P«štniiia plačana v gotovini. Ljubljana, 22. februarja 1940. — Leto XIII. — Št. 9. i 4 i GLASILO KR.KAN JKEGADELOVNEGA LJUDSTVA < ' 4'. i - Delo Je sredstvo življenja Zanimivo je opazovati človeško družabno življenje. V vseh časih in razmerah je bil človek prepričan, da mora delati, če hoče žrveti. Torej je priznaval delo ko* sredstvo za življenje. In vendar delo kot tako ne more priti do popolne veljave. Bilo pa je v vsaki dobi nekaj ljudi, ki jim delo ni prijalo in so po možnosti skušali ob delu drugih živeti. To je polagoma ustvarilo mržnjo in ponižanje dela. Poniževanje dela se je vršilo že v prastari dobi, ko je človeški rod živel še v temi lastne nezavesti rednega življenja. Tedaj je odločevala po večini moč pefti, ki se je dvigala nad fizično sla-bejšim in s silo določala maloštevilna dela v določenem krogu. Ker v tisti dobi človeškega življenja zemlja še ni bila podeljena v zasebno last, so ljudje živeli na nomadski ali preselje-vaški način. Zapovedovali so krepko-pestniki in določevali, seveda v tedanji obliki, razne navadne posle skupinskim družinam. Nomadsko ali pre-seliev«*ko življenje se deloma vrži ie. danes na Kamčatki in drugih severnih zemljah. Prav tako se v srednji Afriki i. divjimi sadeži in divjačino preživljajo črnci. Njih delo je nabiranje in lov. Toda vse človeštvo ni ostalo v tem prvotnem stanju, temveč se je po zemeljskem delu dvignilo do višje izobrazbe in boljšega življenja. Kmetovanje je bilo torej prvo rokodelstvo na zemlji, pri katerem si je človek po svojem delu pridobival potrebnih življenjskih sredstev. S kmetijskim delom se je človek povzpel zaradi potreb, ki jih je prineslo delo, do razmišljanja o raznih drugih delih, človek je potreboval obleko, stanovanje, shrambe za pridelane sadeže, prostorov za živino in razne druge živali, ki so mu bile potrebne za boljše gospodarstvo. Skušal je udomačiti divje živali, kar se mu je tudi posrečilo. S svojim razumom je v živalih pridobil svojemu delu najboljše pomočnike, s katerimi še danes opravlja vsa težka dela, kolikor jih ni nadomestil stroj. Poleg poljedelstva so nastala razna rokodelstva, najprej seveda kraju potrebna m primerna. Zemljo je bilo treba s kopanjem pripraviti za sejanje in sajenje raznih sadežev. Za ta posel si je moral človek izmisliti primerno orodje, kakor tudi za vsa druga dela. Človek je po-lagoma začel kuhati in peči razna jedila in tudi za to je potreboval primernih naprav. Vse to je bilo treba iznmiti in narediti. Toda vse to delo je nosilo pečat s r e d s t e v za ž i v -1 j e n j e. Z večjimi izkušnjami in potrebami je človek vedno bolj napre-cloval in prilagojeval božje stvarstvo v svojo vsestransko korist. Tako se je vršil in se še vrši napredek človekovega uma do današnjih dni. če primerjamo človeka v gorskih duplinah, v mrazu ogrnjenega z živalsko kožo, in današnjega človeka v topli sobi navadne niše ali pa celo v palači, potem si lahko predstavljamo tisoč in tisočletno borbo človeka v delu za sredstva življenja. Nič se ni naredilo samo. Poleg stvarstva božjega je ustvarila človeška roka vprav iz stvarstva čuda dela in življenja na zemlji. Žal da so se, po človekovi svobodni volji in njegovi zvitosti ustvarile med jjndmi tudi velike nepravilnosti, ki se ■zražajo v besedah »gospod in hlapec«. Umestna pripomba ali vprašanje morale V začetku februarja je poslala ljubljanska Delavska zbornica nu razne liste poročilo o seji upravnega odbora. Poročala je, kakšne sklepe je napravil. Med ■drugimi je omenila tudi podpore. »Slovanski narod« od 3. februarja 1940 je. to poročilo priobčil, oljenem pa pristavil naslednjo pripombo: K temu obvestilu pripominjamo, da hi bilo zelo umestno, Če bi Delavska zbornica tudi objavila, katerim strokovnim organizacijama so bile podeljene podpore, po kakršnem ključu in v kukišni višini. Gre tu za denar, ki se odteguje od delavskih mezd za potrebe Delavske zbornice, zaradi česar je razumljivo, če se za način razdeljevanja podpor zanima najširša javnost in če želi v tem pogledu podrobnejših podatkov.« Odgovora na to pripombo dosedaj ni bilo. razen če maj smatramo za odgovor staliSiie Slovenskega delavca*, ki je postavi! naslednjo tezo: Prej so nas drugi zninoMaivljali, Zato naj počakajo nekoliko, da borno oni popravili te ikrivice. Ta teza ni pravilna. Kot taka ne vzdrži objektivne presoje. Prejšnja uprava je podeljevala podpore delavskim strokovnim organizacijam po ključu, kolikor delegatov za skupščino Delavske zbornice si je priborila posamezna strokovna organizacija. Ker so bile volitve v Delavsko zbornico tajmo in po proporcu, je bilo razmerje moči med posameznimi strokovnimi organizacijami kolikor toliko objektivno ugotovljeno. Sicer predzadnja uprava ni nudila v tem pogledu popolnoma pravega obraza,, saj je znano, kakšnih nasilnih metod se ie' posluževala N SZ pod režimom JNS, Če mdni ZZD. da se ji je godila krivica, naj bi dosegla volitve v Delavsko zbornico iin bi bila ta krivica popravljena. To je bila doli/na tudi '/»radi tega, da se oomravi krivica, ki jo je povzročila NSZ odnosno JNS vsemu delavstvu v pogledu stanja moči pri Delavski zbornici. Sicer pa niti ni upravičena trditev ZZD, da je bila prezirana od prejšnje uprave. Sui je bila deležna prav istih ugodnosti kot d mige organizacije. Če je menila ZZD, da ji ipritiče z ozirom ua njeno članstvo večja podpora, naj bi, kakor že rečeno, isforsirala volitve.' Moralno in edino upravičeno ter tudi pravično je to, ikn.r si kdo ustvari in pribori z lastnim deloim. To mora tem bolj veljati za vse tiste, ki se sklicujejo na ikatoličanstvo. Kdor tega ne veruje, naj dobro prebere ?trt preštudira prvo encikliko -papeža PijaXTT. Sai tako nazorno slika vzroke sedanje brezdanje bede. Človeštvo je za- padlo kultu tostranstva in se izgublja v mrzlem koristolovstvu. Ali je tako stališče »SlovuiHskega delavca«, kot smo ga zgoraj omenili, kaj drugega? Tudi če bi »e res godila krivica ZZIX ne bi smela hoditi taka pota, dokler se sklicuje ma katoličani.?!vo. Nasprotno: njena dolžnost bi bila, da zavrže sredstva in pota kultu tostranstva in da pokaže, kakšna je pot tistih, ki se sklicujejo na krščanstvo odnosno ka-toličanstvo. Ideje in načela ne prenesejo nasilje. Če se pa izvajajo, so zle posledice. Res je, kur pravi sv. oče: Človeštvo euiti domotožje po večnih dobrinah. Iz domotožja more nastati tudi povratek k liogn. Zlasti delavstvo, ki je tako težko prciolkušeno po sedanjih razmerah, čuti v sebi to domotožje. Toda. komu naj veruje, čo ga razočara celo tisti, ki se sklicuje na tiste večne dobrine, po katerih hrepeni!' Ali iie vodi tako delovanje v malodušnost prizadetih? Ali ne vodi v zbeganost? Kako naj se odloči v takih razmerah, kateri zastavi naj sledi? Ali ne pomeni tako delovanje, da smo zavrgli table z desetimi božjimi zapovedmi in postavili na mesto njih zlato tele, okoli katerega plešemo s tem večjo vnemo, čim bolj se sklicujemo na postavo zavrženih tabel? Ni dovolj, da poslušamo in beremo, kako razvija vrhovni poglavar katoliške Cerkve misli in oznanja načela, po katerih naj bi se obnovila človeška družba, mi bi morali pokazati, da ne priznavamo le Kristusove postave, ampak da tudi po njej živimo. Ne gre le za prazno for.miulo, ampak za živo življenje. To je važno tudi zaradi tega, ker izraža delovanje, zlasti organiziranih kristjanov, njihovo miselnost. Če je njihovo delovanje tako, da vzdrži srečanja z ljubeznijo iin pravičnostjo, potem čuti okolica in vsi, ki pridejo r stiik s tem delovanjem, da nimajo miselnosti Kristusove ali pa, da se ni vredno žrtvovati za tulko miselnost. Nujno vodi talko delovanje do odtujevanja ali pa višaj do nezaupanja r krščanstvo. Torej: Če hoče biti »Slovenski delavec« in vsi okoli njega pravi kristjani, se morajo nujno izpreobrniti. Zadevo krščanstva je treba pojmovati resno in sc prav za prav s strahom na njega sklicevati v javnosti. Je prevelik odgovor za tako sklicevanje. Kdor ni toliko močan, da bi svoje, in nič manj tudi javno delovanje brezpogojno ]>od-redil morali, naj ostane donra. Kdor se tsklicuje ma krščanstvo, se ne sme posluževati metod in sredstev sedanje družbe, ki je formalno krščanska, dejansko poganska. Čo hodi kdo v javnosti po poti sedanje družbe, pa so pri tem sklicuje na krščanstvo, ali je črnino, da je vedno več dvomljivcev, bojazljivcev, polovi-čarjev in zanikovalcev Kristusovega nauka in borcev proti njemu? Vzemimo si za program ideje, ki so izražene v encikliki. V smislu tega programa ni dovolj, da zdravimo Je simptome bolezni, spoznati moramo vzrok zla in ta vzrok odstraniti. Le na ta način je mogoča ozdravitev. Krščanstvo ne prenese kompromisa ali potvorbe. O zvišanju plač Vedno oibčntnejša draginja delavstvo nujno sili k ponovnim zahtevam po zvišanju plač. Tak položaj je zlasti tam, kjer ni delavske strokovne organizacije. Nekatera podjetja gredo pri zvišanju plač svoja posebna pota. Skoraj gotovo na nasvet Zveze Andustrij-cev. Če so že prisiljena, da zvišajo plače, dajo takemu zvišanju ime: dra-ginjske doklade. Jiz tega imena izvajajo nadaljnc posledice. Čo gre za 50% nagrado za nad-mrno delo, hočejo dati to nagrado le na »osmovno« plačo. Isto je, Če gre za bolmišfki teden ali za orožne vaje. Če Ljubljanski spomladanski velesejem pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra 11. bo letos od 1. do 10. junija. Bog ni rekel Adamu: »Ti boš gospod« in Evi: »Ti boš Adamova dekla«. To je ustvarila človeška ošabna nesebičnost, po svoji volji in slabosti pod-jarinljenih. Izgovor, da je to potrebno zaradi reda, je prazen, posebno še, ker je delo sredstvo za življenje. Vsak človek dobro ve, da brez dela ni živ-Jjenja in je zaradi tega primoran, da brez hlapčevskega naziva vrši dolžno delo, ker je delo vir življenja. Do- brotni Stvarnik jc ljudi ustvaril za delo, da se s tem prežive. Ni pa dal nikomur pravice izrabljati drugega zn svoje življenje, še manj pa za boga-tenie. Zato je načelo krščanskega socializma, da se mora človeška družba preurediti za vse pravično. Da se pa to zgodi, je treba dobrih organizacij, kakršna je Jugoslovanska strokovna zveza. Delavci, ali razumete? Jože Gostinčar. ponovno zvišajo plače, ne izvajajo ponovno zvišanje na podlagi zadnje plače, t. j. že zvišane plače, ampak na podlagi »osnovne« plače. Na ta način hočejo seveda prikrajšati delavstvo za nekaj odstotkov. Je pa tudi nekaj uvidevnih podjetnikov, ki se nočejo igrati »draginjsko doklade« in »osnovne plače«, ampak pravijo: »Za toliko in toliko odstotkov smo zvišali delavstvu plače«. Delavstvo se mora tej besedni igri plač odločno upreti. Za njega pomeni vsako zvišanje, zvišanje njegove dosedanje plače, ne pa podelitev kake dra-ginjske doklade. Zvišana plača ali še točinejše izraženo, njegovi celotni prejemki morajo tvoriti podlago tudi za druge prejemke. Za 50% povišek za nadurno delo; za bolniški teden; za plačo ob priliki orožnih vaj. Prav tako morajo tvoriti podlago za socialno zavarovanje, Čo je bila v kakšnem podjetju drugačna praksa, se mora delavstvo odločno upreti, zlasti pa organizirano. Funkcionarji organizacije in tudi obratni zaupniki morajo takoj intervenirati. Če pa ne bi zalegle njihove intervencije, naj pa javijo centrali, ki bo takoj ukrenila potrebne korake, da se odpravijo krivice. Naše geslo mora biti: Proti vsaki krivici v odločno borbo! 9 — Št. 9 — 1940 DELAVSKA PRAVICA Strok/uma p0ir0e'da— Vprašanje stavbinske pogodbe je treba takoj rešiti! Žagarski delavci v Savinjski dolini in draginja Z vsalkim dnem smo bližje spomladi, iko se bo začela gradbena sezona1. Stavibinci sirno letos zelo nestrpni, kako ibo rešeno naše vprašanje inove kolektivne pogodbe in primernega zvišanja plač. Mesec dni bo že od tega. kar je bila v Belgradu delavska in delodajalska delegacija, katera je gg. ministrom obrazložila resnost itn nevarnost tega stanja, v katerega je zašilo gradbeno delavstvo. Mini-tffni so ob intervenciji obljubili vso pomoč. Toda zadeva, kakor se vidi, nekje počiva. Sedaj je skrajni čas, tla se to vprašanje reši. sicer bodo spomladi, ko se bo začelo z detlom, nastopile težave, ki jih bo težko premostiti. V korist zdravega razvoja naše gradbene delavnosti je, da se z rešitvijo tega. za sezonsko delavstvo tako važnega vprašanja prav nične odlaša. Od ugodne rešiitve lega vprašanja za visi usoda več tiisočev g radiben i h d e l a vce v. Zgled 99socialnega66 delodajalca Že v nekaj števi,likali »Delavske pravice« simo pisali o zahtevi delavstva) na Trobčevi žagi v Kozairjah po zvišam ju plač. Sprva je hotela cemtrailu spora-ziiirnino im na prijaiteljtsJki način urediti to zadevo. Toda delodajalec je odklonil razgovore. Zaradi tega je bila zadeva predana oblasti. Okrajno glavarstvo za ljubi jam siko okolico je memu-doma sklicalo razpravo in se trudilo, da doseže ugoden uspeh za delavlstvo odnosno da nagne delodajalca do večje uvidevnosti. Toda obe raapravi sta bili brezuspešni. Delodajalec je vztrajal na ovojem prvotnem stališču, da namreč zviša plače za 25 par na uro tistiim delavcem. ki nimajo na uro 375 din: odn., ki nimajo pri njemu hrane. Za vise razloge in dokaze, tako od strani zastopnika oblasti kakor 'tudi od zastopnika [SZ in Delavske zbornice, je ostal gluh. Njegova trdosrčnost je zapustila na raizpravaih zelo mučen vtis. Toda delodajalec je vztrajal na svojem stališču. mislil si je pač: »Kaj mi pa morete. vi Nemaniči«. Ker 'niiso ugodne iraizmere za kakšne ostrejše protiukrepe, se je delavstvo moralo zadovoljiti s ponujenim poviškom plač. Moti Ise pa delodajalec, če misli, da je s tem bo‘rba končana. Organizacija bo že našla sredstva, da se uveljavi. Predvsem bo treba pogledati, zakaj ima strah pred .njo. Mogoče ima slabo vest. Pogledati bo treba, kako ise izvršuje pri m jemu socialna zakonodaja i;n drugo. Skoraj gotovo me bo v tem pogledu vse v rodni. Sicer ne bi bil tako nenaklonjen organizaciji,. Kajti tam, kjer je bila dobra volja, se je dosedaj še vise uredilo mirnim potom in v znosnem ozračju. Omenili smo že, da se prav zaradi tega, ker poznamo našega delodajalca, dobro zavedamo, da ne bomo imeli lahkega posla, da .se uveljavimo. Toda vse težave 'bomo premagali, le eno nam je potrebno: Vztrajati moramo. Vsako nasprotovanje med nami mora izginiti, naj nas ogreva zvesto tovarištvo in vzajemnost. Le na ta načim bomo ustvarili tako solidarnost, ki je 'nepremagljiva. Draigimja je kot epidemija. Vsepovsod se razširja in nikomur ne prizanese. Najbolj jo pa seveda olbčuti delavec. Mo je z žagarskimi delavci v Savinjski dolirni. Pri nas je izelo malo polja. Poleg tega smo oddaljeni od prometnih krajev. Zato so v naši dolini življenjska potrebščine še dražje kot drugod. Na drugi strani pa naši delodajalci les prodajajo veliko dražje kot pred nekaj meseci. Iz tega razloga smo šli žagarski delavci na delo, da vsaj nekoliko zjbolj-šarno svoj položaj. Naša centrala je vložila na Zadrugo žagarskih gospodarjev vlogo, da se zvišajo plače v splošnem od 25 do 30 odstotkov. Delodajalci so se obotavljali in niso hoteli pristati na takojšnje raizgovore. Zaradi tega je morala JSZ prositi Okrajno glavarstvo v Gornjem Gradu, da razpiše poravnalno razpravo. Ta se je vršila 1. februarja 1940. Ker so pa izjavili zastopniki žagarskih gospodar-jev, da vztrajajo ma pogodbi, ki je bila sklenjena 22. marca 1939 in ki naj bi ostala v veljavi do 34. aprila 1940. in da sploh nimajo pooblastila za pogajanje, je bila razprava brezuspešna. Ker so zastopniki delavcev izjavili, da bodo pogodbo takoj odpovedali, ker je ne. morejo zaradi nepredvidenih razmer izvajati, so podjetniki pristali, da bodo 15. februarja dopoldne sklicali sestanek vseh žagarskih gospodarjev v Radmirju. Nai tem sestanku naj bi poročali zastopniki okrajnega glavarstva, Delavske zbornice in JSZ o položaju in delali na to, da pristanejo go- Za spremembo pravil brat. skladnice Banski svetniki Križnik, Rozman, Arnež, Majeršič, Kugovnik, Kudar im Deželak so vložili ob priliki zasedanja banskega sveta v Ljubljani tole resolucijo: »Podpisani člani banskega sveta dravske banovine stavljajo mu XII. zasedanju banskega sveta dne 16. februarja 1940 predlog, da izvoli gospod ban izposlovati pri ministrstvu za šume in rudnike spremembo § 50. pravil bratovske skladnice z dne 30. decembra 1937, M. S. štev. 1064, ki so stopila v veljavo 1. januarja 1938, in sicer tako, da so v tretjem odstavku tega paragrafa črta zadnji odstavek od besede »talko more« do »te dobe« im utemeljujemo to spremembo s tem, da je krivično onemogoča vati izstopivšim članom varovanje pridobljenih pravic, za katere so isti že plačali prispevke. Spremeni maj se člen 82., odstavek 2„ in sicer tako, da pripada vsem nezgod-niikoin renta, ki je ugotovljena, po njihovi delanezmožnosti. Poleg tega je v § 1'19. črtati prvi odstavek iin maj ostanejo v veljavi za upokojitev določila § 107. pravit. Zaradi občutnega porasta cen življenjskim potrebščinam od leta 1938. dalje, Iko so pravila stopila v veljavo, je izvišati doklado upokojencem, upokojenim prod letom 1925., kakor tildi vsem onim, katerim je bila zaradi pasivne matematične bilaince v letu 1926. znižana.« spodarji na pogajanja in da izvolijo svoje zastopnike, ki bi se naj udeležili pogajanj. Sestanek je v tem pogledu ugodno izpadel. Zaradi tega so se vršila pogajanja takoj ob 1 popoldne. Zastopniki delavcev :so vztrajali na 30-odstotnom povišam ju plač, to je, da se zvišajo plače za ijagin splav ma (00 din ob lastni hrani. Zastopniki žagarskih obratov so sprva mudili le 15% povišanje. V razgovorih in pogajanjih so stavili delavski zastopniki končen predlog, in sicer: Plaču za žagarski splav ob lastni hrani naj bo 95 din, ob gospodarjevi hrani pa 75 din. Zastopniki gospodarjev so pa pristali na plačo 95 din za žagi/n splav Ob lastni hrani, ob gospodarjevi pa 70 din. Po daljšem raztovarjanju so pristali zastopniki delavstva na plačo 72 din za žagin splav ob 'gospodarjevi hrani. Ker iniso sprejeli delodajalci tega predloga, so sklenili delavski zastopniki, da bodo predložili predlog gospodarjev v odločitev članstvu. V ostalem so zahtevali zastopniki delavcev, da naj ostane dogovor z. dne 22. marca 1939 še v veljavi razen točke 4.. ki določa, da mora imeti žagar, če izvršuje na žagi ikaika večja popravila, dnevno plačo 25 din. V tem pogledu je bil dosežen sporazum, da bo imel 30 din dnevno plače. V začetku je kazalo, da bo šla zadeva v tem pogledu gladko naprej. Proti pričakovanju se jo pa dvignili del delodajalcev in izjavil, da morajo sedaj odpasti ugodnosti za žagarje, ki so bile dogovorjene v sporazumni z dne 22. marca 1939. Zaradi toga stališča so zopet nastala nova razburjenja in je bila razprava zaenkrat odgodena. Upamo pa, da pridemo kmalu do inovih razgovorov in da pride tudi do sporazuma, zlasti, ker ni več velikih razlik. Vos potek pogajanj pa dokazuje, kako potrebna je za delavstvo organizacija. če me bi bilo delavstvo orgamizi-ramo, bi sploh ne moglo iti v gibanje in bi 'blilo odvisno le od dobre ali slabe volje svojih delodajalcev, /ato želimo, da bi se organizacija še bolj razširila in poglobila. Sicer '.vino že ustvarili pogoje za enotno postopanje, pa jih.moramo še bolj utrditi. Javna kuhinja v Delavski zbornici Proč z birokratizmom! Vedno več pritožb dobivamo od brezposelnih članov, zlasti od sezoncev proti postopanju borze dela pri podeljevanju brezposelnih podpor. Od 1. januarja 1940 dalje sunejo biti v veljavi le nove poslovne knjižice. Tudi borza dela ima nalog, da sme vzeti v obravinavalnje le tiste brezposelne delavce, ki se izkažejo iz novimi poslovnimi knjižicami. Tako predpisi. Toda življenje pravi pa drugače. V smislu uredbe o izdajanju odn. zamenjavanju poslovnih 'knjižic bi moral dobiti prizadeti novo poslovno knjižico takoj. Vendar pa se povsod ne morejo držati navodil uredbe. Tako vemo, da so delavci .zahtevali pri policiji zamenjavo stare delavske knjige z novo poslovno knjižico že decembra 1939, pa jih še sedaj, ko gremo proti koncu februarja, niso dobili. Jo pač toliko strank, da ne pridejo prizadeti do svojih knjižic. Ali naj bodo zaradi tega brez pod-pore, kljub temu, da imajo predpisano članstvo? Policijska uprarva daje vsem takim delavcem potrdila, iz kaiterih je razvidno, da so zaprosili za novo poslovno knjižico in da ise nahaja stara delavska knjiga pri injej. In to bi moralo zadostovati tudi za borzo delal Taka potrdila je zaičel pod raznim pritiskom sicer jemati ma znanje. Toda 'le pri tistih, ki so že 'kodaj dobili podporo in so zaradi tega žo v kartoteki. Kdor pa nima tega pogoja, ga odklanjajo, večkrat celo energično. (Delaivec pa me ve, kako in kaj. On se zaveda it ega: Imam predpisano članstvo. Dokler sem bil zaposlen, sem redno plačeval prispevke za borzo dela. Tudi glede zamenjave knjižic sem se držal postave. Pa kljub temu ne dobim podpore. Kje je pravica? Ali je več mrtva črka ali jaz in moja družina? Zakaj naj jaz trpim, če se drugi ne drže ali pa ne morejo držati predpisov? In pa gospodje pri borzi dela! Tudi mi se pridružujemo tem mislim in zahtevamo, da mora biti človek več kot birokratizem, zlasti pa v izrazito delavskih ustanovah. Zato: Proč 7. birokratizmom. V palači Delavske zbornice posiltije tudi javna kuhinja, ki ima tri raizre-de (A, B. C). V njej se hranijo predvsem delavci, privatni uradniki in veliko število akademikov, ki iso naive-zalni na javno kuhinje. Kuhinjo, kolikor nam je šivano, upravlja pOseben upravni odbor, v katerem je baje sedaj (po preimenovanju Del. zbornice) tudi župnik v pokoju g. Andrej Križmani, urednik »Slovenskega delavca« Hrana v tej javni kuhinji je klasi-ficirana ;]»o razredih, tako da »tane kosilo za abonente v A obednici 5 dim, v B obednici 7 dim in v C obedmci 10 din. Večerja v A obedmci 3 din, v B obednici 6 din in v C obednici 7 dinarjev. V primeri s cenami je bila prod leti hrana v javni kuhinji Delavske zbornice res dobra, izdatna in higienično pripravljena. Z lanskoletnim marcem se je pa marsikaj izpre-menilo. Predvsem: hrana je postala enolična, slabo pripravljena im vedno Odgovor 99Slovenskemu delavcu66 na poročilo o volitvah zaupnikov pri KI D Slovenski delavec« obravnava volitve pri K TD na tak naičim, da resno dvomimo, da bi bil ta dopis izšel izpod peresa delavca. Člankar posveča največ pozornosti naši skupini in .ji očita, da jo za kulisami vodi nedelavski advokait. Dalje priporoča našim članom, da maj se izmodrijo, skupino likvidirajo in vtetopijo v ZZD, ki da je »najbolj resna im poštena«. In to da nam nasvetujejo tudi naši najboljši voditelji. Radovedni smo, kateri so tisti »najboljši voditelji«. Kakšno vodstvo za kulisami vodi »nede.lavski advokait«, jim pa najbolje lahko pojasni njihov delavski župnik, ki je prišel k temu advokatu, da bi naredila kompromis med nami in Z-ZD. Seveda ga je ta nedelavski advokait napotil tja, kamor treba, to je na odbor JSZ, kamor se jo tudi obrnil z dopisom, ki ga jo podpisal kar sam kot tajnik (na predhodnikov podpis menda ne reflelktira). Tudi članstvo je o tem dopisu obvestil naknadno. Torej, kdo sedaj vodi za kulisami? Odgovor je vsakemu na dlani. Iz toga izhaja, da so delavci v ZZD eno, tisti' pa, ki jih hočejo voditi, druigo. Če jun je res kaj na ,3lovenski katoliški skupnosti, zakaj so potem razdvojili katoliško delavstvo v dve organizaciji? In s takimi članki, kot je omenjeni, prav gotovo ne bo prišlo do združitve. Za JSZ na Jesenicah t. č. predsednik Šavli Jože. Nabirajte oglase za »Pravico«! pogosteje smo našli v hrani različne koščke lclsa ali česa podobnega. Med akademiki jedo v javni kuhinji Delavske zbornice tudi tisti, ki uživajo štipendijo dr. Orožna. Najprej smo imeli prod tremi leti štipendisti dr. Orožna skupno obednico z akademsko obednico reda A. Pred dvema letoma so Obednici ločili, vendar sta bili obo primarno veliki in snažni. Kmalu, ko je prevzela kuhinjo nova uprava, so obednico štipendistov razdelili v dva dela in v enem namestili pisarno za novo upraviteljico ali nekaj podobnega. Akademiki, ki ise hranimo v tej obednici, smo morali jesti v obed-nici, kjer so zidarji delaili in prašili s stavljenjem in ometovanjeim novega zidu. Sedanja obednica za štipendiste je po svojem obsegu podobna jotniški celici, vendar sc mora v njej ©nesti nekaj desetin akademikov. Kako je v akademski in delavski A obednici, ne vemo, vendar bodo razmere podobne. Predvsem pa moramo poudariti, da je ipostala hrana "V tej javni kuhinji, ki bi morala biti predvsem za to, da bi nudila primerno in ceneno, pa tudi higienično pripravljeno hrano, — pod vsako kritiko. Hrama je iiz tedna v teden enolična, prikuhe popolnoma hladne, — snaga pa je .posebno po- flavje. če najdete na primer v pri-uihi koščke lelsa (ne vemo ali od drv ali od česa), ali vrv od vreč ali kaj podobnega, ni to nič nenavadnega. V interesu vseh, ki se hranijo v javni kuhinji Delavske zbornice je, da se naredi red in da polaga uprava kuhinje več pažnje na »nago pa tudi na kvaliteto in kvainitiiteto hrane. Izgovor z draginjo ne bo dnžal, kajiti vsii, ki se tod hranimo, vemo, da so bile prav v zadnjem času nastavljene nove moči, ki jih je tudi treba plačati, čeprav je' frekvenca kuhinje v primeri s prejšnjimi leti manjša. Vprašujemo: komu mora služiti predvsem javna kuhinja Delavske zbornice? Zbornici, odnosno upravi — ali abonentom? Prizadeti. 0 pokazali, da je delavstvo v nat--šem obratu odločno v taboru JSZ ter je bilo cepljenje delaviskih vrst z novo ojeainizacijo zeilo ponesrečena akcija Političnih eksponentov, katera me nosi dobička ne delavstvu in ne podjetju. ” svojo udeležbo smo pa tudi pokazali, “j® se zavedamo, ne samo organizacijama dela, ampak 'tudi časa v kate- rem živimo, zato korajžno v novo poslovno leto! »Pismo uredniku« v »Delavski pravici«, ki je podpisano is »T. S.«, je vzbudilo v Škofji Loki pozornost Ln mnenje da ga je napisal naš tovariš Time Sever. To pa me drži. Uredništvo sicer ni dolžno dajati takih pojasnil — toda »Pravica« ima še nekaj sodelavcev, ki imaljo začetne črke kakor Time Sever. Urednik. Jesenice Po izvršenih volitvah v obratih KID smo dobili ponudbo od s trami NSZ, da bi'Sli 'Z mjimi in ZZD v kompromis za izvolitev glavnega zaupnika. Zaradi tega smo sklicali 13. t. m. zuupniški zbor, 'ki je osvojil ta sklep pod pogojem, da pripade glavni zaupnik mam. Dne 14. t. m. pa se je vršil razigovor mod JSZ, NSZ in ZZD in je prišlo do sporazuma, da bomo za volitve glavnega zaupnika predložili enotno kandidatno listo, in sicer za glavnega zaupnika tov. Pukišiča Alojzija, za zapisnikarja Zupana Tineta, predsednika NSZ, za glavnega zaupnika na Javorniku pa zaupnika ZZD Alžmana Stanka. Ta list je dobila na konstiiuantni seji 8 glasov, lista SMRJ s Stražišarjem na čelu pa prav toliko glasov in je bilo glasovanje neodločeno. Ker pa smo prepričani, da bi moral pripadati glavni zaupnik tisti listi, ki ima večje število volilcev, iin ta lista jih ima 141 več kot SMIIJ. Zato smo to sporno zadevo dali banski upravi (inšpekciji dela), ki nuj odloči, kateremu pripade glavni zaupnik. Volitve v bratovsko skladnico. Skoraj vsakemu je že znamo, da bodo dne 14. marca volitve v bratovsko isklad-nico,. Tudi pri teh volitvah bomo postavili listo in ise tako aktivno udeležili volitev. Že mnogokrat smo slišali na članskih sestankih im zaiupniških zborih kakšnega pomena je, če ima organizacija svoje zastopnike v socialnih delavskih ustanovah; saj vemo, kako se je delalo 'ttetikrat, ko svojih zastopnikov nismo imeli, ko jih zaradi večinskega sistema nismo mogli dobiti. Nekaj pa bi prosili člane, nikar naj ne odklanjajo ipodpisov za kandidata ali namestnika, da m nun tako omogočijo sestaviti listo, za katero je treba dobiti 121 kandidatov in. 131 namestnikov, to je 242 podpisov v mesecu februarju. Kdor še nimn koledarčka za leto 1940., ga lahko dobi v pisarni pri odbornikih. Ponovno Obveščamo člane, da smo se že meseca novembra preselili iz Krekovega doma v sedanje prostore. Delavska ulica 12. kjer je tudi deska z naslovom JSZ. Toliko v vednost tistim, ki iso prezrli prvo in drugo objavo o selitvi, Kočevje V nedeljo 18. t. in. se je vršil redni rev** /J*>or. na|še krajevne skupine JSZ. Kljub vetliketimi mrazu iin 'zaposlenosti rudarjev je bila udeležba zelo dobra, Občni zbor je otvoril im vodil tov. Božič. Po i>oročilih funkcionarjev skupine je povzel besedo zastopnik centrale tajnik tov. Rozman. V svojem izčrpnem poročilu je orisal borbo rudarjev za zvišanje plač, kakor tudi pojasnil vzroke v zastoju in ovirah v tekstilni industriji. Poudaril je tudi važnost letošnjih volitev zaupnikov v rudarskih revirjih. Doslej pri volitvah delegatov za 11. skupino zaradi večinskega volivmega sistema nismo mogli sodelovati. Letols bomo pa lahko nastopili, Iker je uveljavljen proporčni voHivmi sistem. Tako bomo tudi v to važno delavsko ustanovo dobili sedaj svoje zastopnike. Poleg tega bodo v marcu tudi volitve v odbore krajevnih bratovskih skladnic. Prav tako se sedaj vrse tudi volitve obratnih zaupnikov v ostalih obratih. Dela je tedaj dovolj. 1 ovsod je potrebno, da se kolikor mogoče uveljavimo. Zato je treba, da izvolimo odbor, iki bo kos težkim nalogam tudi v bodoče. Piri volitvah sta bila izvoljena dva odbora, Za rudarje in tekstilce, katera bosta vsak zase vodila posle za svojo stroko. Iz obeh odborov pa bo sestavljen glavni odbor, ki bo skupino in njeno delo predstavljal napram oblasti. Po poročilih je tov. Božič sporočil ojbčnemu zborni, d® je bil tako za volitve zaupnikov im volitve delegatov za krajevno bratovsko Iskladnico dosežen sporazum. Za besedo je poletg drugih prosil tudi tov. Drobnič, ki je naigla-sal potrebo, da se vsi tekstilni delavci okllemejo strokovne organizacije pod okriljem JSZ, ker le na 'ta način bodo sposobni, da uredo svoja strokovna in gospodarska vprašanja. Občni zbor jo pokazal veliko razgibanost kočevskega delavstva in pripravljenost za delo v strokovni organizaciji. Celje Kakor že zadnja leta, tako je tudi letots bil občni zbor celjske skupine lepa manifestacija za naše ideje. Spričo dejstev, da danes šepajo dnuštva, ki nimajo pred seboj nobenih važnih zadev im ki ne terjajo v toliki meri žrtev in dela od svojih članov, spričo tega moramo biti ponosni, da sta bila udeležba kakor potek pravi izraz maše moči in vOlje. V poročilih smo videli pred seboj vse delo, ki smo ga doprinesli za delovno ljudstvo. Omenjamo samo strokovno stran, ki pa daje člauom mnogo gmotnih koristi. Važni pa so tudi obiski celjskih članov, ki jih izvršujejo skozi vse leto pri naših sosednjih pa tudi oddaljenejših skupinah. Takih govorov, odnosno predavanj so imeli ,nekateri celjski tovariši v preteklem letu 28, h čimer smo tudi s te strani doprinesli svoj delež. Zbrani člami in članico pa so tudi z veseljem, poslušali mirno in možate besedo našega centralnega predsednika tov. Žmmra. Iskrene besede, polne idealizma do krščaniskega socializma im delavskih žalitev, so našle pri prisotnih mnogo razumevam ja in odobravanja. 'Novoizvoljeni odbor je ostal po večini isti. Z ,novim predsednikom tov. Zupanckom bo šla celjska skupina v novo poslovno dobo. Delo in delo naj !bo naš program, doseči pravice delovnega ljudstva pa naš cilj. Odbor je na prvi seji sklenil, da se vršijo seje odslej vsako prvo sredo v mesecu, katerih se morajo udeleževati vsi odborniki im zaupniki. — Blagajnik pa ima sejo s pomožnimi blagajniki vsako prvo soboto v me-secu. Sestanki. Skupina bo priredila tudr več sestankov. Predavanja bodo vselej zanimiva im koristma. Prvi tak sestanek. v novi poslovni dobi se bo vrišil v sredo 6. marca ob 7 zvečer! Predaval l>o jmriist in sicer o obrtno-sociallni zakonodaji 7. ozirom na delavstvo. Znano je, da so celjski mizarski pomočniki zahtevali povišanje mezde. Po prvih razgovorih je bilo povišanje plač pri 'nekaterih mojstrih že izvedeno. Povišanju plač zaradi porasta draginje sc je upiralo največje celjsko mizarsko podjetje Vehovar. Zato je naša organizacija zaprosila za uradno razpravo, ki je bila 17. t. m. na mestnem poglavarstvu. Pri razpravi smo uspeli in 'uveljavili 10% povišanje mezd, kar znese tedensko sfltupno okrog 900 din. Samo z 10% povišanjem pač ne moremo biti popolnoma zadovoljlni, ker je draginja porasla za 20% in so bile tudi naše zahteve za 20% zvišanje mezd. Pokazali smo uvidevnost in pristali samo na 10% zvišanje zaradi tega, ker so se mojstri izgovarjali., da imajo «0 delo, ki ni preračunano na čas v nastopajočo draginjo. Gotovo pa bomo morali maše zahteve glede zvišanja ponovno uveljaviti in dosrjči izvišamje, primerno draginji. Takrat bodo izvršena dela, ki so preračunana še na čas pred draginjo. Upamo, da bodo gospodje mojstri mašim upravičenim zahtevam ugodili. — Tovariš Podpečan se iskreno zahvaljuje vsem tovarišem, ki so mn s prispevkom pomagala v njegovem težkem položajiu, Sostro KDM Sostro, uprizori v nedeljo dme 25. februarja 1940 ob pol 4 popoldne v dvorani »Gasilskega doma« v Zadobrovi, dramo iz svetovne vojne »Stiilmondski župan«. K obilni udeležbi vabi odbor. Jarše Občni zbor Strokovne skupine tekstilnega delavstva v Jaršah bo v nedeljo 25. februarja ob pol 10 dopoldne v gostilni Borštnar v Sr. Jaršah. Članstvo naj se občnega zbora udeleži! Gameljne Dne 18. februarja je imela naša skupina v tovarni »Štora« v Gameljnah občni zbor. T« občni zbor je dokazal, da kljub vsem zaprekam in težavam vendarle napredu j mo in rastemo. To je pokazal stoilež članstva in udeležba na oljčnem zbora, ki je bila zelo dobra. Udeležilo se ga je nad dve tretjimi članstva. Iz poročil funkcionarjev je bilo razvidno, da se skupina ni nikoli umaknila, kadar je bilo treba iti v boj za pravice članov im, vsega delavstva v Ali se tnoce zdeavie UufUii? INe, moramo si ga ohraniti. Negujte zato redno Vaše zobe z zobno kremo Sargov Kalodont, ki ima v sebi učinkoviti dodatek sulforicin oieat po Dr Braunlichu. Na ta način odpravite polagoma, vendar zanesljivo, zobni ka-men in preprečite, da se ne naredi drug. Samo tisti, ki že v mladosti skrbe za svoje zobe, si bodo ohranili vse življenje zdrave in lepe zobe. tovarni. Saj jo bilo lepo število posredovanj. Pa tudi plačevanje članarino je bilo zadovoljivo, talko da moremo iz njega isklepati na zavednost članstva. Seveda ne manjka se tudi pri nas taikih, ki ne upoštevajo truda in požrtvovalnosti funkcionarjev organizacije im jih blatijo. Takim žalostnim pojavom se ne moremo izogniti. Dokazujejo le, kako potrebno je buditi im vzgajati delavsko -zavest. Tudi takih je še nekaj v naši t©* varmi, ki pravijo: Naj le drugi delajo in se trudijo, saj bomo tudi mi deležni njihovih naporov, čemu hi hili torej organizirani in bi plačevali članarino) Taki so najbolj oigaihni tipi delavskih zajodalcev. Zavcvlamo se, da ibodo taki tipi med poštenim deilavlsivom mogoči vse dotlej, dokler ne bo delavstvo tako močno, prav v vsaki tovarni, da vrže iz svoje srede take zajedavce kot neprijetno golažem. Pa tudi taki tipi mam ne sunejo vzeti veselja do organizacije in dela za organizacijo. Vsi pošteni delavci So moramo še tesneje združiti im se z vsem ognjem posvetiti organizaciji. Kajti delo v organizaciji je naj-uispešmejše delo tudi za svojo lastmo korilst in za korist skupnosti. Za voditeljice v tekočem letu so bile izvotljene naslednje članice: Načelstvo: predsednica Traven Angela; podpredsednica: Razsol ni k Manica; tajnica: Pirc Francka; blagajničarka: Tacar Angela. Nadzorstvo: Bizjan Francka, Potočnik Marjanca in Tivodar Ivanka. Občili zbor je tudi sprejel 'soglasen sklep, da prispeva vsaka člamica odm. član skupine za krščansko delavtsko mladino najmanj 50 par na mesec. Trbovlje članski sestanek skupine nuda/rjev bo v torek 27. t. m. ob 5 popoldne v tajništvu. Razpravljali bomo o bližajočih se volitvah v bratovsko skladnico in dragih varavih rečeh. Članstvo opozarjamo, da si še nekateri niso nabavili koledarčke, katere ima skupina še v zalogi, Vsalk član naj ima koledarček od svoje organizacije. Dobrna Občni zbor bo v nedeljo 25. februarja 1940 ob 2 popoldan pri Kolarju na Dobrni. Tovariši, naša dolžnost je, da pridemo vsi ma občni zbor in s tem dokažemo, da smo vsi pripravljeni uveljaviti naše pravice in zahteve do boljšega kosa kruha po svobodni delavski strokovni organizaciji JSZ. Staroupokojencem bratovskih skladnic Obveščeni smo, da bo Glavna brac tovsika sklodnica letos za Veliko noč razdelila izredne podpore staroupoko-jencem. Vsak, kateri bi želel dobiti to podporo, pa mora napisati prošnjo, ki jo je nasloviti na Glavno bratovsko skladnico v Ljubljani. Opozarjamo staro upokojence, da se za stvar zanimajo in prošnjo za to izredno podporo čimpreje pošljejo na navedeni naslov. Št. 9 — 1940 DELAVSKA PRAVICA (IžazgledL Urejevanje razmer na Balkanu. Balkan dela napore 7.a notranje pomirjanja. 'Prejtšnji teden je bila v llelgra-olg>arski poslanik v Belgradu Popov. Vlada je izjavila, da bo delalu za dobro isoscdstvo in mir na Balkamu. Pričakujemo, da se ibodo vezi med nami in Bolgari v prihodnje spremenilo v popolnoma odkrito iin prisrčno prijateljstvo, kar je želja vseh južno slovanskih narodov. Finei preživljajo težke čase. Rusi so napravili močan napad na Mam-nerheimovo utrjeno črto in zavzeli sikoro vos njen predinji del. Položaj je postal obupe.n — če vendar le me pride v zadnji minuti od koti izdatna pomoč. Kako je s pomočjo? Zanjo vodijo velLko propagando v tisku zahodlnih demokracij. Visi se strinjajo, da je pomoč Finski inujino pot rebrna. Toda v tem, katere čete naj se poišljejo ma Finsko, obstojajo značilmi nesporazumi. Američani trdijo, da bodo na finsko bojišče poslane francoske in_poljske čete, Francozi mMijo, da bi jbiile za to najprimernejše kanadske čete, ker »so vajene snega in mraza, a Am-gleži pravijo, da sta prvo pomoč dolžni rfati Švedska in Norveška. Vlade vseh teh držav, razen Švedske pa Se niso povedale, kaj o taki pomoči mislijo. Švedska jo ma finslko prošnjo za vojaško pomoč odgovorila negativno, dovoljevala da bo le odhajanje prostovoljcev 'iia Finsko. Razen tega je vlada izjavila, da me bo dovolila prehoda čez svojo ozemlje tujim vojskam. S tem pa je vprašanje pomoči postalo iše težje. Videti je, da so vmes roke Nemčije, ki 'bi jo razširjenje vojne na skandinavske države hudo udarilo, ker dobiva posebno iz švedske glavni del želeane rude. Sovjetsko-nemška gospodarska pogodba je bila eden najvažnejših dogodkov prejšnjega tedma. Rusija in Nemčija sta so sporazumeli., da boisla pošiljali Nemčija Rusiji stroje, Rusija pa Nemčiji surovine in življenjske potrebščine. Nemci se pogodbe vesele, ker jih je Anglija z blokado hudo stisnila, v zahodnih državah pa mislijo, da izvajanje pogodbe ne bo funkcioniralo -tako gladko. Vedno večje zbliževanje Rusije in Nemčije čedalje bolj vznemirja zaveznike. Njihova m a jcbčutl j i ve jša točka ni v Evropi, ampak v prednji Aziji. Tam so vdlilki petrolejski vrelci, 'ki predstavijajo vir britanske in francoske moči. Zadnjo čase sp zače-li Angleži in Francozi zbirati v prednji Aziji veliko armado, okoli 500.000 mož. ki je pod zapovedniištvom francoskega generala Begana. Govori se, da nameravajo Ruisi z nemško pomočjo mapasti Anglijo in Francijo v Aziji, z glavno [ MALI OGLASI POSAMEZNA BESEDA 60 PAR smerjo proti Mezopotamiji. Verjetno je torej, da bo spomladi v Aziji postavljena druga fronta. Tam se. bo tudi v veliki meri odločala ufeoda sedanje vojne. Kajti blizu tam se nahajajo tudi glavni .ruski petrolejski vrelci med Črnim in Kaspiiškim morjem. Nevarnosti so za obe strami enako veliki. Rooseveltov odposlanec Welles bo poleg Rima, Berlina, Pariza in Lon-doina obiskal tudi Brasel im Ilag, torej tudi male nevtralno dnžaive, Miru od tega obiska ni pričakovati, pač pa je v imuogofčam važen za prihodnje zadržanje Združenih držav. »Na zahodu nič novega.« Vsi čakajo na Isipomilad. Verjetno se bo prava vojna šele takrat začela. Nadaljujejo pa s potapljanjem trgovskih ladij. Nemci so postavili načelo, da imajo pravico ]»otopiti vsako nevtralno ladjo, ki se bo podvrgla angleškemu pregledu v angleških pristaniščih, pa čeprav bo ta ladja ameriška. Tako so res potopili neko holandsko ladjo. To je povzročilo v svetu, tudi v Ameriki ve- liko razburjenje. Tako se nahaja sedaj (nevtralna .pomorska trgovina med dvema makovalomia. Razumljivo je, da se bodo Is tem razmero v svetu že boli j otežile in da bo gospodarstvo in sploh življenje postalo zelo težavno. Svojevrsten postopek so napravili Angleži z nemško ladjo »Altmarkc na norveški obali. Ta nemška ladja sc je vračala v domovino, potom ko je večkrat spremljala in oskrbovala s kurivom bojno ladjo »Admiral Graf von Spee«, ki iso jo Angleži prod tedni potopili v južni Ameriki. 8 seboj je vozila v Nemčijo tudi blizu 400 ujetih angleških mornarjev. Zdaj iso je skušala izmuzniti tilk ob norveški obali v Nemčijo. Toda Angl oži so ladjo, ne glede ma kršitev nevtralnosti norveške obale, ujeli im osvobodili ujete mornarje. Norvežani so sicer protestirali — na drugi strani se je mad Norveško razburila Nemčija, ker da mi dovolj znala zavarovati svoje nevtralnosti, in zahteva odškodnino. Amgleži prav itako napadajo Norvežane, češ da ščitijo Nemce — in tako je Norveška mehote prišla v hudo škripce. Nemci cedo pravijo, da šo ne vodo, kakšne nasledke bo imela ta zadeva Torej pritisk predvsem ma male nevtralne države, ki so v isedamji vojni glavno žrtve. Po naših krajih Solčava Člane opozarjamo na občni zbor naše skupine, ki je določen na dan 3. marca, ki ibo v prostorih gostilne Ulo- vi c, po domače pri Tajičdanu, štev. 10. Centralo Ibo zaistopal ujem zastopnik tov. Grošelj Jože. Ako ste delavci resnično zavedni, potem vlagajte svoje prihranke v PRVO DELAVSKO HRANILNICO IN POSOJILNICO V LJUBLJANI. Tudi delavske organizacije imajo svoj denar pri nas. PREMOG in DRVA kupite ugodno pri Podobnik Vinko v Ljubljani, Tržaška cesta 16. — Telefon 33-13. Javornik One 3. marca bo K rekov a organizacija, ki je bila ustanovljena pred 30. leti. to je današnja tsitrokovma skupina kovinarjev JSZ, imela svoj občni zbor. ki naj bo merilo moči in zavednosti Članov. Temino obzorje ne plaši Krekovih učencev, kajti že naš veliki učitelj nam jo vise to vnaprej napovedal. Kdor je res njegov uičenec, se bo .dobro zavedal, da stojimo pred odločilnimi dnevi in da je ravno dolavoc, ki «e zaveda svojega ikrščansko-isocialistič-nega prepričanja, primoran, da ta načela nosi vedno med delavstvo im jih s svojim zgledom vedno in povsod podpre. Tovariši, člani! Občni _zbor 3.marca naj bo merilo naše moči. Nikdo naj ■so me razburja* če se med tem ne pripeti kaj takega, kar smo že pričakovali. K složnemu zboru še vedno Krekov klic: »Svoji k svojim!« Zahvala. Ob priliki smrti mašega lj lihega sima Jerneja, se vsem tistim, ki site mu lajšali njegove zadnje uro z obiski, kakor tudi tistim, ki ste ga spremili ma njegovi zadnji poti, iskreno zahvaljujemo. Bog naj plača vsem stotero. On pa, ki ga je v itako zgodnji mladosti poklical k sebi, naj ulsliiši njegove prošnje^ ker dober fant, kot je bil on, ne bo ma nikogar pozabil. Bog plačaj! Družina Meševčeva. šiVid Podjetje »Štora« je zvišalo ponovno plačo za 6%. Toda za podlago temu povišku ni vzelo zadnje naše prejemke, ampak prejemlke pred prvim povišam jem plač, to je, naše prejemke je razdelilo ma osnovno plačo in na dra-ginjisko doklado. Seveda se bo organizacija uprla takemu' cepljenju naših prejemkov. — Tudi vprašanje božičnice se še ni premaknilo z mrtve točke. Ne vemo, po katerem koledarju se ravna podjetje. Imamo namreč vtis, Občni zbori skupin JSZ v nedeljo iO. marca Strokovna skupina kamnolomcev Stahovica (zastopnik JSZ Bore Mavri-cij). Strokovna skupina tekstilnih delavcev Škofja Loka (zastopnik JSZ Marinček Anton), , , „ Strokovna skupina rudarjev Zagorje (zastopnik JSZ Rozman Joško). Strokovna skupina lesnih delavcev Škofja Loka (zastopnik JSZ štibelj Gašper). Strokovni skupini opekarskih delavcev Vič (združeni) (zastopnik JSZ Pavšič Štefan). Strokovna skupina opekarskih delavcev Vič-Brdo (zastopnik JSZ Toman Anton). Strokovna skupina opekarskih delavcev Vič-Opeka (zastopnik JSZ Fajfar Anton) da meni podjetje, da še ni bilo božiča.. Drugače ne moremo razumeti ponujanja podjetja. — Razmere v podjetju so še precej znosijive. Le včasih se zdi temu ali onemu predpostavljenemu, da bi bilo v podjetju predolgo-časno ali pa da bi trpel njegov ugled, če me bi povzdignil svojega glasu. Nekateri imajo pa smolo, da se uveljavljajo .na neroden način in v m ep ru vetrn času. Taka snnola se je pripetila naši prijateljici Tonči, ko je hotela poučiti glavno obratno zaupnico, kako naj vrši svoje delo im kako maj se obnaša med deloun. Ker je pa obče znano, da je glavna obratna zaupnica zvesta in resna delavka, upamo, da je bila nastopa Tomiči kriva zares, narodnost. Drugače bo organizacija že znala poiskati pota in sredstva, da bo take izpade prav energično preprečila. Zlasti pa bo /mala organizacija preprečiti, da me bodo mlajšo in po vrhu nič kaj zmožno delavke napadale vestne delavlko ter delale zdraho im nered. Upajmo, da bo zaenkrat to zadostovalo. Če pa želi ikdo drugačnih ‘korakov, se boja no bojimo. Iz centrale Nekatere skupine še vedmo niso nakazale denarja za letošnji delavski koledarček. Ker bi radi račun za koledarsko likvidirali, prosimo krajevne skupine, katere še niso uredile teh računov, da to čimiprej (izvnše. Volivni odbori za izvedbo volitev delavskih obratnih zaupnikov naj mam takoj po izvršenih volitvah pošljejo izpolnjen volivni material. V kirajih, kjer so izvedli volitve odbori, katerih člani pripadajo drugim strolkovmim organizacijam. maj mam krajevne skupine spoi roč e 'imema in število obratmih zaupnikov, ki so bili izvoljeni ma našli kandidatinih lusitiah. Takoj po izvršenih občnih zborih prijavljajte novo izvoljene odbore tako oblastem, kakor centrali. S tem, da se točno držite naših mavodil, mam olajšate delo. Zato ne odlašajte s ta-kiimi stvarmi. Članistvo krajevnih skupin opozarjamo, da naj vsak za prijavo pri Javni borzi dela predloži staro im novo poslovno kmjižico. Ako predloiže samo eno, JBD take prijave ne registrira in ostane tako delavec brez podpore. Zato je v interesu vsakega delavca, da to opozorilo upošteva in ne pošilja saimo ene knjižice, marveč obe. Kdor bi staro knjižice ne imel, nuj mu obema izstavi potrdilo, da doslej knjižice 111 imel — poleg tega pa jo v takem primeru sporočiti, kje je bil dotični delavec zadnjič zaposlen. Kdor se hoče izogniti raznim rnepri-lilkam maj to upošteva, sicer bo ostal brez podporo. UREDNIKOVA POŠTA Križnik, Trbovlje: Poročilo o banovinskem preračunu 6em moral odložiti za prihodnjič. Saj is tem še ,ni mič zamujenega. VismO’ ucecUuJku Tovariš urednik! Nekateri tovariši so tožili, zakaj nične odgovori »Delavska pravica« Slo-veniskeniifdelavcut, ki je priobčil pred n cikaj tedni neko »izpoved člana JSZ uapram nekemu gospodu »bogoslovcu <. Izpoved je biila o polnoči tam nekji-otkrog Lukovice. Na i>odlagi te izpovedi naj bi bilo dokazano, da je JSZ odnosno da so njeni člani stoodstotni marksisti im tla so nasprotni duhov- I ščimi. Tudi meni je omenil tovariš to za-devo in me bodril, da se naj je lotim. Iver bi snfino rad ustregel tovarišev i želi ji, sem začel izpoveši študirati in premišljevati. Premišljeval sem in zopet premišljeval. Pa nisem mogel na jti j pravega pota. Ne vem namreč, kateri i član JSZ kolovrati o polnoči okrog j Lukovice. -Saj mi tam nobene tovarne. Mogoče je isamo troje: Ali jo šel ' »član JSZ« k pumei v vas ali je bil mesečen ali pa pijan. Če jo šel 'k punci v vas odnosno i/ vasi od punce, je moral biti pač slabe volje in zelo zmešam, da je dajali take usodapolne izpovedi. iPa tudi za gospoda bogoslovca' ne vem, kako je bil nastrojen v tej tajin-stveni nočni uri. Možno je, da sta bila oba: član JSZ im gospod »ljogoslovec.* mesečna. Če je bilo tako. bi bila vsebina izpoved i zelo primerna temu istn-njiu. Možno pa je, da sta bila oba pi jana, zlasti glede ma 'tako pozno uro. Ker je znano, da imajo prav okrog Lukovice veliko dobrega in močnega žganja je najbolj verjetna zadnja od- | nosno tretja možnost, da sta ‘bila oba pijana. V tern pogledu se pa držim modrega ' navodila in moralo ljubljanskih pijancev, ki pravijo, da se ne smo vzeti za resno in v poštev, kar govoji ali pa počenja tak pijanec od polnoči naprej. Z. Delavsko zavarovanje Osrednji urad iza zavarovanje delavcev (SUZOR) v Zagrebu je pričel izdajati list »Radničko osigu ranje- ] (delavsko zavarovanje). Prva številka je žo izšla. V uvodni besedi navaja lastništvo lista, da je list namenjen delavcem im delodajalcem, katerim bo dajal različna navodila in pojasnila. Torej zavarovanje vidno bolj posplošiti. List bo vršil približno isto nalogo 'kot jo vrši »Delavsko zavarovanje«, ki gn izdaja OUZD v Ljubljani, List jo brezplačen in bo gotovo islužil svojemu namenu. Prijporočamo, da ga člani eitajo, vendar pa s primernim kritičnim premotrivamje.nl sestavkov. • Delavec, ki ima pravico do 12 tedensko redne podpore, se ne smatra za sezonskega delavca in more dobiti 12-tedensko redno podporo čisto normalno. Predujme je razumeti tako, da bo delavec, ki bo po 15. aprilu ostal še brez posla, mogel dobiti isaimo še neizčrpani del ipodpore, to je dva ali največ štiri obroke. To določilo velja tako za mosta kakor za podeželje vse Slovenije. Kranj Splošna st r<»ko v n a skupina sporoča članom im članicam, da se vrši naš občni zbor 3. marca ob 9 dopoldne v organizacijskih prostorih pri »Luke-žu«. Pride tudi zastopnik centrale. Prosimo članstvo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleži in da je točno ob 9 v dvorani. Poagitirajte tudi med ostalim delavstvom, ki še mi organizirano, da pristopi v naš krog in tako poveča armado zavednega slovenskega delavstva — 25. februarja bo odbo-rova seja ob 9 dopoldme. 1“PRAYIC4 KJ»t5ČANSKF.GA DELOVNEGA LJUDSTVA. Uboja vstik četrtek popoldne, v primero praznika tiuii proj. ~ V,r, ,,n‘^v0 oprava je v Ljubljani. Miklošičeva cesta 22-1. — Oglasi, reklamacije ln naročnina Da »pravo, Miklošičeva !2-l. Oglasi po ceniku. — Tolefon štev. 4948. Številka pošt. čekovtiuga računa 14.900. PuMiiuezna Številka l din. Naročnina: za .1 mesep 4 din, za fietrt leta 10 din, za pol leta 3(» din, za vse leto 40 din. Zuinej«tvo mesečno 7 din, letno 70 din Urejuje ln odgovarja Rozman Jožko ▼ Ljubljani Izdaj/* za konzorcij »Delav ske pravice. Srečko 7amer, Ljubljana. TifAa Zudruina tiskarna r. »- z o. z. ▼ Ljubljani, Tyrfieva o 17 (Mak« Blejec)