PRED NAŠIM PRAZNIKOM
LETOŠNJI OBČINSKI PRAZNIK BOMO V VELENJSKI OBČINI PRAZNOVALI OD 1. DO 8. OKTOBRA • OSREDNJA PROSLAVA BO V LOKO-VICI, KJER BODO PODELJENE KAJUHOVE NAGRADE
Bliža se čas praznovanja našega občinskega praznika, ki ga v velenjski občini slavimo v spo-• min na zgodovinski dogodek, ko so v noči od 7. na 8. oktober 1941. leta borci I. Štajerskega bataljona hrabro in u-spešno napadli šoštanj in ga za nekaj ur osvobodili. šoštanj, mesto ob Paki, je bilo prvo o-svobojeno mesto sredi okupiranega ozemlja.
V velenjski občini se letos temeljito pripravljamo na praznovanje, ki bo potekalo pod geslom NAŠ DA. To geslo ni zgolj prispodoba, pač-pa je enotnost idej, hotenj in akcije vseh delovnih ljudi občine Velenje, ki smo jo zlasti u-veljavili v letih po u-spešnem referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka.
Poleg številnih prireditev, ki bodo v tednu praznovanja, bo osrednja proslava občinskega praznika v nedeljo, 8.
oktobra ob 11. uri v Lo-kovici. Na proslavi bo govoril predsednik občinske konference SZDL Martin Primožič, podelili pa bodo tudi letošnje Kajuhove nagrade.
S praznovanjem bomo začeli v nedeljo, 1. oktobra, ko bo v Lajšah pri Šoštanju letalski miting. V nedeljo, 2. oktobra bo v galeriji v Velenju ob 18. uri otvoritev likovne razstave amaterskih likovnih ustvarjalcev iz naše občine. Naslednjega dne bo ob 16. uri v restavracijskih prostorih tovarne Gorenje srečanje samouprav-ljavcev, tj. predstavnikov delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Srečanje nosilcev prostovoljnega dela v šaleški dolini bo v sredo, 4. oktobra ob 18. uri v restavraciji NAMA. Zvečer pa bo v domu kulture dramska prireditev. V četrtek, 5. oktobra ob 10. uri bo v Se-lu prj Šaleku otvoritev
proizvodnih prostorov industrije gradbenih e-lementov. Zvečer ob 19. uri pa bo v domu kulture manifestacija športne dejavnosti in podelitev plaket športnim delavcem. Na Titovem trgu se bo v petek, 6. oktobra ob 15. uri zbrala šolska mladina iz občine Velenje na veliki manifestaciji. Sobota, 7. oktobra bo dela prost dan. Tega dne bodo največje manifestacije delovnih dosežkov. Ob 8.30 bo kolektiv velenjskih rudarjev v Pesju otvoril izvozni jašek, ob 10. uri pa bo v Šoštanju otvoritev termoelektrarne III. Ob 11. uri bo na trgu Svobode v Šoštanju zbor delovnih ljudi iz velenjske občine. Na to zborovanje bo prišlo več tisoč delovnih ljudi. Po zboru bodo kolektivi pogostili svoje člane. Zvečer ob 17. in 20. uri pa bo velenjska Era priredila modno revijo v domu kulture. 8. oktobra bo poleg osrednje proslave v Lokovici, ob 9. uri v Šoštanju komemo-racija pri spomeniku talcev.
— In —
PREDSEDNIK TITO OBIŠČE CORENJE
V četrtek, 7. septembra je predsednik republike Josip Broz Tito obiskal razstavni prostor tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje, na 97. jesenskem zagrebškem velesejmu. Ob aparatih in strojih Gorenje se je predsednik republike dalj časa pogovarjal z generalnim direktorjem Gorenja Ivanom Atelškom.
Predsednik republike je pokazal veliko zanimanje za Gorenje. Generalni direktor Gorenja Ivan Atel-šek je po srečanju s Titom povedal, da se predsednik ni zanimal samo za proizvodni program, temveč tudi za druge stvari.
»Kako napredujete?« je med drugim vprašal Ivana Atelška.
»Z delom, tako kot nas vi učite in z delom tudi zaslužimo«.
Pogovarjala sta se tudi o izvozu Gorenja na tuji trg. Atelšek je na kratko opisal napredek v tovarni. V Gorenju danes dela že 9.500 delavcev. Tito je pokazal zanimanje tudi za nove proizvode Gorenja. To so zmrzovalne skrinje in barvni televizorji. Jovanko Broz so posebej zanimale kuhinje Gorenje.
Na koncu obiska se je generalni direktor Atelšek zahvalil za obisk in zaprosil Tita, da si v letu 1973
22. september 1972 - LETO VIII. 14 (166) - Cena 0,30 din - Poštnina plačana v gotovini
Stane Kavčič v Velenju in Šoštanju
»VELENJE NI VEČ PROVINCA, NITI NI
ZAPRTO MESTO«
Predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič je imel več plodnih razgovorov z gospodarstveniki in političnimi predstavniki velenjske občine • Obiskal je Gorenje, šolski center, rudnik in termoelektrarno • Pogovarjal pa se je tudi s širšim političnim aktivom.
V velenjski občini je bil v torek, 12. septembra na enodnevnem obisku predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič. Z njim je bil tudi direktor republiškega zavoda za planiranje Jože Novinšek. Ugledna gosta je najprej sprejel predsednik naše občine Nestl Zgank. Na razgovoru, ki je potekal v navzočnosti nekaterih	direktorjev,
predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine, je gosta seznanil z gospodarskimi dosežki velenjske občine, obenem pa tudi s težavami..,
• SKROMNA SREDSTVA
OBČINSKEGA
PRORAČUNA
Predsednik Zgank je povedal, da sodi občina Vele-
nje po ustvarjenem dohodku na šesto mesto v Sloveniji. Proračunska sredstva pa jo uvrščajo med nerazvite. Skromna sredstva občinskega proračuna ne zadoščajo, da bi lahko zavoljo dinamičnega razvoja e-nako reševali zahteve komunalnega standarda, šolstva, kulture, zdravstva in varstva. Zato se v naši občini zavzemamo za korenite spremembe sistema na področju proračunske potrošnje, ki naj bo tak, da bo o-mogočil voditi primerno občinsko politiko. Na razgovoru je podpredsednik občine Avgust Jeriha poudaril, da težav ne navajamo vsled tega, ker bi pričakovali kakšne finančne pomoči, pač pa so predsednika slovenskega izvršnega
sveta z njimi seznanili, da bi se zavzel pri sistemskih rešitvah. Omenili so tudi, da občina prispeva precejšnja sredstva v republiški vodni sklad, iz njega pa ni še nič dobila.
Stane Kavčič je povedal, da tisti, ki so slabo obveščeni o prizadevanjih in naporih občanov za razvoj velenjske^ j>bčine, menijo,; da v Velenju ni težav in se stvari razvijajo brez večjega naprezanja. Po besedah predsednika Kavčiča pa ni tako, ker dobro ve, da se v naši občin; resno in težko ukvarjamo s stvarnimi problemi v hotenju hitrejšega razvoja. Strinja se z osnovo naše akcije, ki jo vse-bolj uveljavljamo v zad-
(Dalje na 3. strani)
ogleda Gorenje. Predsednik republike tega vabila ni odklonil.
Ivan Atelšek je po srečanju s predsednikom Josipom Brozom Titom izjavil:
»Kolektiv Gorenja bo počaščen, da bo v svoji sredini lahko pozdravil maršala Jugoslavije. To je še dodatna vzpodbuda za dosego velikih nalog, ki smo si jih zadali: plan proizvodnje je 3.427,980.000 dinarjev, plan izvoza pa 42.745 tisoč ameriških dolarjev. Naši osebni dohodki bodo v poprečju dva tisoč din na zaposlenega. To moramo doseči z boljšo organizacijo dela in večjo produktivnostjo«.
Hinko Jerčič
Staneta Kavčiča je predsednik naše občine Nestl Zgank seznanil z gospodarskimi
dosežki in težavami
nama
ljubljana
VELEBLAGOVNICA VELENJE
ekspres p0pravijaima
Čevljev je odprta
od 7.30 do 19. ure
KORISTITE NAŠE STORITVE IN PRINESITE POKVARJENA OBUVALA V NAŠO EKSPRES POPRAVLJALNICO, KI JE V VELENJSKI VELEBLAGOVNICI
POVZETKI IZ OSNUTKA OBČINSKEGA DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1973
Angažirati se bomo morali vsi občani
Oba zbora občinske skupščine sta na zadnji seji, ki je bila 6. septembra letos, sprejela osnutek družbenega plana občine Velenje za drugo leto • Osnutek družbenega načrta je zdaj že v javni razpravi • Naše bralce seznanjamo z najvažnejšimi izhodišči, Iti so zapisana v občinskem družbenem načrtu.
V srednjeročnem programu razvoja občine Velenje so predvidena izhodišča, ki predvidevajo osnovne cilje za obdobje do 1975. leta. Tako naj bi družbeni proizvod na zaposlenega naraščal letno od 12 do 14,6 odstotka, skladno pa naj bi naraščala tudi produktivnost dela in osebni dohodki (slednji nekoliko manj, da bi gospodarstvo dobilo potrebna sredstva za razvoj in modernizacijo), letno bi zgradili vsaj 350 stanovanj, dve šoli in otroški vrtec, v trgovini pridobili blizu šest tisoč m2 prodajnih površin, v gostinstvu 1900 sedežev in v turizmu 360 ležišč. Izhodišča predvidevajo tudi izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih in višjo raven splošne izobrazbe prebivalstva ter boljšo povezavo občine s širšim gospodarskim prostorom, ki jo naj zagotovi izgradnja novih cest.
• PO ZAČRTANI POTI
V prvem letu izvajanja srednjeročnega programa se je gospodarstvo v glavnem razvijalo v okviru začrtanih smernic. Nekatere naloge pa se prepočasi izvajajo ali pa sploh ne. Prepočasen je razvoj terciarnega sektorja, predvsem gostinstva, turizma in storitvene obrti, ker manjkajo ustrezni ukrepi. Na podlagi srednjeročnega programa bi morali zgraditi dve osnovni šoli oziroma 36 učilnic, urediti cestni križ v občini in omogočiti boljšo povezavo navzven, sprejeti ukrepe na področju pospeševanja kmetijstva, predvsem v zasebnem sektorju ter razviti v občini novo perspektivno industrijsko vejo. To vse so naloge, ki se zaenkrat ne izvajajo v skladu s programskimi izhodišči.
Vendar lahko na podlagi dosedanjih gospodarskih gibanj in predvidenih razvojnih trendov, ki slonijo na srednjeročni usmerjenosti gospodarstva pričakujemo, da se bo gospodarstvo drugo leto razvijalo po začrtani zamisli in dinamiki. Družbeni proizvod celotnega gospodarstva velenjske občine naj bi v letu 1973 realno porasel za nadaljnjih 23,5 odstotkov. Ta porast bi dosegli z nadaljnjim porastom zaposlenosti za okoli 10,5 odstotkov in s porastom produktivnosti za 10 odstotkov. To vse je v skladu z izhodišči v srednjeročnem razvojnem načrtu.
Predviden je večji izvoz industrijskih izdelkov, ker bodo gospodarske organizacije zaradi predvidenega umirjenega povpraševanja na domačem tržišču vse boji odvisne od izvoza. Tako bi v primerjavi z lanskim letom gospodarske organizacije povečale izvoz za enkrat in dosegle blizu 38 milijonov ameriških dolarjev.
• KMETIJE ClMVEC ZA TRG
Srednjeročni program kmetijstva temelji na ko-operacijski proizvodnji, zlasti v živinoreji in hmeljarstvu ter na pospeševanju zasebnega sektorja kmetijstva. Akcijski načrt za drugo leto pa predvideva razširitev kooperacij ske proizvodnje, zlasti v živinoreji ter na pospeševalnem delu pri usmerjanju in povečanju proizvodnje na posameznih kmetijah. Te naj bi postale čimvečje blagovne proizvajalke. Proizvodnja v družbenem sektorju pa se ne bo širila. Sedem kmetij naj bi se drugo leto preusmerilo v proizvodnjo mesa — pitancev, 8 kmetij pa v kombinirano proizvodnjo — proizvodnjo mesa in mlekarstva.
• KREDITI ZA RAZVOJ TERCIARNE DEAJVNOSTI
Hitrejši družbenoekonomski napredek občine ovirajo terciarne dejavnosti — gostinstvo, turizem, storitvena obrt in trgovina, ki močno zaostajajo za splošnim razvojem v občini. Da je terciarni sektor v zaostanku, je krivo, ker v preteklem petletnem obdobju ni bilo vanj vloženih dovolj sredstev v investicije. Te so v trgovini in gostinstvu znašale 1,6 odstotkov od skupnih investicij za osnovna sredstva v občini. Zato se je tovrstna dejavnost doslej razvijala s svojim lastnim denarjem, ta pa ni zadoščal niti za normalni razvoj. Ne moremo računati, da bi se akumula-tivnost v terciarnem sektorju toliko povečala, da bi lahko organizacije vlagale v gradnjo in ureditev novih zmogljivosti več svojega denarja. Prav zaradi tega pa bi morali za razvoj teh dejavnosti zagotoviti kredite. Domača področna banka bi morala vsa razpoložljiva sredstva v drugem letu nameniti predvsem za razvoj terciarnega sektorja.
Kar zadeva trgovinskega maloprodajnega prostora je lani dosežen velik napredek, saj se je prodajna površina v trgovini na drobno povečala za enkrat. V občini pa gradimo tudi nekatere nove kapacitete, v Velenju, predvideno pa je tudi v Šoštanju in Smartnem ob Paki.
Nove trgovinske zmogljivosti bi morali razvijati predvsem v okoliških krajih, da bi ljudje iz vasi bili preskrbljeni s potrebnimi vsakodnevnimi življenjskimi potrebščinami. V osnutku občinskega družbenega načrta za drugo leto je predvideno, da mora biti glavna skrb trgovinskih organizacij v naslednjih letih usmerjena na ustrezno izkoriščenost obstoječih pro-
dajnih površin, kar se mora odražati v večjem trgovinskem prometu in v manjšem odlivu kupne moči iz občine.
Za predvidevanji srednjeročnega razvojnega načrta močno zaostajamo na področju gostinstva in turizma. V obdobju od leta 1971 do 1975 bi morali zgraditi takšne gostinske in turistične zmogljivosti, ki bi zagotovile 1900 dodatnih sedežev in 360 ležišč. Ce bi sledili tem planskim zahtevam, bi morali poprečno na leto pridobiti 380 sedežev in 72 ležišč. Lani pa je bilo na novo pridobljenih 282 sedežev in 12 ležišč, dočim so se pri zasebnih gostincih povečale za 18 sedežev. Tudi gostinstvu bomo morali zagotoviti primerna kreditna sredstva, ker samo ni sposobno, da bi z lastnimi sredstvi hitreje razvijalo gostinske in turistične zmogljivosti.
Notranji videz naših gostišč je zaenkrat v glavnem neprimeren. Zato bi morala biti notranja oprema sodobnejša in bolj izvirna.
• PREMALO OBRTNIKOV
Storitvena obrt na področju občine najbolj zaostaja za našimi potrebami. To dokazuje nizka udeležba prispevka iz osebnega dohodka obrtništva v občinskem proračunu, saj znaša v letu 1971 le 6,8 odstotkov (slovensko povprečje pa je 10,6 odstotkov, pred nami je celo občina Mozirje z 12,4 odstotki). S stališča splošnega gospodarskega napredka in naraščanja osebnega standarda bomo morali dati obrti večji pomen in uveljaviti ukrepe, ki bodo pospeševali njen razvoj. V osnutku občinskega družbenega načrta za leto 1973 je navedeno, da je treba dati prednost pri razvoju obrti naslednjim strokam — av-tomehaničarstvu, avtoličar-stvu, avtoelekričarstvu, mehaniki koles, servisom za pranje in vzdrževanje avtomobilov, frizerstvu, kro-jaštvu, čevljarstvu, šiviljstvu, pletijstvu, ključavničarstvu, mizarstvu, poprav-ljalnicam gospodinjskih strojev, sobopleskarstvu in slikopleskarstvu, inštalater-stvu, zidarstvu s fasader-stvom in sodarstvu. Se slabše je v občini razvita proizvodna obrt. Ker je ta mnogo bolj akumulativna kot storitvena, bi jo bilo potrebno intenzivno razvijati, zlasti tudi zaradi tega, ker so se večje potrebe splošne in kolektivne porabe, katero bi morali v večji meri kot doslej pokrivati pfav dohodki od obrtništva. Tudi proizvodna podjetja v domači občini bi lahko vplivala na razvoj tovrstne obrtne dejavnosti, če bi z domačimi obrtniki sodelovala v kooperantski proizvodnji.
• UREDITI CESTNI KRIZ
Razvoj velenjske občine močno zavisi od prometne povezanosti. Zato bi morali že drugo leto pristopiti k izgradnji tako imenovanega cestnega križa, ki bi zagotovil boljšo prometno povezavo občine z sosednjimi regijami. Največja ovira je republiška cesta Dravograd -Velenje-Arja vas. Ta je še vedno uvrščena med regionalne ceste, čeprav so Koroške in naša občina zahtevale, da jo republiški cestni sklad uvrsti med magistralne ceste. Ta cesta namreč omogoča najkrajšo mednarodno povezavo med Py-hrnsko avtocesto in Slovenijo in je zato tudi mnogo bolj obremenjena kot nekatere druge magistralne ceste. Cesta je zaradi preozke širine cestišča, ostrih zavojev, vzponov in padcev ter neurejenih cestnih priključkov čedalje bolj neprimerna za naraščajoči promet. Zato jo je treba v najkrajšem času temeljito rekonstruirati, sredstva pa mora zagotoviti republiški cestni sklad.
Velenje se bo moralo po najkrajši poti povezati s hitro slovensko cesto. Najugodnejša pot bi bila po sedanji cesti od Velenja proti Polzeli. Seveda pa bi morali sedanje cestišče nekoliko preurediti in temeljito obnoviti.
Z Gornjo« Savinjsko dolino smo slabo povezani, ker ozka in ovinkasta cesta iz Šoštanja do Gorenja ovira naraščajoči promet. Zato v družbenem planu predvidevamo, da bi zgradili novo uodobno nadomestno cesto skozi Lokovico. Pod Pesjem se bi odcepila od nove ceste Velenje—Šoštanj in bi prišla na cesto Šoštanj—Gorenje, kilometer pred Gorenjem. S to novo cesto skozi Lokovico se bi izognili ozkemu grlu skozi Šoštanj in neustrezni cesti po Penku.
Cesta preko Slemena povezuje severovzhodni del Koroške s Šoštanjem in Savinjsko dolino. To je sicer regionalna cesta vendar je neprimerna za promet. Cesto bi morali nujno modernizirati, ker bi urejena cesta pospešila razvoj odročnih vasi ob njej.
• VODNO ZAJETJE V DOLICU
V naši občini že čutimo pomanjkanje pitne in industrijske vode. Zato je v družbenem načrtu predvideno, da bi drugo leto v Doliču uredili zajetje z zmogljivostjo 50 litrov na sekundo. Denar bi zagotovil republiški vodni sklad.
Drugo leto bi začeli graditi tudi kanalski zbiralnik, ki bo odvajal vse odpadne vode do čistilne naprave v Penku, nato pa očiščeno vodo v reko Pako. Sredstva za to prepotrebno naložbo bo v glavnem zagotovil republiški vodni sklad, nekaj denarja pa bo prispevalo podjetje Nivo Celje iz prispevkov, ki jih plačujejo v sklad delovne organizacije iz velenjske občine.
Pripomniti moramo, da bomo vodovod reševali za vso Šaleško dolino.
• PTT NAJ UREDI TELEFONIJO
Koristiniki telefonskih priključkov v občini ugotavljajo, da sedanje stanje ni zadovoljivo in predstavlja veliko oviro za hitrejše komuniciranje. Zavoljo tega je treba podjetju za PTT promet Celje, ki je pristojno za modernizacijo in izgradnjo sistema telefonije v celjski regiji, postaviti zahtevo, da takoj pristopi k reševanju tega problema v občini Velenje.
• STANOVANJSKA STISKA
Stanovanjska izgradnja v velenjski občini močno zaostaja za potrebami. Do konca leta 1976 bi morali zgraditi 268® stanovanj (1036 zaradi stanovanjskega primanjkljaja in 1650 zaradi oblikovanja novih družin). Zaradi takšnih neugodnih razmer bodo morale delovne organizacije same »graditi čimveč stanovanj in reševati stanovanjske težave svojih delavcev. Zato naj do konca le-tdšujega septembra izdelajo programe za rešitev stanovanjske stiske in sicer za obdobje do 1976. leta.
V občini pa je še izdelan načrt kje naj bi gradili nove bloke in zasebne hiše. V Velenju bi bil to kompleks Z 1 in Z2, stanovanjska soseska Šalek—Bevče, v Šoštanju na Pohrastniku, v Šmartnem ob Paki pa ob osnovni šoli in v Rečici ob Paki. Vsi ti zazidalni okoliši zadoščajo za predvideno gradnjo stanovanjskih hiš in blokov.
• NALOŽBE IZ OBČINSKIH SKLADOV
V velenjski občini imamo sklad za negospodarske investicije, komunalni sklad, občinski cestni sklad, sredstva vodarine in kanalščine ter sklad za urejanje in oddajanje mestnih zemljišč. Družbeni načrt za drugo leto predvideva koliko bo v posameznem skladu zbranih sredstev in za kaj se bodo porabila. V skladu za negospodarske naložbe bo 31,400.00 dinarjev, ki bodo uporabljena za gradnjo nove tehniške šole pri šolskem centru, nove posebne šole, obnovitev šole in prosvetnega doma v Topolšici, novega kulturnega doma v Šoštanju, upravne zgradbe sodišča in postaje milice v Velenju (s predhodno zagotovitvijo sredstev soinvestitorjev), modernizacijo cest v Zavodnje in Bevče ter Arnače-Ložnica. Komunalni sklad bo razpolagal z 8 milijoni dinarjev, ki bodo uporabljena za soudeležbo pri urejanju komunalnih naprav v naseljih Stara vas, Za gradom, Kanovo, Pesje in Šmartno ob Paki, za urejanje cest, zelenic in
razsvetljave v Šoštanju in Velenju, gradnjo osnovnih komunalnih naprav v soseski Šalek—Bevče in urejanje parkirišč. V občinskem cestnem skladu bo predvidoma 1,500.000 din sredstev in bodo v celoti uporabljena za vzdrževanje občinskih cest in mostov. Sredstva vodarine in kanalščine se zbirajo pri komunalno obrtnem centru, namenjena pa so za razširjeno reprodukcijo. Letos bo teh sredstev 4,700.000 din, ki jih bodo uporabili za gradnjo osnovnih komunalnih naprav v soseski Šalek—Bevče in za sofinanciranje čistilne naprave. Sklad za urejanje in oddajanje mestnih zemljišč bo drugo leto imel 12 milijonov din, ki jih bodo uporabili za komunalne naprave v Pohrastniku in na področju soseske Šalek—Bevče.
• V VELENJU ČETRTA OSNOVNA ŠOLA
Čeprav smo v občini zgradili in obnovili precej šol, je šolskega prostora premalo. Drugo leto naj bi v Velenju zgradili novo četrto osnovno šolo, večji poudarek pa bo potrebno dati posodobljenju pouka in doseganju boljših učnih uspehov. Zato bo potrebno boljše opremiti šole z učnimi pripomočki. Zgradili naj bi tudi posebno osnovno šolo v Velenju. Ko bo drugo leto zgrajena nova srednja tehniška šola,, bomo začeli v celoti uresničevati zamisel razvoja srednjega šolstva v občini.
V osnutku občinskega družbenega plana za letoi 1973 piše tudi tole:
»Iz družbenega plana za leto 1973 izhaja, da so zastavljene naloge zelo obširne, zahtevne in odgovorne in bo potrebno za njihovo uresničitev doseči maksimalno sodelovanje vseh družbenopolitičnih in gospodarskih dejavnikov v občini. Izvrševanje družbenega plana bo uspešno le, če bomo vse probleme reševali po samoupravni poti«.
Zamisli in številke v o-snutku občinskega družbenega plana za leto 1973 so le izhodišča za sestavo dejanskega akcijskega načrta. Tega pa bodo odborniki občinske skupščine sprejemali na zasedanju 15. oktobra letos.
Zbor delovne skupnosti
Izdelovalnice gumiranega papirja Velenje
VELENJE
razpisuje delovno mesto
RAČUNOVODJA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
•	da ima srednjo izobrazbo ekonomske smeri
•	najmanj pet let prakse kot finančni knjigovodja v manjših delovnih organizacijah
•	da ni kaznovan in ne nosi več pravnih posledic obsodbe
Ponudbe z dokazili o izpolnjenih pogojih sprejemamo 15 dni po objavi v časopisu.
Nadaljevanje s 1. strani - Nadaljevanje s 1. strani - Nadaljevanje s 1. strani -
STANE KAVČIČ V VELENJU IN ŠOŠTANJU
V Velenju posvet slovenskih knjižničarjev
njih letih, ko med gospodarsko in negospodarsko dejavnostjo ter občino u-stvarjamo enotno povezanost. S tem pa odpravljamo konflikte, ki so nujni za dinamično sredino.
• OBISK V VELENJSKEM GIGANTU
Stane Kavčič in Jože No-vinšek sta po razgovorih na občini odšla v tovarno gospodinjske opreme Gorenje, kjer sta si najprej o-gledala proizvodne obrate. Dalj časa sta se zadržala v oddelku, kjer izdelujejo barvne televizorje in skrinje za globoko zmrzovanje. Po ogledu pa je sledil nadvse zanimiv razgovor, na katerem je generalni direktor Ivan Atelšek razlagal razvojni načrt in težave. A-telšek se je predvsem pritoževal nad zvezno administracijo in povedal, da vlada premalo sodeluje pri reševanju gospodarskih težav. Tako je povedal, da se pri izvozu na vzhod pojavlja na škodo Gorenja nedovoljena konkurenca nekaterih proizvajalcev gospodinjskih aparatov iz Jugoslavije. Ruši se tudi koncept enotnega trga, saj banke v nekaterih republikah ne kreditirajo prodajo Izdelkov Gorenja. Stalne težave imajo v Gorenju s pločevino. Letos zvezni organi niso pravočasno poskrbeli za uvoz, kajti pločevino bi lahko v dovoljnih količinah dobili po nižjih cenah. Gorenju jo bo primanjkovalo, ker je bo dobilo le 9 tisoč ton, potrebovalo pa bi jo 60 tisoč ton.
Stane Kavčič je z velikim zanimanjem sledil napovedim, da bo Gorenje začelo proizvajati montažne stanovanjske hiše, kakršne izdelujejo v Ameriki.
Po obisku v Gorenju sta si gosta v spremstvu direktorja šolskega centra Ivana Jamnikarja z zanimanjem ogledala šolske delavnice in se s predstavniki pogovarjala o delu te izobraževalne institucije ter o razvoju srednjega in višjega šolstva v naši občini.
• NE NA RAMENIH RUDARJEV
Popoldne sta se Stane Kavčič in Jože Novinšek pogovarjala s predstavniki rudnika in termoelektrarne. Direktor rudnika Ludvik Mali, dipl. inž. rudarstva. je poudaril, da se v Velenju zavedajo, da je potrebno ekonomsko rudariti in so prepričani, da lahko nudijo premog po ekonomskih cenah. Lignit je nizko kalorično gorivo in ga morajo oplemenititi v bližini, ker ekonomsko ne prenese daljših prevozov. Ker je v velenjski kadunjti še 300 milijonov ton lignita, ki ga je možno izkopati, povpraševanje pa je tudi zadostno, bi morali letno proizvodnjo povečati na 5 milijonov ton. Na rudniku imajo izdelan razvojni načrt do 1985. leta, ki predvideva postopno povečanje proizvodnje. Ker želijo ekonomično rudariti, načrtujejo, da bodo do 1980. leta mehanizirali 33 odstotkov del v jami (zdaj imajo le 12 odstotkov del mehaniziranih). Njihove načrte je pregledal rudarski inštitut in ugotovil, da so povsem realni in uresničljivi. Rudnik pa naleti na težave pri kadrih, ker v rudarstvu osebni dohodki počasneje naraščajo kot drugod in se ljudje neradi odločajo za rudarjenje. Direktor Mali je med drugim tudi dejal: »Naš kolektiv želi, da bi v ožji skup-
nosti enako prispeval za skupne potrebe kot drugi kolektivi.«
Direktor šoštanjske termoelektrarne Ciril Mislej, dipl. inž., je povedal, da so načrti rudnika glede povečanja proizvodnje realni, saj bo v prihodnje samo njihova elektrarna pokuri-la blizu 4 milijone ton lignita. Zatem pa je spregovoril o vlogi elektrarne v gospodarstvu Slovenije. Na razgovoru je bilo precej besed spregovorjenih o gradnji nove termoelektrarne IV. Stane Kavčič je poudaril, da izgube v elektrogospodarstvu ne smemo reševati na hrbtu rudarjev. Zato je treba preudarno premisliti, predno gremo v izgradnjo novih elektrarni-ških kapacitet. Zahtevki morajo biti realni in računi čisti, ker je potrebnega preveč denarja za takšno naložbo.
Staneta Kavčiča in Jožeta Novinška so zatem odpeljali v Pesje, kjer sta si ogledala naprave novega nadkopnega transporta in v šoštanjsko termoelektrarno.
i^I
• S. KAVClC: »Z EKSPANZIJO SMELO NADALJUJTE!«
Stane Kavčič se je na koncu svojega obiska sestal v Velenju s širšim političnim aktivom velenjske občine. Stane Kavčič je najprej povedal, da je Velenje v zadnjem času doživelo izredno ekspanzijo in je postalo močan gospodarski in urbani center. S takšno ekspanzijo je potrebno še nadaljevati, kot v velikih tako tudi v manjših delovnih organizacijah. Po njegovem mnenju "imamo v naši občini izredno dobre pogoje in možnosti, da vse bolj u-veljavljamo selektivno politiko in zapremo tiste delovne organizacije, ki samb životarijo. V pogledu ekspanzije v delovnih organizacijah je potrebna večja radikalnost in odločnost, kajti zdajšnja politika, ki jo vodimo v velenjski občini, je osnova za nadaljnji razvoj.
Predsednik Kavčič je dejal, da smo dosegli stopnjo gospodarskega razvoja, ko ni mogoče več gledati samo na gospodarski razvoj ampak je potrebno videti tudi komunalno ureditev, urbanizacijo in vse tiste izgradnje, ki dvigujejo standard občanov. Velenje ni več provinca, Velenje je sodoben urbani center, moderno mesto z vsemi tehnični-
mi zahtevami. Takšne zahteve pa objektivno ustvarjajo konfliktne situacije. Vsi se dobro zavedamo, da so to nujno potrebni elementi za zagotovitev nadaljnjega razvoja. Predpogoj za to je materialna, socialna, družbena in druga integracija, saj bi vsaka druga orientacija pripeljala do krize.
Pri takšni orientaciji pa po besedah Staneta Kavčiča velenjska občina ne more računati na pomoč od zunaj. Zaveda se, da ni e-nostavno reševati vseh problemov v tako široko zastavljenem konceptu komunalne urejenosti. Zatq se moramo nasloniti na lastno materialno bazo in se pri reševanju težav medsebojno dogovarjati.
»Nimam vtisa, da bi bilo Velenje zaprto mesto, kot nekateri menda očitajo«, je na razgovoru dejal Stane Kavčič. »Vtis imam, da je Velenje sodoben in dinamičen center z določenimi interesi in dobro predvideno perspektivo. Jasno je, da ima ambicije pritegniti nase tisto zaledje, ki naravno spada v to področje. Zato je tudi prav, da se tako močna gospodarska celota kompletira z vsemi potrebnimi terciarnimi dejavnostmi.«
Zatem je Stane Kavčič povedal, da smo v Jugoslaviji dosegli veliko stabilizacijo, saj smo sposobni obvladati najrazličnejše probleme. Smo na takšni točki razvoja, ko ljudje sicer i-majo najrazličnejše načrte in zahteve, vendar je obenem prisotno spoznanje, da ne smemo storiti ničesar takega, kar bi obstoječe stanje porušilo. Ker tako razmišljajo množice in tako tudi delajo, je to izredno pozitivno. Vse več ljudi sodeluje pri odločanju, po-družabljamo politiko, vendar je še vedno razkorak med resolucijami in prakso. Prizadevati si moramo, da to razmerje zmanjšamo.
V Sloveniji hočemo obdržati sedanji tempo gospodarskega razvoja in ga povezati z vsemi problemi. Gospodarstvo moramo gledati kot širšo integracijo. Osebni dohodki, splošna potrošnja in investicije bodo morale tudi v prihodnje ostati v istem razmerju kot doslej. Zadržati hočemo sedanjo stopnjo družbenega proizvoda, ki znaša od 7 do 8 odstotkov. Osnovna strategija mora biti usmerjena v zmanjševanje nekvalificiranega dela. v povečanju sestavljenega dela, modernizacije proizvodnje in v izobraževanju.
Ljuban Naraks Štefan Dolejši
Velenje je prvo slovensko mesto, ki je po vojni zgradilo samostojni objekt za knjižnico. Po arhitekturi je prava posebnost; njena notranjost pa je estetsko urejena in uporabno dobro izpeljana. V zadnjih dveh letih je tudi nekaj več sredstev za nakup knjig, zato se je obisk knjižnice podvojil v primerjavi za leto ali dve nazaj.
To so razlogi, da se je izvršni odbor Društva bibliotekarjev Slovenije odločil, da bo letošnje strokovno posvetovanje slovenskih knjižničarjev v Velenju. Posvetovanje bo 5., 6. in 7. oktobra in predvidevamo, da se ga bo udeležilo okrog 150 knjižničarjev in gostov.
Na posvetovanju bodo obravnavali : knjinižčarstvo na velenjskem področju, socialno leto knjige, sociološki vidiki knjižničarskega dela in regionalni knjižnični sistem.
Medtem bo tudi izredni občni zbor Društva bibliotekarjev Slovenije.
Prepričani smo, da je odločitev za strokovno posve-
Ze bo minilo skoraj mesec dni, odkar so se poslovili otroci Mednarodne o-troške vasi Velenje, prve v Jugoslaviji. Občinska zveza prijateljev mladine, občina ter druga podjetja in ustanove so jim omogočili nadvse prijetno bivanje. Šestdeset mladih ljudi iz enajstih držav Evrope, Azije in Amerike je odšlo in poneslo s seboj mnogo bogatih, lepih vtisov, ki jih ne bo mogoče pozabiti.
Mladi prijatelji z vseh koncev sveta so se v Velenju počutili presrečne.
O tem govorijo njihova pisma, ki prihajajo.
Takole piše mlada Danka Karen: »Z ljubeznijo mislim na čudovite dni, ki sem jih preživela v Velenju.«
In angleška vzgojiteljica Patricia: »Ce bo še v Velenju mednarodna otroška vas, bom zopet rada prišla med vas. Tu, doma, je tako puisto btfez otrok. Preveč sem navezana nanje.«
Margerita s Filipinov piše: »Naši otroci bodo še
tovanje slovenskih knjižničarjev v Velenju lepo priznanje za prizadevanja za razvoj knjižničarstva v naši občini. Na to smo ponosni vsi občani, skupščina občine in delovne organizacije; vsi, ki smo s samoprispevkom ali kako drugače pomagali k izgradnji lepega objekta in pri obogatitvi knjižnega fonda. Se enkrat pa velja izreči posebno zahvalo predsedniku skupščine občine Velenje Nestlu Zganku in generalnemu direktorju tovarne gospodinjske opreme Gorenje Ivanu Atelšku, kajti veliko njuno prizadevanje je rodilo sad, ki je naš ponos.
Delovna skupnost knjižnice Velenje pričakuje, da bo posvetovanje slovenskih knjižničarjev v naši občini vzbudilo še večji interes za razvoj našega knjižničarstva, da bomo še več storili za obogatitev mladinskega in strokovnega knjižnega fonda in da bo knjižnica resnično postala ustanova izobraževanja, strokovnega izpopolnjevanja in razvedrila.	Stane Zula
dolgo pomnili dni, ki smo jih preživeli v Velenju. Spominjali se jih bodo z nežnostjo in ljubeznijo.«
Tako pisma in kartice ponovno oživljajo misli in ideje, ki so se rojevale v mladem mestu. Ali bi ne bilo na svetu resnično lepo, če bi ne bilo vojn? Če bi-si bih vsi: beli, črni in rumeni le bratje? Gotovo! Za take ideje je mogoče napraviti marsikaj. Začeti pa je treba pri najmlajših. Rodi se nov svet in ta naj ne pozna zlobe, naj ne pozna sovraštva med ljudmi.
Zato Mednarodna otroška vas Velenje ne bo enkratna.
Na prostoru nad zaprtim plavalnim bazenom bo zrasel dom mladih, kamor bodo prihajali ne le otroci iz vse Jugoslavije. Stalen gost bodo prijatelji vseh drugih držav. In vsakokrat bodo po slovesu ponesli glas o deželi, ki je prelepa in želi v burnem, dinamičnem poletu, le mir sebi in drugim.
V. S.
V spremstvu direktorja rudnika Ludvika Malija. predsednika občine Nestla Zganka in drugih, si je Stane Kavčič ogledal sodobne naprave izvoznega nadkopa v Pesju
GOSTOLJUBJA [NE BODO
POZABILI
Stane Kavčič v šoštanjski termoelektrarni • V šolskih delavnicah velenjskega šolskega centra je direktor IVO JAMNIKAR seznanil predsednika izvršnega sveta Slovenije z načinom praktičnega usposabljanja učencev • Po razgovorih v občinski skupščini je generalni direktor IVAN ATELŠEK odpeljal Staneta Kavčiča v tovarno Gorenje

fc t
MERXOVIH OBLJUB JE DOVOLJ
Šmartno ob Paki je po velikosti tretji kraj v velenjski občini in noče v razkorak za razvojem obeh večjih središč. Krajani se zadnja leta prizadevno in načrtno lotevajo stvari, ki kazijo vas in odpravljajo številne probleme.
V Šmartnem ob Paki načrtno urejujejo komunalne in druge objekte. Velika ovira pri razvoja kraja je neizdelan urbanistični načrt
Ko smo se mudili v Šmartnem ob Paki in spraševali kaj prebivalce trenutno najbolj žuli, sta občinski odbornik Karel Na-potnik in predsednik krajevne skupnosti Stane Praš-nikar hitela pripovedovati o trgovini. Trgovski lokal je za sedanje razmere neprimeren. V majhnem prostoru, ki je podoben stari vaški branjarji, se ob nakupih tare ljudi in so eden drugemu napoti. Tudi prodajalci niso nič na boljšem. Prebivalcev je v kraju vedno več, trgovina pa je ostala takšna kot je bila pred več kot desetimi leti.
Kaj je temu vzrok?
Leta 1962 je trgovino v kraju prevzel celjski Merx. Od tistih dni se ni skoraj nič spremenilo, vsaj na boljše ne, čeprav so Celjani ob prevzemu trgovine obljoblir, • da bodo urediTi primeren trgovski prostor. Ljudje v Šmartnem ob Paki so dolgo molčali, slednjič pa so zaradi nemogočih razmer le dvignili svoj glas. Zahrumeli so nad krajevno skupnostjo, zahrumeli nad občino in zahtevali, da se neurejeno nakupovanje v majhni trgovini uredi. Merx so merodajni opozorili na neizpolnjeno obljubo. Odgovorni iz tega podjetja so nekaj časa govorili o razvojnem programu naložb, ki je bojda takšen, da postopoma urejujejo prostore v krajih, kjer Merx trguje. Šmartno ob Paki pa do zdaj od načrta ni imelo nobene koristi in so zato krajani ponovno za-robantili. Letos na pomlad so sklicali sestanek na katerem so predstavniki Merxa zagotovili, da bodo v Šmartnem ob Paki začeli letos 15. julija graditi novo samopostrežnico. Prostor, nasproti spomenika, kjer naj bi stala nova stavba s samopostrežnico, pa je bil prejšnji teden, ko smo se mudili v Šmartnem, še vedno poraščen.
Konec avgusta so nepodpisani krajani pisali pismo generalnemu direktorju celjskega Merxa. V pismu so med drugim zapisali: »Prebivalci zahtevamo, da pridete osebno na sestanek in poveste kaj je na stvari. Vsi vaši predstavniki so samo obljubljali. Obljub pa nam je dovolj. Zato zahtevamo, da pridete na sestanek vi, tovariš direktor. Ali pa povejte odkrito, jia niste pripravljeni pri nas graditi trgovine.«
Tako so pisali nepodpisani Šmarčani. Merx pa je na krajevno skupnost poslal dopis (tega nismo lektorirali, op. pisca) naslednje vsebine: »Od nepodpisanega občana vaše skupnosti smo prejeli dopis, katerega vam v prilogi vračamo ter vas želimo seznaniti, da dopisov takšne vsebine ne bomo otffavnaval!. VsebTfia dopisa je žalitev naše delovne skupnosti, ker so prizadevanja, ki jih vlagamo za razvoj trgovin, dovolj velika, tudi vaš kraj bo dobil primerno trgovino, kot je bilo to zagotovljeno.«
Kdo zdaj koga žali? Krajevna skupnost je drugačnega mnenja. V odgovoru Merxu so napisali: »Strinjamo se z vami, da nepodpisano pismo ne prispeva v pravi meri k reševanju problema. A žal vam moramo napisati, da se z njim popolnoma strinjamo. Je odraz mišljenja enega va-ščana, vendar pa smo prepričani, da reprezentira mišljenje vseh. Menimo da ste v Šmartnem ob Paki prestopili meje lojalnega poslovanja s potrošniki. Kakšna so vaša prizadevanja za razvoj trgovine na celjskem območju, ne vemo. Upamo, da so res precejšnja, kot pravite, a za naš kraj to ne velja. Resnica je, da že najmanj pet let stalno obljubljate novo samopostrežno trgovino in da ste že nekajkrat nepreklicno fiksirali rok začetka
Trgovsko podjetje »VINO« Šmartno ob Paki
razpisuje prosto delovno mesto
FAKTURISTA
Pogoj za delovno mesto je končana srednja ekonomska šola ali administrativna šola. Kandidat mora dobro obvladati strojepisje.
Rok za prijavo je do zasedbe delovnega mesta.
gradnje. Na sestanku s predstavniki krajevnih družbenopolitičnih organizacij, ki je bil v mesecu juniju, so vaši predstavniki postavili 15. julij za priče-tek gradnje. Iz vsega tega do danes ni bilo nič. Resno nas skrbi, kdaj bomo dobili novo prepotrebno trgovino in ali vam še sploh lahko verjamemo ... Šmartno ob Paki ni tako majhen kraj in trgovina ustvarja verjetno več prometa kot marsikatera vaša samopostrežna trgovina, ki ste jo zgradili tudi z akumuliranimi sredstvi Šmartnega ob Paki.«
Zadevo okrog trgovine smo obelodanili nekoliko bolj zadelj tega, ker je krajevna skupnost v Šmartnem ob Paki daljnosežno pristopila k reševanju razvoja krajevne trgovine. Ta-kc^se z velenjsko Ero dogovarjajo, da bi v starem šolskem poslopju to trgovsko podjetje uredilo specializirano prodajalno za kmetij-ce (kmetijska preskrba). Drugo leto pa bo Era adaptirala špecerijsko trgovino v sosednjem Gorenju. Teh-nomercator iz Celja že pripravlja načrte za prodajalno s tehničnim materialom, ki jo bo zgradil in uredil drugo leto. Ta bi bila zadaj za spomenikom. V središču Šmartnega bi potem i-meli zaključeno trgovsko področje s prodajalnami, ki bj zadostile potrebe krajanov.
• GOSTINSKI OBJEKT S PRENOČIŠČI
Drugo pomembno področje, ki so se ga lotili v Šmartnem, je gostinstvo. Tudi tu imajo večje potrebe od obstoječih. Res lahko trdimo, da so z gostinskimi uslugami in zmogljivostmi močno v zaostanku.
V kraju je gostišče »Na pošt« in bife Malus. To pa je tudi vse, kar zmorejo. Če hočejo v tem lepem kraju razvijati turizem, potem rabijo prenočišča in sodobnejšo restavracijo. Krajevna skupnost hoče zainteresirati neko gostinsko organizacijo-, da bj zgradila nov gostinski objekt. Sicer ima gostinsko podjetje Kajuhov dom iz Šoštanja tu že svoj lokal in bi bilo zadelj tega najbolje, da se ono angažira. Na začetku leta je podjetje obvestilo krajevno skupnost, da imajo za izboljšanje in razširitev gostinskih zmogljivosti za letos predvidenih 400 tisoč dinarjev, ki bi jih vložili v Šmartnem ob Paki. Menijo, da bi morali v kraju zgraditi nov objekt s petnajsti-
mi ležišči, z manjšo restavracijo, večjim in manjšim gostinskim prostorom ter morebiti še kegljišče. Na žalost dlje od zamisli in sporočila zaenkrat še ni prišlo.
• ČIMPREJ NOV GASILSKI DOM
Gasilci, ki so v Šmartnem ob Paki zelo delavni, se smelo pripravljajo na gradnjo novega gasilskega doma, ki bi ga postavili med Miklavžinovo hišo in gostiščem. Akcijo za zbiranje denarja so že sprožili in nameravajo že drugo leto pričeti z gradnjo.
Prosvetni dom, katerega upravlja Partizan, je središče krajevne dejavnosti. Zadnji dve leti so v domu uredili toplovodno ogrevanje, električno napeljavo in kupili nov kino projektor. Za vse to so porabili 120 tisoč dinarjev. Zdaj pa delajo še garderobo in bodo potrebni denar dobili iz sklada za negospodarske naložbe iz sredstev krajevnega samoprispevka. Zvedeli smo, da bodo prosvetni dom preimenovali v dom družbenih organizacij, ker bodo na ta način lažje reševali sprotno vzdrževanje.
Ne bomo zgrešili, če trdimo, da v Šmartnem ob Paki večina ljudi živi za nogomet. Zadelj tega so brez vsakršnih težav na-
brali med prebivalci 10 tisoč dinarjev za gradnjo novega nogometnega igrišča, ki ga gradijo blizu šole. Ni bilo hiše, da ne bi prispevala denar^ Igrišče bo gotovo prihodnje leto, veljalo pa bo 200 tisoč dinarjev. Na prostoru zraven šole bodo uredili še druga igrišča in zgradili kopališče. Skupaj s šolskimi igrišči bi bilo na tem prostoru zaključeno vaško športno in rekreacijsko središče.
• GRADNJE
OVIRA
NEIZDELAN
URBANISTIČNI
NAČRT
Želijo, da bi Šmartno ob Paki postalo urbana celota, zato je zdaj v izdelavi urbanistični načrt za področje 60 hektarjev. Ljudje bi radi gradili in nestrpno čakajo, kdaj bo v kraju urejena urbanizacija.
Ko je trgovsko podjetje Vino zgradilo novo polnilnico, je začelo v Šmartnem ob Paki, od časa do časa primanjkovati vode. Pravijo, da rabi polnilnica za pranje steklenic več vode kot celotno Šmartno. Vodo pa rabijo še v novem vikend naselju ob Savinji, kjer je že blizu 50 hišic.
Svoj čas je bilo veliko negodovanja zaradi neurejene kanalizacije. Zdaj je
glavni kanal gotov. Urejeno pa še ni omrežje, komunalno obrtni center iz Velenja bi moral izdelati načrte, da bodo zasebniki vedeli, kako naj priključijo svoje odvode.
• NA
POKOPALIŠČU PROSTORA ZA 6 POKOJNIKOV
V Šmartnem ob Paki je 2400 prebivalcev. Zato ni čudno, da je tudi pokopališče postalo premajhno. Na njem lahko pokopljejo v novih grobovih le še šest pokojnikov, potem pa bo zmanjkalo prostora. Sedanje pokopališče upravlja velenjski KOC in je krajevna skupnost mnenja, da mora ta rešiti vprašanje novega pokopališča. Novo lokacijo predlagajo na hmeljišču kmetijske zadruge, med cesto in železnico.
Sklop nerešenih komunalnih problemov, ki jih rešuje skupaj z vaščani krajevna skupnost, pa še ni pri kraju. Nerešena je še mrtvašnica, smetišče, (tega naj bi uredili ob cesti proti Podgori), modernizacija ceste iz Paške vasi proti Gmajni in kamnolomu, javna razsvetljava, most čez Pako proti Slatinam in regulacija Pake, ker bi na poplavljenem območju dobili potrebno zemljišče za gradnjo hiš.	Lj. Naraks
Alkohol
sovražnik prometa
V zadnjih letih je čedalje več motornih vozil na naših cestah. Tako naglo povečanje cestnega prometa pa ima za posledico zaskrbljujoče veliko število prometnih nesreč z vedno večjim številom mrtvih in poškodovanih ter veliko gmotno škodo.
Tudi v velenjski občini je iz leta v leto več motornih prevoznih sredstev. Ob koncu lanskega leta je bilo v občini že 3.522 osebnih avtomobilov in tovornjakov ter 2.078 motornih koles in mopedov. V te številke pa niso zajeta kolesa s pomožnim motorjem, ki jih je vedno več. Sporedno s tem pa naraščajo tudi prometne nezgode.
Lansko leto je bilo na območju občine Velenje kar 553 prometnih nezgod, 5 s smrtinm izidom, 80 s hudimi poškodbami in 123 z lažjimi poškodbami. Zaradi tolikšnih nesreč je nastalo gmotne škode kar za 1,300.782 dinarjev.
Prometne nesreče največkrat nastanejo zavoljo neprimerne hitrosti, objestne vožnje in vinjenosti voznika. Zato ne bo odveč če opozorimo voznike motornih vozil, da je voznik s koncentracijo 0,5 promile alkohola v krvi dvakrat bolj nevaren od treznega, z 0,8 promile štirikrat in z 1,6 promile kar šestnajstkrat.
Problem uživanja alkoholnih pijač pred ali med vožnjo bomo lahko rešili le z ostrejšimi represivnimi ukrepi. Zelo pomembno vlogo bi lahko odigrale tudi gostinske organizacije in zasebni gostinci, če bi omejile točenje alkoholnih pijač voznikom, kadar so na vož-
nji. Končno bi tudi pri slehernem vozniku moralo obveljati dejstvo, da je vsaka še tako majhna količina popitega alkohola lahko usodna za njega in druge prometne udeležence. Poleg strokovnih društev s pod- | ročja prometa, časopisov, radia in televizije ter pro-1 metnih organov, bi se morali v akcijo za preprečevanje nezgod v prometu vključiti tudi sami prometni udeleženci, predvsem tisti, ki so | se ali pa se bodo znašli v nevarnih situacijah zaradi neupoštevanja prometne discipline vinjenega voznika, ki jih je ogrožal. Vse primere bi morali vozniki prijaviti prometnim organom.
Zavedati se moramo, da vzgoja voznika, ki bo sodeloval ali že sodeluje v prometu. ni pridiganje in pozivanje na njegovo zavest in moralo. Prometna vzgoja mora postati stalna in aktivna predvsam pa prijateljska pomoč človeku, ki v tako dinamičnem času našega obdobja, precejšen del svojega življenja preživi v pro-mentem vrvežu na cesti.
S. B.
Zadnje dni po svetu... MOŽNOST ZA ŠTUDIJ
TEMELJNI KAMEN NOVE SREDNJE TEHNIŠKE ŠOLE IN VIŠJEGA ŠOLSTVA V VELENJU JE POLOŽILA DR. ALEKSANDRA KORNHAUSER, PREDSEDNICA REPUBLIŠKEGA IZVRŠNEGA SVETA. AKCIJA STO SOL DOBIVA SVOJO STVARNO OBLIKO.
KAJ SE DOGAJA NA BLIŽNJEM VZHODU
Tragični dohodki so vrgli težko in morečo senco na mtinchenske olimpijske igre. Nekoč s6 se zaradi olimpiade prekinile vse vojne, prvič v zgodovini pa je vojna prekinila največje športne igre sveta. Takoj po atentatu v Nemčiji so se pričeli »povračilni« ukrepi Izraela, še bolj strašni in še bolj krvavi. Žrtve so bile v glavnem ženske in otroci. Oči vsega sveta so zato ponovno uprte na Bližnji Vzhod in vsi se sprašujemo, doklej bo še trajala vojna v tem delu sveta in kdaj bo prenehalo prelivanje krvi nedolžnih.
Vojna na Bližnjem Vzhodu se pravzaprav vleče že 25 let. Tu se zapletajo* velike sile, kar vse še bolj zamegljuje odnose.
Po razpadu otomanskega cesarstva je Velika Britanija na področju Palestine prevzela mandat In več kot 30 let je moralo poteči, da je bila s posredovanjem Združenih narodov ustanovljena izraelska država (14. 5. 1948). Arabci so na to reagirali že naslednji dan z oboroženim napadom, pričela se je vojna med Arabci in Izraelci, ki je trajala skoraj do konca leta 1948. Nazadnje je s posredovanjem varnostnega sveta prišlo do razgovorov o sklenitvi mirovne pogodbe. Epilog te vojne je bil naslednji: ozemlje arabske države je delno prigrabil Izrael in delno Jordanija, 12.000 Arabcev je izgubilo življenje, več kot milijon ljudi je moralo zapustiti svoje domove, do sklenitve miru pa ni prišlo in medsebojna nasprotja so se nadaljevala in prešla v stalne incidente vzdolž demarkacijske linije.
Drugič se je vojna začela ob nacionalizaciji Sueškega prekopa leta 1956, ko je Izrael napadel Egipt. Dva dni kasneje je prišlo do oborožene intervencije Velike Britanije in Francije proti Egiptu. Tokrat je morala posredovati celotna generalna skupščina Združenih narodov, ki je sprejela resolucijo o prekinitvi ognja in o lociranju posebnih enot Združenih' narodov' n*' Sinajskem polotoku zaradi nadzora.
Toda kl.iub prisotnosti teh sil je prihajalo še dalje do medsebojnih napadov in leta 1967 je po ostrih incidentih na iz-raelsko-sirski meji in zaradi koncentriranja močnih vojaških enot na sirski meji, po-
stalo jasno, da Izrael namerava ostreje poseči proti Siriji. Zato je Naser zahteval umik enot Združenih narodov, s tem pa je bila dana možnost direktnega napada Izraela na Združeno arabsko republiko, Jordanijo in Sirijo. V šestdnevni vojni je Izrael v juniju 1967 bliskovito prodrl na arabsko ozemlje in zavzel nekajkrat večje ozemlje kot meri mednarodno priznana izraelska država. Iz zasedenega področja pa s«l Izrael noče umakniti kljub resoluciji Združenih narodov, ki vsebuje naslednje določitve: umaknitev izraelskih čet iz okupiranih arabskih ozemelj; ukinitev sovražnosti in spoštovanje teritorialne integritete; svobodno plovbo po vseh vodnih poteh; pravično rešitev palestinskih beguncev in spoštovanje ozemeljske nedotakljivosti in politične neodvisnosti.
Osmega avgusta 1970 sta obe nasprotujoči stranki podpisali sporazum o prekinitvi ognja na Suezu in to premirje je še danes v veljavi.
Toda dogodki zadnjih nekaj mesecev kažejo, da nasprotujoče si strani še dolgo ne bodo pomirjene, izhod iz krize pa verjetno ne bodo našle tako kmalu. Naj nanizamo samo nekatere najbolj pereče dileme, vsako od nerešenih vprašanj pa je lahko danes ali jutri žarišče še večjih zaostritev in mogoče celo nove vojne.
Leta 1967 so Arabci doživeli strahoten vojaški poraz, izgubili so skoraj vso armado in okoli 80 odstotkov vsega orožja. V tej stiski je priskočila na pomoč Sovjetska zveza, ki ,1e ponovno oborožila vojsko in pomagala pri šolanju novih vojaških kadrov. Toda Arabci so vse glasneje zahtevali, da jim Sovjetska zveza mora dati tudi ofenzivno orožje, da bi lahko izvojevali svoje ozemlje. Pri tem so Sovjeti ostali gluhi celo na vse grožnje, ki jih je Sadat izrekel, češ da bo zahteval umik sovjetskih vojnih inštruktorjev. Kaže, da Sovjeti niso pričakovali, da bi Sadat to grožnjo tudi lahko izpolnil, ker je popolnoma nerazumljivo, zakaj bi se odrekli že doseženih pozicij ■ na Bližnjem Vzhodu in s tem na Sredozemlju. Tinta	jt' f,-rn/Tljrt uresničil in 15.000 sovjetskih vojnih strokovnjakov je letos poleti zapustilo ZAR. Ostaja odprto vprašanje, ali so Ame-rikanci in Sovjeti dogovorjeni glede izida na BV ali pa so Sovjeti ekonomsko nesposobni odpirati drugo fronto in se
zato raje umikajo^ Povemo naj, da Sovjeti odločujoče podpirajo Vietnamsko osvobodilno gibanje, letos pa morajo uvoziti izredno velike količine žita zaradi slabe letine.
Kar zadeva razmerje sil, naj dodamo, da se šušlja o tem, da Izrael že razpolaga z atomsko bombo. Razvoj znanosti in tehnike v Izraelu je dosegel tako stopnjo razvoja, da to pravzaprav niti ne bi bilo čudno.
Na drugi strani se postavlja vprašanje, da ni bila ta poteza narejena na osnovi arabske ocene, češ da se z vojaškim posegom ne bo doseglo zaže-nega cilja, pa so raje z akcijo, ki naj bi ugajala Beli hiši, Arabci hoteli vplivati na ZDA, tla bi le-ta določila kolikor toliko ugodno rešitev arabskega problema. Ta predpostavka ima svojo osnovo v dejstvu, da bi ob zmanjšanju odvisnosti Egipta od Sovjetske zveze oslabile tudi strategijske in politične pozicije SZ v Egiptu in na Bližnjem Vzhodu nasploh, za to pa so Amerikanci brezdvomno zelo zainteresirani..
Dalje ugotavljamo, da se je ZAR v zadnjem obdobju, ko je postalo jasno, da SZ ne bo poslala ofenzivnega orožja, vse bolj orientirala na pomoč Evrope. Nekatera potovanja o tem zelo jasno govore. Toda prav v tem trenutku je prišlo do krvavih dogodkov na olimpijskih igrah, ki so največ škode naredili prav Arabcem. Nehote se ob tem vsiljuje vprašanje, kdo stoji za tako akcijo, ki so jo Izraelci takoj izkoristili za ponovne napade in za nadaljevanje vojaških konfliktov, ki odgovarjajo le močnejšemu. Izrael z zavlačevanjem takšnega stanja zmanjšuje možnosti, da bi se resolucija Združenih narodov uresničila vsaj v tistem smislu, ki govori o umiku iz zasedenih teritorijev. Izrael v tej situaciji samo pridobiva, za Arabce pa je vse manj možnosti za pravično rešitev krize.
Novo poslabšanje arabsko-sovjetskih odnosov, ameriška okornost zaiadi predstoječih predsedniških volitev, nemočna sicer dobra volja Evrope. ki še vedno nima možnosti niti sredstev, da bi se njen glas sKšal trudi -na Bližnji Vzhod. Jaringova misija, ki je še naprej na mrtvi točki ... vse to so elementi, ki onemogočajo diplomatske perspektive na Bližnjem Vzhodu, ki zamegljujejo medsebojne odnose in predvsem vsakršno bližnjo rešitev.
Velenjska mladina je doživela svoj velik praznik. S položitvijo temeljnega kamna srednje tehniške šole v Velenju in s tem možnosti za višje šolstvo se je mladini šaleške in Savinjske doline ter Koroške regije odprla možnost za študij, ki bo zaradi bližine in s tem cenenosti na vsak način dostopen večjemu številu kot doslej.
Srednja tehniška šola v Velenju se gradi po načrtih dosedanje šole rudarsko šolskega centra z majhnimi spremembami v spodnjih prostorih, kjer bodo Strokovni laboratoriji.
Rok izgradnje je 1. julij 1973, torej bo stekel reden pouk že v sezoni 1973/74.
Predračunska vrednost šole je 17 milijonov. Konstrukcija financiranja pa izgleda takole: 5 milijonov republika, 5 milijonov sklad za negospodarske investicije občine Velenje, 3 milijone občinski proračun in 4 milijone TIS iz svojih sredstev. Dela na šoli so v polnem teku.
Nova srednja tehniška šola bo odprla mesta 600 tehnikom elektro stroke, 100 tehnikom rudarske stroke ter možnost za višje šolstvo — oddelek za elektro in strojno stroko ter že v
šolskem letu 1973/74 dislociranemu oddelku šole za organizacijo dela iz Kranja.
Srednje tehniška šola v Velenju je velika pridobitev za mlade strokovne kadre, ki se bodo lahko šolali doma in bodo spričo izrednega razvoja velenjske industrije imela tudi delovna mesta zagotovljena. Dandanes, ko postaja študij v dosedanjih pomembnih šolskih centrih tako drag, da mnogim ni možno kljub željam dosegati srednjo ali višjo izobrazbo, je to pomembno tako za mlade kot za nadaljnji razvoj doline.
Morda še to: velenjski šolski center v središču mesta dobiva vse bolj zaključno arhitektonsko celoto in rudarsko šolski center pripravlja načrte za domiselno zunanjo ureditev, ki mora dati celotnemu centru poseben peačt, ki bo dal čutiti, da tu žive mladi.
Podpredsednica IS Slovenije dr. ALEKSANDRA KORNHAUSER je položila temeljni
kamen nove tehniške šole
...in domovini
KDAJ KULTURNI
HADŽIC V GORENJU
V soboto, 9. septembra je tovarno gospodinjske opreme Gorenje obiskal zvezni sekretar za zunanjo trgovino Hadžič. V delegaciji sta bila tudi Boris Snu deri in Janko Smole.
Po ogledu tovarne so obisk izkoristili za pogovore o pospeševanju izvoza in o problemih z zunanjo trgovino.
Predstavniki Gorenja so zvezne funkcionarje seznanili o nastopanju Gorenja ria vzhodnem tržišču.
' Govorili so o tem, kako bi se naj to urejalo s predpisi. Postavili so vprašanja kooperacije in probleme s carino v zvezi s kooperacijami na vzhodu. Gorenje zahteva ekvivalentne carinske stopnje s tujimi partnerji.
Predstavniki Gorenja so goste seznanili o vprašanju kontingentov.
Morali bi biti pravočasno določeni zaradi racionalnega poslovanja te modernizirane tovarne.
Ob obisku je generalni direktor Gorenja Ivan Atel-šek izjavil za tisk:
»Zanimanje zveznih funkcionarjev postavlja v os-
predje dejstvo, da je Gorenje zelo napredovalo v zunanji trgovini kakor tudi v proizvodnji in moderni teh-
nologiji. To pa bi naj koristilo tem predstavnikom pri odločanju nadaljnje politike federacije«.
DOM?
Na nedavnem sestanku so komunisti terenskega aktiva ZKS iz Šoštanja preudarno razpravljali o razvoju mesta. Ugotovili so sicer, da je bilo v Šoštanju zadnja leta precej narejenega, vendar pa kraj močno zaostaja. Dejali so, da je s strani občinskih vodstev premalo angažiranosti in ti ne posvečajo toliko skrbi, kot za razvoj Velenja. Komunisti želijo enotnost akcije, ker je Šoštanj tudj del velenjske občine.
V Šoštanju ljudje godrnjajo, ker bi že lani morali začeti z gradnjo novega kulturnega doma. Tako je bilo predvideno v programu negospodarskih naložb, predno smo se odločili za uvedbo krajevnega samoprispevka. Soštanjčani mečejo v glavnem vso krivdo na občino, vendar pa je bilo na sestanku komunistov terenskega aktiva ZK rečeno, da bi se morali bolj angažirati predvsem krajevni dejavniki. Za gradnjo kulturnega doma so imenovali posebni gradbeni odbor. Ta
pa se letos še sploh ni sestal.
V kraju je potrebna tudi telovadnica, ker obe osnovni šoli nimata svoji. Zato
bi morali njeno izgradnjo pospešiti.
Šoštanj še vedno nima izdelanega urbanističnega načrta. Vse stvari se zadelj tega rešujejo neenotno in na škodo izgleda mesta. Neizdelani urbanistični načrt zavira razvoj Šoštanja. Bil bi čas, da ta načrt končno že naredijo.
Trgovsko in proizvodno podjetje
Velenje
razglaša prosta delovna mesta
NOTRANJEGA KONTROLORJA
Pogoji:
—	ekonomist, pravnik ali upravni referent
—	srednja komercialna ali druga sorodna šola z dobrim poznavanjem komercialnega in finančnega poslovanja.
SALDOKONTISTA
Pogoji:
—	ekonomski tehnik z ustrezno prakso. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE
obvešča, da še vpisuje v naslednje izobraževalne oblike:
—	7. in 8. razred osnovne šole za odrasle;
—	2. razred ekonomske šole za odrasle;
—	začetni strojepisni tečaj;
—	začetne in nadaljevalne tečaje tujih jezikov (nemščina, angleščina, italijanščina);
—	specialni začetni tečaj nemščine za prodajalce v trgovini in gostinstvu.
Kandidate za vpis v Višjo šolo za organizacijo dela prosimo, da se čimprej prijavijo na naslov: Višja šola za organizacijo dela Kranj, Kranj, Prešernova 11/11.
112 Velenjčanov na Triglav
Pohod je organiziral sindikat šolskega centra Velenje, v sodelovanju s planinskim društvom Velenje.
Kljub slabemu vremenu se je v soboto zjutraj ob 4. uri zbralo 112 udeležencev od 120 prijavljenih in se s tremi avtobusi odpeljalo do Rudnega polja na Pokljuki. Tu so se razdelili v skupine, ki so jih vodili izkušeni planinci. Na začetku poti je rahlo pršilo in vsi so bili prepričani, da bo le nehalo padati. Med potjo proti Vodnikovi koči, do koder je bilo treba hoditi dve uri in pol in premagati precejšnjo višinsko razliko, se je v megli prikazalo tudi sonce, vendar le za kratek čas. Na višini 1600 m je pihal močan veter in dež se je pričel spreminjati v sneg. Prvi počitek je bil v Vodnikovi koči 1817 m visoko. Koča je bila polna planincev in težko je bilo dobiti prostor za počitek.
ZIMA SREDI POLETJA
Nekateri so kar nadaljevali pot do planinskega doma Planika pod samim Triglavom na višino 2409 m. Večino, ki je bila prvič na tej poti, je zanimalo, koliko je do koče, ki se seveda v snežnem metežu in megli ni videla. »Eno dobro uro,« so radovedneže tolažili izkušeni planinci. No, ta vzpodbudna ura je trajala kar dve in več. Ta del poti je bil najbolj zahteven, saj je sneg že kar na debelo pokril serpentine, ki jih ni hotelo biti konca. Da je bila pot napornejša, je poskrbel še močan veter, ki je pihal s sunki z več kot 100 km/h. Kljub temu je velenjska odprava srečno prišla do Planike.
UJETI V KOČI
V prijetni koči, ob topli peči, je našlo zavetišče pred
snežnim viharjem kar 150 planincev. V veliki gneči pa je sčasoma vsak našel svoj skromen prostor za počitek. Ker se je vreme popoldne še poslabšalo, ni bilo nobenih možnosti, da bi se lahko povzpeli na vrh Triglava Utrujenost je kmalu minila in zavladalo je prijetno razpoloženje. Pesmi ni bilo konca vse do večera. Kljub temu, da je bilo na razpolago le 50 postelj, so vsi našli prostor za nekaj ur počitka. Ob 5. uri zjutraj je koča ponovno zaživela. Ledene sveče na oknih niso obetale nič kaj dobrega, pa tudi veter ni pojenjal. Vodstvo odprave je sklenilo, da se že v jutranjih urah umaknemo iz te nepričakovane zimske idile.
SKUPINE V NAVEZAH
Za sestop po spolzkih in zasneženih pobočjih so tiste, ki so imeli slabša obuvala, ženske in otroke, navezah v skupine. Tako so lažje kljubovali močnemu vetru, ter drug drugega obdržali, če je komu spodrsnilo. Vsako navezo je vodil izkušen planinec in so vsi brez večjih težav prišli nazaj do Vodnikove koče. Od tu je dolga kolona krenila navzdol preko Komar -če do Bohinja. Po šestih u-rah naporne hoje so se vsi zbrali v Bohinju pod Skal-co, kjer so za udeležence množičnega, pohoda na Triglav priredili piknik.
IZJAVE
Ivo JAMNIKAR (vodja akcije in odprave): Akcija je potekala zelo dobro. Vreme nam ni bilo naklonjeno,
kljub temu pa je bilo razpoloženje odlično. Želim, da bi podobnih pohodov bilo še več. Prihodnje leto mora 150 članov Šolskega centra in planinskega društva na Triglav.
Branko KRASOVEC (Sol. center): Z ženo in sinom smo šli z željo, da pridemo na vrh Triglava. Zal, nam vreme tega ni dopuščalo. Pohod je bil zelo težak. Prišli pa smo do Planike, ki je 2409 metrov visoko. Tudi to je lep uspeh. Upam, da bom še imel priliko priti na Triglav.
Ivo TAMSE (Sol. center): Zelo sem zadovoljen, da smo organizirali to akcijo. Zal mi je, da nismo mogli do vrha. Želel, bi da bi naši delavci v jami ob takih akcijah pokazali več zanimanja in se v bodoče v večjem številu udeleževali.
Ivan OSTROVRSNIK
(pekovski pomočnik): Tokrat sem bil petič na Triglavu. Zal mi je, da nismo mogli občudovati naših lepih Julijcev. Taka akcija bi bila primernejša v septembru, ko je vreme bolj ustaljeno. Verjetno je vsem žal, da nismo mogli do končnega cilja, ki smo mu bili tako blizu.
Ivanka MLINAR (kuharica »Gorenje): Prvič sem se udeležila pohoda na Triglav. Bilo je prijetno kljub temu, da nismo prišli na vrh. Tudi v prihodnje se bom udeležila pohoda.
Dušan KUKOVEC (alpinist, gorski reševalec): Take akcije se mi zdijo v redu. Naj čimveč ljudi spozna lepote naših gora. U-speh je že v tem, da je bilo toliko ljudi opremljenih za tako zahtevno turo in v tako težkih razmerah. Vsi u-deleženci se bodo šele kasneje zavedali te zares naporne poti na Triglav.
Boris PELKO (9 let): Pohod na Triglav mi je bil zelo všeč. Presenetil me je sneg. Bil sem zelo utrujen, pa sem vseeno vzdržal. Vesel sem, da sem prišel na višino 2409 m. Ob prvi priliki bom z očetom skušal priti na vrh Triglava.
Zahvala šoštanjskih tabornikov
Člani odreda tabornikov Pustega gradu iz Šoštanja že dvanajst let v poletnem času prirejamo taborjenja v raznih kotičkih naše ožje domovine, od tega štiri leta v Ribnem pri Radovljici. Zaradi izredne primernosti kraja in privlačne ter idilične okolice, smo se tudi letos odločili za Ribno. U-godno počutje in veselo razpoloženje udeležencev ves čas taborjenja od 25. 7. do 8. 8. potrjujeta, da je bi-
la odločitev primerna. V primerjavi z nekaj leti nazaj se je letošnji tabor izredno odlikoval z ustvarjalnim delom, saj smo med drugim organizirali tekmovanja v taborniških veščinah in posneli kratek film o zanimivostih iz taborniškega življenja.
Ob vsem tem je treba o-meniti, da zneska taborni-ne, ki smo ga določili že precej časa pred pričetkom taborjenja, kljub zvišanju
Prispevek mladih za njihov dom
Na zadnji seji predsedstva občinske konference Zveze mladine Velenje so razpravljali tudi o samoprispevku mladine za mladinski dom Velenje.
Predsedstvo predlaga vsem aktivom Zveze mladine, da vsi zaposleni mladinci prispevajo po 20 din, mladina v srednjih šolah pa 5 din in osnovnošolska mla-
V Pesju delaven mladinski aktiv
V	Pesju je mnogo mladih, ki imajo željo po u-stvarjanju in bi radi bili dobri člani naše družbe. Čeprav živijo v majhnem kraju, pa so vendarle mala državica zase.
V	Pesju imajo mladinski aktiv. Ta pa je delaven šele nekaj let. Večkrat je delo aktiva zamrlo, čez leta so aktiv ponovno ustanovili, kaj kmalu pa se je zgodilo, da o mladini in aktivu iz Pes j a spet ni bilo ničesar slišati.
Nekaj let nazaj aktiv Zveze mladine v Pesju u-spešno dela in se spoprijema z vsemi problemi in nalogami. Največ zaslug, da je aktiv delaven, ima predsednik. Miren in delaven fant je. Vsak dan osem ur trdo dela v tovarni Gorenje. Nihče mu ne bi prisodil, da marljivo vodi delo mladih v mladinskem aktivu. Predno je prevzel predsedniško mesto v tem vaškem aktivu, se je moral marsičesa naučiti. Toda
cen nismo spremenili, kar nam je med drugim uspelo ob pomoči Tovarne gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja, ki nam je brezplačno posodila svoj Fiat 750 in avtoprevoznika tov. Jana, ki se je ponudil, da nam brezplačno prepelje taborniško opremo v Ribno in nazaj. Obema se ob tej priložnosti za razumevanje in pomoč iskreno zahvaljujemo, saj se zavedamo, da sta v veliki meri pripomogla ustvariti veselo in prijetno vzdušje in počutje vseh udeležencev Kajuho-vega tabora v Ribnem. Taborovodja Kajuhovega tabora v Ribnem leta 1972
dina po 2 din. Vsi ti prispevki so enkratni.
Pričakujejo, da se bo mladina v aktivih dogovorila za večje prispevke, saj se zavedamo, da je mladinski dom v Velenju več kot potreben.
Ostala sredstva, ki predstavljajo večji del, pa bodo zbrali s pomočjo delovnih organizacij in občinsko skupščino.
vztrajnost je naredila svoje. Danes se skupaj z mladinci in mladinkami lahko ponosno ozira na prehojeno pot. Vsi skupaj se veselijo dosežkov svojega dela in z novim elanom in močmi poprimejo za delo.
Eden izmed problemov je nerazumevanje starejše generacije za težave mladih, na katere naletijo pri svojem delu. Vsi bi se morali zavedati, da mladi na življenje gledajo bolj optimistično, kar jim starejši ne bi smeli zameriti. Starejši prebivalci v Pesju bi morali na delo aktiva Zveze mladine drugače gledati in ugotovili bi lahko, da je vaški aktiv zveze mladine že večkrat upravičil svoj obstoj.	Marta Vovk
nesrečeA
NEPRIMERNA HITROST
• NI POGLEDALA NAZAJ
Dne 14. julija 1972 ob 14.15 je Dušanka Vesligoj pripeljala osebni avto CE 458-25 na bencinsko črpalko v Šalek. Ko je dobila gorivo je hotela odpeljati vzvratno, da bi nato odpeljala v Velenje. Pri vzvratni vožnji pa se ni prepričala, če je cestišče prosto in je trčila v osebni avto CE 338-22, last Karla Vasleta. Pri trčenju je nastalo na obeh vozilih za okrog 1.200 din škode.
Ivan Stimulak se je pripeljal z oseb. avtomobilom CE 408-87 po Koroški cesti v Velenju. Ko se je pripeljal do hiše Koroška št. 7, mu je nasproti pri-vozil voznik osebnega avtomobila CE 204-73 Anton Pompe. Pompe in Stimulak sta vozila z neprimerno hitrostjo, zato v trenutku srečavanja nista mogla pravočasno zaustaviti svojih vozil in je prišlo do trčenja. Pri nezgodi je na obeh vozilih nastala materialna škoda za okoli 1.000 din.
■Jf*
i m
Skupine v navezah
V .
•" s
Piknik v Bohinju
Udeleženci pohoda na Triglav
•	NEPREVIDNI DEČEK
Voznik osebnega avtomobila CE 316-69 Herman Mastnak iz Velenja, Šaleška c. 19, je dne 3. julija ob 15.30 pripeljal po Gubčevi cesti v Velenju. Pri hiši št. 40 se je na nepreglednem ovinku nasproti pripeljal otrok Matjaž Pergovnik s kolesom in zaradi prehitre vožnje zapeljal na levo stran cestišča ter trčil v sprednji levi blatnik in leva vrata, nato pa s kolesom padel nekaj metrov naprej na desno stran po cestišču. Pri trčenju je deček dobil lažjo poškodbo na bradi. Na avtomobilu je bilo škode za okoli 400 din, kolo pa je bilo nesposobno za nadaljnjo vožnjo.
•	LE GMOTNA SKODA
Dne 26. junija 1972 okoli 06. ure se je Alojz Sirec pripeljal z oseb. avtomobilom CE 495-02 po Celjski cesti v Velenju iz smeri TGO Gorenje. Ko se je Sirec pripeljal do križišča pri hiši Celjska c. št. 17, se je zaustavil. V tem trenutku pa se je po Celjski cesti iz starega Velenja pripeljal voznik osebnega avtomobila CE 317-83 Peter Kodre. Kodre je zapeljal v levo, tedaj pa je Sirec zapeljal naprej in ni upošteval prometnega znaka. S svojim vozilom se je zaletel v sprednji levi blatnik vozila, ki ga je upravljal Kodre. Pri nezgodi je na obeh vozilih nastala materialna škoda za okoli 1.000 din.
•	POŠKODOVAN TRAKTOR
Dne 18. julija 1972 ob 14.50 je Vinko Marinšek imel postavljen svoj tovorni avtomobil CE 488-27 pred tehtnico za premog na novem jašku. Vozil je vzvratno, ni pa se prepričal, če je za njim cesta prosta in je pri tem z zadnjim delom trčil v sprednji del traktorja CE 180-29, ki je stal na cestišču. Materialna škoda znaša okrog 1.500 din.
Turnir Gorenja v malem nogometu
MOTO DIRKE V VELENJU
V Velenju je bil turnir v malem nogometu, ki so se ga udeležile združene tovarne Gorenja. Sindikalna podružnica matične tovarne Gorenje v Velenju je pripravila ta turnir v okviru priprav za svoje nogometaše, ki bodo odšli na povratno srečanje k Bauknechtu v Zahodno Nemčijo.
Turnir je lepo uspel, saj so ekipe tovarne Muta, Fecro Slovenj Gradec in enota Go-
renje Velenje prikazale dober nogomet. Ekipe so dobile tudi spominske pokale.
Rezultati: Fecro Slovenj Gradec — Gorenje Velenje 2 : 2, Tovarna Muta — Fecro Slov. Gradec 3 : 0, Gorenje Velenje — Tovarna Muta 8 : 1.
Vrstni red: a. Gorenje Velenje — 3 točke, 2. Tovarna Muta — 2 točki, 3. Fecro Slovenj Gradec — 1 točka.
Hinko Jeršič
Avto-moto društvo Šaleška dolina iz Velenja bo za uvod v praznovanje občinskega praznika priredilo v nedeljo 1. oktobra cestno-hitrostne dirke motoristov. To bo predzadnja preizkušnja najboljših jugoslovanskih dirkačev za državno prvenstvo.
Proga bo' krožna, dolga 2700 m, start in cilj bo na Kidričevi cesti pred Tržnico in bo potekala po Kidričevi, Prešernovi, Celjski in Koroški cesti. Dirkači bodo morali prevoziti od 8 krogov v najnižjem razredu do 16 krogov motorji do 250 ccm in prikoličarji.
Startali bodo motorji kategorij: do 50 ccm — serijski, do 50 ccm — športni, 125 ccm, 175 ccm, 250 ccm in prikoličarji do 1000 ccm.
Trening bo v nedeljo od 9. do 11.30 ure, kjer se bodo tekmovalci potegovali za startne pozicije. Start uradne dirke bo popoldne ob 15. uri.
Prireditelj AMD Šaleške doline Velenje vabi ljubitelje avto-moto športa, da si ogledajo zanimive borbe na jeklenih konjičkih. Obenem pa prosi gledalce, da bodo upoštevali navodila rediteljev ob progi.
ugaSka tekmovanja
Štiri zmage Šoštanja
Po ulicah Velenja se bodo spet borili jugoslovanski motoristi za najboljšo uvrstitev
VELENJČAME NAJBOLJŠE
Na stadionu v športnem parku je bil 5. kriterij slovenskih mest II. »skupine v atletiki. Tekmovanje je pod pokroviteljstvom občinske zveze za telesno kulturo Velenje izvedel domači atletski klub. Tekmovale so mestne reprezentance Kopra, Ptuja, M. Sobote, Trbovelj, Tolmina, Kranja in Velenja.
Najboljši med moškimi so bili atleti iz Ptuja, pri dekletih pa domačinke, ki so si s tem pridobile pravico nastopa v prvi skupini med najboljšimi.
REZULTATI 100 m:
Moški: 1. Ivan PUNGART-NIK (Vel.) 11,7, Z. Miki PR-STEC (Ptuj) 11,8, 3. Iztok FILIP (Tol.) 11,8.
400 m: 1. Tonček STANJKO (Ptuj) 51,4, 2. Boris KROFEL (Vel.) 52,8, 3. Bogomir KOMER (Tol.) 54,1.
1500 m: 1. Edo HOJAN (Vel.) 4:14,3, 2. Pavle KREZE (Trb.) 4:26,2, 3. Janez MEZNARIC (Ptuj) 4:26,4.
3000 m: 1. Milan BALEK (M. Sob.) 8:51,0, 2. Tone VEDENIK (Vel.) 8:58,8, 3. Stanko HAB-JANIC (Ptuj) 9:30,9. 4 x 100 m: 1. »KOPER — 46,0, 2. PTUJ — 46,7, 3. TOLMIN —
47.0.
VIŠINA: 1. Željko KOKOLJ (Koper) 185, 2. Radovan LI-POVŠEK (Tol.) 178, 3. Ignac SLUGA (Trb.) 160.
DALJINA: i. Jadran LENARČIČ (Koper) 6,25, 2. Ljubo CUCEK (Ptuj) 6,18, 3. Dušan TA-LJAT (Tol.) 6,09.
KROGLA: 1. Stane JUH (Trbovlje) 13,02, 2. Peter LAHAR-NEK (TOl.) 11,74, 3. EdVin PE-JOVIC (Koper) 11,38.
KOPJE: 1. Alojz VAJDIC (Trb.) 53,49, 2. Edo HOJNIK (Ptuj) 44,84, 3. Miran PRELOG (M. Sob.) 42,55.
ŽENSKE:
100 m: 1. Dana HOČEVAR (Tol.) 12,9, 2. Tatjana BUTA-LEN (Ptuj) 13,2, 3. Irena BRE-GAR (Kranj) ,13,3.
4C0 m: 1. Andreja SVERC,(V.) 62,9, 2. Neška VRABEL (Ptuj)
65.1,	3. Vanda VRTACNIK (Trbovlje) 65,2.
Moški:	
1. Ptuj	40 točk
2. Velenje	33 točk
3. Tolmin	33 točk
4. Koper	32 točk
5. Trbovlje	31 točk
6. Murska Sobota i	19 točk
Ženske:	
1. Velenje	36 točk
2. Ptuj	28 točk
3. Tolmin	27 točk
4. Kranj	27 točk
5. Murska Sobota	13 točk
6. Trbovlje	12 točk
Rokometaši so za prvenstvo Slovenije odigrali že štiri kola. šoštanjčani, ki so v preteklem prvenstvu bili le za, dve točki prekratki za najvišji naslov, so v letošnjem tekmovanju odlično začeli in so po štirih kolih na čelu lestvice. Moštvo, ki ga vodi trener in igralec Štefan Kac, je že precej Izkušeno in dobro v-igrano. Premagali so Ribnico, Polet iz M. Sobote, Brežice in Radgono. Zanimivi pa bodo izidi srečadj a Rludarjem iz Trbovelj, Slovenj Gradcem, Tržičem, ki so v zgornjem delu lestvice. Za presenečenje pa lahko poskrbi tudi trenutno kakšen slabše uvrščen nasprotnik.
Za moštvo Šoštanja nastopajo Pejovnilk, Hauptmtai, Po-žun, Štefan in Roman Kac, Vačovnlk, Zager, Bubik, Ko-čevar, Stvarnik in Hosjek.
Lestvica po 4. kolu:
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10. 11. ia.
Šoštanj Tržič
SI. Gradec
Rudar
Izola
Radeče
Ribnica
Ajdovščina
Polet
Piran
Radgona
Brežice
0 0 7H:54	8
II 0 74:63	7
1 68:56	6
1 63:48	6
1	55:50	6
2	921:59	3 21 155:63	3 2 49:57	3
60:65	2
44:49	2
63:71	2
4 53:72	0
Borba za prestiž
Nogometaši so znova pričeli s prvenstvenimi tekmami. Rudar iz Velenja in Šmartno ob Palki se merita v okviru VCNL, moštvo Šoštanja pa tekmuje v celjski nogometni podzvezi.
Prvi nastopi so bili več ali manj uspešni. Rudar in Šmartno sta v treh kolih dosegla 2 zmagi, doživela pa po en poraz.
V zadnji tekmi so Velenjčani premagali moštvo Bakovc »z rezultatom 4:1. Po slabi igri v prvem polčasu so se Velenj-
čani v nadaljevanju razigrali in Pašič je dosegel kar 3 gole, enega pa Topčič.
Smarčani so gostovali v Ra-kičanu in tamkajšnjo moštvo premagali s tesnim rezultatom 2 :1.
Nogometaši Šoštanja pa so trenutno v vodstvu v CNP.
Ostali rezultati VCNL: Kovinar : Olimp 1:0 (0:0) Opekar : Branik 0 : 2 Dravinja : Steklar 1:3 (0:1) Slivnica : Beltinci 1:3 (1:1)
4 x 100 m: 1. VELENJE 53,3, 2. PTUJ 55,0, 3. KRANJ 56,8.
VIŠINA: 1. Marina FILI (Tol.) 1,45, 2. Dragica PLATOVSEK (Vel.) 1,35, 3. Jasna TRAVEN (Kranj) 1,35.
DALJINA: 1. Majda PESJAK (Vel.) 5,02, 2. Blanka KLIN-KON (Tol.) 4,97, 3. Nevenka HABJANIC (Ptuj) 4,75.
KROGLA: 1. Metka PAPLER (Kranj) 11,05, 2. Rozika FRAN-KOVIC (Vel.) 9,62, 3. Nada ŠO-ŠTAR (Ptuj) 9,18.
DISK: 1. Vesna HORVAT (Kranj) 33,26, 2. Štefka DOLAR (Vel.) 31,48, 3. Dora MENIC (TOl.) 26,91.
KONČNI VRSTNI RED:
Dober začetek
Rokometašice Gorenja so v dveh tekmah slovenske ženske lige osvojile 3 točke. Doma so prepričljivo premagale ekipo Save iz Kranja z rezultatom 14:9. V gosteh pa so i-grale neodločeno ll:lil z ekipo Usnjarja v Smartnem pri Litiji. V obeh srečanjih se je predvsem izkazala izkušena
igralka Nada Zavolovšek. Kar 6 golov pa je na tekmi z Usnjarjem dosegla mlada perspektivna igralka Verdevova.
Ekipa Gorenja je trenutno na 4. mestu na lestvici. Igrajo pa: Pevnik, Stajner, Cret-nik, Hojanl, Vrdolljak,, Turn-šek, Lupše, Verdev, Zavolovšek, Mravljak in Urankar.
DOBRI STRELCI
Na celjskem strelišču je 10 ekip širšega celjskega območja tekmovalo za medobčinsko prvenstvo za malokalibrsko puško. Velenjčani so se uvrstili na drugo mesto za Celjani.
Uspeh velenjskih strelcev je lep dosežek z ozirom na to, da nimajo strelišča, kjer bi lahko vadili.
REZULTATI: ,1. Celje — 2217 krogov, 2. Velenje — 2153 krogov, 3. Slov. Konjice — 197« krogov, 4. Prebold — 1827 krogov itd.
Med posamezniki pa so Velenjčani zavzeli 3. mesto Karel Gril — 455, 6. Milo Osred-kar — 4®7, 7. Franjo ZuCko — 432. 8. Hinko Bola — 426.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame
BERTE TAŠLER
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, poklonjeno cvetje in vence ter za spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Crepin-šku, pevcem ter tov. Jenku in Valenciju za poslovilne besede.
Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoča hčerka Mira in sin Bertl z družinama.
OBVESTILO
ZAVEZANCEM PRISPEVKA ZA STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV
1.	Pri vseh krajevnih skupnostih bodo od 25. septembra 1972 dalje objavljeni odmerni razporedi za starostno zavarovanje kmetov.
2.	Po prvem odstavku 39. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS št. 13/72) se lahko v 15. dneh po objavi višine odmerjenih prispevkov vloži zahtevek za ugotavljanje zmožnosti plačevanja odmerjenega prispevka.
3.	Po 46. členu Zakona lahko vložijo zahtevek za oprostitev oziroma zmanjšanje prispevka zavarovanec sam, krajevna skupnost, skupnost starostnega zavarovanja kmetov, postopek pa se lahko prične tudi po uradni dolžnosti (na pobudo komisije).
4.	Zahtevki naslovljeni na komisijo za ugotavljanje plačilne zmogljivosti, se vložijo pri Skupščini občine Velenje — davčni upravi, najkasneje do 15. oktobra 1972.
5.	Po 45. členu Zakona o starostnem zavarovanju kmetov, so lahko naslednje okolnosti razlog za zmanjšanje oziroma oprostitev plačila prispevka zavezancu in za določitev dolžnega zneska:
—	zmanjšanje proizvodne zmogljivosti in zmanjšan skupni dohodek kmetije,
—	posebno neugoden gospodarski položaj kmetije, zaradi slabih prometnih zvez in oddaljenost od tržišča,
—	bistveno zmanjšana delovna sposobnost zavezanca — zavarovanca,
—	večje število otrok do 15. leta in otrok na šolanju ter ostarelih vzdrževanih članov kmečkega gospodinjstva,
—	nevarnost, da bi plačilo prispevka ogrožalo preživljanje zavarovanca in njegovih družinskih članov.
Po 2. členu Odloka o ustanovitvi komisije za določitev tistih zavarovancev iz območja občine, ki niso zmožni v celoti plačati prispevka po določbah 31. in 41. člena Zakona o starostnem zavarovanju kmetov in o načinu objave odmerjenih prispevkov (Uradno glasilo Skupščine občine Velenje št. 4), so lahko naslednje okolnosti tudi razlog za zmanjšanje oziroma oprostitev plačila zavezancu:
—	zmanjšana proizvodna zmogljivost in zmanjšan skupni dohodek kmetije, se šteje tudi, če letni katastrski dohodek zavezanca ne presega 1.000 din in so dohodki iz kmetije osnovni vir sredstev preživljanja članov gospodinjstva,
—	za posebno neugoden gospodarski položaj kmetije zaradi slabih prometnih zvez in oddaljenosti od tržišča se štejejo predvsem okolnosti, da ima zavezanec zemljišče v takem višinskem kraju, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi in letni katastrski dohodek ne presega 3.000 din in so dohodki iz kmetijstva osnovni vir sredstev za preživljanje članov gospodinjstva. Višinski kraji so katastrske občine, ki so uvrščene v 4. skupino.
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE DAVČNA UPRAVA
ZAHVALA
Ob prerani smrti drage žene, mame in sestre
NEŽKE MEDVED
roj. Lcdinek
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali cvetje in vence ter jo spremljali k večnemu počitku.
Zahvaljujemo se tovarišu Gorograncu za poslovilne besede.
Žalujoči mož Miha, hčerki Elica in Majda, siri Mirko, sestre Marija z možem, Ivica in brat Franc z družinama.
T PREKLIC
•	Plačilni karton RLV številka 458 preklicuje Jože Rednak, Velenje. Kidričeva 16.
ZENITNA PONUDBA
•	Moški star 46 let s kapitalom in službo, nekadilec, nealkoho-lik, želi spoznati žensko v starosti od 30 do 60 let. Vdove in ločenke niso izključene. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »avto«.
• Fant blizu 30 let želi spoznati dekle zaradi ženitve, staro do 25 let. Ponudbe pošljite v uredništvo pod šifro »dekle do 25 let«.
STANOVANJA
•	Moški s službo išče stanovanje v Šoštanju ali Velenju ali v okolici. Ponudbe pošljite na upravo lista pod oznako »stanovanje«.
ZAPOSLITVE
•	Moški išče popoldansko honorarno zaposlitev. Ponudbe pošljite na upravo lista pod oznako »honorar«.
PRODAM
•	Prodam kakršenkoli les v Ravnah pri Šoštanju. Naslov v upravi lista.
•	Poceni prodam nova sobna vrata, dva trodelna okna in »štafelne«. Pantner, Paka 3, Velenje.
PROSIMO, PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO
Naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, prosimo, da jo čimprej poravnajo. Tistim naročnikom, ki ne bodo do konca meseca plačali zaostale naročnine, lista žal ne bomo mogli več pošiljati.
Zaostalo naročnino poravnajte s položnico na tekoči račun 5074-8-369 Šaleški rudar Velenje.	Uprava ŠR
ŠALEŠKI RUDAR — Uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik in izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — od i. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List izhaja vsak drugi petek —. Posamezna številka stane 0,30 din — Letna naročnina 7,50 dinarjev — Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK,
ekspozitura Šoštanj — Rokopisov ln fotografij ne vračamo — Tisk ln klišeji: AERO, kemična in grafična Industrija Celje
GENERALNI SEKRETAR OZN V JUGOSLAVIJI — V času tridnevnega obiska v Jugoslaviji je generalni sekretar OZN Kurt VValdheim obiskal tudi Brione, kjer ga je sprejel predsednik republike Josip Broz Tito. Po daljšem prijateljskem razgovoru je Kurt VValdheim izročil predsedniku Titu plaketo miru Združenih narodov. Na sliki vidimo našega predsednika in njegovega gosta, ko sta bila na Brionih • ŠAHOVSKA OLIMPIADA V SKOPJU — V Skopju se je začela šahovska olimpiada, ki bo trajala do 13. oktobra. Na njej sodelujejo najboljši šahisti iz vsega sveta. V Skopju pa se prvič borijo za najboljše titule hkrati ženske in moški. Do zdaj je bilo vedno tako, da je bila moška olimpiada v drugem kraju kot ženska. Borbe na 64 deskah se bodo odvijale v posebej pripravljeni dvorani skopskega razstavišča. Zgradili so tudi olimpijsko vas. Skopje je v teh dneh v znamenju šaha • SENDWICHMANI TUDI PRI NAS V svetu je že dalj časa uveljavljeno reklamiranje in oglaševanje s pomočjo ljudi, ki nosijo razne napisne table. To se imenuje »sendwichman« oglaševanje. Pri nas takšnega načina oglaševanja in propagiranja doslej nismo bili vajeni. V Beogradu pa je pred nedavnim »prebila led« trojica mladeničev, ki so se po mestu sprehajali in vabili na Ljubičevske konjske tekme. Kdove, v kolikšni meri je tak način reklame uspešen?
Mladi iz Eslingena med nami
Pred dvemi leti sta začeli mladinski organizaciji iz Velenja in zahodnonem-škega mesta Esslingen medsebojno sodelovati.
Osnovni cilj tega sodelovanja je v tem, da se mladina med seboj spozna, spozna navade in življenje ljudi, zgodovino, kulturo in gospodarstvo. Drugi še pomembnejši pa je v tem, da mladina z oblikami sodelovanja doprinese svoj delež politiki mirnega sožitja med vsemi narodi sveta.
Mladi gostje iz Esslinge-na so bili pri nas od 2. do 16. avgusta, stanovali so v naselju ob jezeru. Program njihovega bivanja pri nas je bil zelo pester, ogledali so si muzej in Foitovo zbirko, tovarno gospodinjske o-preme Gorenje, praktično izobraževanje učencev RŠC v elektro kovinarskih obratih in v jamskih šolskih de-loviščih, kar je bilo za njih še posebno doživetje. Turistično društvo Velenje jih je povabilo na Golte, kjer so si ogledali zimski center in se nato s turističnimi delavci iz Velenja pogovarjali o mladinskem turizmu.
Srečanje v Gaberkah
Za njih smo organizirali izelt v Bohinj, med potjo pa so še spoznali našo metropolo in Bled. Z njimi smo odšli tudi na Paški Kozjak, kjer smo jim hoteli prikazati delček zgodovine iz NOB.
Organizirane so bile še nekatere druge oblike srečanja med našo mladino. Vsekakor pa jim je najbolj ostalo v spominu prijazno srečanje med mladino krajevne skupnosti Gaberke, ki je bilo še posebno prisrčno.
Dnevi so hitro minevali in že je prišel predzadnji dan njihovega bivanja pri nas, ko je skupino sprejel predsednik občinske skupščine Nestl Zgank s svojimi sodelavci.
Z zadovoljstvom so zapustili naše mesto. »Še se bomo vrnili, če ne prej, ko končamo šolanje,« so dejali. Lahko jim verjamemo, saj lepi vtisi vabijo goste nazaj. Z njimi je odpotovala tudi naša skupina mladincev. O njihovem bivanju v Ešslingenu pa bomo pisali prihodnjič.
J. Kandolf
PREVERITE VELJAVNOST VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA
Prosimo, da preverite veljavnost vašega vozniškega dovoljenja.
Vozniško dovoljenjne se mora predložiti v podaljšanje pred iztekom veljavnosti ali najkasneje v enem letu po izteku veljavnosti. V nasprotnem primeru se vozniško dovoljenje ne sme uporabljati v javnem cestnem prometu.
V primeru, da preteče več kot eno leto od datuma izteka veljavnosti, se po obstoječih predpisih vozniško dovoljenje razveljavi in mora prizadeta stranka, v kolikor želi še v naprej voziti motorna vozila določenih kategorij, na ponovni vozniški izpit.
Enako kot vozniško dovoljenje, je potrebno predložiti v podaljšanje prometno dovoljenje za motorno vozilo pred iztekom veljavnosti ali
najkasneje 30 dni po izteku veljavnosti.
Lastnik motornega vozila, ki ne namerava podaljšati registracije za naslednje leto, mora v 15 dneh po izteku veljavnosti prometnega dovoljenja predložiti pri organu, ki je vozilo registriral, odjavo na predpisanem obrazcu in vrniti registrske tablice (glej 53. člen zakona o varnosti cestnega prometa, Uradni list SRS št. 17/71). Za neizvršitev te obveznosti je predpisana denarna kazen od 30 do 300 dinarjev.
V izogib neljubim posledicam, prosimo vse voznike in lastnike motornih vozil, da dosledno upoštevajo gornje o-pozorilo.
Iz pisarne oddelka za občo upravo in družbene službe SO Velenje
Vse skrbi in tegobe, ki vas preganjajo iz dneva v dan, bodo odveč, če stopite k ZAVAROVALNICI Maribor.
ZAVAROVALNICA MARIBOR poslovna enota celje,
prešernova 6
ter njeni zastopniki v vseh večjih krajih, zavarujejo vas in vaše imetje pred raznimi nezgodami.
Vseh skrbi in tegob, ki so vas preganjale iz dneva v dan, se boste rešili, vi pa boste brezskrbni in zadovoljni.
ZASTOPNIKA V VELENJU:
1.	JOVAN Franc, ZIDANŠKOVA 6
2.	VUCINA Vinko, FOITOVA 2
SE VEDNO IŠČEMO M0V0 IME
Naš razpis, za novo ime našemu časniku, še vedno velja. Resnično bi radi izbrali takšno ime, ki bo všeč našim bralcem in o-draz naših hotenj in stremljenj.
Ko smo na pomlad objavili razpis, so nekateri napačno razumeli našo namero. Uredniku so pošiljali vse mogoča anonimna pisma, češ. da hočemo s spremembo imena negirati o-snovno bogastvo, iz katerega se je razvijala naša dolina in delo ljudi, ki to bogastvo spravljajo na dan. Takšna in podobna namigovanja so popolnoma napačna, morda celo zlonamerna. V razpisu smo kratko in jasno zapisali, da bomo šaleškega rudarja preimenovali, ker je v času sedemletnega izhajanja dosegel tak obseg, da ga berejo tudi ljudje izven lokalne skupnosti. Temu smo prisluhnili in želimo list čimbollj razširiti. Kot v vseh uredništvih, se tudi mi borimo za večjo naklado, da bi pocenili osnovne stroške. Ce hočemo šaleškega rudarja razširiti, sedanje ime ne odgovarja več. Izbiro novega imena pa resnično prepuščamo bralcem.
Spomladanski razpis ni najbolje uspel. Tole so predlogi za novo ime, ki so jih poslali nekateri bralci: Naš dom, Salešk'a dolina, Cvetlica Velenja, Ša-t leški vestnik, šaleški tednik, Vsakih 14 dni, Z vseh strani, Velenjski tednik, Šalški glas, Srečno »S«, Novice, Glas rudarja, šaleški list, Glas šaleške doline, Odmev delovnih kolektivov, Naše glasilo, Naš kraj. Enota, Zor, Emir, Naš tednik, Naš vestnik, Velenjski dnevnik, Misel, Motiv, Vidik, Gorenje Velenje, Velenjski list, Vir, Glas Velenja, Naše misli, Koraki, Slika rudarje)?, Pelikove barvte, Pogledi, Naše življenje, Naše informacije, Petkova poročila, Petkove priloge, Odmev rudarjev, Samorastnik, Plamen, Naša misel. Odmevi, Naša doba, Naš glas. Naš list, Naša pot, Obveščevalec, Glas Velenja, Prijatelj, Iskra, Zvon, Mlado mesto. Glas šaleške doline, Knap, Naše delo, Velenjski občan, Napredek, Zakaj-kje-kako, Informacije Velenja, Prijateljstvo, Novosti rudarjev in Tisoč novosti.
To so vse predlogi, ki so nam jih poslali naši bralci. Razpis za izbiro novega i-mena še nismo zaključili. Zato vas vabimo, da z nami še sodelujete.
Uredništvo