nedolžno oko", 5. Volane: »Nos« Šaljiv zbor". 6. Po veselici plesni veaček in Šaljiva pošta, prod igro in po igri svira godba. Vstopnina k veselici stojišča 40 v, sedeži 1 K. Udje k plesu po 2 K; neudje po 1 K 6 komadov. Gospodične so k plesu vstopnine proste. K obilni vde-ležbi uljudno vabi                         odbor.
Si. Uldlji. — Dne 7. februvarjat. 1. je priredila tuk. »N a r o d n a č i t a 1 n i c a8 svoj običajni ples, kateri je v vsakem ožim dobro ,yspeL Zabava je trajala ob prijetuih zvokih \ vojafike godbe do belega dne. Med odmorom je mešani zbor tolminski pod spretnim vodstvom g. lilija vbral par krepkih peiuni, ki so nam segale v duSo. Hvala vam, vrli Tol-minci 1
Iz BllCt. —• Na Svečaico je  tukajšnja »Narodna Čitalnica* priredila veselico. Vspela je v vsakem oziru jako   povoljno.  Igrala se je igra »Brat Sokol", katero so  naši  mladi , diletanti izvedli  jako  dobro. Vsa  čast jim ( gre. Tudi pesmi  so bile srečao izbrane  in ¦ tudi dobro pete. Posebno je ugajala občinstvu Aljaževa druga »Dneva  nam pripelji žar"  z * bariton-solom.  Lepa je  bila tudi MaSekova • »Strunami Ker je sedaj čas veseya, se  je , razvil po veselici ples, pri katerem smo  se . prav pridno vrteli.  Bog  Živi prireditelje   in diletante.                                                         I
Brilie li proko društvo m Slapu je prire- ,
dilo dne 2. svečana t. 1.  veselico,  kakor je bilo objavljeno. IzvzemSi da je morala prva točka vsporeda izostati, se je ostali vspored dobro izvršil. — Srčna  hvala  vsem sodelo- , valcem in sicer v prvi vrsti gdčni. M. Re- j pič, ki se je prav veliko trudila pri tej pri- , reditvi v.korist naSega druStva, potem iskrena zahvala gdč. L. Grželj, katera je pripo- I mogla z lepo deklamacijo »Izgubljeni raj". — ! Srčna hvala tudi vsem gostom, ki so posetili j naSo prireditev tako obilno i Srčna hvala Se posebej fantom iz Stopnika in  Dol. TribuSe, ki so tako mnogoštevilno obiskali našo veselico! Živeli l Se priporočamo tudi  v prihod-njel — Še enkrat hvala vsem skupaj 1 H-                                                 Odbor.
Turčija bojkotira Avstrijo.
Ogromne ladje, napolnjene z raznovrstnim manufakturnim blagom, v vrednosti več milijonov, so bile namenjene v Turčijo. A,, kakor znano, bojkotira Turčija avstrijsko blago in je prepovedala uvoz.
To ogromno množino blaga so ponudili veletržci svojim večjim odjemalcem — in sicer po znatno znižanih cenah.
Stavili so tudi nama ponudbo. Ogledala sva si blago in ker je lepo in cene nizke, sva so odloČila in kupila več sto kosov raznovrstne bombaževine in platnenega blaga — od najcenejše do najfinejše vrste. Komadi merijo od 15 metr. više. Nakupila sva. večjo množino prtov, servijetov, velikih lepih bri-salk itd.
(Jalte I Cene so utišane ib 18%.
Praktične in varčne gospodinje iz mesta in dežele, ne zamudite te redke prilike t Kdo ve, ali se Vam ponudi sploh Se kedaj prilika, nakupiti po tako nizkih cenah?
Pogledati ne stane nič! Razprodaja tega blaga se začne 16. t. m. pri tvrdkt
Hedžet & Korltnik: Gorica.
Naročila po pošti, poštnine prosto. — Neugajajofie se zamenja.
Na Balkanu.
Srbska vlada je prepovedala protestni shod proti »veleizdajniškemu« procesu v Zagrebu. — Nemški listi so sanjarili o tem, da signatarne sile nameravajo Avstro-Ogrsko pooblastiti, da bi okupt-lala Srbijo. Vest je izmišljena in gotovo je, da bi signatarne sile ne dovolile kaj takega.                                                            •
Trgovsko-obrtne in goipolarAe vesli.
"     Organizacija   slovenskih   trgovskih
potnikov. — Na vsestransko željo iz krogov slovenskih trgovskih potnikov iz Ljubljane, kakor tudi iz drugih slovenskih krajev se je zadnji čas priredilo ve$ sestankov. Posvetovalo se je na njih o organizaciji. Uspeh teh posvetovanj je bil, da se je sklenilo ustanoviti društvo slovenskih trgovskih potnikov, katero je nujno potrebno. Pripravljalni odbor je sedaj dovršil vse predpriprave, ter so se pravila že poslala vladi v potrjenje. U t a n o v n i občni zborse bovršilnaVeli-k o n oč n o n e d e I j o. Že v osebnem interesu vsakega trgovskega potnika je, da pritopi k tej organizaciji,, veže ga pa k temu *udi stanovska dolžnost. Nemški trgovski potniki so zdavno že organizirani, kar jim nudi velikanske koristijn dobrote.
Politični pregled.
K položaju. Vlada hoče .baje predložiti jezikovni zakon za Češko v pretres najprej gosposki zbornici. Čehi so edini v tem, da je državni zbor po členu XI. om. drž. zak. nekompetenten razpravljati o jezikovnem zakonu samo za češko. — Poljedelski minister dr. Bral pravi, da se smatra le za strokovnega ministra, ne političnega, ter obljublja akcije v korist poljedelstva. — Poljski klub ni zadovoljen, da je stopil Bilinski v Bienerthov kabinet; istotako glede Abrahamoviča, ker klub ni bil niti poprašan o tem, — Klub rusinskih poslancev je v svoji seji.konsta-tiral, da se je položaj pod novim kabinetom poslabšal. Poslanci stopijo bržkone v opozicijo proti vladi. —- Bienerth stopi te dni v pogajanja z zastopniki parlamentarnih strank. Vlada hoče do konca marca rešiti vse vladne predloge?!
Turčija. ~- Veliki vizir KiamilpaSa je odstopil- Sultan je naložil Hilmipasl, da sestavi novo ministerstvo. HilmipaSo je na cesti pozdravljala, velika množica ljudstva.
Razne vesti.
Odputt kazni. — Cesar je 15 kaznjencem v raznih kaznilnicah odpustil ostanek kazni; mej temi enemu koperske kaznilnice.
Slov. akid. društvo »Slovenija" na Dunaju naznanja, da se vrši V. redni občni zbor 19. t. m. v »Budjevički pivnici«, VIII. Alseretrasse 59, s sledečim sporedom: l.) Poročilo odbora. 2.) Poročilo eksekutive. 3.) Vseučiliško vprašanje. 4.) K nrogramu. 5.) Slučajnosti. Začetek ob pol 8." uri zvečer. — Prijatelji društva dobrodošli I
»Svatovnl karaovil*. — Pod tem naslovom priredi anano pevsko društvo »Slavec" v Ljubljani svojo letošnjo maskerado v hotelu »Union", in sicer na pustno, nedeljo.
Povičanie osobja pri vojni mornarici. — Pri vojni mornarici se vsprejemajo aspiranti za častnike. Ker se je povečal kontingent mornarjev, je veča potreba častnikov. Zato se bo bodoče leto vsprejelo več gojencev v reško akademijo.
Turška mornarica odpluje na daljše potovanje. Obišče tudi Trst.
Ustrelil se je v Petrogradu general Vereščagin, brat znanega ruskega slikarja, ki je našel smrt na »Petropavlov-skem« pred Port-Arturjem. General je živel baje v žalostnih rodbinskih razmerah.
Narodno delavstvo v Ljubljani priredi 20. t. m. svoj prvi veliki ples v Na-, rodnem domu.
Strašen samomor je storil kmet Ko-berl v Oberdorju na Gor. Štajerskem. Vzel je v usta dinamitno patrono, v ustih mu je eksplodirala. Glavo mu"-Je popolnoma raztrgalo.
Nemški list v Zadru. — V Zadru bo izdajal nemški publicist Arnold Kreuzer list, kateremu bo nameri spoznavati Nemce z Dalmacijo.
S smrtjo je žugal svojcem 59 letniKr. Cjak na Kontovelu v Trstu, in sicer v blaznosti. Odvedli so ga hitro v bolnišnico.
Dve ladiji sta se potopili. Belgijski parnik »Avstralija« je zadel blizu Gibraltarja ob neko jadernico. 30 ljudi je utonilo.
Dunajski župan dr. Lueger pride prihodnjo nedeljo v Lov ran, kjer ostane dlje časa.
Radi veleizdajskih spisov so zaprli v Trstu trgovca Damijana Cisa. Po Trstu je vzbuditb to precej razburjenja.
V Mesini se potresni sunki ponavljajo prav pogostoma. Prihajajo viharji, katerim slede večji in manši potresni sunki. Pred kratkim so potegnili izpod razvalin moža, ki je bil posut celih 39 dnji. Hranil se je s sladčicami.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi Baitelj« 7. TR80VINA NA DROBNO IN DEBELO.
Književnost.
6uy (t* MlUpISSIDt: NoVBlft. — Iz francoščine preložil dr. Ivo Šorli. Natisnila in založila Ig. pl. Klemmavr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
Mali oglasi.
Najmanjla pristojbina stane 60 7in. Akoje oglas obsežnejši se računa za vsako besedo 3 vin. Rajpripr&vnejie inseriranje za trgovce in obrtnike.
Koliko je manjših trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na deželi lin celo v mestu) nlliSe ne pozna, ker nikjer ne inserirajo, Skoda ni majhna.
Najceneje kaptvtlioe ¦Iriberikegt li drebaeg* blata ter tktuli, preje lo ¦IHj.
POTREBŠČINE
ia piiarniCB, kadilce in popotnike.
NajboljSe šivanke za Šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za Jkrojaš* in Sevljatje.
Svetinj Ico. — Eožni renči. — Masne knjlilee.
lišna obuvala za ysb letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave ii detelje.
Sfajbolje  oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.    S    35—8
Hiši na prodaj. — nj0 Tomsig o Mižim
predora pod Kostanjevico) je na prodaj nova hiša. — Natanjčneje se poizve v Krminu Via Udine  73, I. nadstr.
Ugodna prilika. - «^!«
služijo mnogo denarja z razpečavanjem modnega predmeta. Iščejo se zastopniki. Ponudbe pod: „Goričan" — Trst poštnoležeče.
U::.    __   Opusti dosedanje dopisovanje, ker
""J"«          so nama na sledu. Dokler ne dobiš
mojega, obvestila, ni treba, da prideš. — Saj veš, da nas ne more nihče več ločiti. — Pepca.
„Morana"
„Morana" kemično pripravljena tekočina za radikalno iztrebljenje mrčesa, (stenic in uši) popolnoma neškodljiva ?dravlju, opravi iri tkanini, izkazala se je kot edino ,ceno in res delujoče sredstvo.
Vsestransko priznavanje in mnogobrojna spričevala potrjujejo izvanredni učinek „Morane".
lena slekl. 100 gr 50 vin.
Glavna   zaloga:   ,11.   SKRINJAH
¦                Trst, nI* Solitario 25.
I
j         Gosp.   trgovci, kateri  bi   prevzeli   raz-
| prodajo na drobno, naj blagovole obrniti se na založnika.
Išče se učenca za fotografsko stroko.
Obrniti se je na g. A nt. Jerkiča v Gorici, Gosposka ulica  7.
Gostilna jri Men zajcu"
v Boriti, Nunska ulica 11
je  preskrbljena  z  izvrstnimi briškimi in   furlanskimi   vini,    ter   kraškim
teranom. Izliorna   liuhiuja.   —  Cene   zmerne.
Na razpolago so tudi hlevi za konje in živino.
Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča
fani Jeseneg.
„Vesna"
„Vesna" ekstrakt iz rastlin ia drugih naravnih snovi, izkazal se je kot dosedaj edini uspešen, ne samo glode rašče las — nego pokrije vsako plešo po kratkem uporabljanju.
Vspeh zanesljiv.
Na razpolago spričevala uglednih in znanih oseb.
[ena stekl. 100 gp 11 SO vin.
Dobiva se: BI. Skrinjar, Trst nI. Solitario 25. Gosp.  trgovci, kateri   bi prevzeli  razprodajo na drobno   naj  blagovole obrniti se na založnika.
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V lastni hlil, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Telofon št. 78.
RaCun poitne hranilnice Štev. 837.315.
V skupni seji načelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. se je določilo:
Hranilna vloga se obrestujejo po 4'/,%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Ren trii davek plačuje posojilnica sama.
Hran Dne vloge se sprejemajo od vsa&ogar.
Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 57,%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%.
Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1907. s G%.
Stanfa 31. dec. 1907.: Zadružnikov 1867 z deleži v znesku 99.684 kron. — Hranilne vloge: 1,706.550*77. Posojila: 1,699.186.77. — Reservni zaklad: 85.954*35. — Vrednost hiš: 112328 —
Slovenci, kupujte užigalice v korist
družbi sv. Cirila in Metoda!
1200 tueatov lepo zarobljenih I a
rjuh brez šiva
širina 150, dolžina 2 m 25 cm; zajamčeno pristro platno,tkano iz platneni,«  niti najboljše vrste;   primerno" platno   za najfinejšo balo.  Razpošiljalo se bode radi  opustitve te stroke po
-------2 kroni 80 vinarjev komad.   =
Pošilja se najmanj (i komadov — proti povzetju. Cenjenim odjemalcem naznanjam, da  sem odbral po inventuri nad -I 000 .-»etrov
ostankov rumburškega platna.
Platno je najboljše vrste, beljeno na solneu ter brez liib. - Dolžina ostankov od 6—12 mtr. po fO vin.; izbrani ostanki od 12—18 mtr. po 55 vin. mtr. Za tipežnost platna se jamči. — Razpošilja se proti povzetju, omot 5 kg (približno 40 45 mir.) dokler traja zaloga.
Pozor! Za neugajajoeo se vrne denar, torej jo izključena vsaka škoda.
S.   STB IN,   tkalnica   platna NACHOD - ČEŠKO.
Phonola
je nek aparat,   ki   se  ga   pristavi h glasovirju, da zamore vsak —  tudi
oni, ki se ne razume prav nič na glasbo —  igrali  kakoršenkoli  komad
prav izvrstno.
Dotični aparat je na ogled in tamkaj daje tudi potrebna pojasnila z a s t o p n i k in z a-
1 a g a t e I j
Rajmund Hren
Gorica, ?ia Teatre.
GORIŠKA TOVARNA MILA
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavjjajmo domačo obrt in  industrijo,  ker brez te bomo Slo\/enci za Vselej
le hlapčevali tujcem.
Brati gospodinje! PosMajte milo iz te Me tovarne! Melet je izvrsten. Cene običajne! Naša špecijahteta je: Caprasole - Koza s soliicem Poskusite in sodlte!
A                                                               *                                                   vwaiawwaaa.              Svoji k svojim!