Septembra izide zbornik z naslovom Odmev tišine. ki vključuja zgodovino, živ-Ijenje in rast Zveze slušno prizadetih na Slovenskem odteta 1931 dodands, koje 6. septembra minilo 50 let od ustanovitve samostojne organizacije Zveze slušno prizadetih Stovenije.
Ni to majhna stvar, 50 let organiziranega deta. živ-tjenjskih težav in preizku-Šenj v delu za slušno priza-dete člane. Ni bilo naključ-je, da so se 6. septembra 1931 zbrati v Narodni ka-vami v Ljubljani najveČji entuzijasti gluhe popufaci-je in osnovalisvoje društvo, ki ga je potrdila tudi teda-nja obtast. Pod vodstvom tovarišev Franca Klemenči-ča. Cirila Svetka, Lojzeta Šturma, Antona Ba/ta in Antona Čemeta so usfano-vili organizacijo, ki so jo gluhi med Slovenci načrto-vali že od I. 1909 datje.
V ospredju delovnih na-log društva je bila predv-sem skrb za gluhonemega, ki so mu neijudski retimi kratili osnovne človeške pravice. DruŠtvo naj bi skr-belo za pravno zaščito svo-jih članov in pomagalo oblikovati v mejah moino-sti tudi kulturo in družabno življenje. za kar so biii gluhi že od nekdaj prikrajšani. Na prvem društvenem se-stanku (6. septembra 1931) so oblikovafi tudi društvena pravila, ki so zajemala v bi-stvu zgoraj omenjene citje.
Pot do realizacije teh ci-Ijev pa je biia pogosto zeio težka in doiga. prenekatere zamisli gluhih pa $0 ostate do I. 1945 vei ali manj na papirju. Če pomislimo, da stara Jugoslavija ni uspela uresničiti niti osnovnih za-htev gluhih glede enako-
pravnosti pri šolanjv gluhih in da je mnogo slušno pri~ zadetih ostalo doma brez šolskfftizobrazbe, potem se nam Šele pokaže vsa tra-gična stika teh tjudi.
Ktjub pubiikacijam, ki so jih izdajati človekoljubni posamezniki, ki so povz-dignili svoj glas v obrambo gluhrh (npr Usoda gluho-neme mladine, PomoČ naj-bednejšim, izpod peresa učitelja Vilka Mazija), se stan/e ni kdovekaj spreme-nilo. čepravje I. 1930 usta-
50 LET ZVEZE
SLUŠNO PRIZADETIH
Odmev tišine
novljsno »Podporno druž-tvo gluhonemih" skušalo pomagati s skromn/mi sredstvi sociaino Šibkim s/uSno prizadetim s podpo-ro, je bilo to še vedno le trenutno, enkratno reševa-nje socialnega problema revnih gfuhih. Zaradi njiho-ve pomanjkljive izobrazbe je družba gledala nanje kot na duševno prizadete Ijudi in jih neredko zaposiovala le pri težkih. umsko manj zahtevnih opravilih. Za majhen denar so morali mnogi gtuhi trdo delati in so bili močno zapostav-Ijeni
Po obeh vo/anah se je stanje občutno spremenito v prid gluhonemih. Njihovo eksistenčno vprašanje je bilo v večini primerov zado-voljivo rešeno, ker je druž-ba sprejela slušno prizade-
te kot enakopravne člane naše sociaiistične skupno-sti. z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki jih ureja za-kon.
Tako je organizacija Zve-ze siušno prizadetih Slove-nije odslej reševala le neka-tera sporna vprašanja, kiso se ob pomoči ustreznih drutbenih teles zadovotjivo rešila v prid giuhih. Zveza si je zastavUa zelo široko or-ganizacijsko naiogo, ki jo rešuje uspešno še danes: nuditi svojim članom čim širšo možnost rekreativne-ga, kulturnega in drugega družabnega živl/enja, po-magati gtuhim v njihovem boju z zaostalostjo in pri širjenju izobrazbene ravni gluhih, oblikovati njihov fe-pi danes in Še lepši jutri.
Pri tem pa Zvezi pomaga -jo razliina družbena telesa, ki v povezavi z njo. načrtu-j3jo finančno pomoč in podporo gtuhi populaciji Samo droben izsek zadnjih dveh let dela Zveze slušno prizadetih Stovenije, nam mnogo pove: ustanovitev revije in časopisa stušno prizadetih »tz sveta tišine-v letu 1979. ter prva televi-zijska oddaja v popolni ko-munikaciji. ki jo je pripravi-la v sodelovanju z giuhimi RTV Koper v letu 1980.
Velike akcije Zveze za vktjučitev na seminarje ge-stikulacije, kjer bi se tudi polnočutni seznanili s kret-njo gluhih in doumeli njen pomen pri tistih, ki ne poz-najo glasovnega govora, kaže. da je Zveza bila in da je še vedno. tudi ob SO-iet-nici obstoja, na pravi poti. Zveza slušno prizadetih, zlati jubilant, živi v našem bežigrajskem prostoru, na Samovi ulici 9,
BOGO  JAKOPIČ