GOSTILNIČARSKI LIST
STROKOVNO OUkSHO „ZVEZE GOSTILNIČARSKIH ZADRUG" V MARIBORU
Uredništvo in uprava v palači Pokojninskega zavoda. — Oglasi se računajo v oglasnem delu Din 0.75 od m/m in stolpa, v tekstnem delu in na
zadnji strani pa Din 1.— od m/m in stolpa. — Člani gostilničarske »Zveze« dobivajo list brezplačno.
Štev. 1.	Maribor, dne 30. j ono ar j a 1030.	Leto Vlil.
Zapisnik
rednega letnega občnega zbora Zveze gostilničarskih zadrug v Maribora,
ki se je vršil
v sredo, dne 15. januarja 1930 ob 10. uri predpoldne v lovski dvorani hotela »Orel« v Maribora, Grajski trg 3.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo tajništva.
4.	Obračun za poslovno leto 1929.
5.	Določitev zveznega pravnika.
6.	Proračun za poslovno leto 1930.
7.	Volitve predsednika.
8.	Sprememba pravil.
9 Slučajnosti.
Navzoči:
a)	Načelstvo:
1.	Gospod Matija Holc, poslevodeči
zvezni podpredsednik, ki vodi zborovanje.
2.	» Herman Posti, zvezni od-
bornik, kot namestnik podpredsednika.
3.	» Ivan Kos, zvezni odb.
4.	»	Josip Serec, zvezni odb.
5.	»	Petar Trinko, zvezni odb.
6.	»	Franc Kučer, zvezni odb.
7.	»	Franc Poderžaj, pregledo-
valec računov.
8.	» Anton Komac, zvezni taj-
nik, ki fungira kot zapisnikar.
b)	Vabljeni gosti:
9.	Gospod Ignacij Založnik, zadružni instruktor.
10.	»	dr. Josip Pretnar, zbor-
nični tajnik v zastopstvu zbornice za TOI.
11-	»	Salvko Rajkovič, tajnik
Središnjega Saveza v Beogradu.
12.	»	Ciril Majcen,
13.	»	Fran Kavčič,
14.	»	inž. Uhlir kot zastopniki
pripravljalnega odbora za ustanovitev Gostilničarske pivovarne v Laškem.
15-	»	Josip Dolenc, v zastopstvu
»Mariborer Zeitung«.
16.	»	Vekoslav Špindler, v za-
stopstvu »Večernika«.
c)	Delegati včlanjenih zadrug :
1.	Murska Sobota:
17.	Gospod Geza Vezir, zadružni na-
čelnik.
18.	» Bac Ludvik, zadružni od-
bornik.
19.
20. 21.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
»	Benko Josip, zadružni od-
bornik.
»	Kuhar Štefan, gostiln.
»	Kuhar Janez, gostilničar.
»Kološa Miklavž, gostilničar.
»	Perš Janez, gostilničar.
»	Kučan Ludvik, gostiln.
»	Mikola Franc, gostiln.
»	Bohar Josip, gostilničar.
»	Vezer Karel, gostilničar.
»	Kerec Rudolf, gostilničar.
»	Zelko Josip, gostilničar.
»	Štefanec Franc, gostiln.
»	Zisko Štefan, gostilničar.
»	Domjan Ludvik, gostiln.
2.	Slov. Bistrica:
33. Gospod Auguštin Anton, zadružni podnačelnik.
» Žuraj Jakob, gostilničar. » Kac Franc, gostilničar. 36-	» Majcen Alojz, restavra-
ter. Pragersko.
37.	Gospod Bauman Josip, hotelir.
38.	» Pukl Ferdo, gostilničar.
89.	Gospod Jožef Matijaž, gostiln.
15.	Žalec:
3.	Celje:
39. Gospod Drago Bernardi, zadružni načelnik.
40.	»	Franc Petschuch, zadružni podnačelnik.
41.	»	Franc Rebeuschegg, ho-
		telir.
42.	»	Ivan Svetel, gostilničar.
43.	»	Anton Robek, zadr. odbornik.
	4.	. Maribor mesto:
44.	Gospod Aleksander Klesič, ka-	
		varnar.
45.	»	Franc Zemljič, zadružni načelnik.
46.	»	Andrej Oset, zadružni od-odbornik.
47.	»	Anton Emeršič, zadružni odbornik.
48.	»	Ivan Slavec, kavarnar.
49.	»	Ivan Honigmann, zadr. odbornik.
50.	»	Anton Lipovšek.
	5.	Maribor okolica:
51. Gospod Kučer Franc, gostilničar.		
52.	»	Franc Klemenšek, gostilničar.
53.	»	Josip Ketiš, gbstilničar.
54.	»	Alojz Senica, gostilničar.
55.	»	Peter Trinko, gostilničar.
56.	»	Josip Sarnitz, gostilničar.
57.	»	Anton Tončič, gostilničar.
58.	»	Josip Škof, gostilničar.
59.	»	Alojz Sel, gostilničar.
60.	»	Jakob Grašič, gostilničar.
61.	»	Franc Visočnik, gostiln.
62.	»	Miha Kovačič, gostilni-
		čar.
63.	»	Štefan Vaupotič, gostiln.
64.	»	Anton Kerenčič, gostiln.
65.	»	Srečko Robič, gostilničar.
66.	»	Josip Mule, gostilničar.
67.	»	Peter Zorko, gostilničar.
		6. Ptuj:
68. Gospod Franc Mahorič, zadružni		
69.		načelnik z gospo soprogo.
	»	Josip Berlič, gostilničar.
70.	»	Josip Damisch, gostiln.
7. Sv. LenartvSlov. goricah:		
71.	Gospod Franc Retzer, zadružni	
		načelnik.
		8. Prevalje:
72.	Gospod Rozman Alojz, zadružni	
		načelnik.
73.	»	Pšeničnik Josip, gostilničar.
74.	»	Voukan Franc, gostiln.
9.	Ormož:
75. Gospod Anton Golenko, zadružni načelnik.
10.	Šmarje pri Jelšah:
<6.	Gospod Habjan Ivan,	gostilničar.
77.	»	Gajšek Florjan, gostiln.
78.	»	Anton Narad,	gostilničar.
11.	Ljutomer:
79.	Gospod Julij Strasser, zadružni
načelnik.
80.	»	Herndl Ivan,	gostilničar.
12.	Šoštanj:
81- Gospod Matevž Ježovnik, zadružni načelnik.
90.	Gospod Ivan Kunst, gostilničar.
16.	Sv. Jurij:
91.	Gospod Alojzij Plausteiner, za-
družni načelnik.
92.	»	Miha	Zupanc, gostilničar.
93.	»	Josip	Stegenšek, tajnik.
17.	Dolnja Lendava:
94.	Gospod Lenarič Viktor, zadružni
načelnik.
95.	»	Karl	Pojbič, gostilničar.
18.	Braslovče:
96.	Gospod Rossner Viktor, zadružni
načelnik.
19.	Gor. Radgona:
97.	Gospod Domanjko Franc, gostiln.
Reasumirano :
1.	Načelstvo...................8
2.	Vabljeni gosti...............8
3. Zadružnih delegatov .... 81
skupno število navzočih 97
Na podlagi tako sestavljene pre-zenčne liste je poslevodeči zvezni podpredsednik g. Matija Holc ugotovil, da je občni zbor pravilno sklican, obveščena o tem tudi politična oblast in zadružni instruktor v smislu zveznih pravil. Od 23 včlanjenih zadrug je zastopanih 19 po številu, katere zastopa 81 navzočih zadružnih delegatov. Vsled te ugotovitve in ker se vrši občni zbor po enournem čakanju, so sklepi današnjih razprav pravomočno veljavni.
Pred prehodom na dnevni red pozdravi poslevodeči podpredsednik g. Holc vabljene goste in vse došle zadružne delegate, se zahvali za obilo udeležbo ter otvori zbor ob ^11. uri predpoldne in predlaga zboru sledečo pozdravno brzojavko:
Nj. Vel. Aleksandra I., kralju Jugoslavije
v Beogradu.
Delegati gostilničarskih zadrug, zbrani na zveznem občnem zboru v Mariboru, pošiljajo svojemu vladarju in njegovemu visokemu domu pozdrave z izrazi globoke udanosti.
Zvezni podpredsednik:
Matija Holc s. s.
Predlagani brzojav je zbor z velikanskim navdušenjem soglasno odobril.
V imenu Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani je pozdravil zbor zvezni predsednik g. Fran Kavčič in želel današnjemu zborovanju najlepše uspehe.
Zbornični tajnik g. dr. Josip Pretnar je pozdravil občni zbor v imenu Zbornice za TOI ter podal obširno poročilo o delovanju zbornice v prid gostilničarskemu stanu. Zbor je pozdravil tudi zadružni instruktor g. Ignacij Založnik in podal kratko poročilo o organizaciji.
Za pripravljalni odbor za ustanovitev gostilničarske pivovarne v Laškem je pozdravil zbor gospod Ciril Majcen, restavrator na Zidanem mostu.
K prvi točki.
13.	Slovenj gradeč:
82.	Gospod Eichholzer Josip, zadruž-
ni načelnik.
83.	»	Ludvik Sevšek, gostiln.
84.	»	Ferdo škof, gostilničar.
85.	»	Hans Schuller, gostiln.
86.	»	Anton Pernat, gostiln.
14.	Mozirje:
87.	Gospod Franc Goltnik, zadružni
načelnik.
Josip Brinovške, gostiln. !
Ker je bil zapisnik zadnjega občnega zbora objavljen dobesedno v »Gostilničarskem listu«, se na splošno zahtevo opusti običajno prečita-nje zadnjega zapisnika, ter se smatra istega za odobrenega.
K drugi točki.
Poslevodeči podpredsednik gospod Holc poda v kratkih obrisih načelnikovo poročilo, podrobnejše delovno poročilo zveze sledi v tajniškem poročilu.
K tretji točki.
V	smislu sklepa občnega zbora iz leta 1927. se je delovno poročilo tajništva podalo pismeno včlanjenim zadrugam in sicer 8 dni pred občnim zborom.
TAJNIŠKO POROČILO,
ki se je 'odposlalo zadrugam dne 7. t. m. se glasi sledeče:
V	minulem poslovnem letu 1929 je bilo v zvezi včlanjenih 23 zadrug, ki štejejo skupaj 2132 zadružnih članov in članic. Vložni zapisnik izkazuje 521 oprav, štev., ki imajo skupaj 1254 zaporednih štev., katere so zahtevale preko 2000 rešitev, in vsebujejo številne prošnje in predloge oblastim za zboljšanje položaja gostilničarskega stanu. V tem številu so zapopadeni tudi številni dopisi na včlanjene zadruge in na številne druge organizacije doma in v tujini.
Tekom leta so se vršile tri seje širšega in 8 sej ožjega odbora, na katerih se je razpravljalo o raznih zadevah, med katerimi je omeniti kot najvažnejše omejitev izdajanja dovoljenj za točenje vina lastnega pridelka samo za kraje, kjer je bilo vino pridelano, preprečitev zlorab pravic o prodaji alkoholnih pijač v na trgovski način zamašenih steklenicah, odprava društvenih gostiln po kon-zumih, glede nove uredbe o odpiralnem in zapiralnem času, zakonu o socijalnem zavarovanju, taksni in trošarinski zakon.
1.	Osebne intervencije.
V	ostalem sta zvezno načelstvo in tajništvo podvzela razne akcije z osebno intervencijo pri politični, davčni in finančni oblasti. S temi intervencijami je zveza dosegla, da se niso predpisale zvišane avtonomne doklade na vinske zaloge, ugotovljene 31. decembra 1928, preprečila se je nameravana uvedba oblastne točilne takse. Zasluga osebne intervencije načelstva je tudi pavšaliranje oblastne takse na igralne karte na najniž-
i jo pavšalno vsoto 25 Din na vsako ■ igro kart.
2.	Zbornice, deljene ali skupne.
Glede deljenih ali skupnih gospodarskih zbornic je zveza spremenila svoje prvotno stališče in osvojila sklep gostilničarskega kongresa, ki se je vršil v Beogradu dne 20. in 21. avgusta. Na tem kongresu se je namreč sklenilo, da gostilničarstvo vztraja na tem, naj se ustvarijo v sedanjih skupnih zbornicah posebni odseki za gostilničarsko obrt. V teh odsekih naj se da gostilničarstvu prilika popolne samostojne odločitve v gostilničarskih zadevah. V ostalem je bilo naše sodelovanje z zbornico za TOI v Ljubljani zelo živahno. Odzvali smo se na vsaki poziv in podali svoje strokovno mnenje.
3.	Gospodarske ankete in kongresi.
Zveza je bila zastopana po svojih predstavnikih tudi na raznih gospodarskih anketah in dveh gostilničarskih kongresih, ki sta se vršila ▼ Beogradu, ter se udeležila tudi vseh zadružnih občnih zborov.
4.	Tujski promet in obmejni pas.
Zelo intenzivno se je zveza udejstvovala tudi pri Tujsko-prometni zvezi in ob vsaki dani priliki skušala pospeševati tujski promet. Glede priključitve mesta Maribora k obmejnemu prometu, je zveza podala merodajnim činiteljem pritrdilno mnenje in zahtevala, naj se obmejnemu pasu priključijo tudi vse mariborske okoliške občine, ki mejijo in gravitirajo na mesto Maribor. Ta naša zahteva je z ozirom na pospeše-
vanje tujskega prometa povsem utemeljena. Dohodke, ki sta jih naše mesto in bližnja okolica zgubila z ozirom na spremenjene razmere, nastale po likvidaciji velikega županstva, oblastnega odbora, finančne direkcije in kontrole dohodkov, moramo skrbeti, da jih nadomestimo z drugimi. ,,	,
5.	Zvezni odvetnik.
Organizatorično je naša zveza kot taka sicer na višku, vendar pa se čuti potreba zveznega pravnika s pravico do odvetniške prakse. Tudi pri nekaterih včlanjenih zadrugah je neobhpdnp potrebno, da se poskrbi za namestitev zmožnih tajnikov, ki bodo v stanu točno in. pravočasno informirati zvezo o željah in potrebah članstva. Le na ta način in s pomočjo zveznega odvetnika bo zvezi dana možnost sestavljati uspehe obetajoče vloge na merodajna mesta.
Zvezni odvetnik bi ne bil le v prid zvezi, temveč tudi v eminentnem interesu vsakega posameznega zadružnega člana. Na tak način je organizirana Zveza gostilničarskih zadrug v Grazu, katera ima nastavljenega kot pravnega referenta gospoda dr. Uig-a- ki je obenem deželni poslanec. Zato vam tudi letos, kakor vsako leto in ob vsaki dani priliki priporočam, votirati kredit za zveznega pravnika s pravico do odvetniške prakse.
Kakor sem že v zadnjem »Gostilničarskem listu« pisal, bo iihel zvezni odvetnik mnogo posla. Poleg vseh, v mojem članku naštetih nerešenih vprašanjih bo imel zvež. odvetnik dovolj posla s posameznimi slučaji, ki se v /.vezni pisakni absdlutno ne morejo rešiti, ker so za nejurista pre-komplicirani.	,	, ■
Izdatek za zveznega pravnika se bo pridobil s štednjo pri drugih proračunskih: postavkah. Zaradi tega ne bo treba zvišati lanskoletne zvezne članarine, ki je znašala 60 Din za vsakega člana. In ker se člani ne bodo Obremenili ,z novimi dajatvami, sem uverjen, dia bOdete končno pristali na vsaj eholetni poskus z mojim predlogom in pooblastili načelstvo, da sme uporabiti iz proračuna 36.000, Din za honoriranje zveznega odvetnika, ki bo reševal vse pravne posle pri zvezi. Če bodete moj predlog osvojili, vam jamčim, da vam bom ; mogel podati na prihodnjem občnem zboru znatno uspešnejše poročilo, kakor sem jih podajal do sedaj.
6.	Točilnice na stoječe goste.
Z odpravo trgovskih točilnic na stoječe goste po trgovinah z mešanim blagom, špecerijah in branjarijah, ni gostilničarstvo mnogo pridobilo. Točenje vina v odprtih posodah po teh trgovinah se vrši dalje, kakor do sedaj* to je, da se dopušča tudi zavži-vanje vina neopravičeno v trgovskih prostorih. Te zlorabe in izigravanja zakonov s strani trgovcev, se godijo zaradi tega, ker je uspešna kontrola po varnostnih organih popolnoma onemogočena, prijave zasebnikov pa ne morejo nuditi zadostnih dokazov za uvedbo kazenskega postopanja proti kršiteljem zadevnih predpisov, ki urejujejo prodajo vina v na trgovski način zamašenih steklenicah za zavživanje izven trgovin.
Na podlagi številnih, na zvezo došlih pritožb s strani našega članstva v tem pogledu, smo podvzeli vse potrebne korake za odpravo teh nedostatke v. Vsa naša prizadevanja v tem oziru niso rodila zaželjenega uspeha, to je, da bi se bili nedostatki odpravili. Dosegli smo sicer, da so se poedini kaznovali za prijavljene prestopke, od česar nima gostilničarstvo prav nobenega haska. Zaradi tega je potrebno, da podvzamemo akcijo v drugi smeri. Potrebna je ukinitev naredbe ministrstva za notranje zadeve z dne 1. novembra 1928, I. br. 2371, s katero se dovoljuje trgovinam — poleg v čl. 45, točka c pravilnika o gostilnah navedenih finih vin — tudi prodaja navadnih pijač v zaprtih posodah, za zavživanje izven trgovskih prostorov. To se pa more doseči le z juristično dobro sestavljeno in utemeljeno vlogo, v kateri se morajo
dokazati zlorabe in izigravanja ministrske uredbe. Zato vam tudi ob tej priliki ponovno priporočam, da se vendarle odločite za zveznega odvetnika.
7. Točenje vina lastnega pridelka.
Kakšne korake je zveza podvzela za omejitev izdajanja dovoljenj za točenje vina lastnega pridelka, sem na vsaki seji širšega odbora zelo obširno poročal. Poročila so se vsakokrat objavljala tudi v »Gostilničarskem listu«. Zato ste vsi dodobra informirani o zveznih prizadevanjih v tem oziru. Zaradi tega bi bilo vsako obširnejše poročilo odveč. Tudi v tem pogledu nismo dosegli tekom leta prav nobenega uspeha, čemur je zopet krivo dejstvo, da nima /veza svojega pravnika, kateri bi prav gotovo v zelo kratkem Času dosegel to, kar nismo mogli doseči brez njega.
8. Društvene gostilne v konzumih.
Tudi o tej novi konkurenci sem opetovano poročal in s tem utemeljeval potrebo zveznega odvetnika. Posebno obširno poročilo v tej zadevi je objavljeap v listu št. 10 z dne 20. oktobra t. n
9. Gostilničarski in taksni zakon.
Vsem vam je znano, kakšne važnosti je gostilničarski in taksni zakon za gostilničarstvo, ki se ravnokar pripravljata. Mnenja sem, da, če bi imeli na razpolago pravnika odvetnika, bi se naši predlogi, ki bi bili povsem juristično stilizirani, bolj uvaževali, kakor pa sicer. Zato si dovoljujem tudi ob tej priliki priporočati zvdZnega odvetnika.
10. Informacijski oddelek pri zvezi.
Bilanca tega oddelka izkazuje letos lep saldo v dobro posameznikov, ki so se posluževali zveze v pogledu informacij in nasvetov. Tu so se sestavile številne vloge, pritožbe, rekurzi itd. za vsakega člana zveze popolnoma brezplačno. Ker pa manjka pri zvezi pravnik, je informacijski oddelek v pogledu pravnih vprašanj še nepopoln.	:	Ul
11. Trošarinski registri.
Za zopetno odpravo ravnokar uvedenih trošarinskih registrov na vino in pivo, ki so se uveljavili na deželi, v krajih izpod 2000 prebivalcev, le vsled napačne interpretacije tozadevnih zakonskih določb, je zveza podvzela vse potrebne korake, celo z osebno intervencijo v Beogradu, vendar pa brez vsakega uspeha.
12. Priredbe pridobnine za leto 1929.
Priredbe pridobnine in druge ocene dohodkov vedno razburjajo davkoplačevalce. Posebno skrb delajo našim Članom letošnji predpisi davkov, ki so znatno višji nego so bili prejšnje leto. Tudi v tem oziru je krivo pomanjkanje prijateljskega pravnega pouka in nasveta, ki bi ga moral dati zvzeni pravnik-odvetnik našim članom.
13. Trošarine proste založne kleti.
Zveza’-’jb podvzela skupno z vinarskim društvom potrebne korake za uvedbo trošarine prostih založnih kleti. Prošnjo smo utemeljili s tem, da je gostilničarstvu sploh onemogočena nabava večje količine vina radi previsoke državne trošarine in občinskih doklad, ki jih je treba takoj ob vkletenju plačati. Naša prošnja je imela uspeh. Ravno zadnji dan starega leta smo prejeli obvestilo s strani Središnjega Saveza v Beogradu, da je ministrstvo financ dovolilo gostilničarskim organizacijam ustanoviti zasebna trošarine prosta skladišča, v katera lahko vkletijo, oziroma hranijo vsi zadružni člani poljubne količine vina, ne da bi bilo potrebno takoj plačati trošarino, temveč šele po prenosu vina iz tega skladišča v točilno klet. Ta pridobitev je osobito za male gostilničarje velike vrednosti. Marsikomu bo na ta način omogočen nakup večje količine vinskega pridelka že ob trgatvi in ga vkletiti popolnoma trošarine prosto v zasebna zadružna skladišča, kjer bo nastavljen posebno dobro izkušen kletar.
Priporočljivo je, da se zadruge za ustanovitev takih skladišč zanimajo
in ublažijo vsaj na ta način današnji težki gospodarski položaj svojih članov.
14. Sklad za gostilničarsko šolo.
Sklad za gostilničarsko šolo, ki je last zveze in se upravlja pri politični oblasti, je narastel na 311.077.34 dinarjev ter bo po vplačilu prispevkov za leto 1929. s strani občin, dosegel približno vsoto 350.000 Din, kar bo zadostovalo, da se bodo šole vzdrževale z obrestmi.
15.	Ustanovitev gostilničarske pivo-
varne.
Na zadnji seji širšega odbora je zveza pozdravila misel o ustanovitvi gostilničarske pivovarne in pozvala vse svoje člane, naj ustanovitev lastne pivovarne podpirajo z vsemi svojimi močmi in denarnimi sredstvi.
16.	Finančni inspektorat v Maribor n.
Upoštevajoč prošnje vseh gospodarskih krogov, je ministrstvo financ ustanovilo v Mariboru poseben finančni inspektorat za področje davčnih uprav v Dolnji Lendavi, v Murski Soboti, v Ljutomeru, v Ormožu, v Ptuju, v Mariboru, v Prevaljah, v Slovenjgradcu, v Šoštanju, v Celju, v Konjicah, v Slovenski Bistrici, v Šmarju pri Jelšah in v Gornji Radgoni. V kompetenco finančnega inspektorata, kateri tvori sestavni del finančne direkcije v Ljubljani, spadajo predhodno samo posli glede neposrednih davkov. S tem je izpolnjena gospodarskim krogom iz mariborskega okrožja ponovno izražena želja, da se namesto ukinjenega finančnega okrajnega ravnateljstva ustanovi v Mariboru finančno oblastvo II. instance.
17.	Kontrole prosta žganjekuha.
Upoštevajoč došle pritožbe, je zveza pokrenila akcijo za odpravo kontrole proste žganjekuhe, ki omogoča zelo uspešno tihotapstvo žganja. Z ozirom na škodo, ki jo trpi država na prikrajšanih dohodkih iz državne trpšarine, ki je dokazana s statističnimi podatki* je zveza uverjena, da bo, s svojim predlogom uspela.
13. Udeležba zveze na zadružnih občnih zborih in reprezentacije.
iZveza je bila zastopana tudi na vseh onih zadružnih občnih zborih, kjer je bila vabljena. Niti nismo zamudili prilike predstavljati zvezo ob raznih reprezentativnih prilikah.
Neprestano smo bili pismeno, deloma tudi osebno v stikih z ostalimi gostilničarskimi organizacijami doma in v tujini ter delali na zboljšanju gospodarskega položaja naših članov.
V splošnem ni zveza zamudila prav nobene prilike, ne da bi bila delala v korist našemu stanu. To pričajo tudi ravnokar naštete zadeve.
19.	Maksimiranje občinskih doklad iti povrnitev razlike med staro — nižjo in novo — višjo občinsko doklado za zaloge vina, ugotovljene dne 31. decembra 1929.
Ob vsakokratnem zvišanju občinskih doklad na vino so se od tedaj ugotovljenih zalog pobirale razlike med prejšnjo staro — nižjo in novo — višjo občinsko doklado. V svrho ugotovitve te razlike po količini zalog vina pri gostilničarjih, se je vedno vršil popis v zalogi se nahajajočih količin vina.
Znano je, da so se občinske doklade na vino, počenši s 1. januarjem 1930 maksimirale in sicer smejo občine na sedežu banskih uprav, potem občine mesta Beograd, Osijek in Maribor pobirati občinsko doklado 'po i Din od vsakega litra vina, doklade ostalih občin pa ne smejo presegati 0.50 Din na vsak liter vina.
Z ozirom na to, da so se ob zvišanju občinskih doklad popisale vse zaloge vina in pobirale na te zaloge razlike med prejšnjo — nižjo in novo — višjo doklado, bi bilo tedaj pravično — in je tudi zakonito pravilno — da bi se tudi ob zvišanju občinskih doklad popisale vse zaloge vina in povrnila plačana razlika, nastala med staro — višjo in novo —-nižjo doklado.
Tak primer je nastopil s 1. januar-

Vložitev prijav za pridobimo.
Davčna uprava je izdala poziv za vložitev davčnih prijav glede dohodka od podjetij, obratov in samostojnih poklicev za priredbo pridobnine in prometnega davka za davčno leto 1930-
Vsa podjetja, obrati odnosno vse osebe, M se bavi j o s samostojnim poklicem in vse osebe, ki so zavezane pridobnini in prometnemu davku, morajo v času od 5. januarja do
5.	februarja t. 1. vložiti pri pristojni davčni upravi prijave o dohodku in prometu, ki so ga dosegle od teh poslov v poslovnem letu 1929.
Prijave je posebe vložiti za vsak objekt (obrt) kakor tudi za vsako vrsto posla. Prijave izpolni in vloži lastnik obrata ali podjetja odnosno oseba, na katere račun ss obrat vodi, v primeru zakupa zakupnik, za ne-doletne njihovi roditelji ali varuhL
Prijava naj se izpolni v vseh raz-predelkih po vrsti, kakor slede v obrazcu, kar najbolj jasno in detajli-rano.
Za enoletni dohodek se smatra kosmati dohodek po odbitku izdatkov, ki so potrebni za izvršitev podjetja, obrti ali poklica.
V interesu davčnih zavezancev samih je, da prilože prijavi potrebno’ dokaze, posebno početni in končni inventar, odnosno račun, bilance zgube in dobička, korespondenco in slično.
Eventualna pojasnila glede sestavitve omenjene prijave dobijo člani pri tuk. zadrugi.
GOSTILNIČARSKA OBRTNA ZADRUGA ZA MARIBORSKO OKOLICO V POBREŽJU.	,
jem 1930, ko so se za vse občine žvez-nega delokroga, izvzemši maribor-
sk.o mestno občino, kateri je dovjolje-
no pobirati 1 Din od vsakega litra vina, maksimirale občinske doklade na 0.50 Din. Ta omejitev občinskih doklad je predvidena v čl.: 14 zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o državni trošarini^ objavljen v »Uradnem listu« z dne 27. aprila t. L, št. 44/181 in v posebnem razpisu ministrstva financ z dne 3. decembra 1929, št. 109.680.
[z pritožb, došlih na zvezo pa posnemamo, da se mnoge občine na ravnokar popisana zakonska določila ne ozirajo in vnašajo v svoje proračune za koledarsko leto 1930. znatno višje doklada na vino. Zato je priporočljivo, da se prizadeti gostilničarji za občinske proračune zanimajo in vložijo na Kraljevsko bansko upravo v Ljubljani pravočasno pritožbe proti izglasovanim proračunom. Uverjen sem, da bo kraljeva banska uprava vložene pritožbe upoštevala in razveljavila občinske proračune, ki bi vsebovali višje doklade na vino, kakor prej ugotovljene. Priporočljivo je poslati prepis pritožbe tudi na naslov banske uprave.
Radi povrnitve razlike med staro — nižjo in novo — višjo doklado za zaloge vina, ugotovljene dne 31. decembra 1929, pa naj vsak gostilničar vloži prošnjo na občino in prosi za povrnitev ali za dobropis razlike, ki je nastala med staro višjo občinsko doklado na vino za leto 1929 in novo _ nižjo za leto 1930. Na pritožbo mora občina odgovoriti pismeno. V slučaju, da bi občina prošnjo zavrnila, naj dotični gostilničar vloži pritožbo na Kraljevo bansko upravo v Ljubljani. Ce bi se tudi pritožba zavrnila, naj se vloži tožba na Upravno sodišče v Celju.
Zadruga gostilničarjev in kavar-narjev v Mariboru je na podlagi nekega konkretnega slučaja že uvedla tako postopanje in se pričakuje končnoveljavne rešitve v doglednem času.
Pomniti je treba, da morajo tako prošnjo na občino, kakor tudi pritožbo na Kraljevsko bansko upravo in tožbo na Upravno sodišče vložiti prizadeti gostilničarji, ne pa zadrh-
ge, ki niso kot Take prizadete. Kol- i kovne pristojbine za vloge na občine in pritožbe na Kraljevsko bansko upravo znašajo 25 Din in za vsako prilogo 2 Din, medtem ko se tožbe na Upravno sodišče kolkujejo s 50 Din, priloge pa po 2 Din. Tožbi na Uprav-j)0 sodišče se naj priloži prepis tožbe same, potem prepis rešitve občine in odloka Kraljevske banske uprave, vsako v dveh izvodih, ki se kolkujejo kot priloge.
Ea sestavo prošenj na občine, pritožb na Kraljevsko bansko upravo in tožb na Upravno sodišče, je zvezna pisarna, vselej vsakomur radevolje in brezplačno na razpolago.
V zadevi povrnitve sličnih razlik, ; je izdalo Upravno sodišče v konkretnem slučaju gospoda Cirila M a j -c ena, restavraterja na Zidanem mostu, zelo važno razsodbo, ki jo objavljamo na drugem mestu dobesedno pod naslovom »Važna razsodba upravnega sodišča«.
20. »Gostilničarski list«.
Zadnja leta je vzbudil naš list veliko zanimanje ne le med gostilni-čarstvom, temveč tudi med trgovci, obrtniki in industrijci. Veliko število oglasov, ki obsegajo po 4 do 5 strani lista, decemberska izdaja ima celo 11 in pol strani oglasov, nam vzlic najnižji ceni oglasov nudi možnost, da z izkupičkom na oglasih krijemo stroške tiska, tako, da je list za vse člane zveze brezplačen. Zato toliko težje razumem nekatere člane, ki nam zastonj poslani list vračajo s pripombo, da ga ne sprejmejo, češ, da ne razumejo slovenskega jezika, v katerem je list pisan.
List je le radi tega zastonj, ker ni za urejevanje potreben poseben urednik. List urejujem in pišem sam, če bi pa hoteli list pisati v dveh jezikih, potem bi se moral nastaviti zato še poseben urednik za ostali del lista, I ki bi bil pisan v drugem, tujem jezi-j ku. To bi pa zvezo stalo precej več
| denarja, kar pa absolutno ni potreb-■ no, ker vsak neslovenski gostilničar I pozna prav gotovo toliko slovenskega jezika, kolikor mu je potrebno, d& razume vsako slovensko strokovno razpravo v našem listu.
Kakor pri vsakem podjetju, tako je treba tudi pri »Gostilničarskem listu« računati na neko zgubo. V tajniškem poročilu za leto 1927. šem vam poročal, da smo zgubili tedaj 7.664.90 Din s tem, da nam nekateri naročniki oglasov sploh niso plačali naročenih oglasov. Letos se opaža znatno zboljšanje v tem pogledu. Ne-iztirljivih računov za oglase je samo par in ne presegajo skupne vsote 1000 Din. Postali smo v tem pogledu zelo oprezni.
Svoječasno sem si mnogo prizadeval, da bi se bili za nabiranje oglasov za naš list potrudili zadružni tajniki, katerim bi bila zveza zato izplačala lepo provizijo.
Kakor rečeno, smo v stanu izdajati [ »Gostilničarski list« popolnoma brez-
plačno. Ce bi nam pa šli zadružni tajniki toliko na roko ter nabirali za naš list oglase m naročnike na list, bi pri izdajanju lista nekaj žili. Za ta zaslužek bi lahko znižali zvezno članarino, kar bi zopet prišlo v korist vsem zadrugarjem.
Kako je z zveznimi financami in kako se je obnesel »Gostilničarski list«, je razvidno iz letnega obračuna za poslovno leto 1929., ki vam bo predložen pod točko 4 dnevnega reda.
Svoje poročilo končam z iskreno željo, da bi se občni zbor zaključil z najlepšimi uspehi in v največji slogi, katera je našemu stanu najbolj potrebna.
Po kratki debati se je tajniško poročilo vzelo na znanje in odobrilo samostojno delovanje zadružnega načelstva in tajništva.
K četrti točki.
Zvezni tajnik g. Komac poda poročilo o blagajniškem poslovanju v minulem poslovnem letu, zvezni odbor pa predloži občnemu zboru sledeči
Obračun za poslovno leto 1929.
Dohodki.	A. Izkaz blagajniškega poslovanja.	Izdatki.
Tek. štev.	Predmet			Din	P	Tek. štev.	Predmet	Din	P
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11.	Saldo z dne 31. decembra 1928 . . . Za članarino včlanjenih zadrug . . . » prostovoljne prispevke včlanjenih z , razna volila		 . . . » oglase v «Gostilničarskem listu* . * dvige pri Poštni hranilnici v Ljubi „ dvige pri Posojilnici v Mariboru . „ posojila pri Zadrugi gostilničarjev v Mariboru .......... „ najemnino za oddano stanovanje . „ prehodna vplačila		 9 razno •••«»».•«•••••	adrug . . . ani . . . . • •*••• n kavarnarjev » • • « •, *		68 117.009 4.337 12.975 49.972 80.940 28.700 8.333 1.600 2 586 2.314	40 17 12 50 80	1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8.	Pisarna: 1.	Najemnina ......... Din 10.500’— 2.	Telefonske in brzojavne pristoj- bine 	  2.97278 3.	Pisarniške potrebščine	.	.	.	.	„	3.752 — 4.	Kurjava,	razsvetljava	in čiščenje	»	2.325 — 5.	Poštnina	in kolki		 2T42’—	21.691 44.682 46.700 110.903 41.320 5.000 32.935 2.586 3.015	78 30 94 50 50 97
							Gostilničarski list: 1. Tisk 			 Din 26.150*— 2* Odprema 			 1.332'— 3.	Poštnina . 			 „	1 671'50 4.	Provizija 			 „	15.528*50 Uradništvo: 1.	Redne plače	Din 35.700*— 2.	Nagrade in honorarji		 8.435*— 3.	Bolniško zavarovanje	.	...	n	688 30 4.	Pokojninsko zavarovanje	.	.	.	„	1.314 — 5.	Uslužbenski davek		 563'— Vloge v Poštno hranilnico v Ljubljani	 Vloge v Posojilnico v Mariboru		 Vrnjena posojila Zadrugi gostiln, in kavarnarjev v Mariboru . 		 Potni stroški in dijete		 Prehodna izplačila	 Saido 				
		Skupaj . . .		308 835	99		Skupaj . . .	308.835	99
	l i						1		
Aktiva.				B. Izk z premoženja.				Pasiva.	
1.	Gotovina dne 31. decembra 1929:					1.	Upniki:		
	1. V blagajni . . 						: “ i		1. Zvezna tiskarna v Celju . . . Din 10.203*—		
	2. V Poštni hranilnici			» .	474 88	3.490	85		2. Zadruga gostilničarjev in kavar-		
							narjeviv* Mariboru .....	„	4 253'—	14.456	—
2.	Dolžniki:					2.	Uslužbenski davek 		132	—
	Naročniki oglasov				15.064	50	3.	Bolniško zavarovanje za november in dec. 1929 . .	304	80
	Včlanjene zadruge:						Saldo		31.945	55
	1. Dol. Lendava		 ,	Din	1.260’—						
		y>	100 —						
	3. Kozje 			»	1.800 —						
	4. Ljutomer		»	300 —						
	5. Murska Sobota		19	5.600’—						
	6 Prevalje ...	.	.		2 275 —				'v		
	7. Rog. Slatina			300’—				\		
	8. Sv. Jurij ob j. ž			960*—						
	9. Šoštanj . 			»	780’—						
	10. Vojnik		**	2 600’—	15.975	—		N.		
3.	inventar:								
	1. Pisarniška oprema po odbitku						N.		
		Din	8.200’—						
	2. 160 šolskih knjig po Din 25'—		4.000’—	12 200	—				
4.	Predplačila za pokojninsko zavarovanje .		• •	108	—				
		Skupaj . . .		46.838	35		Skupaj . . .	46.838	35
	1			I I				|	
V MARIBORU, dne 31. decembra 1929.
Preglednika računov:	Zvezni podpredsednik:	Zvezni odbornik:	Zvezni tajnik:
Franc Korže s. r„ Franc Poderžaj s. r.	Matija Holc s. r.	Herman Posti s. r.	Anton Komac s. r.
Računski preglednik g. Franc Po-deržaj poda poročilo r pregledanih
račun’1’ in ugotase uJemaJ° .... vknjižbe v blagajniški knjigi s predloženimi računi, ter da je blagajniško poslovanje v najlepšem redu. Zato predlaga zboru, naj podeli zveznemu odboru odvezo. Predlog g. Poderžaja občni zbor osvoji in soglasno odobri predloženi obračun.
K peti in šesti točki.
Soglasno se sklene obravnavati peto in šesto točko dnevnega reda skup-
no kot eno točko.
O predlogu zveznega ožjega odbora glede določitve zveznega pravnika, se je razvila 2 in pol ure trajajoča, mestoma tudi burna debata. Končno sta bila zboru stavljena dva predloga in sicer je gospod Andrej Oset predlagal, naj se nastavi pri zvezi pravnik, povdarjajoč, da je Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev J v Mariboru sklenila na svojem občnem zboru, ki se je vršil 13. t. m., da je pripravljena prispevati poleg letne članarine 60 Din od vsakega svo-
jih članov, še mesečno pavšalno vsoto po 500 Din, če se pri zvezi določi zveznega pravnika. Vse ostale zadruge pa naj bi plačale namesto 60 dinarjev letno od vsakega člana, samo 55 Din. Gospod Rebeuschegg pa je stavil predlog, naj se iz predloženega proračuna črta postavka 36.000 dinarjev, namenjena za odvetniški honorar in zniža temu primerno tudi prispevek zadrug, ki je v proračunu postavljen na 60 Din letno od vsakega zadružnega člana.
Za predlog gospoda Oseta je glaso-
valo 34 navzočih delegatov, medtem ko je 40 zborovalcev osvojilo predlog gospoda Rebeuschegga. Ker je za predlog g. Rebeuschegga glasovala absolutna večina navzočih, je bil predloženi proračun popravljen tako, da se črta postavka 36.000 Din za odvetniški honorar in določi sorazmerno temu črtanju zvezna članarina na 45 Din letno od vsakega zadružnega člana. Vsled tega se tudi mesto zveznega pravnika ne sistemizira.
Tako popravljeni proračun se glasi sledeče:
Dohodki.
Proračun za poslovno leto 1930
Iždatki.
Tek. štev.	Predmet	Din	P	štev! |	Predmet		Din	P
1.	Preostala gotovina glasom obračuna z dne 31. de-			1 i 1.	Pisarna:		
	cembra 1929 		3.490	85		1. Najemnina	Dm 6 000		
2.	Zaostalo plačilo oglasov iz leta 1929			15.064	50		2. Telefon	 „	2.500		
3.	Zaostalo plačilo Zvezne članarine iz leta 1929	. .	15.975	—		3. Pisarniške potrebščine	 „	5 000		
4.	Naročnina oglasov v letu 1930 po odbitku provizije	30.000	—		4. Poštnina in kolki	 „	3.000		
5.	Proračunjena Zvezna članarina za 2132 članov a 45 Din	95.940	—		5. Razsvetljava, kurjava in čiščenje	„	2.000		
	\				6. Knjige in časopisi		 1.000	19.500	—
	\			2.	Gostilničarski list:		
	\				1. Tisk	Din 30 000		
	\				2. Odprema	 „	1.000		
	\				3. Poštnina	 „	1,500		
	\				4. Davek na oglase	 „	2 000	34.500	—
	\			3.	Plače in nagrade:		
	\				1. Tajništvo 	 „	30.000		
					2. Pomožno uradništvo	 „	4.800		
	\				3. Novoletna nagrada uradništvu .	„	3.000	37.800	
	\			4.	Potni stroški in dijete		25.000	:
	\			5.	Nabava novega pisalnega stroja		7.200	—
	\			6.	Prispevek Središnjemu Savezu v Beogradu ....	6.000	—
	\			7.	Za poravnavo pasive iz leta 1929 		14.892	80
				8.	Za nepredvidene izdatke	 ...	15.577	55
I	Skupaj . . .	160.470	35		Skupaj . . .	160.470	35
	■ v	j					

' \ '
Zvezni podpredsednik:
Matija' Holc s. r.
V MARIBORU, dne 15. januarja 1930.
i1
Zvezni tajnik :
Anton Komac s. r.
Proračun je skrajno omejen; vzlic temu pa upamo, da bomo mogli s predvidenimi dohodki izhajati. Zagotavljamo, da bomo štedili do skrajnosti.	-	'
Zveza je s svojim intenzivnim delom v preteklih letih dokazala toliko uspehov, da je prekosila mnogo drugih večjih in starejših' organizacij, ki so imele na razpolago mnogo več fi-nancijelnih sredstev. Zato pa pričakuje zvezni odbor, da bodo vsi zadružni člani plačali svojim zadrugam na nje odpadajočo vsoto še tekom meseca februarja, da nam ne bo potreba segati po posojilih in plačevati visoke bančne obresti, ampak da bo zveza lahko prejemala obresti od naloženega denarja, namesto, da bi jih plačevala. Vseeno je posameznim članom, kdaj plačajo malenkostno vsoto po 45 Din, ni pa vseeno zvezi, ki ji nese naloženi denar obresti.
Da je višina zvezne članarine na-pram drugim gostilničarskim organizacijam doma in v tujini res malenkostna, naj služi v dokaz dejstvo, da plačujejo člani teh organizacij letne članarine od 100 do 1.200 Din.
Najprimernejši način prenosa pro-računjene članarine na posamezne člane bi bila razdelitev članov na razrede, ali pa, da plača vsak član goto- i vo vsoto od vsakega hektolitra v minulem letu 1929. iztočenega vina. Premožnejšim članom, ki bi prišli pri razdelitvi v prvi razred in ki imajo dobro idoče obrate, naložite lahko višjo članarino kakor onim, ki pridejo v zadnji razred in imajo slabo uspevajoče obrate. V tem slučaju bi premožnejši člani plačali del članarine za revnejše tovariše, n. pr.: A, ki ima dobroidoČi obrat, plača letno namesto 45 Din zvezne članarine, 60 dinarjev, torej za 15 Din več, kakor je od zveze proračunjeno. Zato bo pa plačal drugi, revnejši tovariš samo
30 Din namesto 45 Din. Vsled tega bodeta plačala oba gostilničarja skupaj 90 Din, kakor če bi bila plačala vsak po 45 Din. Na ta način pride zveza do svojih proračunjenih dohodkov in revnim članom bo znatno olajšano plačilo članarine. S tako razdelitvijo prispevkov bi odpadlo vsako kritiziranje malih gostilničarjev, češ, da se jim godi krivica, ker morajo plačati istotako visoko članarino, kakor jo plačujejo premožni tovariši, ki imajo dobroidoče obrate.
K sedmi točki.
V smislu soglasnega sklepa se vršijo volitve zveznega predsednika tajno in po listkih. Za skrutinatorja sta bila izvoljena gg. Oset in Rebeuschegg. Oddanih je bilo skupaj 81 glasovnic in sicer za
1.	g. Andreja Oseta	30 glasov
2.	» Franca Zemljiča	25	»
3.	» Fr. Rebeuschegga	24 »
4.	» Matija Holca	2 glasova.
Ker je za izvolitev potrebna absolutna večina glasov in ni tega števila dosegel nikdo izmed kandidatov, se vršijo ožje volitve med gg. Zemljičem in Osetom, ki sta dobila izmed vseh kandidatov največ glasov.
Pri ožji volitvi je bilo oddanih skupaj 83 glasov in sicer za gospoda Franca Zemljiča 46 in za gospoda Andreja Oseta pa 37 glasov. Na podlagi tega volilnega izida je proglasil gosp. Holc za izvoljenega gospoda Franca Zemljiča, kateri se za izkazano čast zahvaljuje in izvolitev sprejme. Današnje zborovanje pa vodi do konca poslevodeči podpredsednik g. Matija Holc.
Ker je gospod Lojze Strehar odložil mesto odbornika v ožjem odboru, se na njegovo mesto izvoli soglasno g. Anton Emeršič, gostilničar v Mariboru.
Po zveznem zboru sistemizirano uradništvo zvezne pisarne namešča in odpušča zvezni ožji odbor.
Kosmitočki.
Na predlog zveznega ožjega odbora se soglasno sklene spremeniti zvezna pravila in sicer ime in obseg zveze, ki sta določena v § 1. Zveza naj se odslej imenuje »Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru«, obsega pa naj teritorij, ki spada upravno v delokrog naslednjih srezov: Dol. Lendava, Murska Sobota, Ljutomer, Ptuj, Maribor levi breg, Maribor desni breg, Prevalje, Slovenjgradec, Celje, Konjice, Šmarje pri Jelšah in Gornji grad.
K deveti točki.
Besedo je povzel g. Ciril Majcen, restavrator iz Zidanega mosta in poročal zelo obširno o organizaciji ih pripravah za vpostavitev Gostilničarske pivovarne v Laškem. V glavnem je g. Majcen izvajal približno sledeče:
»Proračun za zgradbo naše pivovarne znaša 15 milijonov dinarjev. Naša naloga je predvsem ta, da nastavimo ceneje pivo in prvovrstne kakovosti. Rentabilnost pivovarne je sigurna. Konkurence v ceni in kakovosti piva se ni treba bati, če bo tozadevno količkaj zavednosti in sloge v našem stanu.
Amortizacija investicijskega kapitala se je vzela v kalkulacijo, kakor je pri takih podjetjih običajno.
V proračunu določeni ''kapital 15 milijonov, je mišljen le za prvotni začetek. Projekt pa je, da se poljubno zviša, kadar bomo prekoračili 60.000 hi letnega odjema.
Referat strokovno -tehničnih poslov in kalkulacij ima v pripravljalnem odboru g. inž. Uhlif in bo podal poročilo osebno.
Garancije, da se bo projekt izvršil, za enkrat še ni, toda vsakdo bo plačilo delnic dobil neokrnjeno vrnjeno, čim bi se pokazalo, da se ne more z delom pričeti radi nezadostnega kapitala. Po mojem mnenju pa je ta bojazen odveč, ker vidim, da je za to navdušena vsa javnost v dravski banovini in deloma celo v drugih delih naše države.
Naša pivovarna naj se ne ograniči samo na naš stan. Naslov, da je »gostilničarska« naj je le radi tega, ker je njen prospeh predvsem le od gostilničarjev odvisen. Jasno je, da mora biti kapitalizirana v prvi vrsti od našega stanu, toda to bi čisto gotovo ne doseglo potrebnega kapitala. Radi tega nam je dobrodošel vsak delničar in naj ima vloženemu kapitalu tudi ravnotežno enakopravje v podjetju.
Na vso moč pa se moramo braniti velekapitala — nikakor ne smemo pustiti v eno roko morda ^ ali celo več delnic — pa bodisi, da bi to bil domači ali tuji kapital- S tem bi namreč bila velika nevarnost dana, da se podjetje uduši v objemu konkurenčnih pivovaren, ki bi gotovo znale z dobrim plačilom kupiti na eden ali drug način za svoj interes tak večji kapital. Tako se je zakulisno zgodilo z vsemi pivovarnami, ki so umrle navidezno sicer same od sebe. Tak velekapital se od mnogih strani že ponuja, ki ga pa moramo odklanjati ravno iz tu navedenih važnih razlogov.
Kakor je ta akcija sicer materijalna borba, tako mora biti od vseh gostilničarjev vse delo za to absolutno čisto, nesebično, značajno in ravne poti! Geslo »Vsi za enega, eden za vse« mora tu veljati bolj kot kjerkoli!
Inicijativa za to, ni ne moja, ne naše zadruge, ne vaše zveze in nobe-
Blagovna aasseaskai
„Svetla fjiava^
se je obnesla. — Med tisoči znarr.V, ki se priglašajo vsako leto, pač ni nobena postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki jo vzbuja slika, in radi globokega svojega pomena je postal ta znak nepozaben.
»Znamka Oetker« jamči za najboljšo kvaliteto po najnižjih cenah in radi tega načela so
Dr. Oetker-jev pecilni prašek Dr. Oetker-jev vinilinov prašek Dr. Oetker-jev prašek za pudinge itd.
tako močno razširjeni.
Letno se preda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo »prosvitljenim« gospodinjam gostilničarkam postaviti v kratkem času na mizo tečne jedi. Marsikatera ura se je prihranila, mnogo nevolje radi slabega kipenja močnikov je izostalo.
Ni boljšega, kot če se izpečeDr.Oetker-jev šartelj in Oetkerjev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom in se prinese svojemu gostu na mizo.
Pri nakupu pozor na to, da se dobe pristni Dr. Oetker-jevi fabrikati, ker se ponujajo eesto maoj-vredrti posnetki.
r. Oetker-H*
vaniiinov sladkor
ie najboljša začimba
za mlečne in močnate jedi, pudinge in spenjeno smetano, kakao in čaj, šartlje, torte in pecivo, jajčni konjak.
Zavojček odgovarja dvema do trem strokom dobre vanilije.
Ako se pomeša pol zavojčka Dr. Oetkerjevega izbranega vanilir.ovega sladkorja z 1 kg finega sladkorja in se dasta 1 do 2 čajni žlici te mešanice v skodelico čaja, tedaj se dobi aromatična, okusna pijača.
r. OetkeriM recepti
za kuhinjo in hišo
prinašajo izbiro izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, boljših, finih in najfinejših močnatih jedi, šartljev, peciva, tort itd.
Za vsako obitelj so največje važnosti, ker najdejo po njih sestavljena jedila radi svoje enostavne priprave, svojega odličnega okusa in svoje lahke prebavljivosti povsod in vedno pohvalo gospodinj — tudi onih, ki stavijo večje zahteve — in ker je, kakor je pokazala izkušnja, vsako ponesrečenje tudi pri začetnicah izključeno.
Oetkerjevo knjigo dobite zastonj pri Vašem trgovcu, ako ne, pišite naravnost na Dr. Oetker, Maribor.
nega posameznika. Klic po tej pivovarni smo slišali že več let na občnih zborih vseh naših zadrug. Celo takrat je že bilo to gibanje, ko je bila konkurenca preštevilnih pivovaren v dravski banovini najbolj na. višku. Že leta 1909. je ljubljanska zadruga za to podvzela dokaj resno akcijo. Takrat je vse v vodo padlo na žalost največ radi nekaterih neiskrenih, da ne rečem izdajalskih ljudi in baje celo naših tovarišev. Radi tega zabičite, prosim, vašim članom, da naj vsakogar, ki bo magari samo poskušal delovati kot plačanec ali plitvež proti ustanovitvi te naše pivovarne, neusmiljeno izroče na sramotni oder.
Naj si tudi nikdo ne misli, da ima osnovani pripravljalni odbor kak drug cilj, kot absolutno nesebično željo, da se to pivovarno ustanovi kot ogromno gospodarsko vrednost našemu stanu ter drugih obrtnikov in naše dežele. In ne samo, da je vsakomur prosto, ampak tudi dolžnost vsakogar je, biti z vsemi svojimi močmi in zmožnostmi sodelavec, j Po mojih mislih naj bi vsak v svojem okolišu osnoval nekak akcijski odbor za subskripcijo delnic. Pritegniti je. treba k sodelovanju vse ugledne in imovite osebnosti brez razlike stanu. Podvzeti je treba složno in skupno podrobno — mravljično — nabiranje. Vsak gostilničar bo n. pr. lahko vplival na svoje dobavitelje, kakor: mesarje, sodavičarje, peke, trgovce itd. in tudi na nekatere svoje goste, da bodo po par ali vsaj eno delnico vzeli. Na ta način se bo zbral skupaj oni neprecenljivi droben kapital, ki bo granitno nezlomljiv! Nezlomljiv pravim predvsem radi tega, ker bo tako interes za pro-speh ne samo nas gostilničarjev, marveč tudi naših gostov in vse javnosti.
V načrtu štatutov imamo tudi predvideno, da se vsako leto gotove odstotke od čistega dobička sklada v fond za onemogle gostilničarje.«
Gosp. inž. Uhlif je podal naslednje strokovno tehnično poročilo in kalkulacijo:
»Zamisel vpostavitve nove, povsem moderne gostilničarske pivovarne d. d. v Laškem je pozdravila široka javnost z velikim odobravanjem in navdušenjem.
To navdušenje je umevno. Saj je na dlani, da bo prišlo, ko začne nova pivovarna obratovati, do konkurenčne tekme piva v kvaliteti in ceni, kar bo oboje v korist konsumentom. j Pivo, ki smo ga prisiljeni piti danes ni bogve kako dobro in povrhu veliko predrago. Kaj je temu vzrok, je vsakemu znano. Je to koncern pivovarn, ki je pokupil svoje-časno vse konkurenčne manjše tovarne piva, z namenom, da postane tako neomejen diktator te industrije v področju naše današnje banovine. In res je dosegel, da pijemo njegovo pivo po oni ceni, ki jo določa sam. Plačamo ga pa tako kot Francozi pravo plzensko in dvakrat več kot Čehi svoja izborna domača piva. Ni potem čuda, da ima ta kartel na primer pri 12 milijonih akcijskega kapitala 35 milijonov rezervnih fondov, da plača 16% dividendo in deli za 12 milijonov nominale brezplačno akcij svojim delničarjem.
Še bolj kot širša javnost, so se oklenili vpostavitve nove pivovarne naši gostilničarji. Ta stan, ki šteje v svojih vrstah mnogo uvidevnih in na-obraženih mož, že od zdavnaj težko prenaša vlogo, ki jim jo je kartel naprtil: služiti mu v popolni odvisnosti k razpečavi piva, takšnega piva, s katerim konzument ni zadovoljen in iz katerega dobiček gre povečini v tujino. Ta zavest, da si gradi na njih brezmočnosti tujec svoje palače, jih je najbolj vzpodbudila k uresničenju te misli, iz katere si povsem pravilno obetajo rešitev iz nji-1 hovega sedanjega položaja in upravičeno upajo, da bodo postali ne le lastni gospodarji v svoji pivovarni, ampak bodo imeli tudi priliko, postreči gostom z dobrim in cenenim pivom. Gostilničarji, kot zavedni narodni možje, so vzeli vpostavitev pivovarne za svojo in upravičeno je imenoval njih govornik na velikem shodu v Laškem dne 16. dec. 1929 to
prizadevanje boj za njih staro pravdo. Niti navdušenje in odobravanje javnosti, niti mržnja gostilničarjev do kartela, ne bi zadostovale za dokaz, da bo ta nova pivovarna tudi uspevala, da bo to zdravo, življenja in procvita zmožno podjetje. To zdravost in prosperitete nam garantirajo naši proračuni, naša trdna volja in pa nasveti, ki jih iz izvestne strani slišimo in s katerimi se hoče sejati med navdušeno javnost razne neopravičene pomisleke v upanju, da se tako vendar posreči še zatreti v kali neprijetno konkurenco. Koliko pomislekov imajo razni agenti, kakšne neresnice skušajo spraviti v promet! Ali bi jih tudi tako skrbelo, če bi se ne bilo treba bati nove pivovarne? Ne, takrat bi gotovo na vse pretege njeno postavitev odobravali v pričakovanju, da bo njen polom še bolje utrdil njih neomejeno gospodstvo.
Do novembra je bil en glavnih argumentov teh agentov, da se fabri-kacija piva ne izplača. V dokaz tega se je govorilo, da je ta ubogi kartel za težke milijone pri banki zadolžen in da ta le skuša, kako bi se ga otresla brez izgube, predno bi šel v franže. Ko pa je isti razdelil visoko dividendo in mnogo milijonov v gratis-akcijah, slišimo od njih naenkrat: »To more delati le on, ki ima tako močen denarni zavod za seboj, polovico gostilničarjev vsled zadolženosti v rokah in pripravljene milijone za uničenje vsake konkurence v kali«. Ta strah pred ustanovitvijo nove pivovarne je za mene najboljše jamstvo za zdravost nameravanega podjetja, ki naj vam ga tu v kratkem opišem, tako, kakor smo ga po temeljitem prevdarku zamislili.
Nova pivovarna, za katero smo izbrali Laško z ozirom na njegovo dobro ime, slavno tradicijo, sijajno vodo, pripravni stavbni prostor in male občinske doklade, je mišljena popolnoma moderno. Bo povsem nova, tik železnice z lastnim tirom, brez vsakega nepotrebnega zidovja, strojev in druge stare šare. Poslopja so projektirana enostavno, ampak solidno zidana s trdnim kritjem in z uporabo železobetona za strope, kadi in kletne tanke. Strojna oprema od specijelne tvrdke, inventar in posoda za pričetno fabrikacijo 30.000 hi letnih, kateri množini odgovarja tudi naklad za vpostavitev zalog in pričetek obratovanja. Strojna oprema sama bo zmožna proizvajati pri normalnem obratu 60.000 hi piva letno, ekonomično bo delala tudi pri polovici te množine, to je 30.000 hi in z nekimi spopolnili in forsiranjem bo zadostovala tudi za 100.000 hi letne produkcije.
Vpostavitev te pivovarne bo zahtevala sledeče vsote:
Stavbišče in predpriprave ................. 500.000 Din
Industrijska poslopja s pisarniškim poslopjem in uradniško vilo, vodovodom in kanalizacijo ter z železobe-tonškimi kadmi in
tanki................. 4,500.000	»
Strojna oprema pivovarne z vsemi napeljavami, z vsemi potrebnimi pomožnimi stroji in orodjem, v obratovanje postavljena .................... 5,500.000	»
Inventar (transp. posoda, drugo)............. 1,500.000	»
Vpostavitev zalog in obratni kapital v začetek	. ............. 3,000.000	»
skupaj 15,000.000 Din.
Te številke so zanesljive pod pogojem, ako se bo delalo nesebično in smotreno. Mislim, če bo pivovarna izdelala in prodala v prvem letu 30.000 hi piva, da bo to zadovoljiv uspeh. Za to množino bo porabila materijala v ceni .... 2,500.000 Din na davkih bo plačala približno tudi . . . . 2,500.000 » delo in uprava bi veljala .................. . 1,800.000 »
amortizacija in razno 700.000 »
skupaj 7,500.000 Din.
Prišel bo torej 1 hi v pivovarni na 250 dinarjev. Pri povišanju produkcije na 60.000 hi letnih bi znašala cena 1 hi kakih 220 Din. Te cene so maksimalne, približno enako proizvajajo na Češkem, kjer sem to vprašanje študiral. Kakor je razvidno iz gorenjih številk, bi novo, dobro Laško pivo ne bilo predrago in ako še priračunamo transport in riziko, bi vrglo vendar lep dobiček, če bi se le po 350 Din hi prodajalo. In tu naj preidem k konkurenčnim zmožnostim nove pivovarne.
Predbaciva se namenoma iz gotove strani, da je akcijski kapital
15.000.	000 Din mnogo premajhen in da novo pivovarno kartel s svojimi milijoni v kali zaduši. Mi za ta denar, seveda, ne bomo mogli kupiti toliko realitet, ki jih ima danes on, in ki so mu le v breme. Iz tega denarja potrošimo za nje kvečjemu le prej omenjene 4 in pol milijone, in to za najbolj nujne, pač pa nove in povsem moderne. Te pa po najboljšem prevdarku izkoristimo, tako da bodo to najbolj racij onelno izkoriščani pivovarniški prostori v Jugoslaviji. Pač pa damo skoraj 6,000.000 Din za strojno opremo pivovarne. Ako drugi ocenjujejo svoje stroje v bilanci
11.000.	000 Din, ne pride to v poštev. Gotovo mi vsakdo od vas potrdi, da je boljši en nov avtomobil od deset starih, kar velja tudi o pivovarniških strojih. Z novo strojno opremo, ki ne bo imela na sebi niti enega starega vijaka, bomo mogli, kakor sem že preje rekel, proizvajati 60.000 hi letno in pri forsiranem delu tudi več. Ker ne bomo imeli denar zabit v realitete, ki nosijo zgubo, ker nas bodo stroji veljali polovico od konkurenčnih in ker bodo ti stroji kot novi in moderni ekonomičneje delali, bomo imeli tudi režijo manjšo in kuhali pivo ceneje. Transportno posodo, gostilniški inventar, vozni park in druge premičnine, ceni kartel v svoji zadnji bilanci na en milijon dinarjev. Če gre tudi večinoma za stare stvari, je to gotovo mnogo premalo. Ako pomislimo, da je letos prodal 100.000 hi piva, lahko zraču-namo, koliko je le moral rabiti transportne posode. Mi z našim 1 in pol milijonom dinarjev moramo tu gospodariti zelo oprezno in zadostoval bo le do 30.000 hi letne produkcije. Ako bo ta višja, bo to seveda znamenje uspeha in tudi dobička, iz katerega se bo nov inventar nabavljal. Za to nam preostaja po zgoraj navedenih premisah še 3,000.000 Din iz akcijskega kapitala deloma na opremo depojev, deloma za nakup surovin in pričetek obratovanja. Ko sem že nehote začel s primerjavo prora-čunanih in konkurenčnih sredstev — ker nova pivovarna bo imela v resnici le v kartelu tekmeca — bo gotovo kdo pripomnil, da sem pozabil na njegove zaloge v ceni 11,000.000 Din in njegove dolžnike in garancije v višini 20,000.000 Din. Nisem! Je to pač v večjem delu njegovo premoženje, ki si ga je napravil pri nas in proti kateremu smo za enkrat berači. Berači — katerih se marsikdo boji.
Ako resumiramo: nova pivovarna nikakor ni mišljena kot veliko podjetje, ki naj bi takoj potegnilo pretežni del produkcije piva nase. Pač pa bo zmožna proizvajati vsled svoje modernosti in skrajno ekonomičnega izkoriščanja, pivo, ki bo v kvaliteti in ceni moglo nadkriljevati vsako konkurenčno. Pri tem bo zmožna vedno predvidevanega razširjenja na največ mogoči konzum. In kadar pride do konkurenčnega boja, ki bo imel za posledico opravičeno znižanje današnje cene piva, se bo šele pokazalo v koliko okret-* nejši in prožnejši bo v ti tekmi moderni, nepreinvestirani Laški David.
Naš odbor je tudi pripravil osnutek statutov bodoče akcijske družbe. Bolj važni med njimi so sledeči odstavki:
Akcijski kapital znaša 15,000.000 dinarjev, razdeljenih na 30.000 akcij po 500 Din. Ta akcijski kapital se lahko poviša. Akcije se glasijo na s ime. Prenos akcij na drugo osebo je mogoč le z dovoljenjem upravnega sveta, kateri ima v tem slučaju predpravico nakupa.
Stran ft
Vsak akcijonar ima primerni delež j na vsem premoženju družbe, na nje- I nih dobičkih in izgubah; jamči pa za | družabne obveze samo vsoto, katero j je bil po pravilih za svoje akcije plačal.
Pravico do udeležbe na občne zbore ima vsak akcijonar, ki je vsaj tri mesece v posesti akcij. Na vsakih deset akcij pripada en glas. Akcijonar-ji, ki posedujejo manjše število akcij, imajo pravico na skupnega pol-nomočnika, ki mora imeti sam toliko akcij, kolikor jih bo zastopal. Nobeden akcijonar pa ne sme zastopati več kot 100 glasov, bodisi za sebe, bodisi ukupno za oboje.
Iz čistega dobička dobi izven dru-zega 5% fond za onemogle gostilničarje.
Dalje sem izdelal generalni načrt in nekaj studij kot podlago za prej navedene številke, katere sem si na Češkem pri priznanih strokovnjakih skontroliral. Ce pripomnim, da je delo vseh članov pripravljalnega odbora popolnoma nesebično, zvezano za nje z znatnimi osebnimi in denarnimi žrtvami, končam.«
K besedi sta se oglasila še gg. Oset in Rebeuschegg, katera v daljšem govoru priporočata čimintenzivnejše sodelovanje zveze pri tej akciji, nakar je občni zbor storil sledeči soglasni
SKLEP:
Občni zbor Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru, ki se je vršil dne 15. januarja 1930 je soglasno sklenil, da odobrava vpostavitev nove gostilničarske pivovarne v Laškem in podpira to misel na ta jnačin, da stavi na, razpolago ves svoj uradniški aparat v svrho predsubskripcije delnic. Včlanjene zadruge se o sklepu obvestijo potom posebne okrožnice. V okrožnici se naj da zadrugam vsa potrebna navodila za predsubskrip-cijo delnic. Posebej se naj zadruge opozarja, da se bodo vplačevale delnice na zaprti konto pri pupilarno varnem denarnem zavodu in da je tako vsakemu delničarju zajamčena povrnitev vplačanih zneskov, če bi ne prišlo do vpostavitve pivovarne.
Dnevni red je bil s tem izčrpan in je poslevodeči podpredsednik gospod Matija Holc zaključil občni zbor ob 1416. uri.
Zvezni predsednik:	Zvezni tajnik:
Franc Zemljič s. r. Ant. Komac s. r.
Zapisnik
rednega letnega občnega zbora Zadruge gostilničarjev in kavarnarjev v Maribora,
ki se je vršil
v pondeljek, dne 13. januarja 1930 ob 14. uri v lovski dvorani hotela »Orel« na Grajskem trgu št. 3
s sledečim
DNEVNIM REDOM:
1 Čitanje zapisnika zadnjega občnega. zbora.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo tajništva.
4.	Obračun za poslovno leto 1929.
5.	Proračun za poslovno leto 1930.
6.	Volitve:
a)	načelnika,
b)	podnačelnika,
c)	6 odbornikov,
č) 3 odbornikov namestnikov,
d)	2 računskih preglednikov,
e)	2 namestnikov računskih preglednikov,
f)	7 delegatov za zvezni občni zbor.
7.	Sklepanje o določitvi pravnika pri zvezi.
8.	Sprememba pravil
9.	Prošnja g. dr. Marina za dovoljenje točenja vina lastnega pridelka v Mariboru, Razlagova ulica št. 15.
10.	»Naše gorice«, neumestni in neutemeljeni napad na gostilničarski stan.
11.	Prošnja »Jadranske straže« glede naročnine.
12.	Občinski proračun za leto 1930. in doklade iz leta 1929.
13.	Gostilničarska pivovarna.
14.	Slučajnosti.

„Planinka^
ri slabi rrfrl/ndrZt in zaPrtiu rebavii	telesa, na-
penjanju in slabem delovanju črev, hemeroidih (zlati žili), arteriosklerozi, izpuščajih, pri obolenju na mokraćni kiselini (Harnsaure), obolenju jeter, žolča in žolčnega kamna, izborno deluje kri osvežujoči in kri čistilni
z d r avilni
ker
1.	raztopi tuje snovi v človeškem telesu.
2.	jih odstrani iz telesa.
3.	cel organizem obnovi in okrepi.
V drugih lekarnah stane pravi »Planinka« čaj Din 20' za en paket, kateri pa vsebuje samo po tem pravi »Planinka« čai, če je zaprt in plombiran, in če nosi napis: Lekarsa Mr. Ph. L. Bahovec, Ljubljana 107, a ta lekarna pošilja tudi po pošti večje količine, in sicer : 4 pakete za Din 70'— (namesto Din 80' ),
8 paketov Din 140'— (namesto Din 160'—), 12 paketov Din 190'— (namesto Din 240—) iz česar razvidite, da je tem ceneje čim več se naenkrat naroči. — Denar pošljite naprej, ker se drugače podraži za Din 10.—
Edini proizvajalec:
Lekarna Mr. Ph. Leon Bahovec
UUBLIlinifl/G, Kongresni trg
MtkftAROVtt
m
zadruga v tem pogledu ne posveča zadosti pažnje, nasprotno pa nas le malokdo podpiz’a, kadar hočemo napraviti red bodisi v enem ali drugem oziru.
c) Vajenci in vajenke:
Tudi v pogledu sklepanja učnih pogodb z vajenci in vajenkami ni vse v redu, kakor bi moralo biti. Na sklepe zadružnega in šolskega odbora, katere sporočamo članom z okrožnico, se le malokdo ozira. Povprečno računano je zaposlenih v vseh 121 obratih najmanj 80 vajencev in vajenk, ki niso še izpolnili 18. leta starosti. Večkratnim pozivom zadruge in šolskega odbora se je odzvalo le neznatno število članov in prijavilo svoje vajence in vajenke. Kako je zadružna evidenca tudi v tem oziru pomanjkljiva, dokazujejo naslednje šte-
vilke:
1. . koncem poslovnega leta 1928. je bilo vpisanih vajencev in
vajenk.......................21
2- med letom 1929. je bilo na novo prijavljenih.................19
tedaj skupaj samo ....	40
3.	tekom ieta 1929. pa je bilo oproščenih ... 5 prostovoljni izstopili . 3	8
Navzoči:
a)	Za vodstvo:
1.	Gospod Franc Zemljič, zadružni načelnik.
2.	Gospod Ivan Slavec, zadružni podnačelnik.
3.	Gospod Anton Komac, zadružni tajnik.
b)	Vabljeni gostje:
4.	Gospod Ignacij Založnik, obrtno-zadružni nadzornik.
5.	Gospod Slavko Rajkovič, tajnik Središnjega Saveza v Beogradu.
sedno objavljen v »Gostilničarskem listu«.
K drugi točki.
Gospod Zemljič je podal obširno načelstveno poročilo. Posebno temeljito je obravnaval občinski proračun za leto 1930., potem zadevo o povrnitvi razlike občinskih doklad med staro in novo občinsko doklado na zaloge vina, ugotovljene dne 31. decembra 1929 in o samostojnih občinskih dokladah na vinski mošt za leto 1929.
K tretji točki.
n?..'tq oboi
-r ' .
irri Jtii:	'
••1» r naijvt:
■ A ''.C t : ;
c) Člani:
1. Gajšek Josip.
2- Kapitanovič Jakob.
3.	Reininger Franc.
4.	Vidmar Ivan.
5.	Lisjak Lojze.
6.	Šafarič Alojzija.
7.	Filipič Andrej.
8.	Emeršič Anton.
9.	Račič Alojzija.
10.	Kosič Hinko.
11.	Povodnik Josip.
12.	Radilovič Marko.
13.	Kos Ivan.
14.	Dergas Alojzija.
15.	Oset Andrej.
16.	Kosič Anton.
17.	Schweiger Josip.
18.	Scherer Cilka.
19.	Verzelj Franc.
20.	Skaza Josipina.
21.	Zokaly Franc.
22.	Rosenberg Vilma.
23.	Hdnigmann Ivan.
24.	Knupleč Marija.
25.	Tement Elizabeta.
26.	Nekrep Marija.
27.	Klesič Aleksander.
28.	Ingolič Frančiška.
29.	Mahajnc Ivan.
30.	Lahajner Alojzij.
31.	Vernik Julij.
32.	Serec Josip.
33.	Ivančič Alojzij.
č) Sorodniki članov in drugi gosti:
Bizjak, Rath, Beranič, Rogina, Lipovšek, Tement, Nekrep in Starman.
Navzočih je tedaj 35 zadružnih članov, ki imajo glasovalno in posvetovalno pravico.
Zadružni načelnik g. Franc Zemljič ugotavlja, da je bil občni zbor pravilno sklican, obveščena politična oblast in zadružni instruktor ter da so v smislu § 17 zadružnih pravil danes storjeni sklepi veljavni.
Pred prehodom na dnevni red pozdravi gospod Zemljič navzočega obrtno-zadružnega inštruktorja gospoda Založnika in tajnika Središnjega Saveza iz Beograda gospoda Rajkoviča ter vse ostale goste in zadružne člane ter otvori zborovanje.
K prvi točki
dnevnega reda se soglasno sklene opustiti čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, ker je bil itak dobe-
Ka^^pri zvezi tako se je tudi pri zadrugi \jvedla praksa, da se delovno poročilo tajništva poda pismeno zadružnim članom in sicer nekoliko dni pred občnim zborom.
TAJNIŠKO POROČILO,
ki se je dostavilo članstvu dne 9. t. m.
se glasi sledeče:
o>
1,	Statistični podatki.
a) Članstvo:
• Koncem poslovnega leta 1928. je zadruga štela skupaj 120 članov, med letom 1929 je bila podeljena ena nova koncesija, tako, da je z 31. decembrom 1929 zaznamoval zadružni kataster 121 zadružnikov in ravno toliko obratov, ki se delijo sledeče:
1.	gostiln..............86
2.	kavarn .....................13
3.	mešanih gostilniško - kavarniških obratov	............. 4
4.	hotelov.............. 5
5.	gostiln s prenočišči	....	6
6.	žganjetočev s polno gostilniško koncesijo......... 3
7.	zajutrkovalnic....... 3
8.	brezalkoholna	gostilna ...	1
s kupaj	121
Spremembe v	ravnokar naštetih
obratih so bile v minulem poslovnem letu zelo pogoste. Nič manj kakor 33 ljudi je poskusilo svojo srečo z gostilno in ravno toliko jih je tekom leta našo obrt opustilo, nevšteto precejšnje število onih, ki so poskusili svojo srečo na neopravičen način. Ta številka torej jasno kaže, da ni gostilniška obrt tako dobičkonosna, kakor neprizadeti opazovalec vidi. Kaj je temu krivo, bomo slišali iz nadalj-nega poročila in poteka občnega zbora.
b) Pomožno o s obje:
Prijave in odjave pomožnega psob-ja so se tudi v minulem letu vršile zelo pomanjkljivo. Tekom celega leta je bilo prijavljenih komaj 117 natakarjev in natakaric, odjavljenih pa 69. Že številke same kažejo, da je v tem pogledu velik nered, če pomislimo, da se sučejo letne spremembe osobja preko števila 1000. Cim se pa pojavi kdo z novo osebno pravico, ni konc$ ne kraja neutemeljenih kritik in neumestnih natolcevanj, češ, da
tako, da je ostalo vpisanih in so posečali gostilničarsko šolo koncem leta 1929. samo .	32
vajencev in vajenk. Ce prištejemo k tej številki še goste iz območja okoliške gostilničarske zadruge po številu ...	5
poseča šolski pouk skupaj .	37
vajencev in vajenk, namesto da bi bilo najmanj 80 učencev.
Zadružni odbor je storil sklep, da oprosti od sklepanja učne pogodbe in posečanja gostilničarske šole vse one vajence in vajenke, ki so prekoračili 18. leto osvoje starosti. Mestni magistrat mariborski kot politična oblast pa je na predlog šolskega odbora sklep zadružnega odbora razveljavil in odredil, da morajo vsi vajenci in vajenke neoziraje se na starost posečati gostilničarsko šolo in skleniti pri,zadrugi tudi pogodbo. Zaradi tega je potrebno, da vsak član, kateri ima v svoji službi strežno osobje, ki nima še predpisane 4-letne prakse v gostilni, isto pri zadrugi takoj prijavi in pošlje tudi v gostilničarsko šolo, ker ni izključeno, da bo politična oblast zasledovala vsakega člana, ki bi to opustil.
č) Vložni zapisnik:
Vložni zapisnik izkazuje, da je došlo tekom leta 381 spisov, ki so zahtevali skupaj 762 pismenih rešitev in mnogo osebnih intervencij pri ob-lastvih. Zadružni odbor se je sestal k sejam 9-krat, izredni občni zbor se je vršil dne 7. novembra, na katerem se je razpravljalo o občinskem proračunu.
2.	Delovanje Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru.
Obširno poročilo o delovanju zveze bo objavljeno v prihodnjem »Gostilničarskem listu«. Zato in radi preobširnosti poročila, se bom omejil le na navedbo glavnih točk.
Posebno se je zveza trudila, da bi z osebnimi intervencijami ublažila današnji težki gospodarski položaj gostil ničarstva. Zelo živahno je bilo sodelovanje zveze z zbornico za TOI v Ljubljani. Zveza se je udeležila tudi raznih anket in dveh gostilničarskih kongresov in je bila na zadnjem zastopana tudi naša zadruga.
Glede pospeševanja tujskega prometa je zadruga sodelovala z zvezo. V pogledu priključitve mesta Maribora k obmejnemu pasu sta se zveza in zadruga odločno zavzemale za priključitev, da se našemu stanu vsaj delno nadomesti zguba, ki jo je utrpel vsled spremenjenih razmer, ki so nastale po likvidaciji velikega županstva, oblastnega odbora, finančne direkcije in kontrole dohodkov. Naj-živahnejše pa je bilo zvezino delovanje za odpravo točenja alkoholnih pijač po trgovinah, kar ji je delno tudi uspelo. Neprenehoma se zveza zavzema za odpravo vinotočev vina last-
Tvrdka je odlikovana z zlato kolajno v Parizu I. 1928
Marko Frančič in sinovi
veletrgovina z vinom in tropinovcem
Zahtevajte ponudbe!
‘inlll■llll■■llll'■ll^llllWlllw^|r^'"'
Tvrdka osnovana leta 1877
S U S A K
Ružićeva ulica 7
nega pridelka, kar naši člani najbolj občutijo. Zveza deluje tudi za odpravo številnih društvenih gostiln po konzumih in sodeluje na ustvarjanju novega gostilničarskega in taksnega zakona. Zveza ima v svoji pisarni tudi poseben informacijski oddelek, katerega se gostilničarji kaj radi poslužujejo. Za odpravo trošarinskih registrov je zveza s sodelovanjem zadruge; podvzela vse potrebne korake. Dosedanjega neuspeha se nismo ustrašili in nadaljujemo započeto delo. Neprestana prizadevanja zveze v pogledu ustanovitve zasebnih, trošarine prostih založnih kleti, so rodila uspeh. Obveščeni smo, da je ministrstvo financ dovolilo zadrugam, da take kleti ustanovijo za svoje člane. Tudi ustanovitev finančnega in banskega inspektorata v Mariboru je delna zasluga zveze, ki se je za to intenzivno zavzemala. Zveza deluje tudi na odpravi kontrole proste žganjekuhe, katera omogoča tihotapstvo v velikih količinah, kar škoduje ne le državi na prikrajšanih dohodkih iz državne trošarine, temveč tudi gostii-ničarstvu, ker se vtihotapljeno žganje konzumira izven naših obratov. »Gostilničarski list« se vzdržuje sam z nabranimi oglasi. Zato je zvezi dana možnost, da dostavlja list vsem svojim članom brezplačno.
3.	Zvezni odvetnik.
Na koncu poročila o zveznem delovanju je važno omeniti, da bi bila tako zveza kakor zadruga dosegli v minulem letu večje uspehe, če bi bil pri zvezi pravnik s pravico do odvetniške prakse. Zato vam najtopleje priporočam, da odobrite zvezni proračun, ki znaša za vsakega člana letno 60 Din. Ta vsota je že zapopadena v zadružni članarini, ki je proraču-njena tudi letos na 1 Din od vsakega hektolitra iztočenega vina in piva. Kavarnarji plačajo članarino pavšalno po obsegu obrata. Od zveznega odvetnika bi imeli v prvi vrsti in naj-izdatnejše koristi mariborski mestni člani, ker bi ga največ potrebovali. Brez dvoma bi se zvezni odvetnik zveznim članom, posebno pa mariborskim dobro izplačal. To sledi tudi iz tega, da bo morala zadruga v letu 1930. izdati precej visoko vsoto za odvetniške stroške glede povrnitve razlike občinskih doklad po 1.40 dinarjev od vsakega litra dne 21. decembra 1929 v zalogi se nahajajočega vina in glede opustitve pobiranja samostojnih občinskih doklad po 1 Din na vinski mošt za leto 1929. ter mestnega proračuna za koledarsko leto 1930. Ce vse te vsote sumiramo, vidimo, da bi bil stalni zvezni odvetnik za našo zadrugo mnogo cenejši. Z ozirom na obrazloženo je zelo priporočljivo, da osvojite predlog zveze in zadružnega odbora ter glasujete za zveznega odvetnika.
4.	Sklad za gostilničarske šole.
Sklad za gostilničarske šole, v katerega se steka 22% davščine na prenočišča in je last zveze ter se uprav-
Jedilno orodje
v srebru, alpaka-srebru in alpaka v veliki izbiri
Samo prvovrstna kvaliteta!
6 žlic, 6 vilic, 6 nožev, 6 žličk za kavo, la alpaka s pismeno garancijo, v najmodernejših oblikah samo	Din 325*—5
6 žličk za kavo z etuijem samo
Din 65*—,
otročji pribor, obstoječ iz noža, vilic, žličke in žličke za kavo z etuijem samo
Din 97*—.
Urar in juvnlir
NI. JLGER & SIN
MARIBOR, Gosposka ulica 15.
Prodaja tudi na obroka.
Ija pri politični oblasti, je narastel na 311.077.34 Din in bo predvideno dosegel tekom leta 1930. okroglo vsoto 350.000 Din. Iz tega sklada je dobila naša zadruga letos 12.000 Din in 3.000 Din se bo še naknadno nakazalo.
5. Odmera točilne takse.
Zadruga je sodelovala po članu g. Emeršiču tudi pri odmeri točilne takse. Pri tej priliki opozarjam vse člane, da se sme tekom redne triletne taksne dobe točilna taksa znižati le vsled pismene in dokumentirane prošnje prizadetega gostilničarja, zvišati pa na podlagi poročila pristojnih kontrolnih organov; toda nova taksa velja šele od naslednjega polletja dalje. Iz zadružne evidence o iztočenem vinu posnemam, da se je marsikomu izmed naših članov znižal promet, vendar pa je samo eden zaprosil za znižanje točilne takse. Zadružna pisarna je vsakemu članu vedno radevolje na razpolago, bodisi za vsako informacijo ali sestavo prošnje. Zato naj se vsakdo z zaupanjem obrača na zadrugo.
V	informacijo navedem naslednji ključ, po katerem se odmerja polletna točilna taksa in sicer:
do 100 hi v enem letu
iztočenega vina . . .	500.— Din
od 101 hi do 300 hi . ,	750.— »
od 301 hi do 500 hi	. . 1.000,— »
preko 500 hi............ 1.500.— »
Komur je predpisana višja točilna taksa kakor je razvidno iz označenega razpredela, naj se oglasi v zadružni pisarni, kjer se bo sestavila vloga za znižanje.
6. Kalkulacije.
Vsakemu zadružnemu članu je v pisarni na razpolago kalkulacija o vinu in pivu. V slučaju, da bi kdo iz-j med zadružnikov potreboval kalkulacijo bodisi v kakršnekoli svrhe, naj se zglasi v zadružni pisarni.
7. Obrtna kritja.
V	minulem poslovnem letu je zadružni odbor odločno nastopil proti zlorabam osebnih in točilnih pravic s strani nekaterih članov in članic, ki krijejo s svojimi pravicami neopravičeno obrt osebam, ki nimajo za
vodstvo gostilne po zakonu zahtevane usposobljenosti, ali pa so iz drugih gospodarskih razlogov hoteli prikriti samostojno izvrševanje gostilniške obrti. Razumljivo, da j.e odbor naletel pri tem poslu na odpor, ali z ozirom na dejstvo, da je vršil le svojo dolžnost ter ščitil interese države in vsega članstva, se na vznemirjenja prizadetih ni oziral. Započeto delo, ki vodi do popolne ureditve vseh nered-nosti v tem pogledu, bo zadruga nadaljevala dokler občni zbor ne sklene drugače.
Pri tej priliki je važno ugotoviti, da so izvrševale in deloma še izvršujejo na eno in isto osebno in točilno pravico ter v en^m in istem lokalu po tri in celo štiri osebe gostilniško obrt. Takih stvari vendar zadruga, če hoče kot taka kaj veljati, ne more in ne sme trpeti.
8.	Trgovske točilnice.
Ne oziraje se ne na levo ne na desno, je zadruga nastopila tudi proti ustanavljanju novih trgovskih točilnic in za odpravo že obstoječih, ki niso odgovarjale vsem zakonitim predpisom. Tudi v tem pogledu je zadruga s svojimi uspehi zadovoljna. Precejšnje število takih že obstoječih obratovalnic je bilo ukinjenih, nove pa ste se ustanovile samo dve. Zoper podelitev novih točilnic je zadruga vložila tožbo na Upravno sodišče in upati je, da bodeta obedve točilnici zopet ukinjeni.
9.	Trošarinski registri.
Kakor rečeno je zadruga podvzela vse potrebne korake za zopetno odpravo trošarinskih registrov. V to svrho je zadruga prispevala zvezi 500 Din za osebno intervencijo pri ministrstvu financ. Iz poročila zvezne delegacije, ki se je mudila v Beogradu, posnemamo, da ni prav nobenega izgleda, da bi se registri v do-gleclnem času ukinili.
10.	Obvezne zdravniške preiskave vajencev.
V smislu odredbe politične oblasti se vajenci in vajenke ne smejo sprejemati v uk, ne da bi bili predhodno zdravniško preiskani glede fizične j sposobnosti za natakarski poklic.
Preiskave vršijo zdravniki OUZD brezplačno.
11.	Usposobljenostna spričevala.
V	smislu določil pravilnika o gostilnah, ne sme zadruga potrditi usposobljenostnih spričeval, če niso dotičniki redno prijavljeni pri zadrugi. V izogib poznejšim neprili-kam, ki lahko zadenejo vsakega, ki prosi za neomejeno osebno pravico in ni bil pri zadrugi pravilno ter pravočasno prijavljen in odjavljen, naj vsak član svoje pomožno osobje ob vstopu prijavi in po izstopu pa odjavi pri zadrugi.
12.	Točilnice vina lastnega pridelka.
Prav nobene prilike ni zadruga opustila, ne da bi podvzela skupno z zvezo vse potrebne korake za omejitev točenja vina lastnega pridelka, kakor se je prakticiralo v predvojni dobi. Vzlic vsem prizadevanj am ne more zadruga zaznamovati v minulem letu v tem pogledu mnogo uspehov. Da se taka dovoljenja izdajajo za najbližnjo okolico našega mesta in celo za mesto, zakrivijo mnogo tudi posamezni občinski funkcijonarji, ki izdajajo neresnična potrdila, češ, da nima dotični vinogradnik v svojem vinogradu primernih prostorov za točenje. V nekem konkretnem slučaju smo ugotovili, da ima neki mariborski zdravnik v svojem vinogradu krasno vilo, katere prostori so sposobni za najfinejšo restavracijo. Kljub temu pa mu je izdala občina potrdilo, da niso ti prostori sposobni za točenje vina lastnega pridelka. Na podlagi tega neresničnega javnega dokumenta je dotični zdravnik-vino-gradnik zaprosil za dovoljenje točenja vina lastnega pridelka v svoji hiši sredi našega mesta, češ, da ne more spraviti vina v denar po primerni ceni. Zadruga se je seveda izjavila proti podelitvi takega dovoljenja in prijavila dotičnega občinskega funk-cijonarja politični in sodnijski oblasti radi zlorabe uradne oblasti in izdajanja neresničnih javnih dokumentov.
V	nekem drugem slučaju se je dovolilo prodajati vino lastnega pridelka v neki trgovini sredi mesta. Na s strani zadruge dokazane zlorabe, je bila stranka sicer kaznovana, vendar pa ni nezakonite manipulacije opustila.
Po drugi strani pa napadajo naš stan z neresničnimi trditvami in neutemeljeno kritiko
13.	»Naše gorice«.
glasilo vinogradništva, ki so objavile v svoji decemberski izdaji članek »K vinski krizi«, kateri ne odgovarja resničnim dejstvom. V tej zadevi se bo razpravljalo pod točko 10. dnevnega reda.
S tem slučajem je zopet podan dokaz, kako je potreben pri zvezi odvetnik.
14.	Prodaja sadjevca in vina po
trgovinah.
Zadnje čase so se pojavile zlorabe tudi v pogledu prodaje sadjevca in vina po trgovinah z mešanim blagom in branjarijah. Tudi v tem oziru je zadruga vložila ovadbe. Dotični trgovci so bili sicer kaznovani, ali svojih nezakonitih manipulacij niso opustili. Treba bo, da zadruga svoje delo podvoji. Zato naj člani prestopke nadzirajo in prijavijo zadrugi.
15.	Samostojna občinska doklada. Mariborska mestna občina je predpisala v minulem letu samostojno občinsko doklado za gradbeni fond po 1 Din tudi na vsak liter iztočenega vinskega mošta, ne da bi za to imela proračunsko odobritev. Zadruga je prvotno skušala pri občini doseči, da bi se te doklade ne pobirale. Ker se pa občina noče ozirati na zadružne zahteve, je zadruga vložila pritožbo
Ako želite izbrano in zajamčeno naravno
dalmatinsko vino
v sodih ali v steklenicah namočite
pri stari reški veletrgovini z vinom
braća Mateijan, Sušah
(Hrvatsko Primorje)
Tvrdka ustanovljena IS7©	Tvrdka ustanovljena 1876
V vsaki boljši gostilni in restavraciji
zahtevajo gostje h kavi in čaju, pivu ali vinu okusno specijalno pecivo le od. stane nenominane
Od 30. decembra naprej najfinejši krofi po Din PSO komad.
Od 30. decembra naprej najfinejši krofi po Din 1-50 komad.
na občinski svet, uporabljajoč nek konkreten slučaj. Če bi se pritožba odklonila, se bo vložila tožba na upravno sodišče v Celju.
Ker je zadružno stališče povsem pravilno, je pričakovati, da bo zadeva ugodno rešena.
16. Povrnitev razlike med staro in novo občinsko doklado na zaloge vina, ugotovljene dne 31. 12. 1929.
Tudi to zadevo je zadruga izročila odvetniku, ker nista imele zadružna prošnja in pritožba zaželjenega uspeha. Svojo zahtevo po povrnitvi raz-med staro in novo občinsko doklado opiramo na edini razlog, da če so se pobirale razlike na ugotovljene zaloge vina tedaj, ko se je občinska doklada zvišala, potem se morajo tudi sedaj ob znižanju občinske doklade,
povrniti oziroma vpisati v dobro razlike med prejšnjo — višjo in poznejšo nižjo doklado. To je dovolj tehten razlog, da bo držal tudi pred Uprav- 4 nim sodiščem, kjer se bo zadeva ‘‘ končnoveljavno rešila, če ne bo občina v svoji zahtevi popustila.
17.	Občinski proračun za 1. 1930.
Zadruga je tudi v pogledu preobremenitve gostilničarskega stanu z uvedbo novih občinskih doklad nastopila v zaščito interesov članstva. Vložili smo pravočasno pritožbo proti izglasovanemu proračunu in čakamo na rešitev, ki bo vsekakor ugodna.
18.	Znižanje cene plinu.
Na prošnjo zadruge je mestna občina znatno znižala cene plinu, tako, da se izplača instalirati tudi v go-
stilnah kuhinjo na plin, kakor so jo instalirale kavarne.
19.	Gradbeni lond.
Kako je z zadružnim premoženjem in v kakšne svrhe se je uporabila lanskoletna članarina, je razvidno iz letnega obračuna. Zadružni odbor sma-tra za potrebno slediti vzgledu Gremija trgovcev v Mariboru in kupiti ali zidati lastno hišo, v katero bi se spravila zadružna in zvezna pisarna ter gostilničarska šola. V to svrho ima zadruga na razpolago 40.000 Din gotovine naložene pupilarno varno pri Mestni hranilnici v Mariboru.
V ostalem je bila zadružna pisarna, ki uraduje dnevno izvzemši nedelj in praznikov od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. vsakemu članu vedno in v vsakem oziru radevolje na
razpolago. Sestavile so se za posameznike pismene vloge, davčne napovedi, ter dajale informacije in nasveti v vsakem oziru.
Svoje poročilo končam z iskreno željo, da bi se občni zbor zaključil z najlepšimi uspehi in v naj večji slogi, katera je našemu stanu najbolj potrebna.
Po kratki debati se je tajniško poročilo vzelo na znanje in odobrilo samostojno delovanje zadružnega načelstva in tajništva.
K četrti točki.
Zadružni tajnik gospod Komac poda poročilo o blagajniškem poslovanju v minulem poslovnem letu, zadružni odbor ap predloži občnemu zboru sledeči
Obračun za poslovno leto 1929
Dohodki.	A. Izkaz blagajniškega poslovanja.	Izdatki.
Tek. štev.	Predmet	Din	P	Tek. 1 štev.	Predmet		Din	D
1.	Saldo z dne 31. decembra 1928 		170	87	i 1.	Pisarna:			
2.	Članarina zadružnih članov		23 635	—		1. Najemnina		Din 1.300'—		
3.	Inkorporacijske pristojbine		24.250	—		2. Telefonske in brzojavne pristojb.	„	661'50		
4.	Prodani računski bloki 		4.338	—		3. Pisarniške potrebščine . . . .	„	2.500'-		
5.	Dvig pri Poštni hranilnici v Ljubljani		22.446	60		4. Kurjava, razsvetljava in čiščenje	»	817'50		
6.	Dvig pri Posojilnici v Mariboru		14.720	—		5. Poštnina in kolki 		*	895 —		
7.	Vrnjena posojila Zveze gostilničarskih zadrug . . . Obresti naloženega denarja		7.000 800			6. Uradni list		„	147'—	6 321	—
8.			94					
9.	Razno 		1.355	70	2.	Uradništvo:			
	\				1. Redne plače		Din 10.000 —		
	\				2. Nagrade in honorarji		„	3'350'—		
	\				3. Bolniško zavarovanje		„	24260	13.592	60
	\			3.	Vloge v denarne zavode:			
	\		1		1. V Poštno hranilnico v Ljubljani Din 9.860'44			
	\				2. V Mestno hranilnico mariborsko	„	29.46590		
	\				3. V Posojilnico v Mariboru . . .	„	14.000 —	53.326	34
	\			4.	Prispevek organizacijam:			
	\				1. Zvezi gostilničarskih zadrug . .	Din 7.820 —		
	\				2. Tujsko prometni zvezi v Mariboru	„ 1.000 —		
	\				3. Aeroklubu «Naša krila* ....	„ 1.000 —		
	\				4. Posojilo Zvezi gostiln, zadrug .	„	8.233 —	18.053	—
	\			5.	Potni stroški in dijete			3.725	50
	\			6.	Vajeniške preizkušnje			987	—
	\			7.	Vrnjene inkorporacijske pristojbine .		500	—
	\			8.	Podpore 			590	—
	\			9.	Razno 			622	—
	\				Saldo			999	67
	Skupaj . . .	98.717	11			Skupaj , . .	98.717	11
								
Aktiva.		B. Izkaz premoženja.					Pasiva.	
1.	Gotovina dne 31. decembra 1929:			I •>'	Saldo 			64.894	35
	1.	V blagajni	Din	999'67 2.	Naložena v Poštni hranilnici v		«	|	\			
	Ljubljani		 230T5	1.229	82					
2.	Gradbeni fond:				\			
	Gotovina naložena v Mestni hranilnici v Mariboru	Din 40.738'53 Gotovina naložena v Posojilnici v				\			
	Mariboru 		 200’—	40.938	53					
3.	Dolžniki:				\			
	1. Zveza gostilničarskih zadrug v				\			
	Mariboru	■	. Din 1.253'—				\			
	2.	Zaostala zadružna članarina . . „	5.464’— 3.	Šolski odbor	„	1.510'—	8.227	—		\			
4.	Inventar:				\			
	1.	Pisalna	miza 	Din	2.300'— 2.	Ena podolgovata miza . . . . »	700'— 3.	Pisalni stroj		 4.500'— 4.	Blagajna		 3 000'— 5.	Omara	  1.200'— 6.	Razno	  760'—				\			
	Din 12.460'—							
	Manj 5®/o za obrabo		 623'—	11.843	—					
	Zaloga računskih blokov 			2.656	—					
	Skupaj . . .	64.894	35			Skupaj . . .	64.894	35
	—	-p							
V MARIBORU, dne 31. decembra 1929.
Preglednik računov :	Zadružni načelnik :	Zadružni tajnik :
Andrej Filipič s. r.	Franc Zemljič s. r.	Anton Komac s. r.
Predloženi obračun se po kratki j predlog računskega preglednika go-debati soglasno odobri in poda na spoda Filipiča zadružnemu odboru
' absolutorij.
K peti točki.
Zadružni tajnik g. Komac obrazloži
Dohodki.
Proračun za poslovno leto 1930*
Izdatki,
Tek. štev.	|	Predmet			Din	P	Tek. štev.	Predmet			Din	P
1-	Preostala gotovina dne 31. decembra		1929.		, V	1.	Pisarna :				
	1. V blagajni		 * .	Din	999'67				1. Najemnina 		Din	1.200'—		
	2. Naložena v Poštni hranilnici . .	n	230'—	1.229	82		2. Telefon 			»	600'—		
	Terjatve:						3. Pisarniške potrebščine . . . .	rt	3.000 —		
2.							4. Razsvetljava, kurjava in čiščenje	v	1.000 —		
	1. Zveza gostilničarskih zadrug v						5. Poštnina in kolki		»	1.500 —		
	Maribora		Din	1.253'—				6. Knjige, Uradni list in drugi čašo*		500'—		
	2. Zaostala zadružna članarina . .		5.464'—				pssi . . 			ft		7.800	—
	3, Šolski odbor . . 			ti	1.510'—	8.227	—		Uradništvo:				
3.	Proračunski dohodki iz prodaje račun-					2.		Din			
	skih blokov		 . . . .			1.000	—		1. Redne plače 			10.800'—		
4,	Inkorporacijske pristojbine . . .			15.000	—		2.	Novoletne nagrade	 3.	Bolniško zavarovanje		fr »i	900'— 700'—	12.400	—
5.	Zadružna članarina proračunjena na										
	Din 1.— od vsakega hi iztočenega	.				3.	Prispevki organizacijam:				
	vina in piva ter pavšalna članarina na kavarniške obrate				23.000		..v v-	1.	Zvezi gostilničarskih zadrug v Mariboru		 2.	Zvezi za tujski promet v Mari-	Din	1 3.200'—		
							boru		»	1.000 —		
							3. Gostilničarski šoli		»	5.000 —		
							4. Raznim		>»	rooo'—	20.200	—
		>				4.	Za potne stroške in dijete ....			3.700	—
						5.	Za rapresentacije				2.000	—
						6.	Za vajeniške preizkušnje				1.000	—
						7.	Za podpore brezposelnim natakarjem			1.000	—
						8.	Razno 				356	82
		Skupaj . . .		48.456	82			Skupaj . . .		48.456	82
				1 1							
Zadružni načelnik :
Franc Zemljič s. r.
V MARIBORU, dne 13. januarja 1930.
Zadružni tajnik : Anton Komac s. r.
Predloženi proračun še soglasno odobri in določi na podlagi proračuna tudi za leto 1930, zadružna članarina v isti izmeri in na isti podlagi kakor za prošlo leto, tako, da plačajo gostilniški obrati od vsakega hektolitra v minulem koledarskem letu iztočenega vina in piva po 1 Din, mešani gostil niško-kavarniški obrati pa poleg tega še 100 Din kot pavšal za kavarniški del obrata. Kavarne, žganjetoči in brezalkoholne gostilne plačajo pavšalno članarino in sicer velike kavarne 500 Din, male kavarne 200 Din, žganjetoči 200 Din in brezalkoholne gostilne 200 Din. Najnižja, članarina za gostilniške obrale in zajutrkovalnice, ki so v minulem letu iztočile izpod 80 hi vina in piva, znaša 80 Din. Kot velike kavarne se smatrajo: »Velika kavarna«, kavarna »Central«, kavarna »Astoria«, kavarna »Jadran« in kavarna »Evropa«, vsi ostali kavarniški obrati pa se štejejo kot male kavarne. '■	1
K šesti točki.
V smislu soglasnega sklepa se vršijo volitve, zadružnega načelnika in podnačelnika z listki in sicer skupno na enem listku, volitve ostalih zadružnih funkcijonarjev in delegatov za zvezni občni zbor pa se vršijo na ustmene predloge. Kot skrutinatorja fungirata gospoda Ivan Hdnigmann in Ivan Kos.
Izid volitev je sledeč:
1.	Za načelnika:
Gospod Franc Zemljič	20	glasov
»	Andrej Oset	12	»
»	Aleksander KlesiČ 1	glas
»	Anton Emeršič	l	»
skupaj 34 glasov.
2,	Za podnačelnika: Gospod Josip Serec	17	glasov
»	Andrej Filipič	1	glas
»	Anton Emeršič	8	glasov
»	Aleksander Klesič	1	glas
»	Ivan Kos	1	»
»	Anton Lipovšek	1	»
»	Andrej Oset	1	»
»	Franc Stikler	1	»
»	Lojze Strehar	3	glasove:
skupaj 34 glasov.
Volitve šo se vršile dvakrat, ker je prvokrat bilo oddanih 39 glasovnic, volilnih upravičencev pa je bilo izmed 39 prisotnih samo 34.
Na podlagi gornjega izida je proglasil zapisnikar g. Anton Komac za izvoljena:
n a č e 1 n i k o m : gospoda Franceta Zemljiča, hotelirja, pod načelnikom: gospoda Josipa Šereca, kavarnarja.
Volitve odbornikov, njihovih namestnikov, računskih preglddiflkbv z namestniki in zveznih delegatov so se vsled soglasnega sklepa zbora izvršile na ustmene predloge. Izvoljeni so bili:
a) Odbornikom:
1. Gospod Andrej Oset, hotelir.
2.	»	Anton Emeršič, gostilni-
		čar.
3		Andrej Filipič, gostilničar.
4.	»	Ivan Hdnigmann, gostil-
		ničar.
5.	»	Franc Stikler, kavarnar.
6.	»	Alojzij Labajner, gostilni-
čar.
b)	Odbornikom namestni-
kom :
1.	Gospod Alojzij Ivančič, gostilni-
čar.
2.	»	Hinko Kosič, gostilničaiv
3.	»	Anton Lisjak, gostilničar.
c)	Računskim pregledni-
kom:
1.	Gospod Josip Povodnik, gostilni-
čar.
2.	»	Ivan Mahajnc, kavarnar.
č) Računskim preglednikom namestnikom:
1.	Gospod Ivan Gajšek, gostilničar.
2.	»	Ivan Slavec, kavarnar.
d)	D e 1 e g a ti z a z v e z n i z b o r :
1.	Gospod Aleksander Klesič, kavar-
nar.
2.	»	Franc Zemljič, hotelir.
3.	»	Andrej Oset, hotelir.
4.	»	Anton Emeršič, gostilni-.
čar.
5	»	Ivan Slavec, kavarnar.
6.	»	Ivan Hdnigmann, gostilni-
čar.
7.	»	Anton Lipovšek.
8-	»	Ivan Kos, gostilničar.
9-	»	Josip Serec, kavarnar.
K sedmi točki.
Glede določitve pravnika pri zvezi se soglasno sklene, priporočati Zvezi gostilničarskih zadrug v Mariboru, da nastavi pravnika ter prispeva zadruga za to poleg letne članarine po 60 Din od vsakega člana, še 500 Din mesečno.
Pisarniško pomožno osobje, katero sistemizira zadružni zbor, nastavlja in odpušča zadružno načelstvo v smislu določb § 27 zadružnih pravil.
K o s m i t o č k i.
Sprememba zadružnih pravil ni potrebna.
K deveti točki.
Glede prošnje gospoda dr. Marina, ki je zaprosil finančno oblastvo za dovoljenje točenja viha lastnega pridelka v Mariboru, Razlagova ulica št. 15, se soglasno sklene podati ob-lastvu odklonilno izjavo.
K deseti točki.
Prečita se članek »K vinski krizi«, objavljen v »Naših goricah« št. 11 iz leta 1929. Članek vsebuje mestoma zelo neumestne in neutemeljene napade na gostilničarski stan. Po daljši debati se soglasno sklene, objaviti v »Gostilničarskem listu«, sporazumno z zveznim občnim zborom, ki se bo vršil dne 15. januarja 1930 primeren odgovor, v katerem naj se dokaže, da trditve člankarja niso resnične.
K enajsti točki.
»Jadranska straža« je prosila za posredovanje pri članstvu glede naročnine na svojo revijo, kar zadružno načelstvo najtopleje priporoča. Celoletna naročnina znaša 120 Din. Po kratki debati se soglasno sklene, priporočati to revijo tudi vsem ostalim, na občnem zboru nenavzočim članom in sicer s posebno okrožnico.
K dvanajsti točki.
Zadružni tajnik g. Komac poda poročilo o prizadevanjih zadruge glede preprečitve uvedbe občinskih doklad na vinski mošt in sadjevec, potem glede uvedbe novega občinskega davka na ponočni obisk gostiln, kavarn in barov, ter občinskih taks na računske listke in davka na prenočišča. Glede občinskih doklad iz leta 1929. se je zadruga postavila na stališče, da je občina primorana bodisi povrniti ali vpisati v dobro razlike občinskih doklad na zaloge vina, ugotovljene dne 31. decembra 1929. Rav-notako ni bila občina upravičena pobirati občinskih doklad na vinski mošt za leto 1929. Kakor je iz tajniškega poročila razvidno, je zadruga pokrenila vse potrebno, da se na ta dva naslova že vplačani zneski povrnejo ali vpišejo v dobro za bodoča plačila.
Razvila se je v zadevi obširna debata, v katero so posegli skoro vsi prisotni, odobravajoč zvezno delovanje v tem pogledu in glede občinskega proračuna. Občni zbor je zavzel principijelno stališče, da nikdo iz-
med zadružnih članov ne pristane na eventualno ponujeno pavšalacijo davka na ponočni obisk gostiln in kavarn, ter taks na računske listke.
K t r i n a j s ti točki.
Gospod Oset poroča obširbo o akciji, ki se je pokrenila za ustanovitev gostilničarske pivovarne v Laškem. Po daljši debati se je soglasno sklenilo, da zadruga akcijo podpira na ta način, da stavi na razpolago ves svoj uradniški aparat in priporoča vsakemu nakup akcij.
K š t i r i n a j s t i točki.
Gospod Klesič je izrazil željo, da bi zadruga skušala prirediti v Mariboru vinsko razstavo. Predlog g. Klesiča toplo priporoča tudi g. Založnik.
Na predlog g. Klesiča se soglasno sklene, da še vsi zvezni delegati sestanejo na predposvetovanje v torek zvečer dne 14. t. m. ob K21. uri v hotelu »Orel«.
Gospod Schvveiger se pritožuje, da se radi prekoračenja policijske ure zasleduje samo gostilničarje, ne pa tudi goste, kakor predvideva neka odredba iz leta 1855.
Gospod Oset ugotavlja, da je v palači okrožnega inspektorata, kjer se nahaja tudi finančni inspektorat, sreski načelnik in davkarija, potreben poštni urad. Po kratki debati se na predlog gospoda Oseta izglasuje soglasno sledeča
RESOLUCIJA :
Občni zbor Zadruge gostilničarjev in kavarnarjev V Mariboru, je na svojem rednem letnem občnem zboru, ki se je vršil dne 15. januarja 1930. sklenil soglasno zaprositi poštno ravnateljstvo v Ljubljani, da čim-prej uredi v palači okrožnega inspektorata novi poštni urad. Obenem se naprosi okrožni inspektorat, ki je upravitelj poslopja, da stavi na razpolago potrebni lokal. Prošnja je utemeljena v tem, da se nahaja v poslopju poleg okrožnega inspektorata tudi finančno oblastvo, davčna uprava, sreski načelnik. V teh uradih ima gostilničarstvo neprestano posla in je primorano se posluževati zelo oddaljene glavne pošte.
Ker je s tem dnevni red izčrpan, zaključi zadružni načelnik zborovanje.
Zadr. načelnik: Franc Zemljič s. r.
Zadr. tajnik: Anton Komac s. r.
Din 120—, v II. Din 85.—, v III. Din 60.— in v IV. pa Din 50.— letne članarine.
Občni zbor je na predlog g. Jakoba Goleža in v priznanje pridnega in požrtvovalnega dela zadružnega načelnika in odbora, soglasno sklenil, da izvoli dosedanje zadružno načelstvo in odbor še za nadaljno 31etno dobo' To je najiepši dokaz složnosti, zavednosti in zadovoljstva, ki vlada med članstvom šmarske zadruge. Staremu in zopet novo izvoljenemu zadružnemu načelstvu in odboru najtopleje čestitamo in želimo, da bi tudi v novem letu mogel tako uspešno delovati v popolno zadovoljstvo vseh zadružnikov.
Zvezni tajnik g. Komac je podal zelo obširno poročilo o zveznem delovanju, kateremu je priključil tudi poročilo glede ustanovitve nove Gostilničarske pivovarne v Laškem, katere ustanovitev odobravajo ne !e gostilničarji temveč tudi vsa javnost. Dolgotrajno poročilo g. Komaca so vzeli zborovalci z zadoščenjem in burnim odobravanjem na znanje. V znak in priznanje zvezi, ki se trudi vsestransko za zboljšanje gospodarskega položaja svojih članov, posebno pa za ustanovitev pivovarne v Laškem in je zadruga likvidirala in izplačala Din 100 za kritje potnih stroškov za to zborovanje. Menda ni treba še posebej povdarjali, da so take delnice, podpisane od strani gostilničarjev, ki so na stvari najbolj interesirani, granitno trde in nezlomljive. To je torej zadostno jamstvo, da se bo lepo in idealno mišljena stvar prav gotovo uresničila, pa na nasprotniki naše pivovarne še tako nasprotujejo in delajo razdor med našim članstvom.
Končno se je g. Gradt še posebej zahvalil zvezi za n ena prizadevanja in obljubil vsestransko pomoč ter po-vdarjai, da ne bo odnehal, dokler ne bo vsak gostilničar delničar nove Gostilničarske 'pivovarne. Na ta način, pravi g. Gradt, se bomo gopodarsko osvojili, da nam ne bo treba več biti sluge drugih.
Soglasno se je sklenilo zaprositi zvezo, da se zavzame za odpravo točilne takse ter prometnaga davka in sicer z ozirom na zvieano državno trošarino. Zveza naj vztšajno nadaljuje započeto delo v pogledu zopetne odprave registrov na vino in pivo.
Po izčrpanem dnevnem redu se je zadružni načelnik g. Gradt zahvalil vsem navzočim za obilo udeležbo ter zvezi za njeno pozornost, ki je poslala na zbor svojega zastopnika in zaključil dobro uspeli občni zbor.
Npi/sanatoriju Mariboru
——l-	.... .m—m—rtron
Specialist za ženske bolezni in porode
dr. Benjamin Ipavic
se. je preselil na konec Prešernove ulice, ki se pričenja pri veletrgovini TURAD v novozgrajeni sanatorij ob Tomšičevem (prej Kokošinekovem) drevoredu in ordinira od 9. do 11. in od 3. do 4. ure.
CrostiMuadragav Slovenski Bistrici
Slov. Bistrica, dne 20. januarja 1930
VABILO
na
redni občni zbor
Zadruge gostilničarskih in krčmarskih obrti v Slovenski Bistrici, ki se vrši
v pondeliek, dne 17. februarja 1930. ob 9. uri
v prostorih gostilne zadružnega načelnika Ivana Kos, v Slovenski Bistrici s sledečim dnevnim redom.•
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora ter odobritev istega.
2 Poročilo načelnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Poročilo tajnika.
5.	Volitev računskih preglednikov in pregled računov.
6.	Proračun za leto 1930.
7.	Volitev novega odbora.
8.	Slučajnosti.
f Člani se vljudno vabijo, da se občnega zbora zanesljivo udeležijo. Kdor izostane, a se zadostno ne opraviči, se bode v smislu § 23 točka 7 zadružnih pravil kaznoval z globo Din 5.
Rko bi ob določeni uri ne biio dovolj zborovalcev, se vrši občni zbor z istim dnevnim redom eno uro pozneje pri vsakem številu došlih članov.
Opozarja se na § 16 zadružnih pravil, kateri določa, da člani izvršujejo svojo glasovalno pravico osebno, posluževati se pooblaščencev na zadružnem občnem zboru ni dovoljeno.
Zadružni načelnik: Ivan Kos 1. r.
Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev v Mariboru.
Št. 23/30.
V Mariboru, dne 23. januarja 1930.
Vsem zadružnim članom!
I.
Rok za vlaganje davčnih napovedi poteče 5. februarja t. 1. Kdor ne bi vložil prijave do tega dne, bo plačal kot kazen 3% °d osnovnega davka in ako prijave ne vloži niti na pismeni poziv v nadaljnem roku 8 dni pa 10% osnovnega davka. Zadružna pisarna je tudi v tem oziru vsakemu članu vedno in brezplačno na razpolago.
II.
'Zadruga je uvedla akcijo, da bi občina vpisala v dobro razliko nastalo med staro višjo in novo-nižjo občinsko doklado na zaloge vina ugotovljene dne 31. 12. 1929., ki znaša Din 1.40 za vsaki liter dne 31. decembra 1929 v zalogi se nahajajočega vina.
Ker zahteva pravni postopek, da za dobropis te razlike prosijo prizadeti gostilničarji s posebno vlogo, kolko-vano z Din 25.— in ne zadruge ko-mulativno za vse svoje člane, Vas na to dejstvo opozarjamo in prosimo, da
Občni zbor gostilničarske
v
zadruge v Šmarju pri JelsaL
Pod vodstvom zadružnega načelnika gospoda Maksa Gradt-a, se je vršil v pondeljek dne 20. januarja 1930 v njegovih gostilniških prostorih, redni letni občni_ zbor »Gostilničarske zadruge v Šmarjah pri Jelšah.« Našo zvezo je zastopal zvezni tajnik gosp. Komac. Udeležba članstva je bila izredno zadovoljiva. Zbora se je udeležilo izmed 65 članov, 38 zadružnikov.
Iz zelo obširnega načelniškega in tajniškega delovnega poročila posnemamo, da je biio delo načelstva in zadružnega odbora zelo živahno in uspešno. Zahvala za to gre v prvi vrsti dolgoletnemu vrlemu zadružnemu načelniku g. Gradt-u, kateremu stoji zvesto ob strani njegov namestnik g. Ivan Habjan in celokupni zadružni odbor, desna roka gospoda Gradta pa je marljivi in v vsakem oziru sposobni zadružni tajnik gospod Furst, kateri Ima zadružne knjige in spise vse v najiepšem redu.
Ves čas obstoja naše zveze nismo na naših sejah in občnih zborih nikoli pogrešali zastopnikov šmarske zadruge, katerim je bil vsakokrat na čelu za našo zvezo in svojo zadrugo tako zaslužni gospod Gradt. Niti na gostilničarskem kongresu v Beogradu nismo pogrešali zastopstva šmarske zadruge, katero je častno zastopal zadružni pod-načeinik g. Ivan Habjan, kateri je obenem podal članstvu zelo obširno in lepo poročilo.
Delavnost načelstva in zadružnega odbora šmarske zadruge na eni in složnost vseh zadružnih članov na drugi strani, je najboljše jamstvo, da bo trudapolno delo zadružnega načelstva in odbora, rodilo tudi v novem letu najlepše uspehe
Osobito si obetamo od šmarske zadruge sijajne uspehe v pogledu podpisa delnic za zgradbo Gostilničarske pivovarne v Laškem. Tudi to zadevo je vzel v roke zaslužni zadružni načelnik g. Gradt, ki je pripomogel, da so člani šmarske zadruge podpisali na občnem zboru skupno 66 delnic po Din 500.— in je pričakovati, da bodo vzgledu sledili tudi vsi oni zadružniki, ki niso bili na zboru navzoči.
Obračun za poslovno leto 1929 dokazuje, da se je pri zadrugi tudi vzorno gospodarilo. Obračun namreč izkazuje vkljub visokim izdatkom, še 1.9^0 Din preostanka. Za ta preostanek gre zahvala tako načelniku g. Gradtu, kakor vsem ostalim zadružnim odbornikom, ki so krili skoraj vse potne stroške sami, ne da bi biii zahtevali povrnitev od zadruge. Predloženi obračun, je bil tedaj po pregledu s strani računskih pregledovalcev s priznanjem soglasno odobren.
Predloženi proračun za poslovno leto 1930, se je brez ugovora soglasno o-dobril. Zadružna članarina se je določila na ta način, da se je razdelilo vse zadružnike v 4 razrede in sicer plačajo oni, ki so uvrščeni v I. razred
Vino in v®da.
1.
Vino pristno, bistra voda, dar sta nam., poslan z neba; nima boljšega priroda, prekoristna sta oba.
Vino pa gospo d hče biti, voda se mu ne vMoniti; — komu prednost naj se da?
2.
Vino:
Guj zdalj: Mene na prodajo vozijo po svetu vsemi, mene v čislih vsi imajo, na veselje sem ljudem!
Hlapcem kakor gospodarjem. kmetom, kraljem in cesarjem, vsem sem dobrodošel, verni! —
3.
Voda:
(Juj pa mene! Jaz pretečem mesta, trge in vali, a prodajati se nečem, vsakdo me zastonj dobi.
Gasim žejo, perem, čistim, v mnogočem ljudem koristim — j in zato me vse časti! —	1
4.
Vino:
Daj me vendar razumeti:
Jaz bičem biti gospodar , služim tudi cerkvi sveti, ko opravlja maše dar.
Glej,: pri vsaki tovaršiji, na sedimioni in gostiji, slednjemu za-me je mar! —
5.
Voda:
Kakšna tvoja je »vrlina«, vedelo bi lahko ti, znaš: kdor preveč pije vina, lahko pamet izgubi!
Ko pijanci obnorijo,
tega tebe le dolžijo,
vseh,nezgod si vzrok le — ti!
6.
Voda pa sem kot pijača stokrat zdrava bolj ko ti; kdor do mene se obraiča, njega glava ne boli! —•
Z vodo deteta krstijo, za nebo jih pridobijo, vodi preganjalca ni!
' 7,
Meni tudi ponujati ni potreba se tako, saj to mora vsak priznati: fnočno rabi me vsakdo!
Piože, zelenine, žito, sadje lepo, redovito: z mojo vspeva pomočjo!
8.
Slednjič — da opravdam sebe — pravim: Stara sem ko svet;
Noe pa je vsadil tebe, nihče ni poznal te pred.
Da te sobica moč ni pekla, tebi v službo sem pritekla: imaš-li ugovor spet?
9.
Vinc:
Istino hočem govoriti:
Voda, tebi prednost gre; kdor pa mlene hoče piti, modro mu ravnati je!
M ero. vsak ima naj pravo, z vodo mešaji me, je zdravo, a n a mizi, v kleti n e !
SilTOPRODAJA
najboljšega pisalnega stroja
S¥ftiS LESAT
Specijalist za pisarniške e,troje
KS K r*i Is o	Petrin iška ul. 33
TeSefon iiraterurfe. 434
se zglasite v zadružni pisarni v svrho sestave in vložitve prošnje.
Zadeva je velevažna in bo predvideno prišla pred upravno sodišče. V tem slučaju bo občina vpisala v’dobro omenjeno razliko samo onim gostilničarjem, ki bodo zato s posebno vlogo zaprosili in se pritožili proti eventuelni odklonitvi prošnje. Zato ponovno prosimo vse člane naj se zanesljivo zglasijo v zadružni pisarni v svrho sestave prošnje in eventuelne pritožbe na višje instance.
III.
Kdor izmed članov še ni vložil prošnje za odpis samostojne občinske doklade na vinski mošt za leto 1929, naj se istotako čimprej zglasi v zadružni pisarni v svrho sestave vioge, oziroma pritožbe v slučaju, da bi se prošnja odklonila. Tudi te prošnje se kolkujejo z Din 25.—.
IV.
V smislu sklepa občnega zbora, priporočamo vsem članom, da naročijo revijo »Jadranska straža«, ki stane letno Din 120.— ali mesečno Din 10.—. Vsak naročnik te revije postane obenem član »Jadranske straže«.
V.
Zbornica za TOI v Ljubljani priredi v Mariboru knjigovodski tečaj za obrtnike mariborskega okoliša. Tečaj bo trajal od 18. februarja do 27. marca t. 1. Predavanja se bodo vršila vsak torek in četrtek od 19. do 21. ure zvečer in ob nedeljah od 9. do 11. ure predpoldne. Učnina za mojstre Din 100.—, za pomočnike pa Din 50.—. Prijave s točnim naslovom naj se pošljejo Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani najkasneje do 5. februarja t. 1. Vsak udeleženec tečaja naj pošlje prepis prijave tudi zadrugi.
Zadružni načelnik: Franc Zemljič s. r.
Važna razsodba upravnega sodišča.
V	zadevi povrnitve razlike oblastnih doklad na vino, nastale med prejšnjo višjo in poznejšo nižjo oblastno doklado za zaloge vina ugotovljene na dan 15. aprila 1929 to je ob nastali spremembi oziroma znižanju omenjenih doklad, je izdalo Upravno sodišče v konkretnem slučaju gospoda Cirila Majcena restavrateria v Zidanem-mostu, za gostilničarstvo zelo važno razsodbo, katera je posebno važna za mariborske mestne gostilničarje, ki zahtevajo slično povrnitev od mestne občine mariborske za zaloge vina ugotovljene dne 31. decembra 1929. (Glej tajniško poročilo pod točko 20).
Z ozirom na to razsodbo niti najmanj ne dvomimo, da ne bi tudi mariborska mestna zadruga v svoji zahtevi uspela.
Razsodba se glasi: Kraljevina Jugoslavija,
Upravno sodišče za Slo-	R 65/29
venijo s Prekmurjem v	5
Celju.
V	imenu Njegovega Veličanstva
Kralja !
Upravno sodišče je pod predsedstvom predsednika upravnega sodišča dr. Vrtačnika Ivana v prisotnosti u-pravnih sodnikov:
1) dr. Brenceta Ljudevita, 2) dr. Steske Henrika, dalje zapisnikarja dr.
Liningerja Ivana na tožbo Majcena Cirila restavraterja v Zidanem mostu, ki ga zastopa dr. Kalan Ernest, odvetnik v Celju zoper odločbo komisarja oblastne samouprave Ljubljanske oblasti z dne 3. 6. 1929, št. 16.766 glede presežka oblastne trošarine, brez javnega naroka v smislu čl. 26, odst. 1., zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih na podstavi pribavljenih u-pravnih spisov komisarja oblastne samouprave ljubljanske oblasti in po vpogledu v pismene izjave toženega upravnega oblastva v nejavni seji raz sodilo takole:
Tožbi se ugodi in osporovani akt radi nedostatnega postopanja razveljavi.
Razlogi.
Majcen Ciril, kolodvorski restavra-ter v Zidanem mostu je vložil 23. 5. 1929 prošnjo na oblastni odbor v Ljubljani, da mu vrne znesek 4.667.40 kot razliko med oblastno doklado veljavno do 15. 4. 1929 in ono po 15. 4. 1929 glede alkoholnih pijač, ki jih je imel
15.	4. 1929 v zalogi in od katerih je plačal doklade v oni višini, ki je bila v veljavi do 15. 4. 1929.
Komisar Ljubljanske oblastvene samouprave glasom odločbe z dne 5. 6. 1929 št. 16766 tej prošnji ni ugodil, ker je ministrstvo za finance z razpisom od 8. 4. 1929 Pov. br. 527 odredilo, da se oblastne doklade, ki so bile’plačane pred 15. 4. 1929 ne povrnejo. Zoper to odločbo, ki mu je bia dostavljena dne 11. 6.1929, je Majcen Ciril vložil dne 9. 7. 1929 in torej v odprtem roku tožbo na upravno sodišče. V tej tožbi navaja tožitelj, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker velja za alkoholne pijače, ki jih je imel 15. 4. 1929 v zalogi in ki jih je mogel prodajati šele od čega dne dalje, nova nižja doklada po čl. 11 zakona z dne 10. 4. 1929 s 1. Nov. br. 87 XXXVI ne glede na to, kdaj je bila plačana, in ne more ministrstvo financ s pover-Ijivim razpisom zakon predrugačiti.
Pri presoji tožbe je upravno sodišče preudarjalo:
Po čl. 2, odst. 2, začasnega in pozneje uzakonjenega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah od 27.
6.	1921 se v oblastih izven Srbije in črne gore glede povraćanja preveč ali neutemeljeno pobrane trošarine ne uporabljajo sedaj veljavni predpisi nego minister financ predpiše zaradi enotnega postopanja in pravičnosti poseben pravilnik z ozirom na predpise, ki govore o tem v zakonu o drž. trošarini kraljevine Srbije od 9. 11. 1909. Na osnovi tega pooblastila je minister financ izdal dne 19. 11. 1923, Sl. Nov. 267/XV. izpremembe in dopolnitve k pravilniku za izvrševanje določb o državni trošarini od 28 8. 1920. S temi izpremembami se čl. 72. starega pravilnika ni izpremenil in sme zavezanec povračilo zahtevati, vendar samo v 6 mesecih od dne, ko je plačal trošarino če opazi, da se mu je pomotno zaračunalo in izterjalo od njega preveč trošarine in če je vsled uporabe višje trošarinske postavke plačal več trošarine nego je bilo treba.
Ti predpisi se sicer nanašajo le na državno trošarino, a veljajo smiselno pač tudi za doklade, ki se pobirajo na oblastno samoupravo in to tembolj, če gre za take doklade, ki jo še le drž. finančna uprava porazdeli med oblastne samouprave. V danem primeru se je namreč oblastna trošarina pobrala pred 15. 4. 1929 tudi za dobo po 15. 4. 1929 v starem višjem iznosu. Po dne 10 4. 1929 izdanem in od 15. 4. 1929 naprej obveznem zakonu o drž. trošarini, taksah in pristojbinah pobirajo od vštetega 15. 4. 1929 državni organi z državno trošarino vred Kot oblastno trošarino znesek, ki ga čl. 11 tega zakona predvideva S čl. 15. se minister financ pooblašča, da predpiše za izvrševanje tega zagona pravilnik. Ta pravilnik pa je bil izdan šele 20. 6. 1929 in proglašen v Sl. Nov. br. 159/LXV dne 11.
7.	1929, torej po dnevu, ko je toženo upravno oblastvo že odločilo o toži-teljevi prošnji za priznanje presežka oblastne trošarine, plačane na zatečene količine. Res je še le ta pravilnik v čl. 11. odst. 3 do 7 izrecno določil, da se morajo dotične prošnje vložiti pri finančni direkciji, vendar izvira že iz zakona samega, da z zneski, ki so se plačali na zakone z dne 15. 4.1929 oblastnim samoupravam nimajo več razpolagati oblastne samouprave nego zgolj pristojna državna finančna obla-
stva, ki porazdele nove, na račun o-blasti izza 15. 4. 1929 zapadle in vplačane oblastne trošarine po izvest-nem ključu na poedine oblasti. Komisar ljubljanske oblastne samouprave bi torej smel tožiteljevo prošnjo le odkloniti zaradi nepristojnosti, nikakor pa ni smel o njej meritorno odločati.
Iz navedenega razloga je moralo upravno sodišče tožbi ugoditi in spo-rovani upravni akt po čl. 26. zakona o upravnih sodiščih brez poziva strank razveljaviti, ker je stvari nepristojno oblastvo odločalo in se torej v upravnem postopku niso vpoštevale oblike postopanja.
Celje, dne 23. oktobra 1929.
Zapisnikar:	Predsednik:
dr. Lininger 1. r. dr. Vrtačnik 1. r.
ISi slamolseT
Slike poobličja (Portratbilder), razglednice, slike takoj izgotovljene, industrijske in športne slike. — Novo vpeljan fotoatelje z najmodernejšimi aparati. Fotomeyer, Maribor, Gosposka ul. 39.
Rok za vlaganje davčnih napovedi.
Rok za vlaganje davčnih napovedi glede dohodka od podjetij, obratov in samostojnih poklicev za priredbo pri-dobnine in prometnega davka za davčno leto 1930, poteče dne 5. februarja t. 1. Prijave, ki se vlagajo pri pristojnih davčnih upravah za vsak objekt posebej, morajo vsebovati točne podatke o dohodkih in prometu v minulem poslovnem letu 1929, ter navesti se morajo tudi izdatki, ki obremenjujejo posamezne obrate. Za gostilniške obrate pridejo v poštev naslednje davčne obremenitve in režije:
Državna trošarina, banska in občin« ska doklada na državno trošarino, državna in banska pavšalna taksa na računske listke, točilna taksa, davek na poslovni promet, kurjava, razsvetljava in nabava novih žarnic, časopisi, popravila starega in nabava novega inventarja, snaženje obratnih prostorov in namiznega perila, vsušenje vina, potni stroški potrebni za nakup vina, bolniško zavarovanje in uslužbenski davek, požarna in vlomska zavarovanja, telefon, poštnine, obraba inventarja, najemnina, mezde, hrana in stanovanje za osobje, koleki, reklama, strokovne organizacije itd.
Prijava naj se izpolni v vseh raz-predelkih po vrsti kakor slede v obrazcu, kar najbolj jasno in detajlirano. Ker je predmet obdačbe enoletni čisti dohodek, ki se je dosegel v preteklem poslovnem letu, se priporoča davčnim zavezancem, da ta dohodek točno pri javijo, ker se samo na ta način izognejo kazenskim posledicam netočnega prijavljanja. Za enoletni dohodek se smatra kosmati dohodek po odbitku izdatkov, ki so potrebni za vršitev podjetja, obrta ali poklica. Izdatki ki niso v stvarni zvezi z obratom, marveč služijo za vzdrževanje davčnega zavezanca, njegove obitelji ali drugih oseb, se ne smejo odbiti od kosmatega dohodka.
V interesu davčnih zavezancev samih je, da prilože prijavi potrebne dokaze, posebno početni in končni inventar odnosno račun, bilance zgube in dobička, korespondenco in slično, če vidijo trgovske knjige, potem potrdila državnih in samoupravnih oblasti, bank itd. s katerimi zamorejo verjetno dokazati točnost prijavljenih podatkov.
Prijava se more oddati osebno ali po pošti oni občini ali davčni upravi, na katere teritoriju se obrat nahaja. Kdor ne vloži prijave v roku, ki je določen, plača kot kazen 3 odstotke od osnovnega davka in ako prijave ne vloži niti na pismeni poziv v nadalj-nem roku 8 dni po 10 odstotkov osnovnega davka.
Ce se v davčni prijavi navedejo neresnične prijave z namenom, da bi se izognilo davku ali če se zataji objekt ali vir dohodka, zadenejo davčnega zavezanca posledice iz člena 142. zakona o neposrednih davkih. Če davčni zavezanec ne zna pisati ali ne zna prijave izpolniti, poda lahko davčno prijavo na zapisnik pri pristojni občini ali davčni upravi.
Zvezna pisarna je vsakemu članu vedno radevolje in brezplačno na razpolago.
Likvidacija potrdil,
ki so bila izdana na podlagi čl. 10 zakona o vojni škodi in likvidacija 20-odstotnih kronskih priznanic.
Finančna direkcija v Ljubljani objavlja uradno :
S 15. januarjem 1939 je stopil v veljavo zakon o odvzemu iz prometa in o uporabi potrdil, ki so bila izdana na podlagi čl. 10 zakona o vojni škodi in 20% kronskih priznanicah.
Po tem zakonu bodo sprejemale davčne uprave za odplačevanje davčnih zaostankov na neposrednih davkih in državnih pribitkih do konca leta 1928 navedena potrdila in priznanice namesto gotovine.
Na isti način bodo sprejemale potrdila, odnosno priznanice tudi ona občinska oblastva, ki jim je bilo z re-šenjem ministra financ poverjeno vknji-ževanje in izterjevanje neposrednih davkov.
Potrdila in priznanice se bodo sprejemale samo one, ki so bile svojčas izdane.
Ne sprejemajo se »potrdila o neizdanem bonu za reparacije«, ki so bila izdana po čl. 11 zakona o vojni škodi, pač pa se sprejemajo ona potrdila, ki so bila izdana na osnovi čl. 10 zakona o vojni škodi. Ravnotako se ne sprejemajo za odplačilo dolga, niti se ne priznavajo one kronske priznanice, izdane na teritoriju, ki se danes nahaja izven mej Kraljevine.
Za poravnavo svojih davčnih zaostankov se s temi potriiili in prizna-nicami lahko ukoriščajo ne samo osebe, na katere se glase, marveč vsak drug davčni dolžnik, ki jih poseduje.
Neizkoriščeni ostanek vsote, označen na potrdilu ali na priznanici, ki presega osebni dolg enega prinosca, odnosno skupni dolg več prinoscev omenjenih potrdil in priznanic, se ne bo na noben način več upošteval.
Navedenih potrdil in priznanic se ne morejo v nobenem primeru posluževati prinosci za poravnavo davka, ki je bil odmerjen za leto 1929 ali kasneje.
Na vsakem potrdilu, odnosno priznanici se bo pred davčnim, odnosno občinskim oblastvom, ki jih sprejema, upisala ona oseba, ki se bo ž njimi ukoriščala in sicer lastnoročno, odnosno v primeru nepismenosti uradnik pred prinoscem in pred dvema pričama in te s svojim imenom, z mestom prebivanja in višina vsote, ki je bila plačana v svrho poravnave davčnega dolga davkoplačevalca.
Na ta način bo mogoča ureditev starih davčnih zaostankov samo v času, ko je ta zakon stopil v veljavo pa do poslednjega dne meseca februarja 1930. Po tem roku se ne bodo ta potrdila in te priznanice v to svrho več sprejemale, niti bo po tem roku država smatrala, da je obvezana zanje komu kaj plačati.
Občinstvo, ki nima davčnih zaostankov do konca leta 1928, se opozarja, da v tem roku preda potrdila, odnosno priznanice in da jih lahko svobodno odstopi osebam, ki imajo davčni dolg, a niso v posesti takih potrdil, odnosno priznanic.
Glede določanja, koliko je bil vsak posameznik dolžan na davku koncem leta 1928, in v koliko sme porabiti za plačilo tega zaostanka 20°/o kronske priznanice, navaja ministrstvo za finance v svojem odloku nastopne vzglede :
N. N. je bil dolžan koncem 1. 1928 še Din 1.000.— davka. Za 1. 1929 mu je predpisanih na davku še Din 500.—. Tekom leta 1929 je plačal na račun svojih davkov 600 dinarjev. Z ozirom na to odplačilo sme dotični davkoplačevalec s priznanicami plačati še Din 900.—.
N N. je dolžan za leto 1928 Din 1.000.— za leto 1929 pa Din 500.— davkov. Tekom leta 1929 je plačal Din 400.—. Potemtakem more s priznanicami plačati še Din 1.100.—.
N. N. je bil dolžan koncem 1. 1928 Din 1000.—, za leto 1920 se mu je predpisalo na davkih še Din 500.—. Tekom leta 1929 je plačal Din 1.000.— in more potemtakem plačati s priznanicami še Din 500.—.
N. N. je bil dolžan koncem 1. 1928 1.000.— za leto 1929 pa se mu je predpisalo še 500.—. Tekom 1. 1929 je plačal na račun davkov Din 1.200
in more sedaj plačati s priznanicami še Din 300.—.
Ti vzgledi kažejo, da se vsa davčna plačila v letu 1929 porabijo v prvi vrsti za kritje davkov za leto 1929 in šele, kolikor plačilo leta 1929 presega predpis davkov za leto 1929, se porabi za kritje davčnega zaostanka koncem leta 1928.
Končno odlok ministrstva odreja, da se s priznBnicami ne morejo poravnati eksekucijski stroški in zamudne obresti zaradi zapoznelega plačila davkov.
Ustanovitev finančnega inšpektorata v Mariboru.
Dravska finančna direkcija v Ljubljani razglaša, da je z odlokom mini-nistrstva za finance z dne 20. decembra 1929. štev. 114.850, ustanovljen finančni inspektorat v Mariboru, ki je začel poslovati dne 1. januarja 1930.
Ta inšpektorat bo za enkrat reševal vse posle, ki zadevajo neposredne davke bivše mariborske oblasti, izvzemši odmero družbenega davka in kazenske zadeve po členu 142. zakona o neposrednih davkih. Stranke, ki spadajo v področja davčnih uprav v Celju, Dolnji Lendavi, Gornji Radgoni, Gornjem gradu, Konjicah, Ljutomeru, Mariboru, Murski Soboti, Ormožu, Prevaljah, Ptuju, Slov. Bistrici, Slovenjgradcu, Šoštanju in Šmarju pri Jelšah, se torej opozarjajo, da naj naslavljajo vse vloge prej navedenega značaja, ki so jih dosedaj naslavljale na finančno direkcijo v Ljubljani, oddelek za neposredne davke, izza 1. januarja 1930 na naslov : »Dravska finančna direkcija, finančni inspektorat v Mariboru.«
Zdravniška preiskava vajencev.
Zdravniška izpričevala takse prosta.
Kr. banska uprava Dravske bano-novine je izdala vsem srezkim in mestnim načelstvom naslednjo okrožnico:
»O posledku okrožnice velikega župana ljubljanske oblasti z dne 3. ja nuarja 1929 O. br. 3559/2, ter velikega župana mariborske oblasti z dne 31. maja 1926 O. br. 633/3, s katerim je bila uvedena obligatorna zdravniška preiskava vajencev, sporoča finančna direkcija v Ljubljani z dopisom z dne
7.	novembra 1929 štev. 25.094, nastopno :
Obligatorno preiskavo vajencev ter predložitev dotičnih zdravniških izpričeval obrtnim in trgovskim zadružnim organizacijam je naslov odredil na podlagi zakona.
Imenovane prisilne organizacije izvršujejo torej v tem oziru javne posle v imenu in za državo; predmetna zdravniška izpričevala so deli uradnih spisov in so po točki 4, člena 5, ter po točki 1, člena 6 zakona o taksah takse prosti.
Občinske doklade.
Ministrstvo financ je izdalo dne 3. t. m. razpis št. 109.680, glasom katerega smejo samo občine na sedežu banskih uprav, potem občine mesta Beograd, Osijek in Maribor pobirati občinsko doklado po Din 1.— od litra vina, doklade ostalih občin pa ne smejo presegati 050 Din na vsaki liter vina.
Tudi nimajo občine pravice pobirati obč. doklado na vinski mošt, ki je veljal kot tak do 20. novembra t. 1. Zadeva definitivne rešitve tega vprašanja je v teku in se končno odločitev pričakuje v doglednem času.
Knjigovodski tečaj v Mariboru.
Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi v Mariboru knjigovodski tečaj za obrtnike mariborskega okoliša. Tečaj bo trajal šest tednov in sicer od 18. februarja do 27. marca t. 1. Predavanja se bodo vršila vsak torek in četrtek od 19. do 21. ure zvečer in ob nedeljah od 9. do 11. ure dopoldne. Učnina za mojstre Din 100.—, za pomočnike Din 50.—. Prijave s točnim naslovom je poslati Zavodu P. O. Zbornice TOI v Ljubljani najkasneje do 5. februarja t 1. Podrobnejša pojasnila dobe prijavljenci pismeno.
Deviza; Najboljše blago po najnižji ceni.
O S r 6 d n j ct	Ugodni plačilni pogoji.
štajerska vinarska zadruga r. z. z o. z.
v MARIBORU, Meljska cesta 10
nudi kot otrgantizacija producentov vse vrste garantirano pristnega belega vina, tako ijufomerčona, liaiožaraa in pekrčana po najugodnejših cenah.	Prvovrsta sortirana vina vedno v zalogi.

Smrtna kosa v Gornji Radgoni.
Pred kratkim smo položili gostilničarko Judito Puhar v Zbigovcih k večnemu počitku in zopet je iztrgala smrt našega člana g. Alberta Horvath gostilničarja v Gornji Radgoni iz naših vrst. Pogreb se je vršil pri obilni udeležbi dne 26. 12. 1929. Zemlja jima bodi lahka.
Smrtna kosa v Slovenjgradcu.
Ne več polagoma, temveč s hitrimi koraki nas zapuščajo naši najboljši tovariši in se preselijo v boljšo bodočnost Dne 21. januarja 1930 je za vedno zatisnil svoje trudne oči gostilničar in član zadruge v Slovenjgradcu gospod Jakob Vrečko. Zemlja naj mu bo lahka in večna luč mu naj sveti. Žalujoči rodbini naše najglobokejše sožalje.
LOJZE MAJCEN, Pragersko:
h ljubezni do bližnjega.
Ko se po dolgem presledku zopet oglasim s prispevkom v »Gostilničarskem listu«, si štejem v dolžnost, opisati zelo zanimiv in neverjeten, pa vendar resničen dogodek, ki se je odigral na neki občinski seji.
Kadar je potrebno zvišati občinske doklade, postanejo žrtve tega poviška v prvi vrsti gostilničarji. Znano je, da so občinski odborniki iz vrst gostilničarstva, ki zastopajo v občinah naše interese, vedno nastopali proti zvišanju občinskih doklad na gostilniško obrt. Izjemo je napravil nedavno neki tovariš, ki zastopa naš stan v občinskem odboru v P. Sp. A. L. Ta gospod je v velikansko začudenje ostalih občinskih od-, bornikov stavil predlog, naj se v kritje primanjkljaja poviša občinska doklada na pivo. Iz stališča tega gospoda je to sicer razumljivo, ker toči pivo le v neznatni količini, nr pa njegov predlog v korist ostalih tovarišev. Tak tovariš v občinskem odbora ni tedaj zastopnik vseh gostilničarjev, temveč zastopa le svoje interese v škodo nam, ki točimo pivo.
Sicer pa ni bil ta povišek potreben, ker ima občina iz drugih virov lepe dohodke za kritje izdatkov, gostilničarski stan je pa že itak preobložen z raznimi dokladami in davki.
. Tako ljubezen do svojega bližnjega, ki gre v škodo našemu stanu, moramo vselej odklanjati, sicer nas bodo slične stvari spravile do tega, da bomo imeli strgan rokav, palco beraško in prazen bokal.
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v I. četrtletju.
1.	Vložitev davčnih prijav. Davčne prijave po zakonu o neposrednih davkih je vložiti za priddbnino in rentnino za leto 1930 na obči javni poziv in v roku, ki je določen v njem.
2.	Uslužbenski davek. Delodajalci so dolžni od uslužbencev pobrane zneske odpremiti davčni upravi najkasneje 15. dan po preteku vsakega .meseca. Oni delodajalci, ki zaposlujejo povprečno največ 20 uslužbencev, plačujejo uslužbenski 'davek v davčnih znamkah, ki jih morajo ob vsakem izplačilu nalepiti v davčno knjižico na za to določenem mestu. Tekom meseca januarja morajo taki delodajalci predložiti davčne knjižice na vpogled davčni upravi. Še neizrabljene davčne knjižice se delodajalcem ob tej priliki takoj vrnejo. ,
3.	Davek /na poslovni promet. y istem roku kakor prijavo za pridob-nino so dolžni davkoplačevalci, ki pavšalno plačujejo davek na poslovni promet, vložiti prijavo o prometu,
Svratiste i restavracija „SLOVENAC4*, Zagreb
Frankopanska ulica broj 7
lastnica,	JUĐJVII1L.A SEKUlLiiĆ - H ARC A
se najtopleje priporoča vsem cenjenim kolegom i kolegicam kakor tudi ostalemu v Zagreb prihajajočemu občinstvu za prenočišča kakor tudi za prvovrstno restavracijsko postrežbo. — Cene nizke, postrežba solidna.
doseženem v letu 1929. Javni raču-nodaji zavezana podjetja in obrati ter podjetja, katerih promet je presegel v minulem letu 360.000 Din, morajo voditi knjigo opravljenega prometa. Taka podjetja odpremljajo davejč$Jyss«poslovni promet v 30 dneh po preteki! vsakega četrtletja. Davkoplačevalci, ki so bili že v letu 1928. dolžni odpremi jati davek na poslovni promet, po knjigi opravljenega prometa, ga plačajo za IV. četrtletje 1929 do dne 30. januarja t. 1.
4.	Davek na rente. Davek na rente, ki se pobira ob izplačilu, se mbra plačati po seznamu najkasneje v 15. dneh po preteku vsakega polletja, za II. polletje 1929, torej do 15. januarja t. 1.
5.	Dospelost direktnih davkov.
Ostali neposredni davki, razen zem-Ijarine, dospevajo v plačilo v štirih enakih letnih obrokih dne 1. januarja, dne 1. aprila, dne 1. julija in dne 1. oktobra. Davek, dospel v plačilo, .se mora plačati najkasneje v 15 dneh prihodnjega meseca. Dokler se ne izvrši nova odmera za leto 1930., se plačuje davek po predpisu iz leta i 1929.
j 6. Takse na reklame. Dne 15. t.. m. poteče rok za plačilo takse na reftla-mo v obliki napisnih in naslikanih stalnih objav, ki se obešajo na raznih krajih, ali so izdelane na zidovih, ogradah, tramvajih itd., kakor tudi v obliki svetlobnih objav.
7.	Taksa za potroške v hotelih, restavracijah, gostilnah, kavarnah, penzijonih v krajih s preko 2000 prebivalci ter v vseh kopališčih in letoviščih se pobira povprečno naprej, in sicer po želji taksnega zavezanca: polmesečno, mesečno ali trimesečno. Pri tem šteje mesec vedno s 30 dnevi. Višino povprečne takse določa pristojno finančno oblastvo na podlagi zbranih podatkov o povprečnem prometu gostov za vsak tak lokal.
8.	Takso za pravico, da se točijo pijače (točilno takso po tar. postavki 62) je plačati za prvo polletje 1930 do 31. t. m.
9.	Letno takso za biljarde za tek. leto V^hesku 200 Din je plačati do 15. t. m.
10.	Takso za uporabna vozila (avtomobile, fijakerske in polfijakerske vozove) je plačati za tekoče leto v Mariboru do konca meseca februarja t. L, v ostalih krajih pa do konca meseca januarja t. 1.
Davčni reklamacijski odbori.
Za dravsko banovino sta, kakor znano, postavljena dva reklamacijska odbora, ki bosta odločala o pritožbah proti sklepom davčnih odborov, in sicer eden za področje bivše ljubljanske in dragi za področje bivše mariborske oblasti.
Predsedstvo je za oba odbora isto in je sestavljeno tako-le; predsednik dr. Josip Povalej, finančni direktor v Ljubljani; namestnik predsednika: Fran Bajič pomočnik finančnega direktorja v Ljubljani; državni zastopnik Matko Kisič, višji inšpektor generalne direkcije pri fin. direkciji v Ljubljani; namestnik državnega zastopnika Konrad Škoflek, inšpektor finančne direkcije v Ljubljani. Izmed članov in namestnikov je imenovala polovico finančna uprava,
polovico pa zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Reklamacijski odbor v Mariboru.
Člani reklamacijskega odbora v Mariboru so naslednji gg.: 1. Drofe-nig Alojzij, trgovec v Celju; 2. Pirch Konrad, gostilničar v Vitanju; 3. Gu-sol Leopold, trgovec v Maribora; 4. Čadež Anton, trgovec v Slovenjgradcu; 5. Bajič P’ran, pomočnik finančnega direktorja v Ljubljani; 6. Fajt Mijo, davčni kontrolor v Mariboru; 7. Čeh Fran, trgovec v Murski Soboti; 8. Hohnjec Fran, mesar v Mariboru; 9. Bureš Fran, urar v Mariboru; 10. Gologranc Konrad, stavbenik v Gaberju pri Celju; 11. Senčar Milko, veletrgovec v Ptuju; 12. Novak Albin, trgovec v Maribora; namestniki pa so gg.: 1. Hrastelj Jožef, trgovec v Gor. Radgoni; 2. Žmavc Franc, trgovec v Gornjem gradu; 3. Zadravec Jakob/lastnik paromlina v Središču; 4. dr. Ogoreuc Martin, zdravnik v Rog. Slatini; 5. Ozvatič Ignac, davčni kontrolor v Mariboru; 6. Sever Josip, davčni kontrolor v Mariboru; 7. Turnšek Makso, trgovec v Žlaborju 5, obč. Rečica ob Savinji (Marija Nazarje); 8. Oset Andrej, gostilničar v Mariboru; 9. Berdajs Viljem, trgovec v Mariboru; 10. Gruber Ivan, trgovec v Družmerjah pri Šoštanju; 11. Litrop Štefan, Čevljar v Turnišu (Prekmurje); 12. Hribernik Andrej, trgovec z usnjem v Prevaljah.
_ j mr	- lun... n.. n ■ ,	• ,	. ......
Občni zbor Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani.
Te dni se je vršil v prostorih predsednika g. Fr. Kavčiča na Privozu 21. redni občni zbor Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani, ki se ga je udeležilo blizu 70 delegatov posameznih gostilničarskih zadrug. Zborovanje je otvoril predsednik gosp. Kavčič, ki je uvodoma predlagal udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju in predsedniku vlade. Nato se je v toplih besedah spomnil 70-letnice zvezinega tajnika g. Antona Pintarja, ki je duša delovanja gostilničarskih zadrug in deluje v ljubljanski zadrugi že od 1. 1911. Čestitke zaslužnemu tajniku je občni zbor sprejel z navdušenim odobravanjem.
Iz letnega poročila je razvidno, da je zveza tudi lani imela mnogo težkega posla. Gostilničarjem je bilo treba dati številnih informacij in navodil glede napovedi za odmero pri-dobnine po novem davčnem zakonu. Največ posla pa je imela zveza z revizijo trošarinskega zakona in s pravilnikom k temu zakonu. Imela je v tem pogledu tudi delne uspehe. Zveza je na merodajna mesta poslala številne spomenice glede najbolj perečih vprašanj težko obremenjene gostilničarske obrti. Tudi v bodoče bo nadaljevala svojo akcijo za olajšave zlasti glede načina pobiranja trošarine.
Računski zaključek izkazuje za preteklo leto 66.500 Din dohodkov in 63.400 Din izdatkov. Glede članarine je bil sprejet predlog, da se članarina poviša od sedanjih 20 na 30 Din, kar je potrebno za razširjenje strokovnega glasila.
Obširna debata se je razvila glede ustanovitve gostilničarske pivovarne v Laškem. Sklenjeno je bilo, da naj
odbor zveze z vso vnemo podpira akcijo za ustanovitev te pivovarne. Propaganda za vpis delnic se bo prenesla tudi na posamezne včlanjene zadruge, ki bodo zbrale podatke o potrošnji piva in bodo posredovale pri posameznih gostilničarjih, da vpišejo primerno število delnic in da se zavežejo točiti pivo iz gostilničarske pivovarne.
Razno.
Za udeležbo na X. jubilejnem velesejmu v Ljubljani (29. V. do 9. VI.
1930} je uprava velesejma razposlala interesentom prijavne tiskovine. Ako katera interesirana tvrdka prijavnice vendarle ne bi prejela, je tem potom naprošena, da jo izvoli takoj zahtevati od urada velesejma v Ljubljani.
železniške olajšave za letošnji jubilejni velesejem v LjubljanL Udeležencem in posetnikom letošnjega Ljubljanskega velesejma, ki se kot jubilejna prireditev vrši od 29. maja do 9. junija 1930, je v naši državi dovoljen 50% železniški popust. Cel vozni listek, kupljen pri odhodu, velja za brezplačni povratek. Ta olajšava se izrabi na podlagi sejmske legitimacije, ki mora biti od odhodne postaje žigosana. V območju Ljubljanske železniške direkcije bodo tudi postajne blagajne prodajale sejmske legitimacije.
železniške olajšave. Za X. mednarodni jubilejni vzorčni velesejem v Ljubljani, ki se vrši od 29. maja do
9.	junija 1930 so dovolile železniške popuste doslej sledeče države: Avstrija, Čehoslovaška, Nemčija, Poljska, Rumunija, Sarsko ozemlje, Švica po 25% popusta, Grčija 50%, Ogrska pa ugodnost razreda za razred, t. j., plača se n. pr. tretji razred osebnega vlaka, vozi pa se z brzim.
Dražba kož divjadi se vrši dne 27. in 28. t. m. v prostorih velesejma v Ljubljani. Nabralo se je že mnogo tega dragocenega blaga, sprejema pa se še do 25. t. m. — Opozarjamo tiste, ki svojih kož še niso odposlali, naj to nemudoma store. Naslov je »Divja koža« Ljubljana, velesejem. »Divja koža« si čimdaljebolj osvaja ne samo Slovenijo, ampak tudi vzhodne pokrajine naše države, odkjer prihaja mnogo blaga, pa tudi kupcev. Razen domačih so najavljeni tudi kupci iz Avstrije, Nemčije, Italije, Č.
S.	R., Poljske in Anglije.
Otvoril sem novi SANATORIJ v Mariboru, Gosposka ul. 49 (tik gimnazije), tel. 2358. Sanatorij je moderno urejen, zlasti za operativne slučaje, ima centralno kurjavo, vsaka soba toplo in mrzlo vodo. Diatermi-ja, višinsko solnce, ultra-rdeča žarnica, tonizator. Izbira zdravnikov povoljna. Cene zmerne. — Primarij dr. Černič.
Smešnice
Na zadnjem občnem zboru v Šmar* ju pri Jelšah smo slišali iz ust zna-neg šaljivca gospoda Gobca iz Za-verše, ki je izrazil željo, naj bi vsak gost v novem letu poravnal pri gostilničarju vse svoje stare grehe v obliki pufa, ki izvirajo iz starega leta. Zato naj bi jamčile žene, pravi gosp. Gobec, in sicer na ta način, da s svojimi prihranki odkupijo svoje može.
Nek drugi dovtipnež pa pravi, da mu naj zadruga prizna zasluženo pokojnino.
Gostilničarji, kupujte le pri onih tvrdkah, ki in-serirajo v našem listu!
Žtev, 1. — 30. I. 1930.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzela od gospe Josipine
Kožuh dobro znano
V MARIBORU na Koroški cesti štev. 56
Topla in mrzla jedila, domača in opolo vina vedno na izbiro. — Za obilen poset
se priporoča
ANTONIJA ŠIRCA, gostilničarka
Stalne novosti v ženskih klobukih a vendar najnižje '	cene in od JCMaa SO*— naprej
H. lilHIi, Miitor, Stolna elita Z
PREVZEM
IIEME 2II
Čast mi je naznaniti cenienemu občinstvu, da sem
jpne'srzel =
veletrgovino z vinom v Krčevini št. 88 od svojega svaka JURIJA EH LA. Potrudil se bom svoje cenjene odjemalce postreči vedno zmerno in točno. V zalogi imam prvovrstna bela in rdeča vina po znižanih cenah. Zajedno iščem potnika (s provizijsko plačo), ki je bil že upravljal ta posel. Z odličnim spoštovanjem
Juro Fokter, Maribor, Vetrinjska 18
Poročne
prstane
v vseh oblikah dobite najceneje pri i z d e 1 o v at el ju
8. Stmpf, l3Fi^p,8sniti9c.l
Zamenjavam staro zlato in srebr. krone.
Cenj hotelirjem, kavarnarjem, restavratorjem in gostilničarjem se priporoča
posredovalnica za službe
Elbe LORBER
Maribor, Vetrinjska ulica št. 5
Hrastov mah
česminovo lubje in vsa
zdravilna žeiišča Rupujtmo po najvišji ceni. — Pišite po cenik.
G. HOFFMANN &C0.,
ZAGREB, Berislavifeva ulica br. 3
Oglašujte!
DAMSKI FRIZERSKI
SALON HILDA
Vodna ondulacija, trajni kodri in manikura. — Najskrbnejša po strežba, cene nizke, dijakinje popust.
Maribor, aie&santaa ZS
9 Mariboru
kupite jedilno orodje, žlice, zobotrebce, košarice za krub, tase, svečnike, držala za časopise, krtače, obešala za obleke, pap r e servijete, pisemski m ovojni pap r, kredo, svinčnike, brisače, nadalje razne drobnarije, parfumerijo, nogavice itd., najugodneie v
pulunfterljskl trgovini
Drago Rosina
MARIBOR, Vetrinjska ul. 26
„SENSflr
konc. prometna pisarna za posredovanje, nakup In prodajo zemljišč in nepremičnin
M A HIB D ft
eOSPOSKA (UJCA «1-8
ima na prodajo posestva, vile;, hiše, trgovine, gostilne in različna zemljišča za stavbe in tvrdke.
JtSKE
’ j'" "! ,
izposoja v veliki izbiri
Srmbruster
MAR 8 e ® R
StOVEMSKA U1ICA 4.
Ivan Vidmar
gestiSrsa » kavarna
MARIBOR, Mesarska ul. 5.
dnevno sveže morske ribe, domača ku* hinja, naiboliša dalmatinska in štajerska vina.
Pivovarna in žganjarna
Josip Tsoheligi
Marih®®*] felafop 335a
Bock in marčno pivo«
Prepričajte se o izborni kakovosti VINA tvrdke
P. IHatMć l Čamp., Celje
Kleti: PRED GROFIJO ŠT. 1 (poprej Palosove kleti) Piša v* n a: SLOMŠKOV TRG ST. 4 (pri farni cerkv)
I

—i— ' “-—e pv? ■	;	^ ■	:
TVRDKA
BOLBFFIO LSlHOUil
TsreI«e1iit»gro-sriM-a jz 'sriaaom in. žganjem
si dovoljuje opozoriti, da je začela njena podlr»nžnica v
8Boškas»lcih pri Piifljti
o S3 1 o THr a ti i
jer še priporoča cenjenim odjemalcem za nadaljno naklonjenost.
■i

;«®;sbsw

mmm-m
IZDELOVATELJ SODAVICE:
CIRIL KAMPL
MARIBOR, Kettejeva ul. 1
se priporoča vsem cenjenim gostilničarjem, kavarnarjem in hotelirjem.
II Medna hranilnita v Mariboru
CENJENEMU OBČINSTVU vljudno naznanjam, da sem prevzel
gostilno „PRI STARI P0ŠTI“
v Maritooru, Aleksandrova cesta 49
Topla in mrzla jedila, morske ribe in dobro dalmatinsko vino vedno na izbiro. — Za obilen poset se priporoča
Franc Celar, gostilničar
—
Zastopstvo
harmonike
Diatonične — kromattčne in umetniške harmonike svetovno-znane in priljubljene po tovarniških cenah v trgovini z muzikalijami
S. PERC
Maribor In okolico. Gosposka ulica St. 34
3	obrestuje
počenši s 1. januarjem 1930 hranilne vloge brez odpovedi po
5*1* °!o
vloge proti tmpe^ečni odpovedi obrestuje pa po
TVlo
Ren/tni davek plačuje hnanilnica. sama
Z ozirom na preureditev prostorov in vpeljavo novega knjigovodstva se obresti prepisujejo izjemoma šele s 1. februarjem 1930
Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Mariboru I
Gostilničarji
i
Vaši gostje hočejo razvedrila: godbe, petja, koncertov. — To dosežete edino z gramofoni in ploščami znamke
ODEON
_ „fifi
15
Pred nakupom oglejte si velikansko zalogo gramofonov in plošč
v trgovini
F. Lepoša, Maribor, Glavni trg 1
Cene Čudovito niške.
Najugodnejši plačilni pogoji.
Eksportna, kisa
lastnik
Albin Pristernik
Maribor, Aleksandrova c. 19
Najcenejša trgovina za gostilničarske potrebščine, kakor žlice, vilice, noži, namizni prti, servijete in razno drugo blago za osebno potrebo kakornogavice, srajce itd. po brezkonkurenčnlh cenah.
Na drobno!	Na debelo!
tudi v glavah (Sarma), najboljše kakovosti, priporoča
M. Berdals
Maribor, Trg svobode.
Pohištvo,
posteljnina,
preproge,
linolej,
pohištvene predmete
n gostilničarje in zasebnike ima po zelo nizkih cenah
Kari Preis
Maribor, Gosposka 20.
Ilustrirane cenike brezplačno.
Modna trgovina
Anton Paš
Maribor, Slovenska ul. 4.
Potrebščine za krojače in šivtlie, čipke, vezenina, gumbi, modni našivs, svileni trakovi, svila za šivanje, D. M. C preo-meti za vezenje, Sifon ter vsa druga drobnarija.
Nogavice, rokavice, srajce, kravate, jopice, vso damsko, moško m otroško perilo, volnene veste itd.
Strogo solidne cene I
šampanjec
„Bouvier“
Bouvier Demi sec (bela glavica), Bouvier sec (zlata glavica), Bouvier Cuvše Ršservće (rdeča glavica).
filefarstvo: Gornja Radgona.
K
VINA
v steklenicah
tvrdke
Veleposestvo vinogradov
CLOTER BOUVIER
Zastopstvo za Slovenijo:
Karel Favai, Ljubljana.
m m m m
Gornja Radgona
Cenik gratis in franko.
m m m •
-eS
©;
ORIGINAL
LUTZ
PATENT PECI
LEPS-DGĐRE SOLIDNE r*.
Sm-a/jlrvi oklep 5fed.T*o kcumrn MALO GORIVA. D OLGA PRIJETNA GOR KOTA ter Jih postavlja no licu mesta ■
ing. GUZELJ, Ljubljana Vii,
Jernejeva c. 5. Telefon 32-52
„Original Lutz peči !lf
E
Peč
najcenejša in najizdatnejša.
H2-™
ilBhtromotOFji
Ima v zalogi
Najboljše kupite!
NOGAV CE,
damske in moške rokavice, triko perilo, puloverje, telovnike, (vestje) žepne robce, kravate, ovratnike, srajce, ši-fone, klote, čipke, vezenine, gumbe, DMC prejce samo pri
L. PUTAN, CELJE
Pozor gostilničarji?
IVAN NARAKS
LOŽNICA PRI ŽALCU
najstarejše podjetje za izdelovanje sodavice in pokalic zeajamčeno s pristnim sladkorjem vkuhane, se priporoča cenjenim gg. gostilničarjem.
POSTREŽBA TOČNA!	CENE SOLIDNE!
Berndorf
Jedilno
in namizno orodje
Skladišče Berndorf Maribor
Oglašujte i
Sir, salama,
pristne kranjske klobase, slanino papricirano in prekajeno, razne kons. ribe, žganje in likerji	p,,
ANTON FAZ ARIN C, CELJE
Cenjenim gg. GOSTILNIČARJEM priporoča svojo bogato zalogo
steklenic	krožnikov
vinskih čaš	skledic
vrtkov za pivo	vso porcelanasto	posodo
redilno orodje iz alpaka in aluminija ter vse v stroko spadajoče predmete za hotele in restavracije tvrdka
m. RHUCH, CELJE
PREŠERNOVA ULICA ŠT. 4
Delika pivovarno >Dm
<
Ljnbllana, Laško In Maribor
p? poroča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak ti tm n o pivo, varjeno po bavarskem sistemu,
Ki


in ,,Bock“ vsem cenj. gostilničarjem in gostom.
Z edlitoin sriDštnvsiijeio Delniška pivovarna »Union«, Ljokljana, Mo in Maribor.
Izdaja Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru. — Odgovorni so. Za Zvezo Drago Bernardi; za redakcijo Karol Perc; za Zvezno tiskarno Milan Četina.
Vsi v Celju