Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm AAATAJUR J 971 Sped. in abb. post. Il gruppo GLASILO SLOVENCFV V VIDEMS! Leto XYI - N. 20 (335) Udine, 30. Novembra 1965 T H II NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir - Za inezemstvo: polleiiij 800 lir - letna 1500 lir «i do dogovoru. lir «L //" 15 dni rismo skgz predsednihu morii Spoštovani gospod Aldo Moro predsednik ministrskega sveta RIM Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze je na svoji seji dne 11. novembra t.l. podrobno proučeval rezultate Vašega potovanja v Jugoslavijo. Prijateljsko vzdušje, v katerem je potekal Vaš obisk, od kritost v razgovorih, ki ste jih imeli z jugoslovanskimi visokimi predstavnik, vsebine skupnega sporočila, zdravic in izjav nam utrjujejo prepričanje, da je Vaš obisk v Jugoslaviji uspel. Uspeh tega obiska pozdravljamo, ker pomeni resen korak v naporih, da se utrdi sožitje med državami z različnim notranjim ustrojem in s tem prispeva k utrditvi sodelovanja, pomir-jenja in stvari miru na svetu. Proučevanje odnosov med obema sosednima državama, podpisani sporazumi in medsebojna obveza, da se bodo nekatera vprašanja začela obravnavati z željo, da se rešijo, potrjujejo obojestransko težnjo po vzpostavitvi vsestranskih in prijateljskih odnosov ter povezavi med narodi obeh držav. Tak razvoj odnosov med obema sosednima državama spada v okvir naših želja, ki temeljijo na splošnih vidikih pomir-jenja in sodelovanja ter na ustvaritvi boljših razmer za dokončno ureditev vseh vprašanj v zvezi s slovensko narodnostno manjšino v Italiji. Prav v zvezi s tem v prvi vrsti z zadoščenjem ugotavljamo, da se je na razgovorih obravnaval tudi položaj obeh narodnostnih manjšin in da je v skupnem poročilu izražena želja, da bi na tem področju « dosegli nadaljnji napredek z namenom, da se obema narodnostnima skupinama zagotovi ravnanje, ki ustreza ne samo črki, temveč tudi duhu obojestranskih dogovorov ». V tem pogledu se nam zdi zelo pomembna Vaša izjava na tiskovni konferenci, kjer izražate pripravljenost prispevati, da se londonska Spomenica o soglasju čim bolj izvaja in da je treba s posebnimi zakoni zagotoviti izvajanja preostalih njenih določil, ker Spomenica ni bila ratificirana. Mnenja smo, da je treba gledati narodnostno manjšino kot enoto ne glede na kraj in administrativno področje, kjer živi in ne glede na posebne mednarodne obveze, ki za posamezne dele te manjšine veljajo, zato tudi v tem smislu razumemo skupno uradno sporočilo. Če pa ste, gospod predsednik, v omenjeni izjavi poudarili samo področje Spomenice, mislimo, da je bilo to storjeno zgolj Z namenom, da se formalno omeji na tista območja, ki so predmet tega mednarodnega sporazuma, da pa veljajo izražena načela za vse ozemlje, kjer narodnostna manjšina živi. Zato pričakujemo, da bodo od Vas napovedani zakoni, ki jih slovenska narodnostna skupnost v Italiji enodušno terja, obsegali vse področje, kjer bivajo Slovenci, torej tržaško, gori-ško in videmsko pokrajino. Ne moremo si predstavljati, da ne bi mogli uživati enakih pravic vsi Slovenci, posebno še, ker ne bi bil tak postopek v soglasju z enakostjo državljanov, ki jo določa ustava, na katero ste se, gospod predsednik, upravičeno sklicevali prav ob priliki tega obiska in prav v zvezi Z našo manjšino. Gospod predsednik! Slovenska kulturna-gospodarska zveza izraža svoje globoko prepričanje, da se bodo v sporočilu izražene želje in Vaša zagotovila začela kmalu uresničevati na vseh področjih, kjer so vprašanja se nerešena. Ta vprašanja Vam je imela naša Zveva priliko obrazložiti s Spomenico z dne 20. novembra 1964 in ki so v skladu z načeli, sprejetimi v zaključkih skupnih sej vodstev Unione degli Italiani dell’Istria e di Fiume in naše Zveze, ki sta se vršili 24. januarja 1965 v Trstu in 20. junija 1965 na Reki, na katerih so se obravnavala splošna in šolska vprašanja. Zaradi nujnosti, da bi zakoni v korist slovenske narodnostne skupnosti zadovoljili njeno pričakovanje, izražamo utemeljeno željo, da bi k pripravam omenjenih ukrepov bili povabljeni zastopniki manjšinskih organizacij. Zahteve slovenske manjšine v Italiji so v popolnem skladu s plemenitimi in hkrati realninimi osnovnimi postavkami skupnega sporočila Vaših beograjskih razgovorov, ki ste jih, gospod predsednik, v svojih izjavah, zdravicah in v poglobljenem ter tehtnem zagrebškem govoru še razločneje podkrepili, zato Vam Ponovno izražamo v tem pogledu svojo iskreno soglasnost. S spoštovanjem IZVRŠNI ODBOR SLOVENSKE KULTURNO-GOSPODARSKE ZVEZE Trst, 13. novembra 1965. 4 Ali bu IVosnid priključen k Ahtnu? SADOVI DOBKEUA SOSEDSTVA Med Italijo in Jugoslavijo se vedno bolj razvija in oblikuje industrijska kooperacija Na področju goriškega in tržaškega regionalnega sporazuma še posebej proučuje in pospešuje kooperacijo desetčlanski mešani jugoslovansko-italijanski odbor . 2e celo vrsto let prosijo ljudje 12 Prosnida, da bi se njihova vas °dcepila od občine Tipana, kamor fedaj spadajo, in da bi se priklju- ci'a k Ahtnu, ki je dosti bližji, vodi tja cesta, so povezani z avtobu- s°m, skratka, Ahten je njihovo na- ravno izhodišče. Napravili so že Vrsto prošenj in pred časom usta- n°vili tudi poseben odbor, ki je v Vasi zbral podpise družinskih Članov. Sedaj pa izgleda, da bo kmalu konec te pravde in da bo Prosnid prišel res pod Ahten. Prav pretekli teden so se zbrali na sedežu ahtenske občine predsednik deželnega odbora poslanec Berzanti, deželni odbornik za kmetijstvo adv. Comelli, deželni poslanec dr. Mizzau, domači župan in svetovalci, da so razpravljali poleg drugih problemov tudi o tem. Berzanti je obljubil vse svoje zanimanje, da se bo rešil tudi ta pereči problem, ki čaka na rešitev že toliko let. Konec novembra 1964 je bil med Italijo in Jugoslavijo podpisan sporazum o gospodarski in industrijsko- tehnični kooperaciji. Sporazum obsega med drugim sodelovanje v pripravi načrtov za nove industrijske obrate>jn razširitev ter modernizacije že ofe^ igčih tovarn, sodelovanje v modernizaciji, tipizaciji, standardizaciji ter vseh p rgojih, s katerimi bi izboljšali tehnološke postopke in tako dvignili proizvodnjo. Razen tega predvideva sporazum recipročno uporabo razpoložljivih zmogljivosti, sodelovanje v izkoriščanju in predelavi surovin, v izmenjavi in izkoriščanju izumov, licenc in tehnične dokumentacije. Nadalje obsega sporazum sodelovanje v proučevanju tržišč, tehnično pomoč ter izmenjavo strokovnih izvedencev. Na splošno rečeno vzpodbuja sporazum o gospodarski in industrijsko-teh-nični kooperaciji medsebojno sporazumevanje in sodelovanje med gospodarskimi organizacijami, združenji in podjetji obeh držav. Ob prvi obletnici sporazuma o industrijsko tehnični kooperaciji, že lahko pokažemo na prve dobre sadove. Tudi na tem področju, ki ga štejemo med izrazito gospodarsko in ekonomsko sodelovanje dveh sosedov, se torej v popolnoma konkretni vsebini in obliki uveljavljajo načela miroljubne koeksistence. V okviru sporazuma o industrijsko tehnični kooperaciji so v razmeroma kratkem času opravili na obeh straneh precej koristnega dela. Na več sestankih in posvetovanjih so italijanski in jugoslovanski gospodarstveniki, predstavniki trgovinskih zbornic ter strokovni izvedenci že določili mnoge organizacijske oblike in pogoje kooperacije, predvideli razne načine sodelovanja ter oblike kreditiranja in finansiranja za posamezne kooperacijske aranžmaje. Dosedanji stiki in delo so pokazali, da vlada na italijanski in jugoslovanski strani čedalje večje zanimanje za industrijsko tehnično kooperacijo. Na obeh straneh je že precej dolg seznam gospodarskih organizacij in podjetij, ki se želijo vključiti v sodelovanje. Sklenjenih pa je bilo tudi že vrsta konkretnih dogovorov. Nekatere med njimi so celo začeli izvajati in si tako že prihodnje leto lahko obetamo znatne pridobitve, ki jih prinaša sodelovanje na industrijsko tehničnem področju. Med posebno važne in vidne uspehe dosedanjega sodelovanja je treba vsekakor šteti dogovor med velenjsko tovarno « Gorenje » in tovarno pralnih strojev « Rex » (Zanussi) iz Pordenona. Po tem dogovoru bo « Gorenje » do konca leta 1967 v celoti osvojilo proizvodnjo pralnih strojev « Rex » tip 270 oz. 275, to je še izboljšan tip za 4 kg perila. Letna proizvodnja je predvidena na 60 tisoč pralnih strojev. V teku ali tik pred začetkom pa je še več drugih dogovorov o industrijsko tehnični kooperaciji. Tako bodo po dogovoru začeli v komenskem « Aluminiju » proizvajati večje pralne stroje za gostinske obrate, bolnišnice in druge večje uporabnike. V koprskem « Iplasu » pripravljajo dogovor o proizvodnji cevastih kolen za odpadne vode, ki jih bodo izdelovali iz poliviniklorida. Dekanska « Lama » pripravlja v kooperaciji rekonstrukcijo in modernizacijo proizvodnje pohištvenega okovja. Podjetje « Kovinar » v Kranju ima pripravljen dogovor s podjetjem « Savio » iz Pordenona za servisno in montažno službo za uvožene tekstilne stroje, razen tega pa tudi dogovor o nabavi strojev, orodja in tehnične dokumentacije za proizvodnjo posameznih delov tekstilnih strojev. Tekstilna industrija « Pazinka » v Pazinu pa se s podjetjem « Atlantic » v Trstu dogovarja o kooperacijski nabavi naprav za beljenje in barvanje bombažnega platna. Med jugoslovanskimi podjetji, ki se zanimajo za kooperacijo in že deloma pripravljajo dogovore, so med drugimi «Tik» iz Kobarida, «Trenta» iz Bovca, «Kras» iz Neverk, «Kovinoplastika» iz Loža ter «Eta» iz Cerknega. Precejšnje zanimanje za kooperacijo vlada tudi v hrvatski Istri, kjer se za sodelovanje že dogovarjajo kovinsko podjetje «Labinka» iz Labina, «Uljanik» iz Pulja ter «Kamen» iz Pazina, kjer bi radi s stroji modernizirali proizvodnjo marmornih blokov in plošč. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii iiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiii PO NADIŠKI DOLIMI Ena cesia asiani« m druga ne Prestižni ali politični razlogi ? ■ Cesta ob desnem bregu reke bi imela vse pogoje za razvoj turizma, če bi bila urejena - Črni vrh je skoraj od sveta odrezana vas, čeprav vodi do tja že kakih deset let skromna cesta - Tudi iz te vasi odhajajo ljudje v svet za kruhom NOVEMBER, 1965 — Lep sončen dan je in zato smo ga izkoristili, da nadaljujemo z našimi anketami po Beneški Sloveniji. Zrak je topel in podeželje se nam predstavlja otožno, ker odpada z drevja porumenelo listje in izginja zelenje. Naše izhodišče je Čedad in kaj kmalu smo prispeli v Laze, prijazno vasico podboneške občine, ki jo v polkrogu obdajajo griči in nizke gore. Nadaljevali smo pot ob desnem bregu Nadiže. Na nekem mestu je most: preidemo na levi breg reke in kaj kmalu smo potem zopet na desnem. Na. severovzhodu ugledano Ro-nac, nekdanji sedež občine, ki se zdi kakor vkovan v hrib. Sestavlja ga štirinajst zaselkov, ki so vgnezdeni na sredi pobočja. Bolj zahodno od Ronca je Mer-sin, ki ga tudi tvori več zaselkov in leži visoko v hribih, ki sestavljajo pobočje Matajurja. Ob vznožju, na vzhodni strani, oziroma na levem bregu Nadiže, nam pade v oči asfaltirana cesta, ki vodi iz Štupce v Kobarid. Nekdo nas je vprašal, če je cesta iz- boljšana in asfaltirana iz prestižnih ali političnih razlogov. Cesta ob desnem bregu Nadiže pa ni asfaltirana in je ponekod tudi zelo slaba. Ta cesta, ki je zanemarjena, pa bi prav gotovo mnogo pridobila, predvsem iz turističnega vidika, če bi jo ne samo uredili, ampak tudi asfaltirali. Če bi bila cesta na desnem bregu enako dobro urejena kot je na levem, bi se lahko reklo, da je kroženje po Nadiški dolini zares udobno in idealno. Podbonesec kaže svoje vdano obličje. Nedaleč stran je Podvršič in tam se začenja vzpenjati navzgor cesta, ki je izredno slaba in na nekaterih krajih celo nevarna. Ko smo se dvigali, smo občudovali Matajur, ki se je kopal v dopoldanskem soncu in nam je bil (Nadaljevanje na 2. strani) Na sliki vidimo vas Kat, ki spada pod Podbonesec. Leži visoko v hribih in cesta, ki vodi tod mimo v Črni vrh, deli vasico v dva zaselka. Tudi tukaj dobro poznajo emigracijo: skoraj polovico ljudi je v inozemstvu, ker ni dela na domačih tleh. Koroški Slovenci pri vladi SR Slovenije Na povabilo predsednika vlade socialistične republike Slovenije Janka Smoleta je petčlanska delegacija Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Slovencev uradno obiskala Slovenijo. To je izredno pomemben dogodek, ker gre za prvi oticielni obisK predstavnikov osrednjih narodnih organizacij koroških Slovencev ne glede na njihovo politično in svetovnonazorno usmerjenost v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Zato ta obisk, brez dvoma pomeni mejnik v skupnem prizadevanju Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Slovencev za pravice slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Čas, ko so v manjšinah gledali le element spotike in nevarnosti v odnosih med prizadetimi državami in ko so bile manjšine čestokrat le predmet trenutne koristi in barantanja, je minul. Danes vsebolj prihaja do splošne veljave miselnost, da je manjšina samostojen subjekt svojih teženj in da predstavlja važnega činitelja v mednarodnih odnosih ter prirodno vez med domovinsko državo, v kateri živi, in državo, v kateri živi matični narod. To načelo je bilo ponovno poudarjeno konkretno za slovensko manjšino tudi ob različnih stikih med Avstrijo in Jugoslavijo in bila tako koroškim Slovencem priznana in naložena vloga posredovanja in zbližanja ter utrjevanja dobrososedskih odnosov med avstrijskim in slovenskim ljudstvom, pa tudi med sosednima državama. iz prve strani I tako blizu, da se nam je zdelo kot da bi nam hotel podati roko in zaželeti dobrodošlico. Predno smo prišli v Erbeč, smo srečali prve žene, ki so nesle na ramenih zvrhane koše; bile so shirane in utrujene in iz njihovih oči se je bralo trpljenje. Te žene ne preklinjajo nad svojo usodo, le vprašujejo se, zakaj so primorane na tako trdo in nečloveško življenje. Vse tožijo, da imajo moža daleč, ker je bil primoran oditi od doma, kajti v domači vasi ni dela in tudi nihče se ne trudi, da bi jim ga preskrbel kje v okolici. Povzpenjamo se vedno težje, ker postaja cesta vedno bolj strma. Pred in za Zapotokom smo videli, da je še vedno viselo grozdje na vinskih trtah: slaba letina. Nad vasjo, na zahodni strani, stoji nova šola in iz njenega dvorišča se nudi krasna panorama, bi vsakdo nosil odlagat gnoj iz svojega hleva. Ko smo se ob sončnem zahodu vračali, smo zapustili glavno cesto in zavili na severu na drugo pot, ki nas je kar naenkrat pripeljala v Gorenjo vas, ki jo tvorijo dve skupinici hiš (vseh je trinajst): ena spodaj in druga zgoraj. Ta pot zamre kak meter za vasjo. Tudi tukaj se odpira krasna panorama, ki objema ves nadiški bazen. V gostilnici, ki je edina v vasi, smo popili čašo dobrega vina pa četudi je bila to « puglia » in zanjo plačali le 40 lir. Cena temu vinu se nam je zdela izredno nizka in to zaradi višine, v kateri se nahaja vas. Gospodinja nam je razložila, da ga morejo prodajati tako poceni zato, ker kupijo sami grozdje v Pu-gli (Južna Italija) in potem napravijo iz njega doma vino. Povsod, kjer smo se ustavili, kih dohodkov; 3. nepojmljivo visoki davki in zato neznosni, posebno za najrevnejše; 4. kriza v živinorejskem in gozdarskem sektorju; 5. težave zaradi oddaljenosti šol in še teh je malo na razpolago; 6. pomanjkanje pouka v materinem jeziku; 7. izboljšati cestno mrežo. To so problemi, zaradi katerih Črnovršani dostikrat ne morejo spati in ki bi morali vzbujati pozornost v oblasteh vseh stopenj, katerim pritiče naloga, da intervenirajo s konkretnimi uredbami in primernimi finančnimi sredstvi, da bi se ti problemi končno rešili. V drugem primeru bodo ti ljudje še bolj obubožali, še bolj obupali in še bolj ponižani in bodo v še večji meri odhajali v neznani svet z edino željo, da bi se preživeli. Skratka, gre za ustvaritev baze — posebno s strani deželnih or- ČRNI VRH, ki leži na pobočju gore Mije, katere greben je meja med Italijo in Jugoslavijo, je najvišje ležeča vas v Nadiški dolini. V polkrogu ga obdajajo visoke gore in na vzhodu je globoka soteska, na dnu katere je vas Štupca. Iz Črnega vrha se nudi krasen pogled na vse okoliške hribe: Matajur, Mijo in Ivanac. katere največja atrakcija je mogočni Matajur. Nekoliko dalje je Kal, druga vas, kjer dobro poznajo emigracijo. Bila je popolnoma od sveta odrezana vas, dokler niso pred kakimi desetimi leti zgradili cesto, ki vodi v dolino. Kal je prijazna vasica, ki ugaja, ker ima raztresene hiše po vsem pobočju in terasah. Končno smo le prispeli v Črni vrh. Tu so hiše nanizane na pobočju gore Mije, katere greben je meja me Italijo in Jugoslavijo. Da smo prišli tjakaj, smo morali napraviti obširen lok proti zapadli, ki ga na vzhodu prekinja en sam visok hrib. Ko smo se ogledovali okrog sebe, se nam je zdelo, da se nahajamo v Dantejevem peklu. Nekdaj, pred kakimi osmimi ali devetimi leti, je bilo treba iti v Črni vrh peš in vse je bilo treba prinesti in odnesti na hrbtu in samo najtežja bremena so prevažali po žičnici, ki so jo zgradili teta 1946. Male črnovrške hišice so zelo karakteristične zaradi zunanjih lesenih ali kamenitih stopnic, ki se polževo vijejo v gornje nadstropje hiše, kjer je « solar » in « čašt ». Je pa tudi nekaj novih hiš, sad krvavo prisluženih prihrankov v inovemstvu. Skoraj polovico ljudi iz črnega vrha je odšlo po svetu za koščkom vsakdanjega kruha: to je drama prav vseh gorskih vasi Beneške Slovenije. Kljub vsemu pa izgleda Črni vrh še kar dobro. Seveda ni lepo videti ob straneh ceste, ki deli vas na dvoje, visoke kupe hlevskega gnoja, ki ne samo smrdi, ampak se tudi odceja na cesto. To nevšečnost bi prav lahko odpravili, če bi se vsi kmetje-živinorejci združili v zadrugo in bi skupno določili in uredili prostor, kamor smo vedno koga vprašali o vsakdanjem življenju v teh hribovskih vasicah in skoraj vsak nam je vedno dal enak odgovor. Odgovori so bili približno takile: 1. Manjka delo in dobra volja, da bi ga nam preskrbeli na domačih tleh in tako zaustavili emigracijo; 2. splošna disažija zaradi preniz- ganov — za učinkovito ekonomsko in socialno obnovo, znanilko boljšega in srečnejšega življenja in istočasno za zagotovitev jamstva in obrambe narodnih, jezikovnih in kulturnih pravic vsem slovensko govorečim ljudem videmske pokrajine. v. t. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIISIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Iz Kanalske doline RAJBELJ Hud potres V soboto 13. t.m. so ljudje v o-kolici Rajblja prestali dosti strahu zaradi potresa. Več kot kakšna hiša je tudi razpokala, v rudniku pa so se trgali plazovi. Na srečo ni bilo v rovu nobenega rudarja, ker ob sobotah zaradi skrčenega delovnega urnika ne delajo in zato ni bilo človeških žrtev. Odstranjevanje materiala iz rudniških rovov je trajalo več dni. TRBIŽ Župan in podžupan pri deželnih oblasteh Pretekli teden sta se podala v Trst in Videm župan Lindaver in podžupan Rosenwirth, da sta razložila regionalnim oblastem pereče probleme Kanalske doline. V Trstu je občinska zastopnika sprejel podpredsednik deželnega odbora prof. Dulci. Župan je v prvi vrsti poudaril, da bi se moralo poskrbeti za turistično opremo Kanalske doline, kot na primer za smučarsko skakalnico, za izboljšanje smučišč na Prešniku, za gradnjo panoramične ceste proti Belo-peškim jezerom in za razširjenje državne ceste št. 13, ki bo postala, kot znano, super cesta, da bo zmogla ves promet z Avstrijo. Podžupan Rosenwirth pa je s svoje strani razložil perspektive turističnega izkoriščanja Rabeljskega jezera, ki je sedaj zapuščeno in po katerem je prepovedano veslanje. Prof. Dulci je obljubil vso svojo pomoč in tudi potrdil vest, da se bo v kratkem vršil v Trbižu mednarodni shod, na katerem bodo obravnavali ceste in prehode Furlanije-Ju-lijske Benečije, ki so evropskega pomena. V Vidmu je župana in podžupana sprejel v vladni palači podtajnik za zunanje zadeve poslanec Ceccherini, kateremu sta tudi razložila probleme, ki zaskrbljajo Trbiž. Trgovine odprte tudi ob nedeljah Župan je dal dovoljenje, da bodo trgovine v Trbižu odprte tudi ob nedeljah in sicer od 8,30 do 12,30 in od 14,30 do 19,30 ure. Predvidevajo namreč, da bo prišlo v Trbiž pred božičnimi prazniki dosti kupcev iz sosednje Slovenije in Koroške. NABOR JET Končno imajo v Naborjetu le popravljene mostove čez Belo, ki jih je močno poškodovalo neurje. Zgradil jih je sosedski konzorcij (Consorzio vicinale). Delo konstrukcije ni bilo lahko, kajti konzorcij je i-mel na razpolago malo sredstev, stroški pa so bili večji kot so bili predvideni, ker je voda razjedla tudi obrežje in so morali zgraditi sedaj daljše mostove kot so bili prej. TAVORJANA Po 50. letih spet na domačih tleh Pred nedavnim se je povrnil na domača tla iz Argentine 77 letni Celeste Bodigoj, ki je odšel s trebuhom za kruhom še več kot pred 50. leti. V vasi se ga malokateri spominja, saj je odšel od doma kot mlad « puob » in ni nikoli prišel domov vsa ta dolga leta. V tujini je imel kar srečo, do katere je seveda prišel s pridnimi rokami in vztrajno voljo. Iz navadnega zidarskega delavca je postal delodajalec - imprezar. Bodigoj bo sedaj ostal pri svojih sorodnikih le nekaj časa, ker se bo spet vrnil v svojo novo domovino v krog svoje družine. Želimo mu, da bi se ves čas svojega bivanja v Tavorjani dobro počutil in da bi se še kdaj vrnil na domača tla. Občinski tajnik potrjen Zadnjič smo poročali, da je občinski svet zagrozil z ostavko, če bi premestili sedanjega občinskega tajnika, danes pa sporočamo, da je bila njihova prošnja uslišana, le da bo tajnik opravljal tajniške posle tudi v občini Srednje. Popil bencin namesto vode Petinštiridesetletni Gio Batta Cudiccio se je ponoči zbudil in ker je bil žejen je zagrabil za prvo steklenico, ki mu je prišla pod roke. Ta naglica pa je bila zanj usodna, kajti v steklenici ni bila voda, kakor je mislil, ampak bencin. Kmalu je začel kazati znake zastruplje-nja in zato so ga morali prepeljati v čedadsko bolnico, kjer so ga sprejeli s prognozo 10 dni. Koliko je volivcev Iz pregleda volilnih list je razvidno, da je v tavorjanski občini 2055 volivcev in sicer 1074 žensk in 981 moških, ki so razdeljeni v štiri volilne sekcije. ČEDAD Obvezna prijava vina Vinogradniki in tudi ustanove, ki predelujejo svoje ali kupljeno grozdje v vino, kakor tudi vsi vinogradniki, trgovci in industrijci, ki so kupili grozdje, morajo do 10. decembra prijaviti proizvodnjo troša-rinskemu uradu. V prijavi je treba na posebnem obrazcu in v treh izvodih navesti potrebne podatke. Obrazci se dobijo na trošarinskem uradu. Kdor ne bi napravil prijave v določenem roku, bo moral plačati kazen v meri, ki jo predvideva zakon. Volilni seznami Volilna komisija je ob priliki pregleda volilnih seznamov izbrisala 45 volivcev in 49 volivk. Potemtakem šteje sedaj Čedad 7.733 volivcev (3756 moških in 3.977 žensk). Prepovjedano kopanje pjeska « Magistrato alle Acque » iz Benetk je s posebnim odlokom pre-povjedu kopanje pjeska iz Nadiže an tuo od Mosta pri Sv. Kvirinu do Orsarje pri Premariaccu. Ta ukaz je bil potrjeban zatuò, zaki so kon-statiral, da se nimar buj niža rečna struga an so zatuò brjegovi razjedeni. Kaduor bi teu za svoj nuc useedno kopati pjesak, bo muoru nardit na « Magistrato alle Acque» posebno prošnjo an ta bo pregledu vsako posebej an bo potlè dau prosilcem dovoljenje za kopanje pjeska. Te prošnje bojo muorle bit po-šjane potom « Genio Civile » iz Vidma. PODBONESEC Jamarji na Matajurju Pretekli teden so šli nekateri če-dadski jamarji na Matajur, da so se spustili v kraško jamo, ki se nahaja na Matajurju, na pobočju nad Mersinom. Za to jamo so vedeli domačini že več kot sto let, kar priča letnica 1852, ki je napisana ob vhodu. Jamarji so ostali v podzemlju kakih deset ur in so odkrili, da se jama nadaljuje v notranjost gore. Do sedaj so šli notri le kakih 50 metrov globoko. Matajur bo torej postal atrakcijska točka ne le za smučarje in poletne turiste, ampak tudi za ljubitelje podzemeljskega sveta. IZ TERSKE DOLINE Umrla istega dne dva emigranta iz Sedigle Vso Tersko in Krnahtsko dolino je zelo prizadela žalostna novica, da sta umrla v Nemčiji istega dne kar dva emigranta iz Sedigle: 59 letni Fiorello Pividori in 27 letni Dominik Treppo. Pividori, ki je oče treh otrok, je bil zaposlen v Stutgartu v nekem kamnolomu in tam ga je do smrti ranil nek Žerjal (gru), Treppo pa je delal v neki opekarni in ga je istega dne do smrti stisnil nek jermen, ki se je nenadoma odpel pri nekem stroju. Konzularne oblasti so takoj poskrbele, da so posmrtne ostanke obeh nesrečnih delavcev prepeljali na domače pokopališče. Pogreba se je udeležila prav vsa vas, saj sta bila oba poštena in priljubljena moža in ju ne bodo nikdar pozabili. Treba se je zganiti Še sedaj, čeprav je poteklo že precej časa, kar je divjala huda ura po naših krajih, se nihče ne zgane, da bi popravil škodo. V Terski dolini je odneslo kar 20 metrov ceste. Namesto da bi škodo takoj popravili, so postavili na kraj nevarnosti samo belo -rdečo štango-Tudi vodovodne cevi, ki dovajajo vodo Centi in Magnanu so na ve-čih krajih odkrite in bodo prav gotovo zamrznile ob prvem mrazu. Zakaj se ne bi poskrbelo za izvedbo teh del, predno bo nastala večja škoda? F O J D A Umrl je v zaporu Zvedeli smo žalostno novico, da je umrl v zaporih v Trentu 35 letni Vincenc Sgiarovello. Mož je bil kaznovan letos maja meseca na 4 leta in osem mesecev zapora, ker je na lovu v vinjenem stanju streljal na svojega vaščana Silvana Ca-merina. Streljal je dvakrat, a ga ni zadel noben strel, vendar ga je sodišče pripoznalo za krivega io ga obsodilo zaradi namernega U-boja (tentato omicidio). Sgiarovello je bolehal za silikozo, katero si je nabral v Belgiji, kjer je več let delal kot rudar. PRAPOTNO - Čeravno je vino še vedno skoraj mošt, so v Prapot-nem že določili datum praznika vi' na, ki bo prvo nedeljo v mesecu juliju prihodnjega leta. Sestavili so tudi poseben odbor, ki bo skrbel, da bo praznik dobro izpadel. AHTEN - Na zadnjem zasedanju je občinski svet obnovil za drugi*1 pet let (od I. januarja 1966 do 31-decembra 1970) apaltno pogodbe za izterjevanje trošarinskega davka (imposte di consumo). Imenovali so tudi komisijo za disciplin0 trgovine ter zaprosili gozdarski i0' špektorat za prispevek, da bodo pogozdili nekatere goličave. VIDEM - V Vidmu se je ustavil, ko se je vračal iz Rima, zagrebški nadškof kardinal Franjo Šeper. Pre' daval je v dvorani Brosadola o sodobnem človeku in njegovem odnosu do skrivnosti vere. Dvorana \e bila nabito polna poslušalcev. Ob povratku si je kardinal ogledal tudi Oglej in Gradež. SV. LENART - Petinpetdesetletni Virginio Oualizza si je zlomil levo roko, ko je zaradi mastnega madeža padel na cesti, ki vodi proti domu. Ozdravil bo v enem mesecu. Tudi Callisto Bledič je padel in se udaril tako močno v glavo, da ga morali takoj prepeljati v bo*' nico. STOLBICA - Za izpopolnitev n°' ve šole bo občina potrošila tri mi' lijone lir. Načrt za gradnjo te šo[e je izdelal inž. Vittorio Orlando iZ Tolmeča. TAVORJANA - Enoletni Giovano* Caporale iz Montine je padel P° stopnicah in si pretolkel čelo. C*z' dravil bo v desetih dneh. SOVODNJE - Desno nogo si )f zlomila pri delu 53 letna JuHja Gošnjak. Vi čedadski bolnici so J° sprejeli s prognozo 30 dni. C RUBRIKA m EMIGRAMI^ J Koliko Italijanov je v inozemstvu Kase narodne pripovedke tfueti Jiiizutn ivi « To V ii i> » (Pravljica v nadiškem dialektu) Na žalost se je število italijanskih delavcev, ki delajo v inozemstvu, letos precej povečalo. Računajo, da je danes v inozemstvu okoli 6 milijonov Italijanov: tri milijone delavcev in približno enako število njihovih družinskih članov, od katerih dva milijona in pol v Evropi; ta številka predstavlja eno o-smino celotnega italijanskega prebivalstva. V resnici ima vsaka deseta italijanska družina kakega svojca v inozemstvu in vsaka dvanajsta družina prejema stalno redne Pošiljke iz inozemstva. To so podatki, ki smo jih povzeli iz neke uradne publikacije zunanjega ministrstva. V zadnjih letih je bilo iz Italije takole izseljevanje: leta 1960 se jo izselilo 383.908 delavcev: 1961 leta 387.123; leta 1962 se je izselilo 363.216 delavcev; leta 1963 pa se jih je izselilo 277.611. Podatki 2adnjih dveh let še niso znani, vendar se sklepa, da se je število emigrantov povečalo, posebno če upoštevamo, da se jih je izselilo iz južnih pokrajin kar 322 tisoč. 2e leta 1963 se je izselilo iz Pulje 54.725 delavcev, iz Campanje 50.734, iz Calabrije 30.158, iz Sicilije pa 28.692. Uradne pošiljke denarja, ki so ga Poslali domov emigranti, so znašale 1964 leta 343 milijard 414 milijonov in 656 tisoč lir. Te pa so bile gotovo večje in to pripoznajo tudi italijanske menjalnice, ker je Prišlo domov mnogo pošiljk tudi neuradnim potom. Tekom istega leta je italijanska vlada dodelila za pomoč v inozemstvu nekaj več kot dve milijardi lir; malenkost to-rej napram 343 milijardam in pol vredni valuti, ki so jo poslali v Italijo emigranti. NOVA ŽELEZNIŠKA PROGA IN PORABA DELOVNE SILE V Švici se nadaljujejo z vedno Večjim zanimanjem razgovori o iz-redno važnem železniškem načrtu, ki zadeva vzhodne Alpe. V načrtu je namreč gradnja predora, ki ga bodo odprli na najožji točki Alp in sicer na Splugi. Zaradi velikih koristi, ki jih bo Prinesla izvedba tega dela, se za načrt zanimata tudi južna Nemčija 'n Lombardija. Povezava treh držav bo dovoljevala, da bodo lahko vo-4ifi preko švicarskega teritorija “lago, ki bo prišlo iz južne Nemčije, ne da bi bilo potrebno iti pre- Po svetu Washington - od julija 1964 pa do julija 1965 je obiskalo ZDA 1.32 [bilijona tujih turistov. Za Kanadčani 'n Mehikanci, ki jih je bilo največ, so na tretjem mestu Angleži (135.000), četrti so Nemci (65.000), za njimi pa Francozi (37.000) in Italijani (33.000). TOKIO - Več kot 18.000 ljudi je demonstriralo proti ratifikaciji japonsko-ipžnokorejskega sporazuma o normalizaciji odnosov. Demonstranti so zahtevali odstop vlade in razpustitev parlamenta. MEHIKA - Prvič v zgodovini Mehike se je zgodilo, da je prišla ženska na vodilni položaj v najvišjem zakonodajnem organu države. Za predsednico niehiške skupščine je bila namreč za niesec november izvoljena Marta Ansale del Rosai. LONDON - Grškemu kralju Konsta-tinu je med njegovim zasebnim obi-siwoy»f- £*kv fy tltfihr «•* JUr- lr*h~rf~ t*X*f /tr*h t*J»»M ■»*+((* Dopo la visita del Capo del Governo Italiano in Jugoslavia lin messaggio all’on. Moro dell’Unione Culturale Economica Slovena Onorevole Aldo Moro Presidente del Consiglio dei Ministri - ROMA II Comitato Esecutivo della Slovenska kulturno gospodarska zveza (Unione Culturale Economica Slovena) ha, nella sua seduta del-I’ 11 corrente, attentamente esaminato i risultati del Suo viaggio in Jugoslavia. Il clima amichevole nel quale si è svolta la Sua visita, gli aperti colloqui avuti con i massimi dirigenti jugoslavi, il contenuto del comunicato comune, delle allocuzioni durante i brindisi e delle dichiarazioni fatte, ci riconfermano nella nostra convinzione che la Sua visita in Jugoslavia ha avuto buon successo. Salutiamo la riuscita di questa visita, poiché essa rappresenta un importante passo sulla strada del consolidamento della pacifica convivenza tra paesi con diversi sistemi sociali e contribuisce con ciò a rafforzare la collaborazione, la pacificazione nonché la causa della pace nel mondo. L'esame delle relazioni tra i due Stati confinanti, gli accordi conclusi e gli impegni reciproci di iniziare la trattazione di alcuni problemi con il desiderio di risolverli, confermano le tendenze di ambedue le parti a stabilire relazioni amichevoli in tutti i campi atte ad avvicinare vieppiù i popoli dei due Stati. Tale sviluppo delle relazioni tra i due Stati confinanti fa parte dei nostri desideri che si basano su una generale visione di pacificazione e collaborazione nonché sulla creazione di migliori condizioni per la definitiva soluzione di tutti i problemi concernenti la minoranza slovena in Italia. Appunto in relazione a ciò constatiamo anzitutto con soddisfazione che durante i colloqui è stata trattata anche la situazione di ambedue le minoranze e che nel comunicato comune è stato espresso l'auspicio che ulteriori progressi « vengano compiuti in questo campo, allo scopo di assicurare ai gruppi in questione un trattamento rispondente non solo alla lettera, ma anche allo spirito delle intese reciproche ». In merito a ciò ci sembra importantissima la Sua dichiarazione nella conferenza stampa in cui Ella dichiara di essere disposto a contribuire affinchè il Memorandum d’intesa di Londra venga applicato nella maggior misura possibile e che, visto che il Memorandum non è stato ratificato, bisogna assicurare l’esecuzione delle sue clausole con leggi speciali. Siamo dell’opinione che bisogna trattare la minoranza nazionale come un’unità indipendente dal luogo e dalla provincia in cui essa vive ed indipendentemente dagli speciali obblighi internazionali valevoli per le singole parti della minoranza. Perciò interpretiamo in questo senso il comunicato ufficiale comune. Ma se Ella, Signor Presidente, ha, nella Sua precedente dichiarazione menzionato soltanto la zona a cui si riferisce il Memorandum, siamo del parere che ciò sia stato fatto soltanto allo scopo di limitarlo formalmente a quelle zone che di esso sono oggetto, avendo però i suoi principi pieno vigore per la minoranza etnica ovunque essa viva. Quindi attendiamo che le leggi da Lei annunciate e unanimemente invocate dalla minoranza slovena, si riferiscano a tutto il territorio abitato dagli sloveni, cioè nella provincia di Trieste e in quelle di Gorizia e di Udine. Non possiamo infatti immaginare che gli sloveni tutti non possano godere uguali diritti, soprattutto perchè un trattamento discrimi- nato non sarebbe in armonia con il principio di eguaglianza dei cittadini; principio stabilito dalla Costituzione a cui Ella, Signor Presidente, si è giustamente richiamato proprio in occasione di questa visita e proprio in relazione alla nostra minoranza. Signor Presidente, l'Unione Culturale Economica Slovena esprime la propria profonda convinzione che gli auspici espressi nel comunicato e le Sue assicurazioni abbiano presto a realizzarsi in quei settori in cui vi sono problemi ancora da risolvere. La nostra Unione ha avuto l’occasione e l’onore di iIlustrarLe tali problemi nel proprio memoriale del 20 novembre 1964, problemi che corrispondono ai principi approvati nelle conclusioni delle riunioni comuni dei Direttivi dell’U-nione degli Italiani dell’Istria di Fiume e della nostra Unione svoltesi il 24 gennaio 1965 a Trieste ed il 20 giugno a Fiume, riunioni nelle quali sono stati trattati pro- blemi di carattere generale e problemi particolari della scuola. Dovendo ovviamente le leggi in favore della minoranza slovena soddisfare le sue attese, esprimiamo il giustificato desiderio che alla preparazione dei provvedimenti suddetti vengano chiamati i rappresentanti delle organizzazioni della minoranza. Le richieste della minoranza slovena in Italia corrispondono perfettamente alle nobili ed allo stesso tempo reali premesse fonda-mentali del comunicato comune sui Suoi colloqui belgradesi che Ella, Signor Presidente, ha voluto maggiormente sottolineare nelle Sue dichiarazioni, nelle Sue allocuzioni durante i brindisi e nel Suo elevato ed importante discorso di Zagabria. Perciò esprimiamo di nuovo a questo riguardo la nostra sincera adesione. Con ossequi. Il Comitato Esecutivo dell’Unione Culturale Economica Slovena Il Presidente: Boris Race li più antico documento in lingua slovena, vergato a mano a Cergneu, si trova nel Museo di Cividale DOCUMENTI STORICI Il manoscritto di Cergneu La parlata “ beneeiana „ ha preceduto quella friulana e italiana Ben volentieri torniamo ad occuparci del « manoscritto di Cergneu » che da sè fa testo storico. Certamente pochi di quelli che non stanno dietro alle questioni linguistiche sanno che nella Benecia, e precisamente a Cergneu, frazione di Nimis, fu trovato il più antico documento datato della lingua slovena, poiché, fatta eccezione dei celebri frammenti di Fri-singa, solo la « Confessio generalis » .......................................... imi............1IIIIIIIIII1I.Il..Hill........un.....Il...IIIIIIIIII.un.......Hlinili uni inni...........imi KOTE GLOTTOLOGICHE Intorno agli abitanti Torre9 del ISatisone e delVJudrio L’opinione, secondo la quale gli abitanti di Resia e di Uccea siano di origine russa, proviene dalla non conoscenza della lingua slovena. E’ ben vero che c’è una tradizione popolare in merito; ma, con la tradizione popolare bisogna andare cauti e vedere chiaro fin dove essa ha una base storica vera per staccarla dal leggendario e fantastico. Mentre lo studio glottologico, condotto con rigore di metodo scientifico, dà dei risultati incontrovertibili che negano la verità di una tale ipotetica tradizione. E’ dolo- roso constatarlo, ma anche il celebre slavista Baudoin da Courtenay, vi rimase ingannato. Infatti egli cercò di avvalorare questa tradizione con la scoperta della cosiddetta «armonia vocalica» esistente nel dialetto di Resia e che si riscontra solo nei popoli d’origine turanica. Si era allora all’inizio di uno studio sistematico dei dialetti della Slavia italiana. Franc Ramovš, deH’Università di Lubiana, che è oggi uno dei più autorevoli slavisti mondiali, e senz’altro il più competente dei dialetti sloveni, giunse a questa Un tempo si era più assidui attorno al focolare specie per tener « fila » durante l'inverno e raccontare vecchie fiabe al calore della brace. Qui sopra la padrona di casa sta facendo la polenta conclusione: « ... — l’armonia vocalica, la quale dovrebbe dimostrare l’ipotesi turanica di Resia, non è altro che il fenomeno che si verifica nell’intera composizione del vocalismo atono sloveno insieme a tendenze in via di sviluppo; fenomeno che troviamo all’inizio dello sviluppo della riduzione vocalica in tutti i dialetti sloveni ». Anche il prof. Tagliavini dell’Università di Padova ritiene che la cosiddetta armonia vocalica resiana non sia altro che un fenomeno di natura fone-tico-psicologica in dipendenza di elementi fonetici meno morfologizzati da quelli più morfologizzati. Pare che anche il de Courtenay si sia da ultimo ricreduto. Concludendo rimane pacifico che la intera Slavia italiana non è altro che la continuazione della Slovenia con caratteristiche fonetiche anche degli sloveni carinziani. Se le parlate sono un po’ differenti, ciò si deve attribuire al fatto che questi nostri sloveni, una volta staccati dalla madrepatria, hanno seguito un'evoluzione linguistica interna, indipendente. Tanto meno si può dire che la Valle dello Judrio rispecchi caratteristiche per cui si suppone che i suoi abitanti siano provenuti dalla Bosnia Erzegovina, come vorrebbe una tradizione. Per le affinità linguistiche, le parlate d’olire Cividale, sono una diretta continuazione degli sloveni d’oltre Isonzo. Lo dicono anche lo stesso de Courtenay ed il Ramovš. Se mai c’è l’opinione che gli Slavi del Torre siano di derivazione serbo-croata (ad es. il fenomeno del « čakavismo » e la formazione del futuro col verbo volere). Ma ciò spiega ancora il Ramovš dicendo che gli « Alpski Slovani », così si chiamano gli abitanti slavi insediatisi sulle Alpi, prima di essersi stabiliti nella zona che occupano oggi, fecero vita comune con gli slavi del Sud che allora abitavano sopra il Danubio al tempo delle migrazioni barbariche; oppure, in un periodo non ben precisato, giunsero fra gli sloveni-veneziani, diversi abitanti čakavi. Si sa, ad es., che Carlo Magno favorì la venuta entro il suo impero, di diverse famiglie slave delTIstria e della Dalmazia per lavorare i campi. Ad ogni modo per migliori schiarimenti si può consultare la seguente bibliografia: 1) I Baudoin de Courtenay: sull’appartenenza linguistica ed etnografica degli slavi del Friuli; 2) idem: Note glottologiche intorno alle lingue slave e questioni di fonetica ario-europea; 3) fr. Ramovš: Historična gramatica slovenskega Jezika-Dialekti-Ljubljana 1935; 4) idem: Ka-rateristika slovenskega narečija v Rezji (sta in « Časopis za SJK2 VII-1928); 5) C. Tagliavini, armonia vocalica (sta in « Enciclopedia Italiana -Ist. Treccani vol. IV, pag. 527); 6) S. Valent: Sul linguaggio slavo della Valle di Resia (sta in: Giornale di Udine 1868 - n. 293). di Lubiana, ed il manoscritto di Kla-genfurt, entrambi però senza data, risalgono a circa una cinquantina d’anni più addietro. Ma mentre l’ultiin0 documento dei summenzionati è scritto nel dialetto carniolino superiore ed il secondo in quello inferiore, questo, di Cergneu, e di cui si occupò l’Oblak, appartiene ad una zona allora meno conosciuta e non ancora molto studiata. Appartiene al dialetto sloveno parlato nella nostra Benecia e per di più fu scoperto nella zona stessa. Il documento che l’Oblak potè conoscere in Vienna fu già di proprietà del defunto avvocato Podrecca di Cividale, presso il quale, come dice 1° Strekelj, non dovette rimanere molto tempo, poiché il professor Baudoin da Courtenay ed il dottor Sedej, poterono trascriverlo in Rodda, presso il defunto abate Podrecca, il quale, a ricordo del Musoni fanciullo, ne parlò più di qualche volta. Ora il documento si trova depositato nel Museo di Cividale del Friuli. Esso va generalmente sotto il nome di « Anniversario latino - italiano - slavo del XV-XVI secolo ». La data più antica di esso porta Tanno 1497. Contiene un elenco di donazioni fatte dagli abitanti della zona, alla Confraternita di S. Maria di Cergneu. Il documento comprende 12 fogli di pergamena in ottavo. Originariamente constava di due parti distinte che p01 furono legate insieme. E’ interessante sapere, dice l’Oblak, che alla fine del secolo XV, in una terra del Friuli, abitata da Sloveni, era necessario tradurre, in quella lifl" gua, gli atti di donazione fatti in l3" tino. Ciò dimostra che in quel temp° la lingua friulana e tanto meno l'ita-,ana non erano ancora conosciute, 0 non tanto da poter essere capite quando venivano scritte. La parte più antica del manoscritto rispecchia una lingua unitaria, mentre le successive sembrano scritte da più persone, in quanto si notano frammentarietà e certe particolarità del dialetto croato del tipo óakavo. Tuttavia però il documento è redatto senz’altro nel dialetto sloveno-veneziano. Certi čakavismi che talora si tano, potrebbero confermare la tesi del Ramovš il quale dice che fra g*1 sloveni-veneziani giunsero in un periodo non bene precisato diversi abitanti čakavi. Secondo il Bertolla che scrisse, fra l’altro, la Pieve di Nimis, i p^ vani di Nimis, già dal sec. XIV e cioè dal 1300 provvedevano dei preti oriundi dall’Istria e dalla Dalmazia per gl’ abitanti della nostra regione. Varie sono le località che si accennano nel documento e molte di essè sono trascritte o nel dialetto origin3" rio o secondo la lingua friulana. In osso dunque leggiamo: Prosenik, Subd; Bresie, Nugarola (forse Nongruell31 perù di Cergneu), Vizont, Luseur3’ Carminis (Chialminis), Cornap, Taip3' na, Bergona, Carniza (Monteprato)’ Montana (Vallemontana) Skotar, C°f sa, Soscorusa. Secondo la Strekelj.’ per « Skotar » s’intendono gli abitant* fra le gole del Matajur e lo Stole, delti Kotari, nome che anticamente più usato. Per « Corsa, Iscorsa, Sosc3" rusa, variamente scritto secondo epoche diverse, si deve intendere no3 altro che Scuorsa (Monteaperta). Come si vede, il documento è ntol10 importante non tanto per la parte 1>3' guistica quanto per quella geografi^ perchè ci dimostra che da allora oggi il dialetto benečiano occupa, 3 meno in quella zona, la stessa supc(' fide di allora e non si è quindi r’ stretto per influsso del friulano. Infm' ti anche oggi località come Cergne..’ Monteprato, Monteaperta e Chialn»3lj segnano il confine linguistico con paesi prettamente friulani.