Dopisi. Iz Ptuja. (D i j a š k a k u h i n j a v P t n j u.) Cut veselja in srčne zadovoljnoati napolnjuje srce domoljuba, ko vidi, kako živo zanimanje je naše človekoljnbno in plemenito podjetje vzbudilo v srcih vseli Slovencev. Rodoljubi kar tekmujejo z doneski za to prekoristno napravo, čemur se nikakor ne bodemo čudili, ako pomislimo, da so zarea redki inteligentni Slovenci, ki morda ne bi bili britko izkusili in čutili za časa svojih študij peanikovib besed: »Gorje, kdor se useda za tujo mizo mlade dni; vsak grižljej mu preseda, požirek vsak mu zagreni." Pa tudi naša prva domoljubna prošnja do veleč-astitega našega dubovništva, poučiti našega priprostega kmeta v tej velevažnej na- Sravi, ni bila zastonj. Tu gre posebej čast č. g. . Sattlerju, kaplanu pri Veliki Nedelji, in Velikonedeljskim kmetom župljanom, ki so za dijaško kubinjo nabrali in pripeljali v Ptuj 12. novembra t. 1.: 8 72 vaganov zmesi, 2 V2 vag. ajdine in 17 vag. krompirja. Gospod kaplan je iz avojega plačal nosače, ki so hodili po župniji, kakor po zbirci. Slava in hvala njemu za pouk, trud in požrtvovalnost, alava in bvala Velikonedeljčanom dariteljem, naj bi bili drugini v izgled, vzpodbudo in posnemo! (Konec prih.) Iz Orehove vasi pri Slivnici. (U b i j a 1 atvo, naai liberalci.) Že zadnji ,,Slov. Goap." je naznanil strašno novico, da je kovač, Anton Bregant, svojo ženo ubil. Pri seciranju se je videlo, da je imela 6 do 7 amrtnih ran na glavi. Rajna je večkrat tožila, da je od časa, ko mož v liberalna društva hodi, prišel na grešno pot (prešestovanie) in ko je enkrat pogovore znanib nemškutarjev ališala, je oraedlela, tako nearamno ao govorili. Tožila je tudi že pred enim letom pri c. k. sodniji, naj bi ju razločila, ker ai ni več življenja varna, toda župan je možu tako dobro apričevalo dal. da ai airota ni mogla dalje pomagati. Mož se je zadnja leta liberalno-nemškutarskega duha napil in ravno to je bilo njemn v pogubo in ženi v žaloatno, hudo amrt. Po umoru je hišo zaklenil, ai krvavo oblačilo izpral, kljnče ac3tri v Slivnici izročil in ae aam aodniji izdal. To je spet jaaen dokaz, kam da človek pride, če v alaba, liberalna društva zabaja! Žalibog, alabi čaai ao, pa nimamo kaj boljega tudi v prihodnjoati pričakovati, kajti že mlečni mladenri po vesi pripovedujejo, kako da nemškntarji pravijo, da jo Slovenci hočemo tako daleč apraviti, naj bi mešniki apet (?) take pravice dobili, da bi tiate, ki k meši in pridigam nočejo boditi, žive v zide zazidavali in še več drugega. Tega pa tukaj ne amem objaviti, ako hočem, da še pride ,,Slov. Gosp." avojim bralcem v roke, Pri zadnji volitvi v občinski odbor so liberalci z največjo silo in zvijačo zmagali; sedaj pa njih aad lepo zori in v kratkem ae  bo ae več slišalo. F. Pišek, kmet v Hotinji veai. Z Renišnika. (Blagoalovljenje šole in družbasv. Cirila in Metoda.) |Konec.] Potem ae zabvali v jedrnatih beaedah goap. J. Smole, nadučitelj šolskemu odboru za dozidanje drngega razreda. Za njim atopi na oder veleč. goapod Ivan Hribar, ta ae obrne najprej k mladini, potem h gg. u iteljem in naslednje k občinatvu, ter tako milo, versko-narodno razklada dolžnost za svojo domovino akrbeti ter ae avoji materi ne izneveriti, da ao atarim Ijudem aolze v oceaib igrale, eden je celo rekel: Boljše bi noben pridigar ne znal ljubezni do domovine v alovenskib. prsih izbujati. Sledili ao mu za prelepe besede živahni živioklici. Potem so prednašali šolarji prav izvrstno, I. Krelj ,,Korist ognja,^ Jože Smole, ,,Pr\a skrb", Jovana Krelj ,,Spartanka iz Buila". Otroci so dobili vina in kruba in so še bili obdarjeni od g. IvanaHribar ja z zvezki ,,Tisočletnica sv. Cirila in Metoda". Pri skupnem obedu med raznim napivanjem sv. Očetu, presvitlemu cesarju, družbi sv. Cirila in Metoda in g. Hribarju itd. je bilo lepo in nepopisljivo veselje Remšnieanov. Kmet, odbornik Franc Hartman, še je posebej napil velečastitemn gopodu iz Ljnbljane: Bog jib naj živi za tako lepi dar še mnoga leta. Med godbo in pokanjem možnarjev smo mile gg. goate spremljali in z otožnim srcem ae ločiii, da so nas tako kmalu zapustili. Ta svečanost bo namv spominu ostala, dokler ae bo nasa alovenaka kri le nekoliko gibala. Družbi sv. Cirila in Metoda izrekamo javno hvalo in želimo da se, kolikor mogoče, širi, da zamore pomagati slovenskim šolam, na kojo sovražniki ]juto prežijo. Od sv. Križa nad Mariborom. (Program našega g. učitelja.) Res jako čudnega moža imamo pri nas za učitelja. Sam se šteje med ljudi, ,,ki še Slovencem niso ni5 žalega storili", in vendar na tistem listu in na tisti strani g. predsednikn krajnega šolskega sveta piše: „. . . Vam naznanjam, da bom od zdaj (to je 25. kimovca 1886. dopisnik) ,,vse šolske reči tak dolgo, dokler ne dobim za to djanje prepovedi od višje oblasti, nemški pisal." Biatro mialečega g. učitelja nasprotje v teh dveh stavkih nikakor ne moti. S tem on tedaj Slovencem nič žalega ne atori, da piše pri naa, trdib Slovencib, vae šolske reči nemški. Ali ni že to veliko žaljenje Slovencev, da se g. učitelj upa taka pravila avojega poslovanja razglašati? Pač rea lepe pojme o pravici ima naš g. učitelj! On, ki je v prevelikih akrbeli, ,,na kak način, da pridejo drugi mladi gospodeki do svojega krubeka", gotovomeni, da je človek po svoji pameti in vesti dolžen delati krivioo, ako nikdo z bičem za njim ne stoji. Križančani ae smejo pač veseliti, — saj nekteri se res veselijo — da imajo tako vrlega odgojitelja svoje slovenske mladine; njim vendar že začne svitati zora tistega dne, ko bo oholi Nemec se šopiril po sedanjib slovenskih tleb, po grobib. predobrosrčnih Slovencev. Skoraj bo zapel trobente glas, ki bo naznanjal vstajenje Nemcev iz grobov slovenakih Križančanov in daleč okrog bo 8e glasilo ime prvoboriteljev in blagovestnikov nemške omike po hribih in dolinah še le več malo časa slovenskega Kozjeka. Križančani veselite se in od veselja poskakujte! ,,Dobro znani R. P."*)