KVALITETA VODE V CERKNIŠKEM JEZERU IN NJEGOVIH PRITOKIH
WATER QUALITY IN CERKNICA LAKE AND ITS
TRIBUTARIES
ALENKA GABERSCIK, GORAZD KOSI, CIRIL KRUSNIK, OLGA URBANC-BERČIČ, MIHAEL BRICELJ
Izvleček	UDK 556.538 (497.12 Cerknica)
Gaberščik, Alenka & Kosi, Gorazd & Krušnik, Ciril & Urbanc-Berčič, Olga & Bricelj, Mihael: Kvaliteta vode v Cerkniškem jezeru in njegovih pritokih
V članku je podana ocena stanja vode v Cerkniškem jezeru in njegovih pritokih v letu 1993. Raziskave vključujejo analize fizikalnih, kemijskih in bioloških parametrov. Na podlagi vrstne analize bentoške združbe uvrščamo večino pritokov v II kakovostni razred. Najbolj onesnažena je Cerkniščica, ki smo jo uvrstili v II-III kakovostni razred.
Ključne besede: Cerkniško jezero, pritoki, kvaliteta vode, perifiton, zoobentos, makrofiti.
Abstract	UDC 556.538 (497.12 Cerknica)
Gaberščik, Alenka & Kosi, Gorazd «& Krušnik, Ciril & Urbanc-Berčič, Olga & Bricelj, Mihael: Water quality in Cerknica Lake and its tributaries
In this work the estimation of water quality in Cerknica Lake and its tributaries is presented. Investigations include analysis of physical, chemical and biological parameters. On the basis of the bentic community structure the majority of tributaries were ranked into II quality class. The most polluted Cerkniščica was classified into Il-III water quality class.
Key words: Cerknica Lake, tributaries, water quality, periphyton, zoobentos, macrophytes.
Naslov - Address
Dr. Alenka Gaberščik, dipl. bioL,
Mag. Gorazd Kosi, dipl. biol..
Mag. Ciril Krušnik, dipl. biol..
Mag. Olga Urbanc-Berčič, dipl. biol.,
Dr. Bricelj Mihael, dipl, biol.
Inštitut za biologijo
National Institute of Biology
Karlovška 19,
61000 Ljubljana, Slovenia
UVOD
Cerkniško jezero se po svojih značilnostih precej razlikuje od drugih jezer. Kot presihajoče jezero je edinstven kraški fenomen, ki zahteva poseben način obravnave. Hutchinson (1975), ki Cerkniško jezero omenja v svojem delu, ga po nastanku uvršča med jezera, ki so nastafa na topni kamnini (soiution iake), zaradi presihanja pa ga uvršča med občasna jezera (temporary lake). Podobno bi lahko Cerkniško jezero opredelili po klasifikaciji, ki jo navaja Wetzel (1975). Po Odumu (1971) lahko ta ekosistem opredelimo kot tip ekosistema, kjer so značilna nihanja vodne gladine (fluctuating water level type). Presihanje jezera ustvarja pogoje, ki neposredno vplivajo na življenje v jezeru. Nihanje vodne gladine omogoča hitrejše kroženje nutrientov. V sušnem obdobju se pospeši aerobna razgradnja nakopičenih organskih snovi, nutrienti, ki se pri tem sproščajo pa ob poplavljenju omogočaju bujno rast jezerske vegetacije. Jezero napajajo številni pritoki. Večina pritokov je kraških in so že pri izviru nekoliko onesnaženi (Hidrometerološki zavod Slovenije 1992). Zaradi presihanja jezera je kakovost vode v njegovih pritokih še pomembnejša kot bi bila, če bi bilo polje stalno poplavljeno. V času, ko Cerkniško polje, kije poraščeno z bogato močvirsko vegetacijo, preplavlja jezero, rastline sproti porabljajo nutriente in filtrirajo strupene snovi, kijih pritoki prinašajo v jezero. Sistem, ki deluje kot velika biološka čistilna naprava pa preneha delovati, ko jezero presahne.
Do nedavnega je bilo spreminjanje vodne gladine mogoče predvideti. Cerkniško polje seje za osem mesecev na leto spremenilo v kraško jezero, ki včasih ni presahnilo vse leto. Kadar je bil vodostaj najvišji, seje na področju polja akumuliralo tudi do 80 milijonov m^ vode (Habič 1976). V zadnjem času pa je zaradi precejšnih meteoroloških sprememb polnj enj e in praznj enj e j ezera nepredvidlj ivo. Namen našega dela j e bil, na podlagi kemij skih in bioloških analiz ovrednotiti kvaliteto voda, ki pritekajo v jezero in spremembe kakovosti vode v jezeru. V letu 1993 smo zabeležili ekstremne razmere, saj se je jezero napolnilo in izsušilo do skrajnih razsežnosti. Ob koncu poletja je od jezera ostal le še skromen potoček v strugi Stržena, jeseni pa se je jezero hitro napolnilo in razlilo, ponekod celo preko običajnih meja.
MATERIALI IN METODE
Vzorce smo pobirali v petih pritokih Cerkniškega jezera (SI. )). S pobočja Slivnice priteče manjši potok Martinjščica (1). Vodo z Bloške planote prinašata kraška izvira Žerovniščica (2) in Lipsenjščica (3). Najpomembnejši kraški pritok je Obrh (4), ki prinaša vodo iz Loške doline. Na površino pride na jugovzhodnem delu polja kot Cemun in Obrh. Po površju priteče na Cerkniško polje še Cerkniščica (7). Na severnejšem delu polja, kjer dolomit prehaja v propustnejši apnenec so številni požiralniki. V svoje raziskave smo vključili Veliko Karlovico (8) v Jezerskem zalivu. Voda, ki tam odteka v podzemlje pride na dan v Zelških jamah (9) (Habič 1976). Občasno pa smo vzeli vzorce tudi na Vodonosu (10) pri Dolenjem jezeru, od koder poteka najdaljša podzemna vodna pot do izvirov pri Bistri. Poleg tega pa smo vzorčevali tudi pri Zadnjem kraju (5) in v Strženu (6). Vzorce vode za kemijske in fizikalne analize smo na večini lokacij pobirali enkrat mesečno (Tabela 1). Izjeme so lokacije Zadnji kraj in Vodonos, kjer je bilo občasno presušeno. Kadar pa je bilo Jezero popolnoma poplavljeno, smo vzorce jezerske vode pobirali le na lokaciji 6.
Na mestu vzorčevanja smo izmerili naslednje parametre; temperaturo zraka in vode, pH vrednosti s pH-metrom, prevodnost in raztopljene snovi (TDS) s konduktometrom (Iskra MA 5968, SLO), koncentracijo raztopljenega kisika in nasičenje s kisikom z merilcem kisika (Oxygen Meter WTW 0X196). V laboratoriju pa smo po standardnih metodah spektrofotometrično določili anorganski fosfor (P-PO^), celokupni fosfor, nitratni, nitritni, amonijev, aluminijev in železov ion, silicij kot silicijev dioksid, detergente, fenole in formaldehid (Spektrofotometer Iskra Spekol 221 MA 9524). S titriranjem smo določili celokupno, kalcijevo in magnezijevo trdoto, kemijsko porabo kisika (KPK), biološko porabo kisika v petih dneh (BPK^), klorov in sulfatni ion. S plamenskim fotometrom (C.Z. Flapho 4, Germany) smo določali koncentracijo kalijevga, kalcijevega in natrijevega iona. Vse analize so bile narejene po standardnih metodah (APHA 1985). MPN bakterij fekalnega izvora smo določali z gojitvijo na McConcky gojišču, MPN koliformnih bakterij pa na LAP z gojitvijo na LAP gojišču.
Biološka analiza je obsegala naslednje skupine: zoobentos, perifiton in makrofite. Ker v jezeru v poletnem času ni bilo vode, planktonskih organizmov praktično ni bilo. Nabrane vzorce smo shranili v 4% raztopini formalina in jih kasneje v laboratoriju določili. Pri bentoških organizmih smo določili tudi relativno pogostost posameznih taksonov (I -posamič, 2 - pogosto, 3 - masovno). Na podlagi bentoških organizmov smo nato izračunali saprobne indekse po Pantle-Bucku, modificirano po Marvanu (Pantle & Buck 1955; Marvan & Rotschein «feZelinka 1980). Saprobiološke analize smo naredili junija, julija innovembra. Te analize niso bile narejene v primeru, ko je bilo mesto vzorčevanja popolnoma presušeno ali pa prekomerno poplavljeno. Podobnost raziskanih lokacij glede na prisotnost bentoških organizmov smo analizirali s klastersko analizo, izračun po Brav-Courtisu (Clarke & Warwick 1990).
FIZIKALNE IN KEMIJSKE MERITVE
Rezultati fizikalnih in kemijskih meritev so podani na slikah 2 in 3 in v tabeli 2. Če primerjamo vrednosti fizikalnih in kemijskih parametrov ugotovimo, da najbolj odstopajo vzorci vode iz Žerovniščice, Cerkniščice in z lokacije pred Karlovico, glede na specifičnost biotopa pa tudi vzorci Raka iz Zelških jam. pH vrednosti nihajo med 7.5 in 8.5, kar je običajno za vode, ki tečejo po karbonatni podlagi. Večje so razlike v temperaturi vode. Voda krajših pritokov (Martinjščice, Žerovniščice, Lipsenjščice in Obrha), ki izvira razmeroma blizu mesta vzorčevanja je poleti precej hladnejša od vode na ostalih lokacijah, kar je razvidno tudi iz povprečnih letnih vrednosti, Manj šapa so tudi temperaturna nihanja. To paje v poletnem času, ko so pritoki bolj onesnaženi precejšna prednost, saj se z višanjem temperature aktivnost organizmov povečuje, kar pomeni tudi povečano porabo kisika. Vrednosti kemijske porabe kisikanihajomed2 in 6 mg kisika na liter (več kot 11 mg 0^/1 pa smo določili maja v Zelških jamah in avgusta v Cerkniščici). Biološka poraba kisika v petih dneh (BPK.) je majhna. Če primerjamo vrednosti anorganskega fosforja izstopajo Martinjščica, Žerovniščica in Cerkniščica, ki so posebno v poletnem času precej onesnažene. Najvišje vrednosti pa smo izmerili julija v Cerkniščici (0.48 mg/l). Podoben vzorec je razviden iz koncentracij celokupnega fosforja z maksimumom I.II mg/l (Cerkniščica v avgustu) in 1.19 mg/l (Obrh - Gornje jezero v avgustu). Vrednosti nitrata nihajo med I in 7 mg/l, precej večjo koncentracijo nitrata pa smo določili v vzorcih Raka v Zelških jamah, kar pa ni nič nenavadnega, saj v podzemeljskih vodah ni pogojev za razvoj primarnih producentov, ki so porabniki anorganskih snovi. Nitritni in amonijev ion se v največjih koncentracijah pojavljata v Cerkniščici in pred Karlovico. Podobno velja tudi za silicij. V Cerkniščici smo določili tudi povečane koncentracije kalijevih, natrijevih in kalcijevih ionov. Ostali parametri, ki so bili analizirani le občasno, ne kažejo velikih nihanj (tabela 2).
BIOLOŠKE ANALIZE Bentoški organizmi
Seznam bentoških organizmov je predstavljen v tabelah 3 in 4. Primerjava posameznih lokacij glede na prisotnost perifitona in zoobentosa kaže, daje navečja diverziteta organizmov v pritokih Žerovniščica in Lipsenjščica. Ob vzorčevanju v juliju smo na teh dveh lokacijah določili 42 oziroma 48 perifitonskih vrst. Po diverziteti bentoških organizmov sta si podobni tudi Cerkniščica in Martinjščica. Najmanjša paje pestrost v Zelških jamah, kar je glede na tip biotopa razumljivo. Podobnost posameznih lokacij glede na bentoške organizme je predstavljena na sliki 4. Iz slike je razvidno, da tudi ta analiza nakazuje podobnost nekaterih lokacij. Rezultati so podobni ugotovitvam dobljenih na podlagi kemijskih parametrov.
Saprobni indeksi
Pritoki Cerkniškega jezera (z izjemo Cerkniščice) so kratki, kljub temu pa so vrednosti saprobnih indeksov visoke, saj uvrščajo večino pritokov v II. kakovostni razred (SI. 5). Ob vseh treh vzorčevanjih je bilo najboljše stanje Lipsenjščice, ki jo lahko uvrstimo v l-II kakovostni razred. Stanje pritokov je posledica človekove aktivnosti v neposrednem zaledju Cerkniškega jezera, delno pa tudi posledica onesnaženosti kraških pritokov že na izviru. V najslabšem stanju je Cerkniščica (II-III kakovostni razred), kar je posledica urbanega okolja (industrija in kmetijske površine). Se nekoliko slabša pa je bila ob nizkem vodostaju kakovost vode na lokaciji pred Karlovico. Kljub kratki podzemni poti vode od Karlovice do Zelških jam pa kažejo biološke analize Raka precej boljše stanje. Razlago za to lahko najdemo v dejstvu, da se voda, ki priteče iz Cerkniškega polja, razredči z vodo, ki priteče z Javornikov. Odvzemno mesto v Zelških jamah tudi sicer težko neposredno primerjamo z ostalimi lokacijami, saj gre v slednjem primeru za jamski biotop.
Makrofiti
V spremenljivem okolju, kakršno je Cerkniško jezero, prevladujejo močvirske in amfibijske rastline. Velik del vodne vegetacije predstavlja emergentna vrsta navadni trst {Phragmites australis), ki ima kot kozmopolitska vrsta širok razpon uspevanja. Zaradi velikih nihanj vodne gladine je submerznih makrofitov malo. V času, ko je jezero poplavljeno, se na nekaterih lokacijah množično pojavlja hara {Charasp. - Zadnji kraj, Rešeto). Submerzni makrofiti se nahajajo v glavnem v pritokih Cerkniškega jezera in v strugi Stržena. Našteti submerzni makrofiti (tabela 5) so se pojavljali posamično ali v manjših sestojih. Bolj množično je bil v strugi Stržena pri Dolenjem jezeru zastopan dristavec (Potamogeton lucens). V Lipsenjščici in Obrhu so bile v bližini brega večji monosestoji vodne zlatice {Batrachium trichophyllum), medtem ko je bil osrednji del struge, kjer je tok močnejši, mozaično poraščen z nizkoraslimi amfibijskimi vrstami (Ludwigia palustris, Myosotis scorpioides mMentha aquaticä). V strugah Martinjščice in Cerkniščice (za čistilno napravo) in pred Karlovico, ni bilo makrofitov.
DISKUSIJA
Cerkniško jezero nima tipičnih lastnosti pravegajezera. Spremenljivi pogoji, predvsem pa nihanja vodne gladine, vplivajo na kvaliteto vode in življenje v jezeru. Raziskave so pokazale, da se pritoki razlikujejo po kvaliteti vode in po stanju biocenoze. Znano je, da Število vrst v vodotoku pod vplivom onesnaženja upade. Tako iz pestrosti bentoških vrst na različnih lokacijah lahko sklepamo, kakšna je kakovost vode. Na podlagi bioloških in kemijskih raziskav lahko zaključimo, daje od vseh preiskanih pritokov Cerkniškega jezera Lipsenjščica v najboljšem stanju. Nekoliko slabšo sliko kaže Žerovniščica. Zaskrbljujoči pa so rezultati analiz Martinjščice in Cerkniščice, ki sta vse leto precej onesnaženi. Prav v času presihanja pa je kvaliteta vode v pritokih zelo pomembna. V času, ko je jezero polno,
se strupene snovi in nutrienti, ki pritekajo v jezero s pritoki, hitro porabijo in nevtralizirajo v sestojih vodne vegetacije, ki deluje kot naravni filter (Jorgensen 1990, Pieczynska, 1990, Wetzel, 1990). V sušnem obdobjuje tudi vodostaj v pritokih nižji in onesnaženost vode je povečana. Navadno takrat tudi jezero presahne. Močvirska vegetacija, kije prej opravljala funkcijo filtra in je sproti prestregla vse prinesene snovi ostane na suhem in tako izgubi funkcijo filtra. Vode pritokov se zbirajo v strugi Stržena. Samočistilna sposobnost Stržena je zanemarljiva v primerjavi s celotno površino jezera, zato vode onesnažene izginjajo v podzemlje. Do kakšne mere je voda v času nizkega vodostaja onesnažena, je razvidno iz vzorcev vode pred požiralnikom Veliko Karlovico.
Pričujoče raziskave kažejo, da so nihanja v kvaliteti vode preko leta precejšnja. Cerkniško jezero v času vodnatosti deluje kot naravni čistilni sistem, ki pa odpove, ko voda presahne. Onesnaženje se takrat lahko nekontrolirano širi preko podzemnih poti, zato bi bilo potrebno v tem času skrbno nadzorovati dejavnost v zaledju.
Raziskavo je financiralo Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije.
LITERATURA
American Public Health Association 1985: Standard Methods for the Examination of Water and Wastewater. 16"" edition. A.P.H.A., New York. Clarke, K., Warwick, R.M., 1990: Lecture notes prepared for the training workshop on the statistical treatment and interpretation on marine community data. Split, 26 June - 6 July 1990, part IL Long Term Programme for Pollution Monitoring and Research in the Mediterranean See. (Med Pol - Phase II), FAO, UNESCO, UNEP, Split. Habič, P., 1976: Investigations in Ljubljanica river basin. Geomorphologie and hydrologic characteristics. In: Undregraund water tracing. Ed. R. Gospodarič & P. Habič. Third International Symposium of Undregraund Water Tracing, Ljubljana - Bled 1976,
12-27.
Hidrometerološki zavod Slovenije, 1992: Kakovost voda v Sloveniji, leto 1991, Ed. M., Zupan. - HMZ, Zavod republike Slovenije za varstvo okolja in vodni režim, Ministerstvo za varstvo okolja in urejanje prostora, Republika Slovenija, Ljubljana, 146-148.
Hutchinson, G. E., 1975: A Treatise on Limnology, Vol. I, Georaphy, Physics, and Chemistry, New York - John Wiley & Sons, Inc., London - Chapman & Hall, Ltd., 164-195. Jorgensen, S. E., 1990: Erosion and filtration. In: Guidelines ofshore management. - Vol. 3, Ed. S. E. Jorgensen, H. Lölfler, International Lake Enwironmental Comittee, UNEP,
13-20.
Marvan, P., Rothschein, J., Zelinka, M., 1980: Der diagnostische Wert saprobiologiseher
Methoden. - Limnologica 12, 299-312. Odum, P. E., 1971. Fundaments of Ecology, Third Edition. W. B. Saunders Company, Philadelphia - London - Toronto. Pantle, R., Buck., 1955: Die biologische Überwachung der Gewässer und Darstellung der Ergebnisse. Gas - u. Wasserfach 96, 604.
Pieczynska, E., 1990: Littoral habitats and communities. In: Guidelines of shore management, Vol. 3, Ed. S. E. Jorgensen, H. Löffler, International Lake Enwironmental Comittee, UNEP, 39-72. Wetzel, G. R., 1975: Limnology. W. B. Saunders Company, Philadelphia - London - Toronto, 14-35.
Wetzel, G. R., 1990: Land-water interfaces: Metabolic and limnological regulators. - Verh. Internat. Verein. Limnol., 24, 6-24.
Tabela 1: Mesta vzorčevanja vzorcev za ovrednotenje kvalitete vode. Table 1: Sampling points.
Št. Lokacija	Mesto vzorčenja	Čas vzorčevanja
	(mesec)	
1 Martinjščica	za sotočjem obeh krakov	I-XII
2 Žerovniščici	za sotočjem Grahovščice z Žerovniščico I - XI	
3 Lipsenjščica	pod mostom	I-XII
4 Obrh	pod mostom pri Gornjem jezeru	I-XII
5 Zadnji kraj	pod mostom	IIIIV v VIIIX XII
6 Stržen	pod mostom pri Dolnjem jezeru	I-XII
7 Cerkniščica	za čistilno napravo	II - XII
8 Karovica	pred Karlovico	II III V VI VII
9 Rak	Zelške jame	IIIV - IX XI
10 Vodonos	-	IV v IX
Tabela 2: Maksimumi in minimumi nekaterih kemijskih parametrov (določeni v septembru, oktobru in novembru) in MPN (most probable number) bakterij (v LAP in Mc Concky mediju vzorčevano od maja do decembra - v oklepaju je mesec maksimuma, oziroma minimuma). Parametri, razen trdote vode (nemške stopinje - "N) in MPN (največje možno število v 100 ml), so izraženi v mg t'.
Table 2: Minimum and maximum values of some chemical parameters (in September, October and November) and MPN (most probable number) of bacteria (in LAP and Mc Concky medium) sampled from May to December - the month of sampling is in parenthesis. The parameters, except water hardness (German degree - "N) and MPN (in 100 ml), are in mg V.
Totalna trdota
Min Max
15.300 15.800
12.400 12.600
10.800 12.400
6.500 9.400
6.900 8.200
Ca
trdota
Min Max
8.000 9,200
5.300 10.100
3.600 7.100
3.800 7.700
3.900 6.500
Mg trdota
Min Max
6.100 7.800
2.500 7.300
5.100 7.200
1.700 2.700
0.400 4.300
Suspendirane	Min 257.50 291.500 236.000 188.500 212.500 201.000 239.500
snovi	Max 293.50 337.500 263,000 245.000 212,500 228.000 283.500
188.500 248,000
Alkaliteta	Min 158,60 1.52,500 311,100 103,700
Max 475,80 445,300 439,200 164,700
24,400 262,300
Fe^-
Min Max
0,000 0,000
0,000 0,000
0,000 0,000
0,000 0,000
0,000 0,000 0,000 0,000
0,000 0,000
Cl-
Min 7,800 7,100 8,500 7,100 Max 14,200 15,600 18,400 24,100
1,300 21,300
Detergenli
Min Max
0,000 0,010
0,000 0,010
0,000 0,010
0,000 0,010
0,000 0,010
0,000 0,000 0,010 0,010
Fenoli
Min 0,010 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 Max 0,010 0,000 0,010 0,000 0,000 0,000 0,010 0,000
Formaldehid
Avg 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0.000 0,000
0,000
MPN/ LAP
Min 190 (5) 336(5) 76 (6) 29(11) 29(5) 7(12) >336 (5) >336 (5) 58 (5) Max>4384(9)> 4384 (8) 4384(9) 439(9) 3501(12) 439(9) 9000(6) 9000(6) >438(7)
MPN/ McC
Min 104(08) 0(11) 0(11) 0(11) 0(5) 0(12) 760(11) 457(7) 15(11) Max 4384(9) 2712 (9) 492(9) 190(10) 46(12) 76(9) 9000(6) 9000(6) 190 (9)
Tabela 3: Seznam bentoških alg prisotnih v pritokih Cerkniškega jezera. Vzorci so označeni z dvomestnimi številkami. Prva cifra predstavlja lokacijo, druga pa čas vzorčevanja (junij -1, julij - 2, november - 3).
Table 3: The list ofbentic algae determined in the tributaries of Lake Cerknica. Samples are indicated by numbers. The first sign represents location, the second means the time of sampling (june -1, july - 2, november - 3).
n 13 2J 22 23 31 32 33 41 42 61 7! 72 73 81 82 9) 92 93
BACTERIA Sphaerotilus natans
Tetracladium sp.
CYANOPHYTA Merismopedia punctata Chamacsiphon confervicoius Gloeocapsa montana Lyngbya kutzingii Lyngbya martensiana Lyngbya purpurasccns Lyngbya sp. Nostoc sp. Osciliatoria irrigua Oscillatoria limosa Osciliatoria sp. Pleurocapsa sp. Phormidium favosum Phormidium incrustatum Phormidium inundatum Phormidium lividum Phormidium sp. Rivularia haematites Schizothrix sp. Tolypotrix distorta
Hydrurus foetidus Tribonemaviride
BACILLARIOFHYIA Achnanthes inflata Achnanthcs lanceolata Achnanthes sp. Amphora ovalis Amphora ovalis v.pediculus Amphipleura pcllucida Caloneis silicula Ceratoneis arcus Cocconeis pcdiculus Cocconeis placentula Cyclotella meneghiniana Cymatopleura elliptica Cymatopleurasolea Cymbelia cesatii Cymbella lanceolata Cymbelia prostrata Cymbella sinnuata Cymbelia ventricosa Denticula tennuis Diatoma vulgare Diploneiselliptica Eunotia praerupta
Fragilaria capucina Fragilaria crotoncnsis Fragilaria pinnata Fragilaria vauchcriae FrustuJia\'uJgaris Gomphoncma acuminatum Gomphoncma angustatum Gomphoncma constrictum Gomphoncma intricatum Gomphoncma oiivaccum Gomphonema parvulum Gomphoncma sp. Gyrosigma acuminatum Gyrosigma attcnuatum G>Tosigma scalproidcs Meiosira arenaria Melosiravarians Meridion circularc Naviculaavcnacca NavjcuJa baciJJum Navicuia cryptoccphala Navicula crypt, v. veneta Navicuia diceptuila Navicuia halophila Navicula gracilis Navicuia pupula Navicula radiosa Navicuia rhynchoccphala Navicula sp. Neidum iridis Nitzschiaacicularis Nitzschiaangustata Nitzschia dissipata Nitzschiafonticola Nitzschia linearis Nitzschia palea Nitzschia sigmoidea Nitzschia sp. Pinnularia viridis Rhoicosphenia curvata Rhopalodia gibba Stcphanodiscus sp. Surirella angusta Surircilaovata Surirella sp. Surirella spiralis Syncdra ulna Synedravauchcriac
11 13 2 3
3
1 I
31 32 3
41 42 61 71 72 73
- 3
3 3
1 I 3
3 3 I 1 1 1
1
82 91 92 93
CHLOROPHYTA Ankistrodcsmus falcatus Chlamydomonas sp. Cladophorafracta Cladophora sp. Clostcrium accrosum Clostcrium chrcnbergii Clostcrium Iciblcinii Clostcrium moniliferum Clostcrium sp. Clostcrium siriolatum Cosmarium sp. Cosmarium subprotumidum Microspora quadrata
1 I
11 13 21 22 23 31 32 33 41 42 61 71 72 73 81 82 91 92
Microsporasp, Microspora stagnorum Mougeotia sp. Oedogonium sp. Pandorina morum Pediastrum boryanum Pediastrum duplex Pleurococcussp. Scenedesmus ecomis Sccnedesmus obliquus Scenedesmus quadricauda Scenedesmus sp. Spirogyra sp. Stauraslrum punctulatum Stigeoclonium tenue Ulolhrix zonata
Audouinella chalybea
1 3 3
3-13 3 13 3 3 - - -
Tabela 4: Seznam zoobentoških organizmov prisotnih na posameznih lokacijah. Vzorci so označeni z dvomestnimi številkami Prva cifra predstavlja lokacijo, druga pa čas vzorčevanja 0'unij -1, julij - 2, november - 3, oznaka rv. pomeni različne vrste). Table 4: The list of zoobentic organisms determined on the different lacations. Samples are indicated by numbers. The first sign represents location, the second means the time of sampling (june - 1, july - 2, november - 3).
11 13 21
23 31 32 33 41 42 61 71 72 73 81 82 91 92 93
TURBELLARIA Dcndrocoelum lacteum Polycelis nigra Dugesia(Planaria) sp. Polycelis sp.
NEMATODA
i - 1 3 3
1
OLIGOCHETA Eiseniellatetraedra Enchytraeidac r.v. Lumbricidae r.v, Lumbriculidaerv. Stylaria lacustris Naididae r,v. Tubificidaerv,
1 - 1 1 i
HIRUDINEA ErpobdeJJa sp. Glossiphonia sp. Haemopis sanguisuga Helobdellasp Piscicola geometra
GASTROPDA Ancylus fluviatilis Bythinellasp. Lymnaea peregra Planorbis sp.juv. Sadlcriana fluminensis Viviparus viviparus
1 1 1 -1-11
} 1-33 1 - 1 - •
1-11
5 5 3 1
11 13 21 22 23 31 32 33 41 42 61 71 72 73 81 82 91 92 93
BIVALVIA
Pisidiumsp.	1 - 3 1 3 3 1 1 3 1 - - - I - - - 1
COPEPODA
AMPHIPODA Gamraarus fossarum Niphargus sp. Svnurclla ambulans
5 3 3 1 - 1
3 3 3
1S0P0ÜA Asellus aquaticus
HYÜRACARINA
3 3 I 1
3 1 1 1 ] 1
3 3 5 5 1 5 3 11 - - 1 - 1
EPHEMEROPTERA Bactis sp. Clcon sp. Ecdyonurussp. Ephemera sp. Ephcmcrcllasp. Habrolcptoidcs sp. Habrophlcbiasp. Heptagenia sp, Paraieptophlcbia sp. Siphlonurussp. Torleya sp
PLBCOPTERA Brachvptera sp. Capnia sp. TsopcrJa sp. Leuctra sp. Nemoura sp. Sialissp.
HEMIPTERA Corixidac r.v.
- 1	- 1 - -
- 3	5 - - -13-331
1 1	1 - - -
TRICHOPTERA Glossosomatidac r.v. Gocridac r.v. Hydropsychc sp. Hydroptj)idae r.v. Lcpidostomalidac r.v. Lcptoceridae r.v. Limncphilidaer.v. Odontoccrum albicome Philopotamidaer.v. Plcctrocncmiasp. Polyccntropodidae r.v. Rhyacophilasp.
DIPTERA Alhcrlxsp. Bczzia sp. Chironomidae r.v. Limonidae r.v, Psychodidae r.v. Simulium sp. Tabanidac r.v. Tipulidacr.v.
3 - ]	- - J
5 3 3	1 3 3 1-1-11
I -	, . .
3 - - - 1 -1 ... 1
1 I
3 3
I 1 - - - - 1 1 1 3 3 5 5 3 3 3 1 1 3
I 1
COLEOPTERA Dryopssp, Elmidae r.v. Elmis sp. Dytiscidae Esolus sp. Haiiplidae Helophorus sp. Hydraena sp. Hydrophilidae Riolussp.
1 - 3 1
1 1
3 1 - - 1 - 1 - - 1 1113 11-11-
Tabela 5: Makrofiti najdeni na mestih vzorčevanja v pritokih Cerkniškegajezera in vjezeru. Table 5: Macrophyte species in different locations in tributaries and in Cerknica Lake.
1.	Za sotočjem obeh krakov Martinjščice Phragmites australis
Lytmm salicaria struga brez makrofitov
2.	Za sotočjem Grahovščice in Žerovriiščice Epilobium hirsutum
Polygonum lapatifolium Filipendula ulmaria Iris pseudacorus Sparganium erectum Phragmites australis Myriophyllum spicatum
3.	Lipsenjščica Lytrum salicaria Calhta palustris Epilobium hirsutum Phragmites australis Veronica anagalis Myosotis scorpioides Mentha aquatica Ludwigia palustris Callitriche sp. Batrachium trichophyllum Fontinalis antipyretica Cladophora sp.
4.	Obrh pri Gornjem jezeru Myosotis scorpioides Ludwigia palustris Rorippa amphibia
5.	Zadnji kraj Carex elatae Gratiola officinalis Senecio paludosus Galium palustre Lysimachia vulgaris Sium latifolium Lytrum salicaria Alisma plantago aquatica Plantago altissima Mentha aquatica
6.	Strženpri Dolenjem jezeru Alisma plantago aquatica Alisma gramineum Rorippa amphibia
Sium latifolium Senecio paludosus Schenoplectus lacustris Butomus umbelatus Nuphar luteum Potamogeton lucens Myriophyllum spicatum Batrachium trichophyllum
7.	Cerkniščica Epilobium hirsutum Polygonum lapatifolium Filipendula ulmaria Sparganium erectum
Alisma plantago aquatica Alisma gramineum Potmogeton filiformis Potamogeton crispus Batrachium trichophyllum
CKRKNICA
D.VAS
V.Karlovica'^RKNlSKO POUlf MJCarlovica'	lSy_ Vodonos
GRAHOVO
ŽEROVNICA
LIPSENJ
SI. 1: Zemljevid Cerkniškega jezera s pritoki. Mesta vzorčevanja so označena s številkami. Fig. 1: The scheme of Cerknica Lake and its tributaries. Sampling locations are indicated with numbers.
10
pH
5-20
10 0. 600; 400j
200-400.
200.

water 1"
conductivity
{>2 satiiralion
COD
BOD
30 20 10 0
-200 100 0 10
12345 6789 10 12345 678 9 10 Sampling site	Sampling site
SI. 2: Povprečne letne vrednosti pH, temperature (°C), električne prevodnosti (flS), raztopljenih snovi (TDS - ppm), kisika (mgt'), saturacije kisika, kemijske porabe kisika (KPK-mgl') in biološke potrebe po kisiku po 5 dneh (BPK-mgl'). Pokončne črte pomenijo standardno napako (n=10-12). Sivo polje predstavlja območje med minimalnimi in maksimalnimi vrednostmi.
Fig. 2: Average annual values of pH, temperature ("C), conductivity (jiS), Total dissolved solids (TDS-ppm), oxygen (mgt'), oxygen saturation, chemical oxygen demand (COD -mgl-') and biological oxygen demand after 5 days (BOD - mgl'). Vertical bars mean standard error (n=10-12). Grey area represents variation between minimum and maximum values.
Sampling site
Sampling site
8 9 10
SI. 3: Povprečne letne vrednosti P v obliki ortofosfata, totalnega P in nitratnega, nitritnega, amonijevega, silicijevega, kalijevega, kalcijevega in natrijevega iona. Vse vrednosti so podane v mgt'. Pokončne črte pomenijo standardno napako (n=10-12). Sivo polje predstavlja razpon med minimalnimi in maksimalnimi vrednostmi. Fig. 3: Average annual values of phosphorus (ortophosphate), P-total, nitrate, nitrite, amonium, silicium, sodium, calcium and potassium. The values are in mg l'. Vertical bars mean standard error (n=10-12). Grey area represents variation between minimum and maximum values.
0
20-
^ 40i >
•c
60-
I
80-
100^
21 23 33 22 32 3
1 82 72 13 73 61 91 92 93
42 81 71
SI. 4: Primerjava posameznih lokacij (izračun po Bray-Courtisu) glede na bentoške organizme. Vzorci so označeni z dvomestnimi številkami. Prva cifra predstavlja lokacijo, druga pa čas vzorčevanja (junij -1, julij - 2, november - 3).
Fig. 4: The comparison of different locations (after Bray-Courtis) with respect to bentic organisms. Samples are indicated by numbers. The first sign represents location, the second means the time of sampling (june -1, july - 2, november - 3).
June
1 2 3 4 6 7 8 9 Sampling site
SI. 5: Vrednosti saprobnih indeksov, ki smo jih določili na osnovi vrstne sestave zoobentosa in perifitona.
Fig. 5: Values of saprobic indexes, estimated on the basis of zoobentos andperiphyton.
WATER QUALITY IN CERKNICA LAKE AND ITS TRIBUTARIES
Summary
During the year 1993 water quality of Lake Cerknica and its tributaries was monitored. The results of some physical, chemical and biological analysis were taken as a cryteria. Lake Cerknica is not a typical lake. Great fluctuations of water level influence water quality and organisms in the lake, as well. Our investigations showed variations in water quality. The best was water quality of Lipsenjščica, somewhat worse situation showed the results of analysis of Žerovniščica. Cerkniščica and Martinjščica were affected with the pollution. During the dry period the quality of water is the most important. When the area of Cerknica Lake is flooded, toxic substances and nutrients which reach the lake by the tributaries are actively mineralized and neutralised in stands of dense aquatic vegetation, which function as natural filter. In dry period the water level drastically decreases. The areas covered with aquatic vegetation become dry and they lose the filtering ability. The water from the tributaries flows into the bed of Stržen. The self-purification efficiency of Stržen is negligible in comparison with the efficiency of the whole lake area. Polluted waters are spread through the underground pathways without any control. Our results showed the extend of variations of water quality during the year.