Stev. 10. V Mariboru 7. marcija 1895. Tečaj XXIX. List ljudstva v poduk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto i! gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr., za četrt leta 65 kr. — Naročnina so pošilja npravnlštvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak u na velikem trgu po 5 kr Kokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., dvakrat lii kr., trikrat IS kr. Iz j a v a. V zadnjem času so nekateri Slovencem sovražni listi objavili iz Celja poročilo, češ, da so se pred nekaterimi dnevi ondi zbrali slovenski deželni poslanci in pristaši ter izjavili, da je politično nemogoče skupno postopanje Slovencev z Nemci glede sklepov štajarskega deželnega zbora, kise tičejo praznovanja petdesetletnega vladanja presvetlegu cesarja. To poročilo ni resnično. Sicer se je vršil v Celju malo pred sklepom deželnega zbora shod slovenskih zaupnih mož s Štajarskega, ki so se posvetovali o položaju, ki je nastal vsled našega izstopa iz deželnega zbora, toda nihče ni nasve-toval izjave v navedenem smislu, še manj pa smo sklepali o njej. Naglašali smo pač, da nam je v sedanjih razmerah nemogoče udeleževati se razprav deželnega zbora, in vsled tega nam je, žal, bilo tudi nemogoče, udeležiti se sklepa o praznovanju cesarjeve petdesetletnice. fi 1 ed6 tega sklepa se mi z nemškimi tovariši popolnoma soglašamo in ko bi bili tedaj navzoči v deželnem zboru, glasovali bi bili vsi za dotične predloge. Koncem februvarija 1895. Dr. Iv. Dečko, J. Jerman, Dr. Fr. Jurlela, Dr. J. E. Lipold, Dr. Fr. Radey, Fr. Robič, Dr. Jos. Sernec, Mili. Vošnjak. Slomšek in jareninsko bralno društvo. Blag spomin preblagega dobrotnika ostane neven-Ijiv. Po teh besedah je ravnalo bralno društvo v Jare-nini, ko si je naročilo Slomšekovo sliko. Odkritje te slike je bilo dne 17. svečana. Bila je to veselica, ka-koršne Jareninčani ne pomnijo. Od blizu in daleč so prihiteli gosti, da bi videli Slomšekovo podobo in slišali besedo o njih. Nepopisljiva navdušenost je napolnjevala množico, ko nam je veleučeni g. dr. B. v pri-prostem, vendar pa krasnem govoru pojasnil Slomšekovo življenje. Do vrhunca je ganljivost vskipela, ko se je na primerne govornikove besede odkrila podoba ter se občinstvu pokazal nežnomili obraz preljubljenega knezoškofa. Po govoru je godba zaigrala Slomšekovo koračnico in gg. pevci so zapeli »Veselja dom«. Gotovo je po govornikovem opominu vsak v duhu obljubil, vsik-dar in povsod ljubiti, spoštovati in braniti sveto vero in svoj mili materin jezik. V čitalniških prostorih viseča Slomšekova slika naj bode vedna priča te obljube! Doncšnji list Ima Opomniti mi je, da so v povzdigo te navdušenosti mnogo pripomogli tudi mariborski tamburaši. Hvala jim! Blagor vam, jareninski farani, če boste hodili po potu, ki so vam ga Slomšek odkazali. Kot sin slovenskih starišev so Slomšek iz srca ljubili posebno nas Slovence, ter vse svoje življenje posvelili v blagor slovenskega ljudstva. Pač jih smemo imenovati preblagega očeta štajarskih Slovencev. Njih je napolnjevala sveta želja, posebno vas, slovenski kmetje, privesti do spoznanja, da boste le tedaj na potu prave sreče, če boste vsikdar goreči kristjani in zavedni Slovenci. Le poslušajte, kako lepo vas učijo! »Prava vera bodi vam luč in materni jezik bodi vam ključ do prave zveličanske omike!« Torej dragi Slovenci! Slomšekov spomin naj bode naš močen steber, katerega se okle-nimo, če nas hoče kak prilizovalec omahljive storiti. Pristopite k bralnemu društvu ter čitajte dobre knjige, kakor vam Slomšek svetujejo: »Dobra knjiga bodi vam blag prijatelj, ki vam krepi dušo in jači voljo«. Druga bralna društva pa opozarjamo, naj nas kmalu presenetijo z odkritjem Slomšekove slike! Ilirčan. Zbor polit, gospodarskega društva pri Sv. Lovrenca v Slov. gor. Dne 24. februvarija t. 1. je zborovalo polit, gospodarsko društvo pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. Na dnevnem redu je bila volitev novega odbora. Voljen je bil prejšnji odbor enoglasno. G. podpredsednik je pri tej priliki opozoril kmetovalce na knjige družbe sv. Mohorja. Imenoval je posebno dve dosedaj izšli knjigi: »Naše škodljive rastline« od gosp. proi. M. Cilenšeka in pa »Umno živinorejo« od gosp. Fr. Dularja, živinozdravnika. — Marsikateri Mohorjan pregleda nekoliko podob škodljivih rastlin, potem dene knjigo na stran ter misli, itak poznam vse naše plevele, tu pa tam kaj malega prebere in ne pride do strani 250. »bakterije« v letniku 1893, in tudi nadaljevanja v zadnjem letniku (1894) do strani 303, ne prečita. Vendar je na teh 25 listih toliko koristnega berila glede različnih boleznij pri živini in ljudeh, kaj jih povzročuje, kako je zaprečiti nalezljivost itd. »Umna živinoreja« je zlata knjiga za naše kmetovalce; to naj bi vsak čital, ne enkrat, dvakrat, trikrat in ravnal se po mogočnosti po navodilih g. živinozdravnika. Marsikatera nesreča pri živini bi se preprečila, in živinoreja, ki sedanji čas kmetovalcu še jedino nekoliko koristi obeta, bode lepo uspevala. Nato se je prebrala in z navdušenjem vsprejela naslednja resolucija: »Pričujoči pri zborovanju polit, gospodarskega dru- i/l pole priloge. "90 štva pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah dne 24. febru-varija odobrujejo enoglasno izstop naših slovenskili poslancev iz dežel, zbora v Gradcu dne 8. febr. 1895 zaradi nezaslišanega, nikakor opravičenega postopanja liberalne nemške večine glede slovenskih razredov na celjski nižji gimnaziji in se jim izreče za ta moški korak srčna zahvala in zaupanje«. Pevci, izurjeni po gospodu nadučitelju M., nastopili so prvokrat. Peli so med drugimi »Slovenec sem« in »Domovina, mili kraj«, lepo in zbrano; pokazali so, kaj zamore pridnost in navdušenost za lepo slovensko pesem. Koncem se je zapela cesarska pesem, katero je obilno občinstvo stojč poslušalo. To društvo ima svoja pravila od visoke c. kr. na-mestnije z dne 4. januvarija 1871 potrjena; nastopilo je torej 25. leto svojega obstanka. Pred dvema letoma terjal je nekdo — tudi v »Slov. Gospodarju« — raj polit, društvo preneha in naj se ustanovi »bralno društvo«. Odbor v to ni privolil. To društvo ima že svojo zgodovino. Prebilo je svoja prva burna leta; ko so o Giskrovi dobi politični valovi v Avstriji hudo pluskali na slovanske narode; ko so v Ptuju vse strune napeli, da bi pri volitvi v državni zbor jedinega poslanca za slovenski Štajar, blagega gosp. M. Hermana, odstranili, volilci od Sv. Lovrenca v Slov. gor. so stali trdno, ko so celo v Halozah nekateri z našimi nasprotniki potegnili; rogaški okraj pa je bil skoraj ves v nasprotnem taboru. Kakor podoba kaže, čakajo nas sedaj tudi burni časi; to društvo pa bo tudi zanaprej storilo svojo dolžnost. --4- Cerkvene zadeve. Prelat Fran Košar. (Dalje.) V. Košar župnik in dekan Kozjanski. „Pasite čedo božjo med vami, oskrb-ljajoč jo ne po sili, nego prostovoljno po božji volji". (1 Petr. 5, 2.) Kozjanska fara bila je ponosna, ko je slišala, koga dobi za župnika, gg. provizor in kaplan pa sta ugibala, kateri njiju bo prestavljen, ker oba bila bi rada ostala na strani župnika Kosarja. Ranjci je namreč želel s svojimi kaplani živeti kakor brat z brati, zato pa so ga gospodje tudi ljubili in spoštovali kakor svojega očeta. Eden njegovih kaplanov nam piše: »Najbolj srečna leta sem preživel na njihovi strani, bili so mi predober oče«; in enako se izraža drugi gospod, rekoč: »Do mene imeli so očetovsko ljubezen, od nobene kaplanije se nisem tako težko ločil«. Kaplanom zboljšal je dohodke, da so bili prav zadovoljni poleg njega. Dajal jim je razven obeda in večerje tudi zajutrek, postrežbo in perilo, in še belo štolo t. j. pri vpeljavanju žen in pri pogrebu otrok. Pri nastopu rekel je gospodu: »Obed in večerjo sem vam dolžen dati; ker so pa vaši dohodki pičli, imeli boste od mene tudi zajutrek, postrežbo in perilo. Ako utegnejo sosedni duhovniki mene priti obiskat, in bi jaz slučajno ne imel časa jih sprejeti, pošiljal jih bom k vam; vi pa pošljite vselej, kadar bodo duhovni tovariši pri vas, v mojo klet po vina«. »Ko sva bila neki zimski večer — tako piše njegov kaplan — pri večerji, potrka nekdo in prosi, naj grem bolnika obhajat. Huda burja je razsajala in treba je bilo iti na spoved vrh Veternika, na najtežavnejši kraj fare. O kako so me omilovali, da morem v takem vremenu in po takih potih hoditi; skrbelo jih je, da se ne prehladim. Ko pridem domov ravno ob pol dvanajsti uri, potrka hišinja, ter ponižno vpraša: »Gospod, kaj želite, ali vina ali čaja?« »Rečem: »najprej vina, potem čaja«, in precej bilo mi je postreženo. Hišinja morala je bedeti;do polnoči, tako je župnika skrbelo zdravje njegovega kaplana«. Pri mizi bilo je pravo, domače veselje. Pred jedjo in po jedi molilo se je na glas, in na to je sledilo duhovno branje, ki je potem dalo povod raz-govarjanju bodisi o bogoslovskih predmetih, bodisi o pastirskih slučajih. Meseca maja 1869 nastopi bolehen gospod kaplanijo, a že v jeseni mora pustiti službo; ne sme pa zapustiti Kosarjevega farovža, dokler meseca februvarja ne umrje. Ves čas imel je bolnik najlepšo postrežbo, pokojnik obiskal ga je mnogo mnogokrat in mu slednjič še oskrbel lep pogreb, vse za — Bog plati. — Duhovniki iz dekanije so svojega dekana kaj radi obiskali; ni pretekel teden, da bi ne imel več gostov pri mizi. Naj je še bilo toliko opraviti, žrtvoval je ljubeznivo gostoljubnosti nekoliko časa več, kakor je bilo navadno odločenega za obed. Obiskaval pa je čestokrat tudi; on sosedne duhovnike; vsaj vsaki mesec po dvakrat peljal se je zdaj tega, zdaj drugega obiskat. Take male veselice povzdigal je Košar z duhovitimi napitni-cami, v katere je vpletal mičnih in dišavnih govorniških rožic, katere je bilo res veselje poslušati. Pri mizi vodil je navadno le on zabavo, in je vedel vedno kaj novega in zanimivega povedati ali iz svojih bukev, ali iz življenja ali iz pastirstva. Dobremu dovtipu se je rad nasmejal, in če so sedeli okolo njega gospodje po božjem srcu, da so si bili domači, bil je časih tudi sam jako dovtipen. Njegovo blago srce pa tudi revnega in bolnega duhovnika ni zavrglo. Vzel je v svojo hišo in povabil k svoji mizi duhovnika, ki je bil večkrat čisto zgubljen. Ko ga drugi duhovniki niso več radi sprejeli, usmili se ga Košar in mu daje prav po ceni vsega, kar mu je bilo treba. Ker je ljubil bolnik kupico vina, dajal je pokojnik pri obedu skorej da vsak dan vrh navadne merice še za poboljšek vina prinesti, in še tudi za večerko mu je obljubil dostojno mero vina, toda samo pod tem modrim pogojem, da ostaja lepo doma in ne obiskuje več gostilnic. Sploh je ž njim tako lepo ravnal, kakor je to le rajni Košar mogel, zato pa je tudi rešil dušo rajnega brata. Vsa ta požrtvovalna ljubezen in gostoljubnost pa je tem večje vrednosti, ker je bilo znano, da ni bil brez dolgov. /upnik Košar poprijel se je kakor dober in zvest hlapec vseh župnijskih opravil. Imel je vsako nedeljo in praznik rano božjo službo. Njegove izvrstne pridige sezale so poslušalcem globoko v srce, le — predolge so bile; poslušalci, namreč večinoma kmečkega stanu, ne morejo dolgo brez odmora zbranega duha biti; proti koncu so se utrudili. Tudi krščanski nauk je sam razlagal, in sicer tako priprosto in azumlrjivo, da župljani z lahka niso zamujali njegovega nauka. Vsak dan je pogledal v spovednico, je-li kaj opraviti, in ponosno je zapisal v iarno kroniko, da ni tedna v letu, da bi v župnijskicerkve ne pristopilo vsaj petdeset vernih k mizi božji. V adventnem in postnem času bil je včasih celi dan v spovednici, izvzemeši kratki od-počitek pri obedu. Poslušal je dolge spovedi, katere so večkrat cele ufe trajale, in to ne samo svojih domačih župljanov, nego tudi ljudskih ovčic, katere so v Kozjem zasledile dobrega pastirja. Velikonočno izpraševanje je pri vseh stanovih sam opravljal, da je svoje ovce spoznaval ter se osebno prepričal, kako so posamezni podučeni v krščanskem nauku. Za lepoto hiše božje imel je skrbne oči. Zapuščeno podružnico Sv. Heme je popolnoma prenovil, na pokopališču je postavil nov križ, in tudi v farni cerkvi bilo je marsikaj popraviti. Toda ne samo v dušnih zadevah, nego tudi v gmotnem obziru dobivali so župljani pri Kosarju dobrega sveta, če je bilo trei»a, tudi dejanjske pomoči. Njegov kaplan nam piše: »Tukaj le eden izgled njegovega dobrega srca. Nekega dne ga prosi reven župljan za posojilo. Potreboval je takoj denar, sicer bi trpel veliko škodo. Košar poišče ves svoj denar, kar ga je imel, a bilo je še premalo. Tedaj pride meni v kaplanijo, in me praša, koliko denarja bi mu mogel posoditi? Ko mu povem svoto, razvedri se mu lice in smehljaje pravi: dobro je! in mi zaupa tudi skrivnost, da hoče rešiti kmeta, a da nima sam dovolj denarja. Oba torej zloživa potrebno svoto, a obema vkupe ni ostal več petak v žepu. Meni je naskorem vrnil delež, kako dolgo je pa on čakal na denar, ali se mu je sploh kaj vrnilo, o tem pratika ne govori.« Ko se je pokazala potreba farovž prenarediti, zadela je velika svota stroškov župnika; kar bi namreč imeli župljani plačati, prevzel je on, da farani niso postali nevoljni. Pač se nahaja le redko župnik, do katerega bi imeli župljani toliko srčne ljubezni in globokega spoštovanja, kakor so ga imeli Kozjani do blagega svojega duhovnega pastirja. --+- Gospodarske stvari. Kompost. (Dalje.) »Prepričali smo se, da je treba pri zbiranju tva-rin za kompost marsikaj preudarjati. Človek bi moral bi ti učenjak, kadar bi si hotel dober kompost napraviti!« — No, to ravno ni treba. Da je le dober gospodar in da zna nekoliko računati! »Kaj pa, ko bi nam naredili tak račun?«—Dobro, pa začnimo! Zvozili smo n. pr. 40q zemlje, krompirjeve zeli 10 q, mahu 10 q, tropin 20 q, listja 10 120 1-7 0-8 » 10» pepela — 1000 600 » 5» premog, saj » 120 05 20 » 20» stran, gnoja » 7-0 56 4-0 kg: 56.85 132972 7616 Ge cenimo dušeč poprečno po 30 kr., kalij in fos-forovo kislino pa poprečno po 20 kr., tedaj je tak kompost vreden 58 90 gld. Pri tem pa nismo vrednosti organičnih snovij za fizikalično zboljšanje v pošte v vzeli. Na enak način moremo zračunati vrednost posameznih tvarin za kompost. Imamo n. pr. na oddaljenem travniku 10q mahu, ali se splača spravljati ga na kompost? Ako računamo, da je v mahu dušeč vreden 45 kr., potem je ta mah vreden za kompost 6'90 gld. Po vsebini je mah 2krat več vreden nego živinski gnoj, ima več nego 2krat toliko dušca, enako množino fosforove kisline, pa le manj kalija. Da se njegova korist popolnoma izkoristi, odvisno je le od tega, kako se na kompostu ž njim ravna, kako se rastlinska hrana v njem za rastline pripravlja. Na enak način moremo preračunati vrednost vsake tvarine in preudarti, je-li dobimo rastlinske redilne snovi v teh tvarinah ceneje, ali ako jih nakupimo v umetnih gnojilih. Dobimo n. pr. 1 q pepela po 1 gld.; čisti pepel ima 8% kalija pa 4% fosforove kisline. Kalij in fosf. kislina sta enake vrednosti, torej nas stane v pepelu 1 kg kalija ali fosf. kisline okoli S1/^ kr., med tem ko bi morali n. pr. kalij v kajnitu plačevati po 25 kr. Ge pa nam pride \q po 4 gld., tedaj je pametneje kajnit kupiti. Pa tudi, če pepel ni čist, ako ima mnogo smetij primešanih in morda le po 4% kalija in le po 2% fosf. kisline, bode 1 q jedva vreden 1 gld. 50 kr. Pri nakupovanju pepela torej treba opreznosti. Imamo pa v bližini kako pivovarno, ki nam prodaje ječmenove klice. Koliko se te vredne? 1 q ima okoli 3 6 kg dušca po 45 kr. = 162 gld., 2'8 kg kalija po 15 kr. = 0 70 gld., 1 ~8kg fosf. kisline po 30 kr. = 0-54; torej vkup 2'86 gld. Ker pa vendar nimajo vedno enake množine redelnih snovij, moramo jih nižje ceniti, zlasti če niso prav čiste. V kompostu, kakor smo ga prej sestavili, bode posebno fosforove kisline primanjkovalo. Da pognojimo 1 ha vinograda, dati mu moramo 25 30 kg dušca, 50kg kalija in 50 kg fosforove kisline, bdkg dušca v našem kompostu zadostuje za 2 ha, kalija je več nego za 2x/i ha, ali fosforove kisline jedva za 11/tha. Ker pa v zemlji večinoma primanjkuje fosforove kisline, ne bomo dušca dobro izkoristili; kajti ako imamo n. pr. v zemlji 56 kg dušca, pa le 76 kg fosf. kisline, bodemo približno le toliko pridelali, kakor ako je v zemlji le okoli 45 kg dušca in 76 kg fosf. kisline. Da spravimo torej vse rastlinam potrebne snovi v pravo razmerje, dopolniti moramo pomanjkujočih 24 kg fosforove kisline z umetnimi gnojili n. pr. s koščeno moko. Ako pa hočemo, da nam bode ta množina komposta zadostovala za 5 ha vinograda, pomnožiti moramo fpnjem dušca za okoli 150 kg, torej za 150 — 56 = 94Av/, alij na 250 ¿<7, torej za 250 — 133 = 117%/, fosforove kisline pa tudi na 250 kg, torej za 250 — 76 = 174% To dosežemo s koncentriranimi gnojili n. pr. z žve-plenokislim amonijakom z blizu 4q, s kajnitom z blizu 10 q in pa s Thomasovo žlindro z blizu 9q. S tem pomnožimo torej kompost samo za 23 q, pa moremo ž njim več nego 2krat toliko vinograda gnojiti. Pa naj bode dovolj računanja. (Dalje prih.) Žitne cene v Mariboru od 23. lebr. do 2. marc. Po hektolitrih: pšenica 5 fl. 30 kr., rž 4 fl. 20 kr., ječmen 4 fl. '20 kr., oves 3 fl. 30 kr., turšica ali koruza 5 fl. 30 kr., proso 4 fl. 40 kr. in ajda 4 fl. 90 kr. Sejniovi. Dne 9. marcija v Poličanah (svinjski sejem) in v Slov. Gradcu. Dne 11. marcija pri Sv. Juriju ob Taboru, v Strassu, na Spod. Polskavi, v Ko-strivnici, pri Kapelah, v Orešju in Mariboru. Dne 12. marcija v Št. Juriju ob juž. železnici, v Selnici ob Dravi in pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Dne 13. marcija v Imenem (svinjski sejem). Dne 14. marcija na Rregu pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 15. marcija na Zdolah. --L Dopisi. Iz Konjic. (Posojilnica.) Dne 28. svečana 1895 je imela posojilnica v Konjicah svoj redni občni zbor, pri katerem so se enoglasno sledeče svote za dobre namene odločile: a) šola v Tepinah dobi 120 gld.; b) šola konjiške okolice 80 gld.; c) dijaška kuhinja v Mariboru 25 gld.; d) dijaška kuhinja v Celju 25 gld.; e) šolske sestre v Celju 25 gld.; f) družba sv. Cirila in Metoda 25 gld.; g) ubogi okolice Konjice 49 gld. 29 kr.; h) pevsko društvo Ptuj 20 gld.; i) za razne časnike 15 gld.; k) za proslavo 501etnice Njih vel. našega sveti, cesarja Franca Jožefa I. 250 gld. Pri tem zboru je bil g. Ivan Šepic kot predsednik ali ravnatelj v novič — dvanajstokrat — izvoljen. Razvidi se iz tega, kakšno zaupanje da ima pri slov. ljudstvu g. Ivan Šepic, kateri mnogo drugih težavnih poslov opravlja. Odborniki so pa gg.: Jan. Pospišil, dr. Ivan Rudolf in Peter Dobnik, kateri so bili tudi enoglasno izvoljeni. Posojila se dajejo po 5 in od ulog plačuje se po 4%- Od Sv. Andraža v Slov. gor. (Veselica). V nedeljo, 17. februvarija smo imeli prvo letošnjo veselico bralnega društva. Počastilo nas je pa s svojim obiskom več gostov od Sv. Trojice, od Sv. Antona in od Sv. Jurija ob Sčavnici. Gosp. predsednik je razložil pomen prostih zabav. Gosp. učitelj Janko Fras je podal y slavnostnem govoru nekaj črtic iz zgodovine Slovencev ter je priporočal čitanje knjig in časopisov. Gosp. Matej Perger, učitelj pri Sv. Juriju, pa je v jedrnatih besedah med drugim priporočal složno delovanje domače hiše in šole pri poduku in vzgoji mladine. Domači pevci in pevke so zapeli več mičnih pestnij, medv katerimi je nekaj narodnih ljudstvu posebno dopadlo. „Šaljiv prizor je pouzročil mnogo smeha. Gledališka igra »Mutec« se je igrala v občno zadovoljnvst. Prosto zabavo smo imeli v gostilnici gosp. Rola, kjer je svirala domača godba Kocmutova. Andraževčani, držimo se svojega gesla »Složno naprej!« in še krasnejših veselic smemo pričakovati! Iz Hajdinja. (Veselica) s tombolo, katero je priredilo naše «Kmetijsko bralno društvo« dne 17. febr. t. 1. obnesla se je vzlic zelo slabemu vremenu povoljno. Gospod predsednik otvori veselico z nagovorom, v ka-krem izraža veselje, da se je zbralo lepo število zavednih rodoljubov, s trikratnim živio na sveti, cesarja. Nato, se je zapela cesarska pesem in »Domovina«. Po šaljivi tomboli smo se do pozne noči razveseljevali s petjem, govori in napitnicami. Iz Celja. (Naša društva.) Predpust je minol. Kako pa smo ga praznovali? Prav pošteno. Manjkalo nam ni zabave. Dne 27. prosinca so igrali naši dile-tanje najvrlejšo, najtežavnejšo igro, kar se jih je dose-daj na naš oder spravilo. »Občinski tepec« je pa tudi dopadal, kakor redko katera igra v gledališču. Če se pomisli, da je petje zelo težavno in treba naporne vaje, čuditi se moramo krasnemu uspehu. Uloge, kakor okorni hlapec, lažnivi berič in čudovito izvirni tepček, bi krasili največja gledališča. — Zabavni večeri s plesom so bili res gosti. — Sijajni ples smo imeli dne 11. svečana. Takega se niti nadejali nismo. Priredil ga je s sodelovanjem drugih naš dični g. Majdič. Bil je pa res nas vreden. Dalo pa se mu je ime ples slov. biciklistov, zatorej so se povabili tudi nekateri biciklisti, — (društva slov. biciklistov namreč ni nikjer.) — Ganljivo pa je bilo, kar smo imeli srečo gledati dne 10., 12. in 13. svečana. Mlade deklice iz učilnice čč. šolskih sester so nam predstavljale krasno igro: Sv. Alojzij in sicer tako milo, pristno in zadeto, da bi, — razen znanega otročjega ravnozvočnega glasu, — nobeden igralec ne pogodil bolje. Gastitamo pridnim sestram! — »Garibaldi« nas je obiskal dne 17. svečana. Igral se je izvrstno. Posebno odlikovali sta se gni. Šprahmanova in Ledine-kova. Predpust je imel lep začetek, kaj bi ne imel tudi lepega konca! Zat6 je bilo preskrbljeno. Sokolova ma-škerada na pustno nedeljo je bila veličastna. Vse je bilo z zelenjem opaženo, — vse tako prijetno, lično in domače; — vsaj se je vselila v čitalnico cela »Te-karska ženitnina«. Tako smo končali predpust. Še nekaj. Da zavzema naša čitalnica prvo mesto med vsemi slovenskimi, dokaže važen sklep odborov, da zanaprej morajo tudi k navadnim zabavnim večerom prihajati v črni obleki in ne samo, kakor dosedaj navada, samo k plesom in sijajnim veselicam. To seveda bode pobarvalo čitalnico bolj svetlo, pa jo napravilo tudi bolj prostorno, kar je baje že skrajna potreba. — s — Z Dobrne. (Sv. mi sij on) se je pri nas dne 1. svečana začel. Vodili so ga čč. gg. lazaristi iz Celja. V 27 pridigah so razložili glavne resnice naše sv. vere, opominjali in budili so nas k pokori, vnemali očiščena srca k čednostnemu življenju. Akoravno je bilo mrzlo, pota slaba, vendar je ljudstvo z največjim veseljem prihajalo v cerkev, ki je bila skoraj zmiraj natlačeno polna. K mizi božji je pristopilo nad 1600 oseb. Posebno ganljiva je bila sprava pred sv. R. Telesom, ko so vsi navzoči solznih očij glasno izpovedali svojo vero v Jezusa v zakramentu sv. R. Telesa, obžalovali svoje grehe in obljubili drug drugemu vsako razžaljenje iz srca odpustiti. V nedeljo 10. svečana je bila sklepna pobožnost. Za dobrote sv. misijona bodemo hvaležni Bogu, po če-gar zapovedih hočemo odslej zvesto živeti, čč. gg. misijonarjem, ki so s toliko požrtvovalnostjo skrbeli za naše duše. Vsa hvala pa tudi preč. g. kanoniku, ki so nam že v tretjič oskrbeli duhovno veselje sv. misijona. Bog vsem vse povrni! Iz Slov. Bistrice. (Smrtna kosa.) Dne 27. febr. smo položili v hladni grob moža »korenjaka«, ki je vreden spomina v »Slov. Gosp.«, ker je bil mož Slovenec z dušo in telesom. Miha Koren, tako je rajncemu bilo ime, je v istini vreden, da točimo ob njegovem grobu solze bridke žalosti. Zgubila je v njem sv. cerkev vernega katoličana, kakoršnega se je tudi v svoji ne dolgi bolezni zavedal; kajti dal se je na najspodbudnejši izgled svojih domačih in svojih sosedov dvakrat s sv. zakramenti sprevideti. Zgubila je z njim občina Bitoznoj vrlega predstojnika, ki je čez 12 let po očetovsko varčno v njej gospodaril, kar kaže, da si je pridobil vsestransko zaupanje svojih sokmetov. Žalostno zgubo pa obžaluje nadalje tudi okrajna posojilnica, katere vesten blagaj-ničar je bil rajnki. Možje, sicer Nemci, načelnik in odborniki omenjene posojilnice, so ga izredno cenili in označili svoje sožalje ob smrti s tem, da so se tudi oni potrudili, skazati mu zadnjo čast. Razun tega bil je pokojnik tudi ud okrajnega zastopa, kakor tudi ce-nilni mož. Ubogim kmetom je blagi Miha rad pomagal, zdaj temu z drvami, drugemu z denarji itd. Zatorej ni čuda, kako hudo je potrla vsakega meščana in kmeta vest, da se je preselil naš dragi Koren v ponedeljek dne 25. febr. popoldne ob treh v boljšo domovino. Da pa ni bilo to sožalovanje prazna hlimba, pokazal je veličastni pogreb, katerega se je udeležila vkljub slabemu potu radi precejšnega snega velika množica kmetov in kmetic, odličnih meščanov, kakor tudi nekaj gospa. — Ob grobu joče in žaluje potrta udova in petero nedolžnih otročičev, katere pa tolaži čez vse najbolj jedino ta zavest, da je ljubljeni mož, oziroma dragi oče tako vzgledno krščansko umrl. Svetila mu večna luč! Iz Škofjevasi. (Ženska podružnica) sv. Cirila in Metoda je priredila dne 24. febr. zabavni shod v Ljubečni. Akoravno je ta dan vsepovsod bilo dovolj veselic in ženitnin, vendar se nas je zbralo na Va-rovžu toliko, da je bil vsak kotiček poln, in kar je naj-veselejše, bila je večina korenjakov kmetov. Žalostno izjemo je priskrbel pa naš trg Vojnik, kateri je kljubujoče — izostal, tako, da je bilo iz trga, od koder bi jih smeli pričakovati največ — najmanj gostov. To je lep odziv na zadnji zabavni večer »Edinosti«, kjer je bilo več Škofljanov navzočih nego Vojničanov! Take razmere pač niso. . . . Videl si vrle domačine, prijazne Te-harčane in mnogo Celjanov. Govoril je č. g. Kržišnik lep govor, pri katerem smo se čudili, kako mu je mogoče duhovite misli v tako obče razumne domače besede obleči. Srce veseli človeka, ko vidi, da ima duhovnike, kateri se toliko zanimajo za napredek društev. Hvaležni smo č. gosp. govorniku! Kaj hočemo reči o igrah? Na kmetih težko če se je še kedaj tako vrlo igralo. Tu so se kazali različni značaji tako živo, da si lahko pri vsakem dejal: Glej ga no, našega mlinarja, krčmarja, doktarja, mešetarja, kakor bi ga samega na oder postavil! >Naj si pa bo!« je sicer igrokaz, ne burka, vendar je vzbudila toliko zadovoljnega smeha, kakor ne zmorejo nekatere glume. Čuditi se moramo, da je tak uspeh mogoč po štirih vajah brez odra, katerega pred igro niti videli niso. Oder je bil jako priročno napravljen; naslikal ga je g. Jos. Ahtik, postavila pa gg. T. Ahtik in Dokler. Dokončali smo s tem veseli predpust, kakor bi si le želeti inogli. Malgaj. 0(1 Sv. Trojice v Halozah. (Razno.) Letošnja zima nas posebno ljubi; ni je spravili iz dežele. Ondan ji vojsko napove topli jug, ali krivec ga zavrne, in na pust smo imeli toliko snega, kakor še letos ne. In vsako noč ga še kaj zapade. Živeža pa bode že skoro tukaj primanjkalo revnim ljudem in živini. Lanskega pridelka je bilo polovico manj od predlanskega. Kakšen bode letošnji? Nesrečna trsna uš uničuje od leta do leta lepe naše vinograde, Haložanu skoro edini vir dohodkov. S strahom gleda siromak v bodočnost. — Te dni pošiljajo iz vseh krajev mile Slovenije trudoljubivi poverjeniki naročnino na mohorske knjige v Celovec. Vem, da se bode število udov najdičnejše naše družbe v mnogih krajih letos pomnožilo. Pri nas se jih do danes (28. febr.) še polovico lanskih ni oglasilo. Ko bode vrli Vas »C.« z veseljem zopet hvalil one, naj se blagovoljno ozrč na naše revne razmere, da ne bode grajal nas. Ljudstvo rado čita, ali nima si za kaj kupiti knjig. Poduka pa je še Haložan potreben, kakor malokdo! Nevednost je mati tolikim pregreham in hudobijam. Povzdigniti treba ubogo, a za vse dobro vsprejemljivo in hvaležno ljudstvo na višjo stopinjo verske in narodne omike. V to svrho bi mu dobro služile dobre knjige, kako jih dobiti? Posamezni rodoljubje tega ne premorejo. Treba bode snovati »bralna društva«, ali vsaj farne knjižnice, kjer jih še ni. Tudi mi pri Sv. Trojici bi radi imeli kaj takega. Zato nam treba knjig. Prosim vas, rodoljubje blagi, ki imate knjig, pa jih ne rabite, pošljite jih blagovoljno župnemu uradu pri Sv. Trojici ali podpisanemu. Dobri Bog Vam bode plačnik za vsak najmanjši dar. »Vse za versko-narodno odgojo našega milega naroda!« —P. Konrad Stazinski, kap'an pri Sv. Trojici, p. Št. Vid pri Ptuju. Iz Zdol pri Brežicah. (Popravek indosta-v e k.) Prosim, sprejmite v Vaš čislani list sledeči preklic, zadevajoč dopis »Iz Zdol pri Brežicah« v 8. štev. »Slov. Gosp.«: 1. Ni res, da bi bil naredil ob nedeljah ali praznikih kak občni lov. 2. Laž je, da bi bil kdaj na grofa Attemsa zemljišču zasačen. 3. Resnično pa je, da je bil kmet Martin Pleterski na Zdolah o velikonočnem izpraševanju dne 21. febr. radi nespodobnega vedenja proti čast. gosp. župniku v navzočnosti vseh župljanov iz šolske sobe »vržen«. Kaj ne, g. urednik, to Vam je kmet stare krščanske korenine! — Janez Molan, kmet na Zdolah. Iz Negove. (Bralno društvo) je imelo 17. svečana svoj redni občni zbor. Predsednik, č. g. Alojzij Pijanec, otvoril je zborovanje z nazdravom na njih veličanstvo presvetlega cesarja. Nadalje se je zborovanje vršilo po običajnem vsporedu. Kakor kaže poročilo, »bralno diuštvo« naše vrlo napreduje, ker že 87 zvestih udov šteje, s katerim številom se niti večje župnije ponašati ne morejo. V petih mesecih se je med ude čez 400 knjig izposodilo, in iz tega se razvidi, da naši udi niso samo na papirju, temuč tudi pridno čitajo. Le žal, da naše društvo od nobene strani ni podpore dobilo — čeravno smo pričakovali! Pa pomagajmo si sami in Bog nam bo pomagal. Vendar ednega dobrotnika imamo. In ta gospod je naš državni poslanec, velč. g. dr. Gre-gorec. Čast in hvala mu! Št.-petrovski in kapelski pevci so nas s svojim uzornim peljem iznenadili. Hvala za trud! Zastopano bilo je tudi gornje-radgonsko bralno društvo po tajniku, g. dr. Piklnu, in knjižničarju, č. g. Kožarju, ki se nista ustrašila slabega vremena. Slava! -- Politični ogled. Avstrijske dežele. Dunaj. Nj. veličanstvo svetli cesar so se s pismom na ministerskega predsednika Windischgraetza zahvalili svojim narodom za sožalje o smrti nadvojvode Albrehta. — Državni zbor je v ponedeljek sprejel šesto poglavje kazenskega zakona. To poglavje govori o motenju miru in so prepovedane le tiste lajne družbe, katerih namen je, s silo odpraviti kako naredbo; torej po tej postavi framasonstvo ne bode prepovedano. Daleč smo prišli! V torek se je začela razprava o toliko zaželeni davčni preosnovi. Češko. Govori se, da ne bode dr. Rieger več deželni poslanec, ampak bode poklican v gosposko zbornico. — V Pragi se je te dni 7 podružnic »Matice školske« prostovoljno razdružilo. Štajarsko. Svetli cesar so imenovali Slovenca dr. Fr. Hočevarja za profesorja matematike na tehniki v Gradcu. — Graški mestni zastop je sprejel ojstro resolucijo zoper celjsko slov.-nemško gimnazijo. Naj bi se rajši bolj brigal za lastne slabe gospodarske zadeve! Koroško. Koroška hranilnica je v dobrodelne namene razdelila 89.420 fl. Kakor druga leta, tako je tudi letos na Slovence pozabila. — Prometno vodstvo državne železnice še ostane v Beljaku. — Deželni šolski nadzornik, dr. J. Gobane, praznuje kot tak letos 251et-nico. Bil je 25 let hud nasprotnik slov. šolstva. Kranjsko. Postni list prevzv. knezoškofa letos razpravlja nauk o sv. zakonu. — Večkrat se slišijo tožbe, da se nemškutarstvo spet vrlo razširja. No, to se je dovolj zapazilo pri zadnjih državnozborskih volitvah na Dolenjskem. — V Kočevju se je te dni odprla sirotišnica. Primorsko. Grof Franc Coronini še ostane deželni glavar. Zadnji ponedeljek je bil pri svetlem cesarju. — Volitve volilnih mož se bodo pričele v Istri sredi tega meseca. — Tržaški mestni zastop je odposlal spomenico zoper škofa v Rim k sv. stolici; ali tam so tožbo vrgli pod klop. Hrvaško. Postni list zagrebškega nadškofa se peča s civilnim zakonom. Nadškof opominjajo vernike, naj pri volitvah krščanske može volijo. — Vodja stranke prava, dr. Ante Starčevič, je nevarno zbolel za pljučnico. Ogersko. Koliko spoštovanja madjarski listi imajo do svetle cesarske rodbine, pokazali so te dni, ko so nespodobno pisali o blagem rajnem nadvojvodi Albrehtu. — Vlada z vso silo preganja v Medjimurju one slov. duhovnike, ki so glasovali v Čakovcu zoper ministra Vlašiča. Nad 10 duhovnikov je bilo kaznovanih z denarnimi globami. Nekaj jih pride celo pred sodišče zaradi ščuvanja proti javnemu miru. Tak vam je ogerski liberalizem! Vnanje države. Rim. Preteklo nedeljo je minilo 17 let, kar so sv. oče Leon XIII. bili kronani za poglavarja sv. kato - liške cerkve. Papež, popolnoma zdravi, so v nagovoru do kardinalov spet izrekli željo, naj se razkolniki zedi-nijo s sv. cerkvijo. Italijansko. Ministerski predsednik Crispi je zopet zamotan v neke sleparije, zaradi katerih bi imel biti zaprt poslanec Comandini, pa jo je pobrisal. Govori se, da Crispi kmalu odstopi. — Volitve v poslansko zbornico bodo bojda dne 5. maja. Francosko. Med,to in italijansko državo vlada velika nezaupnost. Francozi sedaj delajo močne utrdbe, Italijani bi pa radi, pa ni cvenka. — Prejšnji predsednik republike, Kazimir Perier, ne odpotuje v inozemstvo, ampak se je te dni vrnil v Pariz. Belgijsko. Belgijci bi si radi prisvojili veliko državo Kongo v Afriki, pa se bojijo ogromnih stroškov. Zato temu nasprotujejo radikalni, socijalistični, pa tudi mnogi katoliški poslanci. Nemško. Cesar Viljem, dasi protestant, je v nedeljo sv. očetu papežu častital. — Cesar pojde s cesarico začetkom aprila v Opatijo na hrvaškem Primorskem, kjer ostane 6 tednov. — Predloga zoper socija-liste bode v državnem zboru gotovo odklonjena. Zoper bodo glasovali tudi katoliški poslanci. Švicarsko. Binkoštni ponedeljek bode katoliški shod v Št. Gallenu. Govorilo se bode o snovanju katoliških društev in o pripomočkih zoper pijančevanje. Več tisoč udeležencev se obeta. Rusko. Car Nikolaj II. je imenoval za ministra vnanjev zadev kneza Lobanova-Rostovskega. Knez Lo-banov je bil dozdaj ruski poslanik na Dunaju 13 let in je pri cesarskem dvoru priljubljen. Morda novi minister doseže, da se spet obnovi trocarska zveza, namreč zveza Avstrije, Rusije in Nemčije. Rumunsko. Vlada hoče uvesti novo rudniško postavo, po kateri bi se tudi tujci smeli baviti z rudo-kopstvom v Rumuniji. Senat ali gosposka zbornica je to postavo že sprejela, težje bode pa šlo v poslanski zbornici. Turško. V Carigradu je med turškimi vojaki zveza, ki ima namen, pobijati kristjane. Zaradi tega so zastopniki drugih vlad zahtevali od turške vlade, naj skrbi za osebno varnost. Vlada je to obljubila. Afrika. Egiptovski kediv ali podkralj Al Abbas se je le dni poročil s svojo sužnjo lkbal Hanem. Njegov stari oče bivši kediv Izmajil-paša pa je te dni umrl. Izmajil-paša je Egipt vladal ali bolje drl od leta 1863. do 1879. Amerika. Na otoku Kuba, ki spada pod Špansko, nastal je punt. Puntarji so otepli 2000 mož broječo vojsko. Španska vlada jo odposlala že osem batalijonov na otok Kuba. Ker ustašem prihajajo od drugod prostovoljci na pomoč, pojde tje še 20.000 španskih vojakov. Za poduk in kratek čas. Vurberg. (Krajepisno-zgodovinska črtica; spisal M. Slckovec.) (Dalje.) Sreča za našo domovino, da je v tej prelužni dobi sekovsko škofijo vladal mož, ki je bil od krščanskega duha skoz in skoz prešinjen, neprestrašen in jeklenega značaja, za resnico in pravico vnet in goreč višji pastir, katerega zgodovina po vsej pravici slavi in ga apostola Štajarske imenuje, namreč Martin Brenner. Ta je s pomočjo nadvojvode Karola in po tega smrti, Er-nesta in Ferdinanda trebil in skoraj do cela iztrebil pogubljivo seme krivovere iz dežele in uredil precej zmedene in žalostne cerkvene razmere na Štajarskem. Pričelo delo je nadaljeval njegov istotako slavni naslednik Jakob Eberlein. V tem času tako imenovane protireformacije, ko se je protestantizem moral umakniti katoliški veri in je krščanstvo prerojeno in vsake zmote očiščeno začelo kazati svojo oživljajočo moč, se je tudi v Vurbergu marsikaj predrugačilo. Takratni lastnik gradu, Jurij Stu-benberški, višji dedni ločaj na Štajarskem in od dežele nastavljeni konjiški stotnik v okrožju med Muro in Dravo, je kot strasten luteran z nekaterimi svojimi brati leta 1625. rajši domovino zapustil ler se na Nemško preselil, kakor da bi se bil krivoveri odpovedal.') Ravno zaradi tega je Vurberg že dne 24. aprila 1616 prodal Filibertu Schranzu Šchranzeneškemu in Forchtensteinskemu in njegovim dedičem, loda z razločnim pogojem, da mora, ako bi prej ali poznej hotel on ali kateri njegovih naslednikov grajščino zopet prodali, njo najprej Stubenbergom ponuditi.2) Kakor Janez Filibert Schranz v posebnem pismu, danem v Vurbergu dne 28. maja 1616, poudarja, je Jurij Slubenberški sicer prodal grajščino Vurberg z vsem, kar k njej spada, a razločno si je pridržal cerkev in zemljišče okoli nje, z zidom obdano, kjer so Stubenbergi imeli svoje pokopališče.3) Z ozirom na to so Stubenbergi še nekaj časa posedali in izvrševali palronstvo čez cerkvico Matere božje v Vurbergu, a po letih so morali tudi to prepustiti lastnikom gradu. Janez Filibert Schranz je bil sin Bolfenka Schranza. dvornega kancelarja nadvojvode Karola II. ler se je večinoma v Gradcu mudil. On Vurberga ni dolgo posedal. Že dne 18. marcija 1619 ga je prodal Bolfenku Sigmundu baronu Herbersteinskemu, ta pa dne 21. sept 1627 baronu Janezu Wechslerju. Kupnina je znašala »Sechzig Taused gülden Reinisch, jeden derselben zu fünfzehn Bazen oder Sechzig Khreuzer zurechnen, und der Frauen von Herberstain zu einem Lcykhauff zwei Hundert Ducaten in Golt sambt einem Khlepper als guet ers Herr Obrist zu diser Zeit haben klian».4) Janez Wechsler, dne 28. februvarija 1619 v stan barona po vzdignjen, bil je c. kr. dvorni vojaški svetovalec in polkovnik ter je umrl v Vurbergu, kjer mu je sin Jurij Seifried postavil lep nagrobni spominek. Tudi njegova soproga, Ana Katarina, roj. Haslinger, končala je dne 24. julija 1629 življenje, kjer ima istotako lep nagrobnik. Po njuni smrti je Vurberg podedoval imenovani sin Jurij Seifried baron Wechsler. Oženjen z Marijo, roj. Urschenbeckh, je po smrti svoje soproge od svoje tašče, Marjete, udove rajnega Jurija Krištofa Urschen-beekha, dne 5. septembra 1637 za 105.000 gold. dobil tudi Riegersburg.5) Ko pa je že leta 1638. brez otrok umrl, dobila je Vurberg njegova sestra Liza Katarina, omožena baronica Galler, v obče »hudobna Liza« imenovana. Njen prvi soprog je bil Janez Viljem baron Galler, c. kr. dvorni vojaški predsednik in trdnjavski poveljnik v Koprivnici. Njej Vurberg nikakor ni dopa-del. Vse rajši se je mudila pri svojem strijcu Sigmund» v divno ležečem Riegersburgu. Vsled njegovega nasveta in obljube, da jej bode Riegersburg sporočil, prodala je že dne 12. julija 1. 1639. Vurberg Güntherju baron» Herbersteinskemu ler se je za vselej preselila v Riegersburg, kjer je kot baronica Stadl dne 12. februvarij<1 1672 končala svoje živahno in v marsičem zanimiv»1 življenje. °) Günther baron Herbersteinski, novi lastnik Vur- ') J. A. Janisch, Top.-stat. Lexikon v. St., III., 1028. 2) *) in 4) Listino v knezoškofijskem arhivu v Mariboru. <'! in "J J. A. Janisch, Top.-stat. Lexikon v. St. II., 700 « berga, se je narodil dne 6. februvarija 1594. Bil je usta-novnik stranske panoge Herbersteinske rodovine, ki se je Vurberška imenovala ter je posedala tudi Hrastovec, Neu-berg in Lankovico. L. 1651. je podedoval še Vitomaree, Hvalelince, Gerlince in Rogoznico ter je umrl v Hra-stoveu dne 4. avgusta 1655. Njegovi telesni ostanki počivajo v žerfu župnijske cerkve Sv. Lenarta v Slov. goricah. Sledil mu je Jurij Günther baron Herbersteinski, najstarejši njegov sin, oženjen z Marijo Magdaleno grofico Wolkenstein. Ta je 1. 1663. od Jurija Seifrieda grofa Dietrichsteinskega kupil Starošince ter je v svoji oporoki z dne 14. julija 1663 določil, naj se njegovo truplo pokoplje v cerkvici Matere božje v Vurbergu, kateri je z ozirom na to volil 1000 gld. za 12 sv. maš v letu.2) Po njegovi smrti je 1. 1667. podedoval Vurberg njegov sin Erazem Friderik grof Herbersteinski, ki je postal deželni predsednik na Štajarskem. Bil je zelo samooblasten gospod. Blizu 20 let je opiraje se na svoje vogtijske in fevdne pravice čez cerkev Sv. Lenarta v Slov. goricah, delal tamošnjim župnikom velike sitnobe in gmotno škodo. Še le 27. maja 1689 je bil dolgotrajni prepir s posebno pogodbo poravnan.s) Umrl je v Hrastovcu, 60 let star dne 5. februvarija 1691 ter počiva pri Sv. Lenartu v Slov. gor.4) Nekaj let poprej, namreč koncem januvarija 1687 je umrla njegova mati Marija Magdalena. (Dalje prih.) Sinešnica. Učitelj: »Zakaj ne pridejo duše iz pekla nikdar v nebesa?« —r Učenec: »Ker je pekel najbolj na dnu«. —:—— — Razne stvari. (Milostlj. knez o škofu) so se pred 14 dnevi vneli sklepi v kolenu, kakor septembra 1893. Vsled tega morajo mil. nadpastir ostati nekaj dnij v postelji. (Zaupnica), poslana g. dr. J. Dečku iz Mozirja 28. febr., se glasi: »Občinski zastop mozirski izreka na podlagi današnjega soglasnega sklepa našim narodnim deželnim poslancem za njih možato, odločno postopanje v zadnjem zasedanju deželnega zbora zahvalo in popolno zaupanje«. (Celjsko vprašanje.) »Neue Freie Presse« je oni dan pisala, da naj bodeta na sedanji celjski gimnaziji samo v 1. in 2. razredu slov. paralelki. Proti temu so naši državni poslanci, pa tudi nad sto slov. zastopov, ki so peticije na državni zbor poslali, zahtevaje štiri slov. paralelke ali nižjo slov.-nemško gimnazijo in sicer v Celju. Slovenci, ne udajmo se! (Pošte na Slovenskem) si naj povsod priskrbe slov.-nemške tiskovine. To sta predlagala v proračunskem odseku gg. Vošnjak in dr. Gregorčič. Liberalec dr. Russ pa je predlagal, naj vlada v večjezičnih okoliših nastavi uradnike, vešče dotičnih jezikov, in napravi primerne napise in tiskovine. Naj se to prav kmalu zgodi! (V Konjicah) so se vršile 6. t. m. slovesne za-dušnice za rajnim nadvojvodo Albrehtom. Udeležili so se jih uradniki, občinski zastop in mnogo ljudstva, posebno iz trga. Kmečki prebivalci so se pa v obilnem številu zbrali k »uri molitve«, ki se je vršila za dušni mir raj. nadvojvode pustno nedeljo popoldne. ') J. Orožen, Das Bistimm und die Diözese Lavaut, I., 190. 2) Knezoškofijslci arhiv v Mariboru. 3) J. Orožen, Das Bisthum und die Diözese Lavant, I., 185 (Za slov.-nemško gimnazijo v Celju) so vložile v zadnjem času peticijo na državni zbor še občine: Planinska ves, Št. Vid, Loka in Golobinjak pri Planini. (Vabilo.) K odborovi seji družbe duhovnikov dne 12. marcija (v torek) ob 11. uri predpoldne uljudno vabi čč. gg. odbornike predsedništvo. (Slavni posojilnici v Mozirju) se v imenu hvaležnih faranov srčno zahvaljujemo za velikodušno darilo od 100 gld. za potrebe župnijske cerkve v Ma-rija-Nazaretu. Bog povrni stotero! Cerkveno predstojništvo. (Odhodnico) je 2. t. m. slavil V celjski nemški kazini gosp. Gertscher, do zdaj predsednik okrožnega sodišča in novi tržaški višji državni pravnik. V dolgi napitnici je hvalil znano rogoviljenje celjskih nemčurjev. Štaj. Slovenci mu želimo: Srečno, daj Bog, da na večno! (Mariborska čitalnica) priredi dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer svojim udom domačo veselico z gledališko igro, deklamovanjem, petjem in tamburanjem. (Odlika.) Velezaslužnemu ravnatelju zavarovalnega zavoda na življenje »Janus« na Dunaju, gospodu Rudolfu Klang-u-Egger-ju, odlikovanemu z redom železne krone III. vrste, podelili so sveti oče papež viteški križ reda sv. groba. (Na narodopisni razstavi) v Pragi bode imela islerska vinarska zadruga svojo posebno poskušalnico (»ochutnavarno«), kjer se bodo točila razna isterska vina, Kaj pa vi, slovenski vinogradniki? (Javna zahvala.) Slavna mariborska posojilnica je blagovoljno darovala kmečkemu bralnemu društvu v Jarenini v poravnanje stroškov »Slomšekove slike« 20 fl., za kar se ji tem potem srčno zahvaljuje odbor. (Za odvrnjenje s n e g a) so ljudje pod Pohorjem začeli že očitne molitve najemovati in opravljali. Bog nam res pomagaj! • (Podružnica) sv. Cirila in Metoda v Ljutomeru bode imela občni zbor v nedeljo, 10. marcija ob 7. uri zvečer v kavarni gosp. Franca Seršena, h kateremu se vsi rodoljubi prijazno vabijo. (Novo petrazredno šolo) jeli bodo staviti to pomlad pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Prvotno je bilo vračunanih za celo novo šolsko poslopje 30.329 gld. 14 kr. Dne 4. marcija pa se je vršila zniževalna licitacija in je prevzel vse delo graški zidarski podjetnik Jožef Michel za 27.524 gld. in 10 kr. Slovenskih zidarskih podjetnikov se žal, ni nobeden oglasil. (Posojilnica v Brežicah) je imela v prvih dveh mesecih svojega poslovanja 24.532 gld. 76 kr. prometa. Slovenci brežiškega okraja, le vedno imejte do tega zavoda tako zaupanje! (Samomor.) Celjski poštni uradnik Avgust Sad-nik se je pod okrajno cesto blizu Laškega trga ustrelil, najprej dvakrat v glavo, potem pa v srce. Padel je v Savinjo, iz katere so ga mimoprišedši ljudje potegnili. (Nesreča.) V velenjskem premogokopu je 19. febr. padla velika premogova plošča na Jožefa Otorepca in Andreja Zupančiča. Slednji je nevarno poškodovan, ker mu je plošča padla na prsi. (Zmrznil) je na potu iz Radne v Studenec v krškem okraju poštni sel Jož. Stopar. Bržkone je za-vžil preveč pijače in v snegu obležal. (Boj z volkom.) Premogar Janez Okorn je šel 26. m. m. v jutro zgodaj iz Štor pri Celju na delo. Kmalu zatuli kraj njega velik volk. Okorn beži, volk pa za njim grozno tuleč. Okorna zapuščajo moči, ustavi se in obrne proti volku. Volk plane nanj. Okorn ga z nogo pahne nazaj, kar zver še bolj razdraži. Z novo silo naskoči Okorna. Ta skoro brez zavesti obrne gorečo ru- ČASTNI DIPLOM Kot nadomestilo za bobovo kavo ee priporoča pa-zdravnikih ženskam, otrokom iu bolnikom: NnjoknsnejSa, edino edrava in ob en«s& najcenejša primes k bobovi kavi j«» 1891-189^ Najčistejši prlrodnl plod » celih zrnih, ki se ne dajo ponarejati. Pozor: zahtevajte in jemljite te izvirne zavoje z imenom ••• „Kathreiner". "*1 Se dobi povsod ilarsko svetilko proti volku. Ta tuleč odskoči. Večkrat se zaleti v Okorna, pa vselej luči umakne. Tako pride premogar ves spehan do neke kmečke hiše, v katere bližino si volk ne upa ter jo krene v gozd. (Delavci — milijonarji.) V mestu Bordo na južni Francoski je umrl te dni bogati veletržec Godard, ne da bi bil ostavil poslednjo svojo voljo. Zapustil je okolo 22 milijonov frankov premoženja. Ker zapustnik ni imel dece, pripade zapuščina 15 siromašnim delav^ skim rodbinam, katere morejo dokazati, da so s pokojnikom v sorodstvu. Med temi 15 delavci, ki postanejo kar čez noč milijonarji, sta 2 sodarja, 2 brivca, 1 čevljar, ostali pa so dninarji. (Žrtve mraza.) Blizu Vratislava (glavno mesto pruske Šlezije) so našli mrtvih sedem dečkov, ki so zmrznili na poti iz šole. Ubogi otroci tiščali so se drug drugega, nekateri so bili objeti. Mnogo truda je stalo, dokler so ljudje ločili otrpla trupla. (Dete z dvema obrazoma.) V Zadru v Dalmaciji je povila neka žena mrtvo deklico, ki ima dva obraza, oba popolnoma razvita. (Neki žganja pijan) čevljar iz Grešnjevca je nedavno po Slov. Bistrici razgrajal, da so ga vtaknili pod ključ. Pa temnica mu je bila premrzla, zato zapali slamnico in kliče gasilce na pomoč. Na pust se je vsled tega pred sodiščem moral zagovarjati. (Gujte, kaj žganje dela!) Dne 25. iebr. seje v Slov. Bistrici žganja navlekel že precej priletni Jožef O. iz Farovec tako, da je domov grede v snegu obležal in zmrznil. (Take zime), kakor je letošnja, tolikega snega in žametov tudi najstarejši ljudje ne pomnijo. Železniški promet med Reko in Št. Petrom, med Trstom in Ljubljano ter na dolenjski železnici je od nedelje ustavljen. (Zima v Italiji) je letos izredno huda. V Nea-polju je bilo 5° mraza, v Siciliji so bili hudi snežni viharji, ki so naredili neizmirno škodo na drevesih. V nekaterih krajih je sneg do metra visok! (Srečen oče.) Neki carigrajski časopis javlja, da je žena nekega vojaka (rekruta), kojo je pustil doma, povila četvero otrok in sicer dva dečka in dve deklici. Vsled tega je vojak dobil dopust in odšel na dom. Po kratkem času se je podal zopet k vojaštvu in sedaj je dobil novico, da mu je žena ponovno povila trojčke. Tako v dveh letih sedem otrok! (Za razpisano mesto zdravnika) v Mozirju se je oglasil Poljak dr. Štefan Rogoyski, dosedaj vodja kirurgičnega oddelka v občni bolnici v Tešenu. (Štajarski Nemci in Bismark.) Naši Ullra-Nemci bodo 1. aprila Bismarku, temu sovražniku Avstrije, ob njegovi 801etnici poklonili krasno kupo, vredno okoli 2000 fl. S tem hočejo pokazati, kakšni so nemški zagrizenci — Avstrijci in katoličani! (Kako človek živi.) Nekdo je izračunal, da pri velikem številu slučajev človek povprečno 50. let spi 0000 dnevov, 6500 dnevov dela, 800 hodi, 4000 se zabava, 1500 je in pije in 500 dnevov je bolan. V tem času potrosi 17.000Ay kruha, 16.000 mesa, 4600/v/ zelenjave, jajc in rib in popije do 28.000 litrov. (Za dijaško kuhinjo) v Mariboru je nabral g. Franc Misija na gostiji g. učitelja J. Karba in Micike Žitkove 6 gld. in g. nadučilelj Matej Rajšp na gostiji g. Fr. Kurnika in M. Ktižan v Sp. Gasteraju v Slov. gor. 5 gld. (Duhovniške spremembe.) Župnijo v Pod-sredi je dobil č. g. Jurij Galun, župnik v -Brezju. Listič uredništva. G. Janez F. v Lj.: Preberite v „Krščanskem detoljubu" „Iz otročjih ust'' št. 10. 11. pa tudi 14. 32. 34. in 37. in potem zopot sodite ! — G. Zagajski: Hvala; hržčas prih. — G. dop. iz Velenja: Pride prih. Prosimo, večkrat se oglasite! Ponarejena črna svila. Zažgi košček svile, katero hočeš kupiti. Ako je svila ponarejena, boš takoj spoznal: prava, pristno pobarvana svila se takoj strkoči, hitro vgasne ter pusti malo pepela, svitlorujave barve. Ponarejena svila, (ki postane kmalo mastna ter se stare) po časi gori (posebno tlijo gornje nitke, ako so obložene z barvami) ter pusti temnorujav pepel, ki' se pa ne sfrkoči, kakor pri pristni svili, ampak se skrči. Ako pepel pristne svile zmeneš, se spraši, pri ponarejeni pa ne. Tovarne za svilo G. Henneberg-a (c. in kr. dvor. lit'.) v Zii-rich-u, pošiljajo rade obrazce svojega pristnega svilnatega blaga vsakemu in sicer posamezne bale in cele kose poštnine in carine prosto na dom. 1—5 I ^oter-ijne številke. Trst 2. marcija 1895: 71, 53, 47, 49, 43 Line » « 83, 6,!, 48, 37, 51 J Lekarna „Zum goldenen Reichsapfel" j. Kričistilne krogljice, 'g I. Singerstrassešt. 15 Wien. nekdaj ¡1 ni\#PI*7f)InP kpflflliipp zaslužijo to ime po pravici, ker je veliko imenovano UIIIV Gl ACUIIG l\I UijljlOC, takih bolezni, pri katerih kažejo svojo moč. Od več desetletij sem so te krogljice razširjene in malo takih družin je, pri katerih se to sredstvo no bi našlo. Od mnogih zdravnikov se te krogljice priporočajo kot izvrstno domače zdravilo, posebno pri boleznih vsled slabega prebavanja in zaprtega telesa. Jedna škatljica s 15 krogljicami stane 21 kr., jeden zavitek šestih škatljic 1 gld. 5 kr., pri nefrankovani pViiljatvi po povzetju I gld. 10 kr. Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati poštnine in stane: l zavitek krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr., 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 20 kr., 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kakor jeden zivitek se ne pošilja.) Prosimo, da se izrecno zahteva „J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice" in paziti je, da ima pokrov vsake škatljice isti podpis .1. IPseriiofcr in sicer v rdccili pismenih, katerega je videti na navodilu za porabo. Pprnliarrlmr litpr iz Planinskih rož> w- Beraiiani» v Dul 1111(11 UU V lllul, Bregencn zoper različne želodečne bolezni. 1 stekl. ti. 2'G0, '/, stekl. fl. 140, '/4 stekL 70 kr. Balzam za ozelline ^Stt,1 p,,sodica40kr"I,rosto Trpotcev sol ena steklenica 50 kr. Amerilcansko mazilo za trganje 1 gld. 20 kr. Prah proti potenju m Sffi*50 kr-poštnine prosto-Balzam za pitanec, 66trklenica 40 kr-poštnine p,'osto Razyen imenovanih izdelkov dobivajo se še druge framacevtične specijalitete, ki so bile po vseh avstrijskih časopisih oznanjene, in ako niso v zalogi, se na zalitevanje naročajo. — ISa/,|,o'iiljniia po pošti se točno odpravljajo proti gotovini, večja naročila proti povzetju. Pri dopošiljatvi denarja (po poštnej nakaznici), stane poštnina dosti manj, kakor po povzetju. 10-12 Življenska esenca (Pražle kapljice) Aileili balzam, steklenica 22 kr. steklenica 50 kr. TTii cilrorcVi nraiiol/ z°iier kaše,i itd- 1 škatljica 35 kr., r IJa.fi.010Ü.1 jJl duu&, poštnine prosto GO kr. Tanoiininsta pomada ros^je rast las' Univerzalni plato Univerzalna čistilna sol škatljica 2 gld. prof. Slomlcla posodica 50 kr., poštnine prosto 75 kr. A. W. Bnllricha, domače sredstvo proti slabi prebavi Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, ako se naroča po posti. Odvajalne ali čistilne krogljice čistijo želodec pri zaba-sanji, skaženem želodci. — Ška-tulja 21 kr., jeden zavojček s 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr. Ubald pl. Trnkoczy lekar zraven rotovža v Ljubljani priporoča: Za trganje: Frotinski cvet (Gichtgeistj lajša in preganja bolečine v križu, nogah in rokah. — Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr. Za želodec: Marijinceljske kapljice za želodec. — Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld., 3 tuct. 4 gld. 80 kr. lelcanii Ubalda pl. Trnköczy-ja t LjiljaHi zraven rotovža in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo. 18—24 Za 1» rs a: Planinski zeliščni ali prsni sirop za odraščene in otroke; raztvarja sliz i rt lajša bolečine, n. pr. pri kaši ji. — Steklenica 56 kr., G steklenic 2 gld. 50 kr. lleriilna štaipn za živino t za notranjo potrebo pri kravah, konjih in prašičih. — Zavojček z rabiln.m navodom vred velja le 50 kr., 5 zavojčkov samo 2 gld. Cvet za konje. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pretegu žil, otekanji nog, otrpnenji v boku, v križi itd., s kratka pri vnanjih boleznih in hibah. — • Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gld., pet steklenic z rabilnim navodom vred le 4 gld. Vsa ta našteta in vsa druga zdravilna sredstva se dobivajo v Vabilo k prvemu rednemu občnemu zboru Posojilnice v Slov. Bistrici dne 26. sušca 1895 ob 9. uri predpoldne v uradni sobi. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Dopolnilna volitev v načelstvo. 4. Posameznosti. Ko bi k temu občnemu zboru ne prišlo zadostno število zadružnikov, se bo vršil drugi občni zbor ravno ta dan ob 10. uri dopoldne z ravno tistim dnevnim redom. Načelstvo. Oskrbnik, zanesljiv, z izvrstnimi spričevali, želi v tej lastnosti ali pa v kako službo druge vrste I. aprila t. 1. vstopiti. Je v najboljših letih, čvrst in zdrav, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi vešč, ter praktičen v poljedelstvu, v kultiviranju travnikov, v živinoreji, v ribarstvu in umni riboreji, kakor tudi v gozdarstvu, v lovu ter nekoliko v vinarstvu. Blagovoljne ponudbe pod „Oskrbnik", poste restante „Kranj", Kranjsko. 1-3 Posojilnica v Framu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Framska „Posojilnica" bode imela dne 14. sušca t. 1. ob 4. uri popoldan v lastni pisarni svoje glavno zborovanje s sledečim vsporedom: 1. Poročilo načelnika in nadzorstva: a) o delovanju in napredovanju zavoda in o letnem računu; h) o porabi čistega dobička. 2. Volitev načelstva. 3. Razni nasveti. Posojilnica v Framu, dne 4. sušca 1895. Načelnik: Janez Gert. ^VA 15 1 I , O k rednemu olieiiemu zboru hranilnice in posojilnice v Spodnjem Drav-bergu, dne 20. sušca 1895. 1. ob 2. uri po-poludne v gostilni g. Jan. Kabič-a. Dnevni red: 1. Poročilo odbora in [potrjenje letnega računa. 2. Sklep o čistem dobičku. 3. Volitev odbora. 4. Itazni nasveti. Ako k temu zboru ne pride potrebno število udov, je drugi zbor ravno tam ob 3. uri popoludne. Odbor. J%razHimjakš da hočem dati svojo štacuno v najem za več let. V hiši dve sobi za stanovanje, prostorna klet in vrt. Hiša stoji sred vasi na eni strani na cesarski, na drugi pa na okrajni cesti, ki pelje na okr. glavarstvo in k farni cerkvi, kjer se bo letos zidal nov farovž, kjer bo se tudi veliko iz štacune potrebovalo. Kdor hoče štacuno v najem vzeti, naj se oglasi osebno ali pismeno. Franc Butara v Cirkljah štv. 20 p. Munkendorf, Kranjsko. Hiša na prodaj v Rogatcu v sredi trga za trgovca, krčmaija ali druzega obrtnika pripravna. Več pove Ignacij Mikuš v Tlakah, pošta Rohitsch. 1-3 Oelz-ova kava, in mežnarja 2 razpisana je pri farni cerkvi Sv. Martina na Ponikvi, katera se lahko takoj nastopi. Prosilci (Cecilijanci imajo prednost) naj se obrnejo na cerkveno predstojništvo na Ponikvi. Želim kupiti pripravno in precej dobro kmetijo v vrednosti od 2000 do 2400 gold. Kmetija bi naj imela dobre niive in travnike, da bi sc moglo precej živine rediti, nadalje sadunosnik in gozd. Zavežem se, da v enem letu izplačani vse. Kdor ima tako kmetijo na prodaj, naj mi pismeno naznani. Terezija Iskra, na Nemškem rovtu štv. 19. Gorenjsko, p. Bohinska Bistrica. (Il^nlin še dobre, z 8 registri, so 5f J J "a prodajo iz naše farne cerkve po prav nizki ceni. 1—2 Cerkveno predstojništvo v Št. Janžu pri Sp. Dravogradu, pošta M i s s a. d. Drau. Dober gin sovi i* in nove akord-citre se prodajo. Naslov: F. M. v Novi vesi št. 8. pri Sv. Marku, Ptuj. 1-2 Izurjen organist, kateri mora tudi mežnarske dolžnosti opravljati, se takoj sprejme. Prosilci naj se ali pismeno oglasijo ali s spričevali ustmeno prijavijo. Leskovec pri Ptuju, 25. febr. 1895. Davorin Kralj, župnik. SlužIla orpista in cerkovnika v „Grebinskem kloštru" na Koroškem (Stift Griffen — pošta Grebinj — Griffen in Kiirnten) se odda s 15. aprilom t. 1. Dohodki so: v denarju približnjo 270 fl. — polja 12 birnov posetve in prosto stanovanje. Prosilec mora biti dobro izurjen pevec in orgljavec — prednost imajo tisti, ki so oženjeni in je tudi žena dobra pevka, ker je tukaj vsak dan sv. maša s petjem — pevke pa le ob nedeljah pridejo. Ako dotičnik sam ne mora se pečati s poljem, ga lahko v najem da in dobi lepo svoto. Prošnje se pošiljajo cerkvenemu pred-stojništvu v Grebinskem kloštru (Stift Grifr fen) Kiirnten, Koroško. 2-2 PnttOefvA se da v najem, pa * M»e» h V V tudi je na prodaj blizo železniške postaje 30 oralov zemlje, travniki, njive, les srednje velikosti, krčma, tri sobe, kuhinja, mlin z dvema tečajema, stope za skorje phati, in stanovanje nad mlinom in še posebej. Kdor želi v najem vzeti ali kupiti, naj se pismeno ali ustmeno oglasi pri upravništvu „Slov. Gospodarja". 4-4 je najmočnejša in naj-zdravejša primes It kavi. Dobiva se v vsaki prodaj alnici. Vabilo k rednemu občnemu zboru Posojilnice v Makolah, ki se bode vršil četrtek, dne 28. marcija ob 2. uri popoldne v navadni posojilnični pisarni. Na vrsto pride: 1. Poročilo načelnika; 2. Poročilo nadzorništva; 3. Potrjilo letnega računa za 1894. 4. Volitev načelstva in nadzorstva; 5. Razni nasveti in predlogi. V Makolah, dne 1. marcija 1895. i»>ieW#fr«. S: Vosek 2S -3C kupi Franc Ciert, medar v Mariboru, gosposke vulice, kilo po 1 gld. 35 kr. do 1 gld. 40 kr. Ce se pošlje vosek po pošti, plačam ga takoj po prejetju. Ob enem priporočam svoj priznano dober vrtnarski vosek, ki je posebno dober za zamazovanje sadnih dreves, katere so zajci poškodovali. Razprodaj al cem dajem velik rabat. 1-3 Tinct. Stomach. comp. Št. Jakobove želodčne kapljice so jako dobro domače zdravilo, povspešnjejo prebavljanje in tek. Steklenica 60 kr. in 1 gld. 20 kr. Kot izvrstno domače zdravilo je znan dr. Lie-ber-jev živčni lek (Tinct. chinae nervitonica comp.) — Varnostna znamka f in sidro — Steklenica 1 gld., 2 gld. in 3 gld. 50 kr. Pripravlja se pravilno v lekarni Fanta v Pragi. Glavna zaloga: lekarna sv. Ane v Bozenu in lekarna „pri zlatem medvedu" v Gradcu. Dobiva se tudi v drugih lekarnah v Gradcu in Mariboru. 11-40 7« vsako faro, za vsaki poštno-uradni okraj in za vsako okolico, kjerkoli je ljudska šola, se razumna, spoštovana in krepostna oseba kot opravnik in posrednik proti ozira vrednem postranskem zaslužka od nekega avstrijskega finančnega zavoda prve vrste nastavlja. Ponudbe pod „111.895" Gradec poste restante. 7-25 Hočete 28 od živine in perutnine več dobička imeti i Dajajte njim 2—10 pično apno (Futterkalk), česar vam ne bode nikdar žal. 5 kg po pošti 1 gld. 20 kr., 100 kg 20 gld. — iz Dunaja. Mihael Barthel in Comp., Dunaj X., Keplergasse 20¡g (Dopisuje se slovenski). Lep detel hrast 5 m dolg, 147 cm širok, se po nizki cem proda pri posestniku Filipu Galunder pri Sv Križu blizo Maribora.