BUENOS AIRES. 17. OKTOBRA (OCTUBRE) 1957 Ano (Leto) XIV. (9) No. (Štev.) 42. 15 let pred Djilasom 13. oktobra je poteklo petnajst let, odkar je Štefan Pokovec z revolverski- mi streli ubil bana dr. Marka Natlače¬ na. Tisto mlado dekle, pripadajoče ljub¬ ljanskim boljšim krogom, ki je Pokovca pričakalo na vogalu, da je odneslo re¬ volver, se tedaj prav gotovo ni zaveda¬ lo, kdo je padel z dr. Natlačenom. Pokojni ban je bil praktičen katoli¬ čan, odličen družinski oče, vesten urad¬ nik, silno usposobljen jurist, nad vse priden delavec v društvenem, političnem in javnem življenju. Bil je mož, ki je šel po ravni črti, ki so jo nakazali veli¬ ki možje slovenstva ob prelomu stoletja: po poti dobrobiti slovenskega naroda. Ni se ustrašil naporov in žrtev, kadar je šlo za njegov narod. In ko mu je kot najvišjemu civilnemu uradniku nad vsem svobodnim slovenskim ozemljem bila zaupana bodočnost naroda, je dr. Natlačen postal resnično velik: od ve¬ likega mecena umetnosti, prijatelja zna¬ nosti, do dobrotnika številnih socialnih ustanov in do res demokratsko nastro¬ jenega javnega delavca je- segala nje¬ gova bit. Dr. Natlačen je postal iz ne¬ kdanjega strankinega veljaka izraziti predstavnik naroda, postal je ljudski ban. Pa naj je govoril z visoko gospo¬ do v banovinski palači, delavci v indu¬ strijskih centrih, rudarjih v Trbovljah in drugod, s kmeti in viničarji, učitelji in uradništvom: dr. Natlačen je povsod znal dojeti ljudsko dušo, se vanjo vži¬ veti in zanjo živeti. Iz papeških okrožnic, iz naukov dr. J. E. Kreka, iz velike šole, ki jo je opravil v vsakdanjem stiku z najbolj vidnimi javnimi delavci na Slovenskem, je dr. Natlačen izšel kot izvrševalec novega sodalnega reda, slonečega na krščan¬ skem programu. Izšel je tudi kot oster nasprotnik tistega, ki se je tudi trudi¬ lo, da bi zajelo široke mase v svoj ob¬ jem: dr. Natlačen je bil neizprosen nasprotnik komunizma. In že tedaj je vedel, da preti komunizmu ideja sama ne pomaga nič, ako je ne spremljajo konkretna dejanja v izboljšanje razmer zlasti delovnega ljudstva. Vedel je, da se edino tako da speljati veter s ko¬ munističnih jader v pravi razvoj naro¬ dovega blagostanja, ako se komunistič¬ no teoretiziranje prehiteva z ukrepi, u- vajajočimi nov krščanski red. Kljub tej svoji odločnosti nasproti komunistom pa je bil dr. Natlačen tudi tako širok in res ban za vse brez ozira na politično prepričanje, da je v onih aprilskih dneh, ko so se začele valiti nacistično-fašistič- ne horde proti slovenski zemlji, dal na¬ log, naj varnostne oblasti zažgo vse spi¬ ske in zapiske o slovenskih komunistih, da tako okupatorji ne bodo imeli niti ra : manjšega dokaza za preganjanje Slovencev, čeprav so komunisti. Dr. Napačen je kljub temu padel, ker je bil rdečim revolucionarjem na poti: motila jih je njegova osebnost, v nadle¬ go jim je bila njegova priljubljenost. Petnajst let za tem je eden izmed ti¬ stih, ki so podpisovali takšne smrtne obsodbe v tajnem bunkerju ali pod smreko, objavil knjigo, v kateri je zbral skorajda dobesedno vse tiste stavke, u- gotovitve in pričevanja o komunizmu in njega zlih posledic za sleherni narod, kakor jih je vsaj štirideset lot prej, če ne več, začel dr. Natlačen javno propa¬ girati. Tiste dni,-ko je dr. Natlačen pa¬ del, je Djilas čistil po svoji črni gori in zaupanem mu področju in se ni nič razlikoval ne od Pokovca in Brajnika, ne od Kardelja in Kraigherjev in dru¬ gih. Vsi so pobijali. Danes je samo ena velika razlika: dr. Natlačenov odpor proti komunizmu se hoteli zabrisati, hoteli so, kakor da ga ne bi bilo, hoteli so ga očrniti z izda¬ jalskim znakom. Djilasova knjiga, v ka¬ teri kar mrgoli malce prire'enih in iz¬ boljšanih citatov iz katerihkoli Črnih bukev, priložnostnih protikomunistični nagovorov in uvodnikov, je bila za svet odkritje. Z njo se je hctel Djilas opra¬ ti pred svetom in pred seboj. Morda mu bo uspelo, morda tudi ne. Vsekakor pa bi morebitni drugi ponatis mnogo več veljal, ako bi Djilas zbral toliko poguma in dodal uvodno besedo: “Preden sem prišel do spoznanj, ki jih navajam v tej kn'igi, so pred me¬ noj, daleč pred menoj, prišli do istih Egipt v novi vlogi Medtem ko je bila pozornost sveta obrnjena v sovjetsko umetno luno, so se na Srednjem Vzhodu odigravali za ku¬ lisami dogodki, ki so zaostrili položaj na tem delu sveta tako, da je treba le majhne iskrice, pa more zanetiti požar, ki more za jeti ves svet. V Sirijo, ki so si jo sovjeti “osvojili” za svojo postojanko na Srednjem vzho¬ du, so vztrajno pošiljali orožje in svoje strokovnjake, prav tako v Egipt, ki je takorekoč postal sovjetski zaveznik lansko leto ob sueški krizi. Druge arab¬ ske države so v borbi med sovjeti in za- padnim svetom za vpliv na Srednjem vzhodu nihale sem in tja, tako, da se kljub sklenitvi bagdadskega pakta Za- pad ni mogel povsem zanesti na zavez¬ ništvo nekaterih Arabcev. Tudi v Orien¬ tu igra prvenstveno vlogo lastna korist, gledana z arabskega stališča, potem še¬ le zavezništvo. li v manjše praske s sirijskimi mejnimi patrolami. Sirija je tudi obtožila Tur¬ čijo, da so turška letala kršila sirijski zračni prostor. Napetesti med Sirijo in Turčijo je pripomogel še Hruščev, ki je zagrozil, da bo Turčija v nekaj dneh prenehala obstojati, če napade Sirijo, USA pa je s svoje strani povsem jasno povedala, da ne bo ostala prekrižanih rok, če Sirija napade Turčijo. V takem poležaju sta S'ri a in Egipt, ki sta 11. septembra postavili svoje vo¬ jaške sile pod enotno vrhovno povelj¬ stvo egipčanskega generala, sklenili, da bosta nastopili skupno v borbi pro¬ ti imperializmu tujih velesil. Na podla¬ gi tega sporazuma sta presenetili svet, ko so se v nedeljo, 13. t. m., v sirijskem pristanišču Battaquia, 20 km južno od sirijsko-turške meje, izkrcali egipčan¬ ski vojaški oddelki, “da bodo zaščitili Sirijo pred napadom Turčije ali kate- Egipčanski Nasser je spretno igral j re kcii druge države.” V to sirijsko pri- vlogo vodje arabskega nacionalizma, k ! stanišče ie priplulo tudi več egipčan- čemur mu je veliko pripomogla ame- I riška intervencija proti anglo-izraelski invaziji Sueza. V enem letu po sue¬ ški krizi je Nasser s pomočjo sovjetov ponovno oborožil svojo versko, letal¬ stvo in mornarico, tako, da je danes močnejši, kakor je bil pred sueško pu¬ stolovščino. Komunistične ali vsaj komunizmu naklonjene sirijske vlade se je zbala Turčija, ki ima že na svojih severnih mejah dovolj opravka z varnostjo pro¬ ti Sovjetski zvezi. Zato je tudi na svo¬ jo južno mejo s Sirijo začela pošiljati vojaške' oddelke, ki so se večkrat zaplet- skih vojnih ladij. Egipt in Sirija sta po¬ vezali svojo usodo. Kairo je ob tej priložnosti objavil, da se je s tem dogodkom začela nova doba v zgodovini arabskega nacionaliz¬ ma. Ta premik čet da pomeni, da se bo Egipt spustil v vojaško akcijo v sluča¬ ju, če bo treba braniti arabske države pred izigravanjem tu'ih sil. V svoji no¬ vi vlogi branilca arabskega nacionaliz¬ ma je zato Egipt v zadnjih dneh po¬ slal orožje mnogim arabskim državam, med njimi Sandijevi Arabiji, Sudanu. Jordaniji in Jemenu. Orožje namerava poslati tudi Tunisu in Libiji. Hruščev, ki je po svoji znani navadi za¬ grozil svobodnemu svetu s pokončanjem in k tej grožnji dodal poziv na brez¬ pogojni pristanek svobodnega sveta na sovjetske pogoje za kontrolo nad razorožitvijo. V Združenih narodih so svobodne države z USA na čelu odbile to sovjetsko “ponudbo”, številne delega¬ cije pa so ugotovile, da bo treba zaradi takih tehničnih iznajdb, kakor so sate¬ liti, vsaj deloma spremeniti poglede na svetovno razorožitev in kontrolo. Na mednarodnem vsemirskem kon¬ gresu, ki je teden dni zasedal v Barce¬ loni v Španiji, so znanstveniki z vsega sveta razpravljali o človeškem posegu v vsemirje. Govorili so o potovanju na Luno, Mars in Venero ter druge plane¬ te in ugotavljali, da bo človek letel na Luno prej, kakor so doslej mislili. V de¬ batah so prišli do razpravljanja o last¬ ništvu Lune in ugotovili, da bo treba spremeniti sedanje pravilo, da bi bila Luna last tistega, ki bi jo prvi zasedel. Luna, da mora po mednarodnem dogo¬ voru postati “svobodno, neodvisno in avtonomno področje” in da naj jo atom¬ ske velesile v bodočnosti uporabljajo kot prostor, na katerem bodo prei skuša¬ le svoje atomsko in hidrogensko orožje. Sovjetski propagandni stroj se je sprožil po tisku, radiu in televiziji v vsem svojem obsegu ter je moskovska radijska postaja neprestano oddajala v neštetih jezikih letenje satelita, ure in kraje, nad katerimi leti in mnogo po¬ drobnosti o umetni luni. Sovjetski znanstveniki so, pod strogo kontrolo so¬ vjetske tajne policije in vohunov, EL MUSEO DEDICADO A LOS GOBERNANTES ARGENTINOS El sabado pasado fue inaugurado el Museo de la Časa de Gobierno instalado en las galerias subterraneas del antiguo fuerte de Buenos Aires. El aeto conto con la presencia del presidente y vice- presidente de la Republica, asi como in- vitados especiales. El administrador apostolico, monsenor Fermin Lafitte, procedio a la bendicion de la imagen de Nuestra Senora del Buen Aire y de las galerias. En el nuevo museo han de ex- ponerse objetos y documentos relaciona- dos con distintos gobernantes que cum- plieron su mandato entre 1536 y 1922, pues por el decreto-ley que creo el mu¬ seo, para figurar en el mismo un ex gobernante debe mediar un lapso de 30 anos ccntados a partir de la finalizacion de su actuacion. El museo de la Časa de Gobierno podra ser visitado por el pu¬ hlico de lunes a sabado, inclusive, desde las 15 a las 18. previo retiro de las tar- jetas para el acceso, que se entregaran en Paseo Colon 53. Asimismo, habra vi- sitas comentadas para escolares, que se efectuaran de lunes a viernes, previa autorizacion oficial. Predznak človeške katastrofe? Sovjetska umetna luna, ki so jo s se¬ vernega dela otoka Sahalina severno od Japonske, kakor so izračunali nemški strokovnjaki, spustili 4. oktobra sovjeti okoli zemlje, še vedno kroži okoli naše¬ ga planeta s praktično nezmanjšano brzino in na približno isti višini kakor prve dni. Redko kateri politični ali znan¬ stveni dogodek je kdaj tako prevzel na¬ rode, kakor odmet prve umetne lune. Veliki in majhni dnevniki po vseh drža¬ vah so teden dni na prvih straneh sle dili poletu satelita, objavljali nešteta mnenja in izjave strokovnjakov in ne¬ strokovnjakov, politikov, sociologov in filozofov o znanstvenem, političnem in gospodarskem pomenu te tehnične zma- g-e. Oči vsega svobodnega sveta so se u- prle v Washington, od koder so že več let nazaj objavljali, da bo USA prva sila, ki bo zavojščila vsemirje. Milijone dolarjev so potrošili za načrte in posku¬ se z raketami vseh vrst in ob priliki u- stanovitve mednarodnega odbora za IGY (Mednarodno geofizikalno leto), ki je imel v načrtu mednarodno raziskova¬ nje in ugotavljanje naravnih pojavov ze¬ meljske oble in vsemirja, so v sporazu¬ mu z ostalimi narodi sklenili, da bodo v tem času, t. j. med 1. julijem 1957 in 31. decembrom 1958, spustili v vsemirje tudi prve umetne lune. V znanstvenih in po¬ ljudnih revijah so objavili vrsto načrtov v raketnih izstrelkih najboljše opremlje¬ na sila na svetu. ZSSR je kljub uspešni izstrelitvi medcelinske balistične rakete, v čemer je prekosila USA, še vedno na drugem mestu. Tako glede satelita ka¬ kor medcelinske rakete velja star pre¬ govor: ena lastovka še ne pomeni po¬ mladi. Po petdnevnem molku po odletu so¬ vjetske lune se je v Was.hingtonu po dol¬ gih znanstvenih in političnih konferen¬ cah oglasil Eisenhower ter je objavil, da je res, da imajo sovjeti v rokah mo¬ gočno pogonsko silo, da pa je tudi res. da s tem vojaško še ne ogrožajo USA in svobodnega sveta. Jasno pa je, da ima odmet prve umetne lune velikanski psihološki učinek tako na zavezniške kakor nevtralne države. Da bi vsaj del¬ no potisnil v ozadje sovjetski tehnični nsneh, je Eisenhovver napovedal, da bo USA že letos v decembru spustila v vsemirje več poskusnih satelitov, v glav¬ nem pa bo ostala pri svojem starem načrtu, da bo šele marca prihodnjega leta spustila v vsemirje na pot okoli sveta podrobno opremljeno umetno luno. V Washingtonu je vzbudilo ogorčenje nad sovjeti dejstvo, da so samo dve uri pred odmetom satelita sporočili svoj načrt odboru IGY. S tem sicer niso pre¬ kršili mednarodnega dogovora, da bo vsaka država predčasno sporočila odmet, so pa seveda dali komaj dve uri časa MUZEJ ARGENTINSKIH PREDSEDNIKOV Prejšnjo soboto so v podzemskih ga¬ lerijah prejšnje buenosaireške trdnjave odprli muzej argentinske vlade. Pri slavnosti je bil navzoč predsednik vlade s podpredsednikom in z ministri ter po- na vabljenimi gosti. Apostolski administra- po osvoboditvi argentinskih predsedni¬ kov v razdoblju od leta 1536 do 1922. Dekret-zakon, s katerim je bil ustanov¬ ljen ta muzej, namreč določa, da lahko spravijo vanj zgodovinsko važne pred¬ mete in dokumente kakega argentinske¬ ga predsednika šele potem, ko je prete¬ klo 30 let od njegove zadnje vlade. Obisk muzeja argentinske vlade je do¬ voljen občinstvu vsak dan od ponedelj¬ ka do sobote od 15. do 18. ure. Vstop¬ nice za obisk je treba dvigniti v ul. Paseo Colon 53. Prav tako so dovoljeni obiski šolarjev po predhodni uradni odo¬ britvi. in črtežev ter fotografij takega umetne- opazovalnim postajam IGY za prilago- ga satelita in dejansko ves svet sezna¬ nili z načinom in pogoji letanja po vse- mirju. Odmet prve umetne lune so Ame- rikanei napovedali za marec 1958, ne¬ kako sredi geofizikalnega leta. Trdno so bili prepričani, da jim ZSSR ni toliko za petami, da bi jih mogla prehiteti. V USA so te priprave jemali večinoma strogo znanstveno, brez političnih pri¬ mesi ter so doslej zato z znanstveno potrpežljivostjo in natančnostjo mirno nadaljevali s pripravami za odmet v marcu prihodnjega leta. Vzporedno s satelitskim programom so izvajali program atomskih in hidro- genskih raket v vseh treh vrstah vojske, tako da je danes ameriška vojaška sila ditev opazovalnih aparatov za zasledo¬ vanje poleta. Niso pa sovjeti objavili kodeksa, po katerem satelit oddaja svo¬ je zaznave v vsemirju, kar bi po med¬ narodnem dogovoru tudi morali storiti. Iz ZSSR se je po odmetu prvi oglasil kongresu v Barceloni in v prestolnicah j tor Msgr. Fermin Lafitte je najprej bla- zapadnih 'držav, dajali le poljudno znan- goslovil podobo Buenosaireške Naše stvene opise sovjetske umetne lune. j Gospe, zatem pa vse galerije. V prostra- Vsaka njihova izjava je bila odmev to- ' r,ih galerijah so razpostavljeni številni zadevne izjave moskovske radijske po- j predmeti ter razni dokumenti, ki se na- staje ali sovjetske “Pravde”. V zapad'- ; našajo na vlado španskih podkraljev ter nem svetu so na račun sovjetske tajne policije tudi ustvarili šalo, da je del ra¬ kete, ki je pognala lunico na pot okoli sveta in ki je z njo ostala v poletu po vsemirju, prav za prav agent GPU. Ce¬ lo umetni satelit ni smel na pot okoli sveta preko demokratskih držav brez kontrole. Že nekaj dni po odmetu je umetna lu¬ na, kakor je naravno zaradi trenja z zračnimi plastmi, čeprav so silno raz¬ redčene v višini 900 km, začela izgub¬ ljati začetno hitrost in višino ter se po¬ lagoma v veliki spirali bliža gostejše¬ mu ozračju, v katerem bo v določenem trenutku zažarela in zgorela kakor u- trinek. Ob tej ugotovitvi je vatikansko glasilo “Osservatore Romano” podalo najresnejši in najgloblji komentar k te¬ mu novemu tehničnemu napredku člo¬ veštva, ko je zapisal: “S tem, ko je sovjetska umetna luna pričela izgubljati višino, pada iz pod¬ ročja znanstvenega navdušenja v pod¬ ročje živčne vojne. Satelita ni navdihni¬ la ideja o zavzetju vsemirskega prosto¬ ra niti ne želja dokazati enakovrednost Vzhoda in Zahoda v znanstvenem na¬ predku. Končni namen umetnega sate¬ lita ie zavzetje zemeljske oble in želja po dokazu, da more Vzhod bombardira¬ ti z enega kontinenta drug kontinent s prav tako strašnim orožjem kakor Za¬ hod. Umetni satelit je strahotna igrača v rokah ljudi, ki so brez vere in morale. Daj Bog, da se znak, ki ga ta majhna kroglica oddaja v presledku treh de¬ setink sekunde, ne bi spremenil v pred¬ znak človeške katastrofe!” zaključkov, ne da bi komunizem skusili '-a lastni koži, mnogi, stotisoči med Slovenci, Hrvati in Srbi, Macedonci in Črnogorci. Nismo jim pustili živeti, ker ram je šlo za oblast. Skrajšali smo j : m življenje, ker je n‘ih navzočnost motila ustvaritev brezrazredne družbe.” Med temi stotisoči je bil dr. Natla¬ čen ena najbolj vidnih žrtev. IZ TEDNA V TEDEN Brit. kraljica Elizabeta II in njen soprog princ Filip sta prispela na o- bisk v Kanado. V Otawi je kraTica pri¬ sostvovala seji parlamenta. Iz Kanade bosta odšla na obisk v USA, kjer bosta gosta Eisenhowerja in njegove gospe v Beli Hiši. Udeležila se bosta festivala v Virginiji. Namen potovanja je še tesne¬ je povezati USA in Anglijo. Tik pred prihodom v USA je izšel v ameriški re¬ viji “Saturday Evening Pest” izpod pe¬ resa londonskega televizijskega zvez¬ dnika. Muggeridge-a oster članek proti načinu živi enja in okolju, v katerem se danes suče britanska kraljevska druži¬ na. Elizabeto označuje za lutko raznih plemenitašev in trdi, da je kakor žoga, rodbine, ki ne morejo dojeti novih raz¬ mer in časov. Življenje na dvoru da se razvija kakor v komediji na odru. V Angliji je članek povzročil veliko ogor¬ čenje, v USA pa so s svobodo tiska o- pravičili ob ‘avo. Novo francosko vlado, ki bo 24. po drugi svetovni vojni, sedaj poskuša sestaviti radikal Pinay, kateremu je preds. Ccty poveril to nalogo pretekli petek. Leta 1952 je Pinayu kot pred¬ sedniku vlade uspelo zaščititi francoski frank pred polomom. V žepni republiki San Marino na ita¬ lijanskem polotoku so se komunisti končno predali ter je vlado prevzela krščansko-demokratska stranka. S tem svobodnem Zahodu, ki je imela to drža- I vico v oblasti od leta 1943 dalje, bila i odstranjena, po 14 dnevni nekrvavi re- i voluciji. Komunistični režim v Vzhodni Nem¬ čiji je težko prizadel zlasti protikomu¬ niste, ko je objavil, da je ukinil ve¬ ljavnost dosedanjih vzhodnonemških mark in dovolil zamenjavo za novo izda¬ jo samo do višine 300 mark. S tem so bili uničeni prihranki prebivalstva, ki so si jih s trudom pridobili. Računajo, da so vzhodni Nemci s tem ukrepom izgu¬ bili najmanj 1500 milijonov mark (300 milijonov v dolarjev). Prebivalci Za¬ hodnega Berlina pa so istočasno izgu- , bili 20 milijonov vzhodnonemških mark. i Na Dunaju že dva tedna zaseda kongres 60 narodov, ki so ustanovili mednarodno organizacijo za mirnodob¬ sko uporabo atomske energije, po Ei- senhowerjevim načrtu. Ti “Atomski Združeni Narodi” (Nuclear United Na- tions — NUN) so določili Dunaj za se¬ dež novega organizma. Predseduje mu Amerikanec W. Sterling Cole. Dr¬ žave, članice, bodo podarile organi¬ zaciji gotove količine urana za upora¬ bo in proučevanje atomske energije. USA je podarila organizaciji doslej 5000 kg prečiščenega urana (U-235), Portugal 700 kg, ZSSR 50 kg in Angli¬ ja 20 kg. V treh člankih, ki jih je objavil New York Times izpod peresa svojega mo¬ skovskega urednika Jamesa Restona o interviewju s Hruščevom takoj po od¬ metu umetne lune, je najzanimivejši predlog Hruščeva za sklicanje konfe¬ rence med USA in ZSSR, “ker meni, da se bosta morali ti dve državi ali spora¬ zumeti ali pa se spopasti”. s katero se igrajo zastarele britanske | je edina komunistična postojanka ra NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 17. X. 1957 Ob 40 letnici smrti dr. Jan. Ev. Kreka Dne 8. oktobra t. 1. je minilo 40 let, odkar je v Št. Janžu na Dol. umrl od kapi zadet dr. Jan. Ev. Krek, veliki sin slovenskega naroda, videc in prerck ter borec za slovensko svobodo, učitelj ter vodnik slovenskega naroda. Te obletni¬ ce so se spominjali Slovenci s področja Vel. Buenos Airesa v Argentini s spo¬ minsko proslavo, ki je bila v nedeljo dne 13. t. m. dopodne v cerkveni dvo¬ rani v Ciudadeli. Prva točka na dnevnem redu je bila recitacija pesmi Naša beseda, ki jo je v spcmin Jan. Ev. Kreku napisal za Prešernom največji slovenski pesnik Oton Župančič. Tudi on je v dijaških lehh zahajal k dr. Kreku in tudi njemu je bil Krek literarni mentor. Pesem je lepo podal znani recitator Tine Kova¬ čič. Osrednja točka spominske proslave je bilo predavanje prof. dr. Vinka Brum¬ na. Dr. Vinko Brumen je poleg prcf. Iva¬ na Dolenca najboljši poznavalec dela pok. Jan. Ev. Kreka. Njegovo vlogo in pomen v slovenskem kulturnem, gospo¬ darskem, socialnem in političnem življe¬ nju je preučeval že pred vcjno doma, s tem delom pa nadaljuje tudi v izseljen¬ stvu. Na nedeljski spominski proslavi ob 40 letnici smrti dr. Jan. Ev. Kreka je imel izredno lep govor. Vsaka beseda, ki jo je povedal, je pričala, da jo je izgovo¬ ril mož, ki je vse Krekovo življenje ter vse njegovo delo objektivno ter kritič¬ no vrednotil ter presodil in je na po¬ dlagi vsega tega prišel do globokega prepričanja, da Jan. Ev. Krek resnično spada med največje in najbolj zasluž¬ ne slovenske može. Življenski podatki Za uvod svojega lepega referata je zgoščeno podal Krekove življenske po¬ datke. Rodil se je 17. nov. kot najsta¬ rejši sin' učitelja Valentina Kreka pri Sv. Gregoriju. Oče je bil po rodu Go¬ renjec, mati Marija, roj. Stupica pa iz Sodražice. Družina je bila številna in si¬ romašna. Za njeno preživl anje je mo¬ ral oče po končanem pouku prijemati za težaško delo pri zidarjih, mati pa prav tako pomagati kmetom pri delu na po¬ lju. Po očetovi smrti je Krekova mati podedovala njegovo hišo v Selcih in se je zato z otroci preselila tja. Govornik je navedel več lepih potez z značaja Krekove matere. Tako je pove¬ dal, da je bil n en dom v Selc b tudi dom vseh gorenjskih beračev. Tja so prihajali spravljat svoje bisage, tja se zatekali v bolezni, tja pa tudi dosti¬ krat prihajali umirat. Na vprašanje so¬ sedov kako more prehranjevati še be¬ rače poleg svoje številne družine, jim ! je mimo odgovarjala: Zato, da bi pri Bogu dosegla, da moji otroci nikdar v življenju ne bi kruha stradali. Krekova sestra Cilka je govorniku sama zatrje¬ vala, da resnično nihče od njih v živ¬ ljenju ni kruha stradal. Po končani gimnaziji v Ljubljani, kjer se je moral vzdrževati sam, je vstopil v bogoslovje in po novi maši le¬ ta 1888 ga je ted. ljubljanski škof in po¬ znejši kardinal Missia poslal nadaljevat študije v Avguštinej na Dunaj. Po do¬ ktoratu je kaplanoval samo nekaj časa v Ribnici na Dol. na to pa bil stolni vikar v Ljubljani in profesor v tamoš- j njem bogoslovju. Predaval je osnovno I bogoslovje ter tom : stično filozofijo. Vsa j leta do svoje smrti 8.X.1917 je razvijal ■ silno delavnost na kulturnem, soc ; al- nem, gospodarskem in političnem polju. Pesnik-pisatelj-publicist-znanstvenik Dr. Krek je bil izredno nadarjen. Ob¬ vladal je vse slovanske jezike, razen teh pa še italijanski, nemški, francoski in angleški. Literature vseh teh narodov je dobro poznal. Mladim pesnikom je bil pravi mentor. V njegov krog je za- ha'al tudi največji slovenski pesnik 0- ton Župančič. Na ta doraščajoči lite¬ rarni rod je imel Krek silen vpliv. Krek sam je v mlajših letih p ; sal pesmi. Bil pa je tudi pisatelj ljudskih povesti in ljudskih iger. Vsaj 7 jih je napisal. Prav tako je znan po svojih šal iv b in polemičnih spisih.. Krekove povesti so bile objavljene v listih, največ pa pri Mohorjevi družbi. Veliko je tudi pre¬ vajal. Zlasti in ukrajinščme ter italijan- Ves ta čas je redno pisal uvodnike za Slovenca in Domoljuba. N ihovo števi¬ lo je ogromno. Saj jih je samo za vsa¬ ko številko Domoljuba pisal polnih 10 let. Razen tega je pisal članke še za j druge liste. Tako za “Našo moč”, za ; “Narodnega gospodarja” in druge liste. ■ Kot pisec ljudskih poučnih spisov za¬ vzema dr. Krek med Slovenci ugledno mesto. Njegovo ljubezen do trpečega slovenskega kmeta najbolje razodevajo njegove črne bukve kmetskega stanu (1895). Tem je šest let pozneje sledil Socializem, od leta 1901. do 1912. pa je po smrti Frančiška Lampeta moral prevzeti še pisanje Zgodb sv. pisma za Mohorjevo družbo. Govornik naglaša, da bi bil Krek brez dvoma dober pesnik ali pisatelj, gotovo pa močan znanstvenik, če bi se bil mo¬ gel posvetiti samo literarnemu ali znan¬ stvenemu delu in bi ne bila njegova de¬ javnost raztegnjena na vse panoge slo- Dr. Jan. Ev. Krek med govorom venskega javnega življenja. Toda dr. Kreka je moral prijemati za delo po¬ vsod, kjer je bilo treba začeti ustvarja¬ ti novo ž’vi j en j e in utirati nove poti, kar je mogel storiti zaradi široke raz¬ gledanosti po svetu in po znanju vseh problemov. Zato na marsikakem po¬ dročju ni dosegel tega, ker bi po svojih zmožnostih in svoji delavnosti zmogel. Vzgojitelj naroda Dr. Vinko Brumen je lepo prikazal dobo, v kateri je dr. Krek živel in raz¬ vijal svojo delavnost. S'ovenci tedaj po¬ litično skoro niso imeli nobenih pravic. V deželi so gospodarili nemški plemiči. Kmetsko in delovno ljudstvo ni imelo nobenh prosvetnih, gospodarskih in sta¬ novskih organizacij. Gospodarsko so bi¬ li odvisni od vaških oderuhov. V tako tedanjo slovensko problematiko je po¬ segel dr. Krek. Postavil se je na stran delavcev in kmetov. Tistih, ki so bili na bolj zatirani in ki so imeli najmanj pravic. V to dobo spada Krekovo delo za ustanovitev Slovenskega kat. delav¬ skega društva v Ljubljani (1894). Dve leti pozneje je bilo v Ljubljani že zboro- vanje delavskih društev. Dne 14. nov. 1897 je za Slovence važen datum. Tega dne je bila ustanovljena SKSDZ. Leta 1902 ie postala matica slov. kat. izo¬ braževalnih društev in pozneje kct Pro¬ svetna zveza središče vsega kat. pro¬ svetnega dela med Slovenci. Dr. Krek je bil od leta 1902 pa vse do svoje smrti predsednik SKSZ. Pa ne samo predsed¬ nik po časti, ampak tudi po delu. Isto¬ časno je ustanavljal po deželi kat. izo¬ braževalna društva ter orlovske mla¬ dinske organizacije. Na mnogih sestan¬ kih je seveda govoril in predaval. Med Slovenci je širil treznostno gibanje, kot podpredsednik Leonove družbe pa po¬ speševal znanstveno de’o ter objavljanje znanstvenih razprav. Poglavje zase so njegovi stiki z mladino, zlasti s sred¬ nješolskim in akadem=k : m di'aštvom, njegovi števdni tečaji pri št. Joštu. Di- jaštvu je odpiral poglede v svetovne li¬ terature, zlasti v ukrajinsko, jih učil tu¬ jih jezikov, govoril mu pa tudi o social¬ nih vprašanjih ter jih tako pripravljal za delo na socialnem pol u. Povsod, na vseh področjih, so vidni sledovi velike¬ ga dr. Krekovega dela. Vsi katoliški listi so polni njegovih člankov in Taz- prav. Od vseh strani so ga prosili in va¬ bili kot govornika in predavatelja. Socialni in gospodarski delavec Za zboljšanje socialnega in gospo¬ darskega položaja slovenskega ljudstva je Krek storil in žrtvoval vse. Z mla¬ dim krščanskoscc : alnim gibanjem v Evropi se je spoznal že v času nadalje¬ vanja svojega študija na Dunaju. Pa¬ peška okrožnica Rerum novarum je v Kreku dobila največjega zagovornika in pobornika. Tako pripravljen in prepo¬ jen s krščanskim socialnim čutom, pro¬ gramom in zavestjo je začel med Slo¬ venci polagati temelje za boljši in pra¬ vičnejši svet. Pospeševal je ustanavlja¬ nje delavskih strokovnih društev. Za zboljšanje stanovanjskih razmer med delovnimi sloji je v Ljubljani usta¬ novil Delavsko stavbno društvo (1898), ki je od leta 1901 do 1906 zgradilo v Stepanji vasi, v Rožni dolini in v Tr¬ novem ter drugod 104 delavske hiše. Za izvedbo teh načrtov je dr. Krek sam osebno veliko žrtvoval. Tu je govornik omenjal, da se dr. Krek v podrobno de¬ lo ni spuščal. Zato je nastala dostikrat kaka nerodnost, ki jo je pozneje moral sam drago plačevati. Tako tudi pri tej družbi, pri kateri so tudi ceste šteli v aktiva. Ker izgube drugi ni plačal, je moral to storiti dr. Krek. Velike so Krekove zasluge tudi pri gospodarskem reševanju kmetskega ljudstva s pomočjo kreditnih zadrug, delavstvo pa z konzumnimi društvi. Dr. Krek ie bil predsednik dveh osrednjih gospodarskih ustanov na kat. strani: Gospodarske zveze in Zadružne zveze. To dejstvo gotovo dokazuje, da brez gospodarskih sposobnosti le ni bil, s'cer mu vodstva tako važnih ustanov ne bi zaupali. Politik Vzgojno, pisate’jsko, publicistično, socialno, gospodarsko in kulturno delo je dr. Kreka nuino moralo pripeljali v politko. Dr. Vinko Brumen ga je prika¬ zal v delu v Ljubljanskem politčnem društvu, zatem kot podnačeln'ka Kato¬ liške narodne stranke in od leta 1905 dalje kot podpredsedmka S’o-errke 1'udske stranke. Omenil je njegovo or- ganizatorno delo v stranki ter njegove številne shode, zlasti v volilnem boju. Za poslansko čast se ni potegoval in je moral prevzeti kandidaturo. Bil je dr- žavn : in deželni pozlanec. V dunajskem parlamentu je užival vel : k ugled. Kot poslanec SLS je v deželnem zboru vodil ostro opozicije proti deželnemu pred¬ sedniku baronu Heinu, ki je bil pred pri¬ hodom nacistov in fašistov na slovensko zemljo naihujši zatiralec slovenstva. Boj proti njegovi politiki je Krek vodil tako dolgo, da je razbil nemško-liberalno večino v deželnem zboru, sam baron Hem je pa moral oditi iz Ljubliane. Odločen je bil tudi v boju za splošno volilno pravico. Pri pregledu dr. Krekovega politič¬ nega dela je prcf. dr. Vinko B r umen omenil tudi Krekovo jugos’ovanstvo, ob katerega se od časa do časa kdo spod- takne. Za razumevanje Krekovega ju¬ goslovanskega stališča je treba pozna¬ ti tedanje razmere in ckolnostl, v kate¬ rih 'e živel slovenski narod. Treba je vedeti, kako težko je bilo Slovencem doseči v Avstriji kake pravice in da je celo nekoč dunajska vlada padla na vprašanju slovenskih para’elk ra celj¬ ski gimnazijk S'ovenei v Avstriji nismo imeli niti ene povsem slovenske srednje šole. Edino slovensko gimnazijo je v Avstriji postavil Slovencem škof dr. Bonaventura Jeglič. Med prvo svetovno vo'no pred dr. Krekovo smrtjo še ni bilo jasno kako se bo obrnila sreča na bojišču. V slučaju, če bi zmagala Av¬ strija z Nemčijo, bi za Slovence nasto¬ pili še mnogo hujši časi. Pod Avstrijo skratka Slovenci niso mogli pričakova¬ ti ničesar dobrega, ampak samo narod¬ no smrt. Njihov položaj bi b i podoben položaju korošk h Slovencev. Tedaj je bila pot v lepšo bodočnost samo ta, ka¬ kor ;'o je nakazal Jan. Ev. Krek. Kreko¬ vo jugoslovanstvo je treba presojati vedno s tedanjega položaja slovenstva in tedanjih možnosti, ki so bile dane ali nakazane za zboljšanje njegovega sta¬ nja. Tisti, ki mu sedaj očitajo, da je pre- naivno gledal na tedanji položaj, po¬ zabljajo, da so tedaj prežah, kakor tu¬ di še vedno danes preže na slovensko zemljo, narodni neprljatelji slovenske¬ ga naroda na severu in jugu. Prof. dr. Vinko Brumen je v podkrepitev teh svojih trditev navajal izjavo, ki jo je podal na zadnjem zboru zaupnikov SLS dr. Miha Krek v Bs. Airesu. Sicer pa tudi do danes še nihče od teh kritikov ni povedal, kakšna bi bila boljša rešitev slovenskega problema leta 1917 in 1918 izven Jugoslavije, ko je pa Slovence v stari Avstriji čakalo samo še hujše na¬ rodno preganjanje in zatiranje. Napake in neuspehi V tem odstavku svojega govora je prof. dr. Vinko Brumen naglašal dej¬ stvo, da so tudi veliki ljudje človeška bitja. Prav takšna, kakor smo vsi dru¬ gi. Tudi oni imajo dobre in s.abe last¬ nosti. Razlika med navadnimi in veli- mi ljudmi je samo ta, da za napake na¬ vadnih ljudi vedo le nekateri, za napa¬ ke pri velikih l.udeh se pa vsi ljudje preveč zanimajo. In danes je zelo v mo¬ di, da pri velikih ljudeh sploh raje išče¬ jo napake, kakor pa da bi govorili o njihovih vrlinah. Včasih se dogaja ce.o to, da celo izraze vrlin spreminjajo kot n. pr. radodarnost proglašajo za zaprav¬ ljivost, varčnost za skopost. Veliki ljud¬ je v svojem javnem življenju doživljajo uspehe, pa tudi razočaranja in pora¬ ze. Zlasti veliki ljudje se dostikrat ču¬ tijo zapuščene in osamljene, ker nimajo sebi enakovedne družbe. In v stanju take duševne potrtosti zagreši lahko kateri tudi dejanje, ki se ga pozneje sam sramuje in ga tudi obžaluje. To se je dogajalo in to se dogaja še ved¬ no. S človeškega stališča je to povsem razumljivo. V nadalnjih izvajanjih je prof. dr. Vinko Brumen navajal “napake”, kate¬ re dr. Kreku tako radi očita o njegovi nasprotniki. Ena takih napak naj bi obstojala v nerednosti, ki da se je ka¬ zala že v njegovih srednješolskih letih, pozneje pa v neredu v njegovi sobi. Ne¬ red, da je bil tudi v njegovih socialnih tečajih na Joštu. Krekova nerednost da se je kazala tudi v njegovi slabi obleki in slabem klobuku. Očitajo mu dalje pijanstvo. Pri tem se radi skTcujejo na dogodek, da je kot sedmošolec prišel pi¬ jan v razred. Za njegovo pijančevanje v poznejših letih ne navajajo in tudi ni nobenih dokazov. Res pa je,da je bil po- snešcvatelj treznostnega gibanja med Slovenci. Dalje očitajo dr. Kreku, češ, da pri ljubljanskih bankah ni imel kre¬ dita. Res je, da ga ni imel, ampak za¬ radi tega ne, ker ga ljubljanski denar¬ ni zavodi niso hote’i gospodarsko uni¬ čiti. Z-ano je namreč bilu dr. Krekova darež'jivost, da je vsakemu skušal po¬ magat' in vsakomur pcdp : sal, kdor ga je naprosil za poroka, često je dr. Krek potem dolg tudi plačal. Da se je pa na gospodarska vprašanja nekaj le moral razumeti, je najlepši dokaz dejstvo, da je bil predsednik Gospodarske zveze in Zadružne zveze in da je ljudem na teh položajih veliko dobrega storil, zlasti med prvo svetovno vojno. Dalje je o- men‘al, da dr. Kreku radi očitajo, da je bil slab politik, da je premalo premisl i svoje odločitve, da je bil sploh sanjač- "esnik. Gcvornik naglaša, da so tudi t‘ "č : tki slabo utemeljeni. Dr. Krek je bil : deolog, je bil mislec. Dajal je velike in koristne zamisli. Podrobno izvedbo teh zam ; sli bi morali prevzeti drugi drugi Fudje, ki so ime’i za podrobnejše delo več časa, in morda tudi sposobnosti, ka¬ kor pa dr. Krek. Pri nas je pa že ..od nekda ; navada, da mora človek, ki da zamisel za novo pot, na isto tudi sam voziti gramoz in jo graditi. Na drugi rtrani na n : hče od dr. Krekovih kriti¬ kov doslej tudi še ni povedal načina za K ol’’še rešitve, kakor pa so bile dr. Kre¬ kove. Za očitek pa, da je dr. Krek pre¬ malo molil, govornik izjavlja, da je ta¬ ko osebnostnega značaja, da je nanj tež¬ ko odgovoriti. Vrline in veličina V tem poglavju govornik poudarja, da je dr. Krek brez dvoma velik s’oven- ski mož. In to zaradi velikih vrlin, ki jih sicer napake osenčujejo, nikakor pa zani¬ kujejo. Dr. Krek je bil izredno nadarjen človek. Hitro je doumel kako stvar in jo takoj lepo reproduciral. Že v gimnazi¬ ji je klub “neredu” in kljub temu ,da se je moral sam vzdrževati, redno iz¬ deloval razrede . V bogoslovju je bil od¬ ličen študent. Zaradi veTkih zmožno¬ sti ga je ted. škof Missia kot že pove¬ dano, poslal na Dunaj tudi nadaljevat študije, da bi tega izredno sposobnega moža primemo znanstveno zaposlil, da se ravno zaradi svoje nadarjenosti ne bi obrnil na slabo stran. Govornik v na¬ dalnjih izvajan ih prikazuje dr. Kreka kot “strastno naravo”, s katero karak- tereologi označujejo osebo z odločno e- nergijo in vso toplino, moža, ki se z vsem srcem zavzame za dobro stvar, v borbi zanjo vztraja, moža, ki se za dobro stvar vsega žrtvuje in zanjo tudi trpi, ki prav zaradi tega more tudi dra¬ ge navdušiti za stvar. Dr. Krek je bil dalje mož, ki je bil dovzeten za vse novo. Potem, ko se je na Dunaju seznali z mladim evropskim krščanskosocialnim gibanjem, ga je za¬ čel po preučitvi papeških okrožnic širi¬ ti tudi med Slovenci. V tem svojem delu se je izživljal do svoje smrti. V borbi za splošno narodno korist se ni oziral na škodo ali nevarnost, ki bi lahko za¬ dela njega osebno. Tako je vodil borbo proti deželnemu predsedniku Heinu, ne oziraje se na nevarnost, da bi izgubil službo, kar bi bilo tedaj za dr. Kreka, ko je sam plačeval izgubo pri Stavbni družbi, hud udarec. Krekova delavnost je občudovanja vredna. Neprestano .ie je študiral in raz¬ mišljal. Pa vse to vedno posredoval tu¬ di drugim s pisanjem člankov ali pre¬ davanji ter govori. Njegova nesebičnost je bila brezmejna in splošno znana. Pri vsem svojem de’u zase ni iskal nikdar kakih koristi. Sam ni ničesar imel. De- ARGENTIN A Stavka telefonistov in telegrafistov v Argentini traja še naprej. Pred dnevi so listi objavili, da miruje v vsej republiki nad 100.000 telefonskih aparatov. Stav. kujoči telefonisti so na več krajih izvrši¬ li tudi večje sabotaže. Ponekod so pre¬ rezali telefonske kable in napravili okvare po telefonskih centralah. Vlada je povsod poostrila nadzorstvo ter j s vojska za preprečenje novih sabotaž močno zastražila glavne telefonske kable. V zvezi s to stavko in z zahtevo de¬ lavstva po zvišanju plač je predsednik pozval na sestanek v vladno palačo predstavnike vseh gremijev. Na njem so zahtevali od vlade zamrznjenje cen glavnim življenskim potrebščinam, množično zvišanje plač nameščencem in delavcem, ukinitev obsednega stanja, razveljavitev zakonskih določil, s kate¬ rimi je vlada uredila vprašanje stavk, izpustitev na svobodo zaprtih funkcio¬ narjev v raznih sindikatih ter razvelja¬ vitev podaljšanja kolektivnih delovnih pogodb. Na drugem sestanku so ministri gospodarskih resorov predstavnikom delavskih in nameščenskih sindikatov podali pregled sedanjega gospodarske¬ ga stanja v Argentini, ki pod nobenim pogojem ne dopušča zvišanja plač, ne da bi se istočasno zvišala tudi proizvod¬ nja. Govoril je tudi predsednik general Aramburu. Med drugim je omenjal, da si je vlada osvobodilne revolucije izbra¬ la najtežji, pa vendar najboljši način za reševanje vseh problemov: demokratske¬ ga. Lahko bi vladala naprej po prejš¬ njem sistemu, pod katerim ni bilo stavk, kakor jih tudi ni v Sovjetski zvezi, pa tudi ne na Madžarskem. V teh deželah to vprašanje rešijo na enostaven način: s tanki. Sedanja vlada zavrača tak na¬ čin, ker je za pomirjenje ljudstva. Ona je tudi za zvišanje življenjskega stan¬ darda delovnega ljudstva. Treba je samo najti pravo rešitev, da narodnega gospo¬ darstva ne bi še bolj oslabili. Ko pa je na sestanku predstavnik konfederacije trgovskih nameščencev za sedanji gospodarski položaj v Argentini in za dviganje cen raznim življenskim potrebščinam delal odgovorne tri mini¬ stre gospodarskih resorov in zahteval njihov odstop, je posegel vmes predsed¬ nik republike z izjavo, da je konferenca s to izjavo prekoračila svoj delokrog in namen, ter da jo zato zaključuje. Vlada bo sedaj sama objavila odredbo, s kate¬ ro bo uredila vprašanje plač in cen glavnim življenskim potrebščinam. V provinci Santa Cruz so odkrili nov petrolejski vrelec. Dnevno daje 35 kub. m petroleja. nar in obleke je razdajal. Za druge je plačeval dolgove. Tudi časti ni iskal nikdar in edino odl kovanje, ko mu je papež podelil prelaturo, je odklonil in se sam potrudil, da novica ni prišla v javnost. Čemu ga častimo? Zaradi napak gotovo ne, pač pa za¬ radi njegovih vrlin, zaradi njegovih del, ki jih je ustvaril slovenskemu narodu. Slavimo ga pa tudi zaradi njega same¬ ga. Vsak delavec je vreden plačila. Tu¬ di vsak javni delavec. In dr. Krek je vse svoje življenje delal za druge, nikdar pa za svoje koristi. Slavimo ga pa tu¬ di zaradi sebe. V študiju svojih vzorni¬ kov namreč vedno dobimo navdih in moči za svoje novo delo. Ne gre pa, da bi danes dr. Kreka kar slepo posnema¬ li. Vsaka doba ima svoje probleme, in vsak čas svoje ljudi, ki so za svoje raz¬ mere delali tako, kakor je bilo tedaj treba delati. Vsaka doba s svojimi kul¬ turnimi, socialnimi in političnimi toko¬ vi zahteva za tedanji čas primernih re¬ šitev in usmeritev. Pri dr. Janezu Kre¬ ku se lahko vedno učimo njegovega de¬ la za narod, njegove nesebičnosti in predanosti delu za bližnjega. Vse svoje življenje, vse svoje sposobnosti in zmož¬ nosti je posvetil slovenskemu narodu in njegovi lepši bodočnosti. Zato ga slavimo in se klanjamo nje¬ govemu spominu ob 40 letnici njegove smrti. Vsi navzoči so bili dr. Vinku Brumnu za njegova izvajanja iskreno hvaležni ter so ga nagradili z dolgotrajnim o- dobravanjem. Naslednja točka je bila recitacija Krekove pesmi Slovenec Čehu. Občute¬ no jo je podal Tine Kovačič, za njim je pa povzel besedo Ruda Jurčec. Njegove predavanje je imelo naslov. Janez Ev. Krek — njegova veličina Tudi Ruda Jurčec je imel lep referat o Jan. Ev. Kreku. V njem je v uvodu naglašal, da se ob življenski jubilej svo- (Nadaljevanje na 4. strani) Buenos Aires, 17. X. 1957 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. ilovice vz Moitengje*- Ljb. Slov. poročevalec navaja, da živi v tujih državah nad 1.500.000 izseljen¬ cev iz Jugoslavije. Največ jih je v ZDA in sicer nad 800.000. Samo v Pittsburg¬ hu jih je 120.000, v Clevelandu 60.000, v Kanadi okoli 20.000. V Južni Ameriki jih je nad 250.000, od tega polovica v Argentini. V Čilu je okoli 20.000 izse¬ ljencev iz Jugoslavije, v Avstraliji okoli 10.000, v Novi Zelandiji okoli 7.000. Na¬ dalje pravi, da živi mnogo ljudi iz Ju¬ goslavije tudi na Pacifiku, v Boliviji, Peru'u, Južni Afriki, Franciji, Belgiji, Nemčiji. So nekateri tudi v zlatih rud¬ nikih Clondyka in v pragozdovih Britan¬ ske Kolumbije. Končno list omenja, da je “največ naših ljudi iskalo zaslužka v DESETI JUBILEJNI ZBORNIK-KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1958 je že v tisku. Vseboval bo tri knjige. V prvi knjigi bo deset razprav najbolj priznanih slovenskih kulturnih in javnih delavcev v izseljenstvu. Obravnavajo najzanimivejša vprašanja razvoja do¬ godkov v Sloveniji, v izseljenstvu in najbolj pereče probleme sedanjosti. V drugi knjigi bodo objavljene povesti in črtice desetih pisateljev in pesmi petih pesnikov. So to priznana imena obliko¬ valcev slovenske besede v izseljenstvu. Tretja knjiga — Letopis — vsebuje preglede iz kulturnega, gospodarskega in organizacijskega življenja slovenskih izseljencev, opisuje pomembne dogodke ter prinaša različne zanimivosti. Jubilejni Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije za leto 1958 bo bogato ilu¬ striran in tiskan na mnogo boljšem pa¬ pirju kot doslej. Kljub izredno visokim cenam papirju, tisku in klišejem, dobite jubilejni Zbor¬ nik v prednaročilu in predplačilu za 74 pesov. Pozneje v redni prodaji bo cena višja. Prednaročila in predplačila sprejema¬ jo do 30. novembra t. 1. 1. Dušnopastirska pisarna, Ramon Falcon 4158, Bs. As. 2. Društvo Slovencev, Ramon Fal¬ con 4158, Bs. As. 3. Gdč. Mara Bidovčeva, San Justo 4. G. Ivan Lužovec, Slovenska vas, Lanus 5. G. Lojze Erjavec, Alvarado 350, Ramos Mejia 6. G. Pavle Homan, Temple 2147, Munro 7. G. Ivan Žnidar, brivnica in par¬ fumerija “Los Alpes”, C. Drys- dale 5614, Carapachay 8. G. Mirko Kovač, Florida 9. G. Andrej Krošelj, Castelar 10. G. Simon Rajer, C. Uruguay 654, 7. piso, ofic. 709, Buenos Aires. Po pošti naslavljajte prednaročila in predplačila na naslov Eslovenia Libre, Ramon Falcon 4158, Bueno s Aires. Za pošiljatev po pošti priločite za ovojnino, poštnino in priporočnino še 6 pesov. tujini v časih avstro-ogrske monarhije, ko se je od leta 1900-1910 izselilo iz Dal¬ macije 6.4% prebivalstva, iz Črne gore pa celo 10%.” Zanimivo bi bilo, če bi ob¬ lasti doma objavile tudi podatke, koliko ljudi je po drugi svetovni vojni zapusti¬ lo posamezne dežele v Jugoslaviji iz po¬ litičnih razlogov. Umrli so. V Ljubljani: Franc Rossi, uslužbenec kontrole dohodkov drž. žel, Rudolf Likar, žel. uradnik v p., Brigi¬ ta Boltar, roj. Jamnik, Ana Tome, roj. Debelak in Frančiška Sajovic, roj. Le- gar v Bistrici pri Tržiču, Marija Čer¬ nigoj, roj. Berbuč v Tržiču pri Trstu, Alfonz Završnik v Kranju, Lojze Štu- lar, predsednik občine v Št. Vidu nad Ljubljano, Ivan Lekan, uslužbenec pod¬ jetja Naravni kamen v Dravljah, Tere¬ zija Bau v Jagnjenici pri Svibnem, Franc Didič v Idriji, Anton Urbas, usluž¬ benec žel. kurilnice, v Črnučah, Anica Gologranc, uslužb. podjetja Aurea v Celju in Muc Jože Franc, uslužbenec milice v Primostku pri Metliki. SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES poravnajte takoj tekočo, pa tudi za¬ ostalo naročnino. Naročnina Svobodne Slovenije za Argentino za tekoče leto znaša S 120.—. Leta 1956 pa je znašala letno 90 pesov. Družabni večer SPD Iz Deklevove dvorane v Capitalu so se letos “planinci” preselili pod silo raz¬ mer v manjšo dvorano Prostovoljnih ga¬ silcev v Ramos Mejia. Preselitev ni od¬ vrnila stalnih obiskovalcev teh družab¬ nih večerov, pač pa je priklicala še več gostov, kar vse potrjuje, da je najpri¬ mernejše področje za prirejanje družab¬ nosti med slovensko skupnostjo v Bue¬ nos Airesu prav ob progi Sarmiento, kjer žive najbolj gosto in strnjeno na¬ seljeni. Daši je bila prireditev v prvem nadstropju, se pravi skoraj da v “plani- j nah” v primeri z dosedanjimi prostori, j je bil prostor za tolikšno množico vseka¬ kor premajhen. Pokazalo se bo sčasoma vedno boli, da bo z malimi, pa takojšnji¬ mi investicijami najboljši prostor za razgibane večje družbe samo na Prista¬ vi. Prireditev, ki se sleherno leto bolj u- veljavlja, je v polni meri uspela. Zaslu¬ ga za to gre predvsem neumorni gdč. Bari Remčevi in gg. Petričku, dr. Banu, Cofu, Berlotu, L. Jonkeju in številnim drugim. šentjoški farani smo se zbrali v ned. 6. oktobra t. 1. ter smo skupno prazno¬ vali šentjoško žegnanje. Bilo nas je nad 50. Ob 10. uri dop. smo imeli v Moro- nu v kapelici Santo Cristo mašo. Daro¬ val jo je g. dr. Filip Žakelj. V pridigi je govoril o molitvi sv. rožnega venca. Cerkveno slovesnost so navzoči pov¬ zdignili z lepim ljudskim petjem. Po maši je bilo skupno kosilo na pri¬ stavi. V prijetnem pomenku in razved¬ rilu so šentjoški farani prebili nato skupno lep popoldan. Ker pa je bil tega dne dobrodelni dan v Slovenski hiši na Ramon Falconu, so šentjoščani zbrali za Slov. Vincencijevo konferenco 400 pesov. Sprejem v Škofov zavod I Za prihodnje šolsko leto sprejmemo i nekaj novih gojencev. Kandidati za 1. ' razred gimnazije, ki končujejo letos j “sexto grado”, naj se priglase čim prej, j gotovo vsaj do 15. novembra, da jih pri- 'I glasimo za sprejemni izpit na gimnaziji. 1 Pripravijo naj tele dokumente: spriče¬ valo 6. rezreda, rojstni list (slov. dušno- pastirske pisarne), certificado de vacu- na y buena salud, cedula. Gojenci za 6. ; razred ljudske šole naj se priglase vsaj ; do konca novembra. Naš naslov: Colegio Esloveno, Rivadavia 234, Adrogue FNGR, Pcia. Buenos Aires. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. France¬ ta štrublja in njegove žene ge. Ivanke, roj. Krajnik, se je rodil sinček Janko. — Krščena je bila Monika Flora Slavič, hčerka g. Franceta Slavič in njegove ge. Bariče, roj. Berkovič. Za botra sta bila g. Milan Volovšek in ga. Mana Volovšek. — V mestu Churruca je pa bila krščena Terezika Oberžan, hčerka g. Stanka Oberžana in njegove žene ge Frančiške, roj. Rupnik. Za botra sta bila glavar g. Frane Kogovšek in ga. Ivanka Pavšar, krstitelj pa g. dr. Mirko Gogala. Poroka. V Don Torcuato sta se dne 12. t. m. poročila gdč. Rozalija Pley in g. Vinko Antolin, oba doma iz Prekmur¬ ja. Za priči sta bila g. Janez Bauer in ga. Katalina Utruša. Nevestini starši so zapustili Slovenijo že leta 1931 in se po¬ dali v Francijo na sezonsko delo. V Franciji se je rodila tudi njihova hčer¬ ka Rozalija, ki pa je svoja otroška leta s sestro Marico preživela v Sloveniji pri stari materi. Leta 1947 sta obe prišli k staršem v Francijo, v začetku leta 1951 so pa od tam vsi prišli v Argentino. Vsa družina je zaposlena na veliki kinti v Don Torcuato. Ženin g. Vinko Antolin je v Argenti¬ ni šele dva meseca. Mlademu paru že¬ limo vso srečo in obilo božjega blago¬ slova. i' Jože Škufca. Na pokopališču v San Martinu je direktor č. g. Orehar pokopal 4.10. slovenskega staronaseljenca Jožeta Škufca, ki je dan prej po krajšem bole¬ hanju preminul v bolnišnici Femandez, potem ko ga je tamošnji kaplan g.Košiček previdel za zadnjo uro. Pokojni Škufca, ki se je rodil 1899 v Dol. Križu pri Žu¬ žemberku, je prišel v Argentino leta 1928 in se 1933 pri delu tako ponesre¬ čil, da je postal invalid. Zatem je dobil namestitev kot vratar v hiši kardinala Copella, buenosaireškega nadškofa. V tej službi je ostal 15 let. Kot upokoje¬ nec je živel v Lourdesu; šele pred ne¬ davnim je prišel k njemu iz domovine njegov edini sin, kateremu izrekamo na¬ še sožalje. MLADINSKA PRIREDITEV V LANUSU Kdor je v nedeljo dopoldne ob oblač¬ nem nebu še podvomil, je bil že isto do¬ poldne lahko prepričan, da je tokrat vreme prepustilo prednost temu že tra¬ dicionalnemu prazniku lanuške mladine. “In vsaka stezica povede te v La¬ nus”, si je dejal marsikdo, ko je v vo- EDO BO DELEŽEN VELIKEGA NAGRADNEGA ŽREBANJA OB DESETI OBLETNICI SVOBODNE SLOVENIJE? 1. ) Vsi dosedanji naročniki Svobodne Slovenije v Argentini, ki bodo imeli pravočasno urejeno naročnino za vsa le¬ ta, odkar so začeli prejemati list, pa do konca leta 1957. — Od teh bodo tisti, ki so naročniki vsaj pet ali več koledar¬ skih let dobili 5 številk za žrebanje, tisti, ki so naročniki štiri leta, bodo pre¬ jeli 3 številke; naročniki dveh let 2 številki in kdor je naročnik samo zad¬ nje koledarsko leto to je leto 1957 — in to vse leto — bo dobil 1 številko za žrebanje. 2. ) Vsi novi naročniki, to je tisti, ki so se ali se bodo priglasili kot naročni¬ ki lista v letošnjem letu in so ali bodo plačali odgovarjajoči del naročnine za tekoče leto in celoletno naročnino za le¬ to 1958; vsak teh bo dobil 1 številko za žrebanje. 3. ) Vsi, ki bodo plačali za tiskovni sklad Svobodne Slovenije vsaj 100 pe¬ sov. Prejeli bodo toliko številk za žre¬ banje, kolikokrat sto pesov bodo plačali za tiskovni sklad. To pa so lahko stari naročniki ali novi, ali pa taki, ki niso bili in niso naročniki. zilih srečaval družbe rojakov, namenje¬ ne v to “slovensko vas”. Mladina se je zbrala že dopoldne k sv. maši. Na igri¬ šču so ji sledile zlasti v zgodnjih po- popoldanskih urah številne družine z raznih strani Buenos Airesa. Ob vedno večji udeležbi so se vrstila tekmovanja fantov v nogometu in odbojki, razne igre otrok in trije nastopi deklet. Pro¬ gram je pestro nakazal plemenito in borbeno igro fantov, prisrčno — za nas novo — tekmovanje otrok in lepo ter enotno izvajanje deloma originalnih vaj naših deklet. V nogometu sta se pomerili moštvi Mladinskega doma in SFZ Lanusa. Zma¬ gali so prvi z 2:0; gola sta zabila J. Mehle in J. Piber. Za Mladinski dom so nastopili: Fajfar, Tereič, Avguštin, Fašner I., Fašner, Gril, Mehle, Piber R., Piber J., Kovač, Zupanc; za SFZ Lanus pa: Goljevšček, čmak J., Stanič, Urbanije, Gerkman, Šmalc, Berčič, Gerk¬ man, črnak L., Nabergoj, Novak. Naš Dom iz San Justa pa je prema¬ gal v odbojki z 2:0 (15:13, 15:12) mo¬ štvo SFZ Moron. Za prve so nastopili: Rus, Krištof, Tekavec, Kosančič, Škra¬ ba, Modic; za druge pa: Magister, Pri¬ jatelj, Musar, Skvarča, Malovrh in Vsak teden ena EN HRIBČEK BOM KUPIL. En hribček bom kupil, bom trte sadil, prijatlje povabil, še sam ga bom pil. Sladko vince piti, to me veseli, dobre volje biti svoje žive dni, svoje žive dni, brez vseh skrbi, to me srčno veseli. Tam gori za hramom en trsek stoji, je z grozdjem obložen, da komaj drži. 0 ' ■ ;; Sladko vince piti. . . Že čriček prepeva ne more več spat; v trgatev veleva, spet pojdemo brat. Sladko vince piti... Konjički škrebljajo in voz'j o težko, ker vince peljajo k'j e močno sladko, prelepo rumeno, kot čisto zlato; le pijmo pošteno prežlahtno blago! Sladko vince piti.. . Mežnar. Igro je precej oviral hud ve-, ter, ki je sicer hladil gledalce, — v Mi¬ nusu namreč še ni sence, ker drevesa počasi rasto. Vendar pa igra sama ni mogla navdušiti gledalcev; Morončani so popolnoma odpovedali, vsem pa pred¬ vsem manjka skupne igre. Originalna tekmovanja otrok je pri¬ pravila gdč. Zdenka Virant. Telovadne nastope deklet — članic SDO iz Lanusa in Morona — je skrbno in z veščo roko pripravila in vodila ga Ema Blejčeva. Toplo sonce je ob prijetnem vetru že vabilo k okrepčilu, ki so ga skrbno pri¬ pravile mlade roke. V živahnem kram¬ ljanju in iskanju sreče je prekmalu na¬ stopil večer in z njim čas odhoda. V nastopajoči mrak so se razlile zad¬ nje domače pesmi in odjeknile v topli zavesti: ni se bati za našo mladino, do¬ kler bo sledila geslu — Volja vsa — za Boga, moč srca — zate, Slovenija! NEDELJA, dne 27. OKTOBRA 1957 ob štirih popoldne SLOVESNA PROSLAVA PRAZNIKA KRISTUSA KRALJA s praznično sv. mašo in sv. obhajilom ter predstavo DIEGO FABBRI PREISKAVA Drama v treh dejanjih Kraj: KOLEGIJ SANTA ROSA, Bartolome Mitre 1665 — CAPITAL PRIMOŽ BRDNIK JAPONSKA - DEŽELA PARADOKSOV (18) V japonskih hišah prav za prav ne vi¬ diš nobenega pohištva. Vso robo imajo shranjeno v stenskih omarah. Tudi le¬ žišče (postelje v našem pomenu besede sploh ne poznajo) zvijejo in preko dne¬ va spravijo v omare; še prej pa vse obe¬ sijo na okna in jutranji pogled na ja¬ ponske hiše ni ravno zapeljiv. V sobi imajo običajno, samo en kos pohištva: nizko in okusno rezljano mizo. Na steni pa visi eden ali več “scrolls” — najbolj upoštevan je “scroll” s kakšnim izre¬ kom, manj važna je slika v kitajskem črnilu in najmanj upoštevane so barva¬ ne slike. Vse to je pisano ali barvano s čopiči na rižev papir ali še rajši na svi¬ lo. Te slike so včasi čudovite in imajo sloves po vsem svetu. Obešajo jih samo v predel v sobi, ki se imenuje “tokono- ma” in ki je nekakšno domače svetišče. Slike ali napise menjajo z letnimi časi. Japonci ne poznajo ducata: namesto 6 ali 12 krožnikov, dobiš 5 ali 10. Zeleni čaj brez sladkorja pijejo ves dan; naj¬ prej ga zavro in nato pijejo sblajenega. Blazine imajo zelo trde in namesto per¬ ja uporabljajo suho zrnje, v velikosti graha. “Postelja” sestoji iz dveh pregri¬ njal, ki sta napolnjeni z volno. Imenuje se “futon” in jo položijo na tla, vendar nikoli tako, da bi bili obrnjeni proti se¬ veru. Samo mrliče polagajo tako, da so obrnjeni na sever. Okoli mize sedijo na blazinah, ki jih imenujejo “zabuton”. Kadar Japonci pijejo čaj ali jedo ju¬ ho, glasno srkajo. To zaradi tega, ker Japonec upošteva hrano le, če je okusna, lepo pripravljena, dobro diši in če je pri¬ jetna njegovemu sluhu. Vino “sake” (pridelujejo ga iz riža) je najboljše pregreto. Slaščice jedo pred ostalo hra¬ no. Med jedjo ni dostojno govoriti. V gostilnah dajejo napitnino tudi gostilni¬ čarju; imenuje'o jo “chadai” (t. j. “čajni denar”). Posebnost je tudi japonsko izražanje začudenja, zlasti še, kadar jim poveš kaj neprijetnega. Takrat običajno na do'go potegnejo sapo in rečejo: “Sahhh ...!” Spoštovanje pa izražajo tako, da glasno vlečejo sapo — tako tu¬ di, kadar so prijetno presenečeni. Po ki¬ tajskem običaju pustijo nekateri Japon¬ ci še danes rasti nohte na mezincih: to je znak, ua jim r.i treba delati z rokami. Po naše rečemo “tu in tam”. Ne tako Japonec, ki prav' “ačhi-kcchi”, kar po¬ meni “tam in tu”. IVIi mešamo običajno 'sladkor v kavi v Smeri urnega kazalca. -Japonec hladi svoj čas brez sladkorja v nasprotni smeri. Za danes naj bo teh štorij dovolj. Rad bi Ti pa opisal še staro knj : go, ki ji pravijo “Onna-daigaku” (t. j. "veliko u¬ čenje za žene”). V fevdalnih časih je vsako izobraženo dekle dobilo to knjigo za doto. In morala jo je znati na pamet, kajti vsebovala je navodila za obnaša¬ nje in sploh predstavljala nekakšen uč¬ benik za bodočo ženo. Knjigo je napisal Ekken Kaibara v 17. stoletju, dasi da¬ nes trdijo, da jo je prav za prav napi¬ sala žena tega strokovnjaka za kitajske klasike. Vsebuje 18 zapovedi, ki jih mo¬ ra vsaka Japonka spoštovati. Najvaž¬ nejša je poslušnost do moža in njegovih staršev. Druga * 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 zapoved je, da mora Ja¬ ponka gojiti notranjo vrednost pred zu¬ nanjim videzom in zlasti se mora izogi¬ bati vsakemu luksuzu. Za ženo je, pra¬ vi knjiga, njen mož “vse in njen e- dini gospodar na zemlji”. Druge zapo - vedi govorijo o ljubosumnosti, slabem ; govorjenju, jezikanju, grdem ravnanju s služinčadjo, pijančevanju in še drugih podobnih grehih, lej jih imajo tudi ja¬ ponske Eve na pretek. Slučajno pa sem prav te dni čital pi¬ smo uredniku nekega japonskega časni¬ ka, v katerem se sodoben Japonec pri¬ tožuje, da ga žena tepe ter ima še pol¬ no drugih težav. Možakar je na koncu zapisal: “Moj oče je mater pretepal, pa je I bil gospodar v hiši. Jaz tega ne delam | več — in nisem gospodar v hiši. Moj oče je bil srečen mož!” i Večkrat sem Ti že pisal o japonskih ■ cestah, ki so v žalostnem stanju. Mini¬ strski predsednik Nobusuke Kishi je že večkrat poudaril, da bodo morali ceste popraviti in v načrtu imajo veliko avto¬ mobilsko cesto med Tokijem in Osako ter Kobe. Seveda bo trajalo vsaj deset let, preden bo iz teh načrtov kaj resne¬ ga nastalo. V večjih mestih so sicer ulice večino¬ ma tlakovane, vendar nimajo denarja za redna popravila. Posebnost je tudi, da teče ob vsaki strani ulice potoček: skoro meter globok kanal je odprt in le pred trgovinami imajo položene kame- nite plošče preko kanala. Opazoval sem čudovito spretnost japonskih šoferjev. V štirih mesecih sem videl samo ene¬ ga, ki je zapeljal v odprti kanal. Ni mi seveda še posebej potrebno omeniti, da v higijenskem pogledu odprti kanali niso prav priporočljivi. V mestnih središčih, kjer je trgovi¬ nica pri trgovinici, so ti kanali pokri¬ ti. Zato pa imajo kar sredi pločn : ka o- krogle luknje, v katere pometajo prah in vodo. Moraš presneto paziti, da ne stopiš v takšno luknjo. V izredno razvi¬ tem čutu po snagi v zasebnih hišah je japonska posebnost tudi stalno po¬ livanje pločnikov pred trgovinami. Za¬ radi tega je središče mesta vedno mo¬ kro in seveda zaradi slabih cest tudi blatno. Da so ti kanali in luknje na cestah lahko zares nevarni za pešce, imamo dokaz prav te dni: Vaš konzul, Don Ma- nuel Green, o katerem sem Ti že zadnjič pisal, je padel v tako jamo in si zlomil rebro Pisal sem Ti že tudi, da se vsak dan vozim v Osako na delo. Vlak vozi pol u- re med Kobe in Osako, z avtom pa po¬ trebujem skoro celo u to. Prav za prav sploh ne veš, kje se prvo mesto ne¬ ha in drugo začne. Vse je zazidano in na sorazmerno majhnem prostoru živi pet milijonov ljudi. Ker so h‘še večino¬ ma pritlične ali kvečjemu enonadstrop¬ ne, so razdalje seveda velike. Le v sre¬ dišču me^t naletiš na večje zidane hi¬ še, dasi je med njimi polno lesenih hi¬ šic —- kot smo to svoj čas gledali v Beogradu. Osaka je po številu prebivalstva drugo japonsko mesto, v gospodar¬ skem pogledu pa za Tokijem prav nič ne zaostaja. Poizkušajo razviti tudi pri¬ stanišče, dasi jim to nikoli ne bo uspelo zaradi nizke vode. Naravno pristanišče Zahodne Japonske je Kobe, kjer lahko pristanejo največji parniki. V Osaki je brez števila tovarn, trgo¬ vin, bank itd. Nekaj podjttij je zares velikih, n. pr. C. Itoh, Marubeni, Nis- sho, Nichimen itd. To so večinoma sta¬ re tvrdke, ki se bavijo z uvozom in iz¬ vozom ter imajo mesečnega obrata tu¬ di po 100 milijonov dolarjev. Ogromna večina podjetij pa je v rodbinskih ro¬ kah: rodbina dela in živi v isti hiši. Trgovine so skoro vse v določenih u- lkah. Testilne v enih, živilske v drugih itd. Tržišč v našem pomenu besede ni, pač pa takoj najdeš trgovska središča, kajti ulice so vedno pokrite s streho. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Bs. Aires, 17. X. 1357 - No. 42 NEKAJ IZ ©©SPOIBARSKESiA ŽIVLJENJA V Rimu so se pričela pogajanja med Egiptom in Anglijo za obnovo gospodar¬ skih stikov. Britanske izgube cenijo za¬ radi sueške krize na 140 mil. funtov šterlingov, obsegajoče tako zaplenjeno kakor izgubljeno imovino. Britanci so pripravljeni del zaplenjenega kapitala ponovno investirati pri izboljšavi kanal¬ skih naprav. Pred dnevi je YPF podpisal dogovor z družbo Tipsa za zgradnjo plinovoda iz Čampo Durana do San Lorenza in iz Lujan de Cuyo (Mendoza) prav tako do San Lorenza. TIPSA se je obvezala, da bo plinovode zgradila v teku 27 mese¬ cev za ceno 180 mil. dolarjev. Ta teden bo prišla v Buenos Aires nemška gosp. delegacija, ki bo poobla¬ ščena podpisati z Argentino pogodbo o pristopu Nemčije k večstranskemu gos¬ podarskemu dogovoru, potem ko se raz¬ čistijo zadnje formalnosti. Z nemškim pristopom bo tkzv. “pariški klub” šele začel prav poslovati, kajti Nemci so naj¬ večji upniki Argentine. Pri letošnji avtomobilski razstavi v Parizu je prevladoval model manjših avtomobilov za osebni promet in so li¬ muzine skorajda stopile v senco. Od 144 razstavljavcev je bilo 33 Francozov, 24 Angležev, 22 Nemcev, 21 Severnoameri- kancev, 8 Italijanov, dva Šveda, dva Avstrijca, en Čeh in en Japonec. Značil¬ nost letošnje produkcije malih avtomo¬ bilov je v tem, da imajo karoserijo iz plastičnega materiala in da so več¬ barvni. “Pasteur”, 30.477 tonska potniška ladja, ie te dni priplula v Bremerhaven. Neka nemška družba jo je kupila od francoske vlade in bo s prihodnjim le¬ tom začela voziti pod imenom Bremen. USA petrolejski družbi Pure Oil Co. in William Brothers iz Tulse, Oklahoma, sta sklenili s paraguajsko vlado pogod¬ bo o črpanju petroleja na področju 12.000 ha v paraguajskem Chacu. Kon¬ cesija, ki naj bi trajala 14 let, bo velja¬ la, kot predvidevajo, okrog 700.000 do¬ larjev v prvih štirih mesecih. Kasneje bo odškodninska kvota verjetno pove¬ čana. OB 40 LETNICI SMRTI DR. JAN. EV. KREKA (Nadaljevanje z 2. strani) jih pomembnih mož vsak narod ozre na pot, ki jo je pod vodstvom teh mož pre¬ hodil in si izmeri obzorja, ki se narodu nakazujejo za bodočnost. Za presojo ča¬ sa, v katerem je živel dr. Krek, opozar¬ ja na tri obdobja slovenske kulturne in s tem tudi politične zgodovine. Doba o- koli 1. 1848 je vsa obsežena v osebnosti, ki je takrat visoko stopila čez ves slo¬ venski svet: 1. 1849 je umrl največji sipvenski pesnik France Prešeren; dru- ga velika doba slovenske zgodovine se začenja v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in doseže svoi višek v prvih dveh desetletjih našega stoletja. Raz¬ mere dozorevajo tako, da se pripravlja¬ jo nove oblike v narodnem življenju Slovencev, ker se je prva svetovna voj¬ na zaključila z vstopom Slovencev v no¬ vo državo Jugoslavijo. Razvoj sloven¬ stva se s tem ni zaključil. V nadalnjih izvajanjih je prikazal v kakšnem odnosu bodi naš spomin na Kreka pri presoji celotne kulturne in politične rasti. Naglašal je, da je poezi¬ ja Franceta Prešerna temeljni osnovi slovenstva — slovenskemu jeziku dala veliko listino — dvignila ga je v zbor tistih tvorcev, ki so sposobni oblikova¬ ti evropsko kulturo s sredstvi duha na¬ rodnega genija. Prešernov nastop je v naslednjih dveh in treh desetletjih imel dva genialna naslednika, ki sta za¬ kladnico slovenskega jezika razkrila in posredovala vsemu narodu. To sta bi- MARTINOVANJE SLOVENSKE BESEDE bo v soboto dne 9. novembra t. 1. v običajnih prostorih v Santos Lugares la škof Anton Martin Slomšek in Fran¬ ce Levstik. Ko se je v Evropi začenjal velik proces združevanja in povezova¬ nja dveh največjih tedanjih narodov: Italre in Nemčije, se je pri nas šele razvijalo zbiranje sil in so se postavlja¬ li temelji za našo kulturno in politično rast. V drugem delu svojega govora je o- menjal, da v debi idejnih preobratov in trenj v Evropi slovenski svet ni bil več zaprt idejam, ki so tedaj p’ale po Evropi. Omenja liberalizem, nastop Mahniča in njegovo giban'e. Za to gi¬ banje in za delo kat. shodov pravi, da je bilo zastavljanje idejnih temeljev, velika akcija preroditi ves. slovenski svet v znamenju katolištva, skrb za napredek duhovne, t. j. verske kulture med Slo¬ venci. Toda to ni bilo vse. Kat. tabor je moral zediniti Slovence in množice pove¬ sti na pot tudi političnega in socialne¬ ga napredka. To je bil del programa ka¬ toliških shodov: Krekov program. V nadalnjih izvajanjih je lepo prika¬ zal Krekovo socialno, kulturno in poli¬ tično ter gospodarsko delo. Naglasa, da je bilo Kreku dano komaj 10 let, da je mogel v parlamentarnih zbornicah in j na drž. zasedanjih zastopati slov. poli¬ tični program. Kakor je bil v domovini DELIKATESA V CAPITALU išče mlajšo moško moč ( 14 do 18 let) UGODNI POGOJI Ponudbe na Upravo Sv. Slovenije vodilni predstavnik nove pomladi, tako je bil v dunajskem političnem zboru kmalu spoznan za najmočnejšo sloven¬ sko osebnost. Slovenski narod je potre¬ boval takega moža in ga je v Kreku tu¬ di imel. Krek je socialnemu gibanju na Slovenskem dal moderne osnove, a je pri tem ohranil njega slovenske prvi¬ ne. Zadružništvo, strokovniška gibanja so se naslonila na zdrav razvoj in nor¬ malno rast slov. ljudstva. Stanovska vzajemnost in naravna povezanost vseh slojev, to je oznaka Krekovega socialne¬ ga dela. Slovensko katoliško socialno gibanje je moralo ostati temelj vsemu soc : alnemu presnavljanj — slovenska demokracija, je mogla biti izraz pove¬ zanosti vseh, ne pa uveljavljanje enega razreda proti drugemu, socialna misija slovenstva ni bila domena proletariata, pod Krekom je postala naloga in izraz vsega naroda. Nadalje pravi, da je pred prvo sve¬ tovno vojno slovenski nacionalizem na¬ šel svoj normalni zaključek v jugoslo¬ vanskem gibanju. V prvih dveh letih svetovne vojne je Krek postal njega nosilec. Iz s'ovenskega naroda, ki se je šele zbiral v zedinjenje, je vzrastel tri¬ bun, ki je ponesel ideje svoje naciona¬ lizma daleč preko mej slovenstva. Krekov pomen za naš čas pa poudari z ugotovitvijo: Slovenci žive danes v socialistični državi, a ta socializem mu ni dal demokracije, ki jo je Krek pra¬ vilno zastavil, ker jo je hotel slovensko in ne plod tujih sistemov. Narodni poli¬ tični program Krekove dobe še ni ures¬ ničen, ker slovenski narod ne more ži¬ veti v obliki in sistemu, ki ni krivičen samo Slovencem, ampak nevaren in po¬ guben narodom okoli njega. Tudi govor Rude Jurčeca so navzoči rojaki nagradili z odobravanjem. Zborovanje je v imenu Poverjeništva SLS začel in vodil Miloš Stare. Ob za¬ ključku se je zahvalil dr. Brumnu, Ru- Na roča j te in širile Svobodno Slovenilo JAVNI NOTAR Francisco RanI Cascanfe Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 40 - 1603 Buenos Aires DARILNE PAKETE ZA BOŽIČNE PRAZNIKE pošilja najceneje, najbolje in najvarneje po novi carinski uredbi "PMEKPiES" Milan Sertic CHARCAS 47S — T. E. 32 - 0248 Buenos Aires ZA TE POŠILKE ZNIŽANE CENE! Imprenta “Dorreao", Dorrpao 1 109 T. E. 54 - 4644 di Jurčecu in Tinetu Kovačiču za sode-. lovanje, zahvalil tudi vse navzočim, da so se odzvali vabilu. V zaključnih mi¬ slih je med drugim pozval vse sodelav¬ ce, zlasti v mladinskih organizacijah, da naj oskrbijo, da bodo njihovi člani tudi imeli priložnost slišati taka preda¬ vanja, kakor sta jih podala na tem zbo¬ rovanju dr. Vinko Brumen in Ruda Jur- čec. Goriška fin Primorska 24 letni Bruno Planinšček se je z mo¬ tornim kolesom zaletel v omnibus pad- je ja Ribi. K sreči se je samo lažje po- škodval. V Trstu je umrl zadet od srčne kapi 49 letni pesnik Zdravko Ocvirk, name¬ ščenec tržaškega radia. Ocvirk je pred vojno objavljal pesmi v vseh pomemb¬ nejših revijah, v povojnem času pa jih je, kakor je to zapisal Besedn akov No¬ vi list, “rajši zapiral v miznico, morda v rahlem razočaranju nad življenjem In slovenskimi razmerami, ki so zagrenile njegov prirojeni optimizem in napravi¬ le njegovo šalo nekoliko pikro, a nikoli žaljivo,” — Pogreb je bil v Ljubljani. V Trčmunskem, rojstni kraj pok. Ivana ! Trinka, je videmska kurija poslala ita- ! lijanskega, slovenščine neveščega du- I hovnika. Ker je Trčmun 100% sloven¬ il ski kraj, se bedo verniki pritožili na škofiji, da jim pošlje slovenskega du¬ hovnika. TITO GRE SPET V MOSKVO Kakor je povedal podpredsednik vla¬ de FLRJ Aleksander Rankovič, bo Tito navzoč pri letošnji proslavi oktobrske revolucije. Obisk tej proslavi, je dejal Rankovič, ni nič čudnega, ako se pomi¬ sli, da je Tito sam sodeloval pred 40 le¬ ti v revoluciji. Proslave bodo tudi v Ju¬ goslaviji. KRIMSKA JAMA PRI TRSTU? Italijanske oblasti so odkrile pri Ba- ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Miloš Stare Redactor: Jose Kroselj Redaccion y Administracion: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina OBVESTILA Duhovne vaje za člane SKAS-a in slovenske katoliške intelektualce bodo v soboto dne 26. in nedeljo 27. oktobra 1957 v zavodu San Jose, postaja San Miguel F. San Martin. Začetek v sobo¬ to dne 26. oktobra ob 9.30. Prijave spre¬ jema Dušnopastirska pisarna, Ramon Falcon 4158 in tajnik SKAS-a, Tel. 76- 9160. Dvanajsti kulturni večer Slov. kult. akcije bo v soboto dne 19. oktobra 1957 ob 20. uri v župnijski dvorani v Ramos Mejia. Večer je zamišljen kot drama¬ turški uvod v predstavo drame Diegga Fabbri: Preiskava. Večer prireja Gleda¬ liški odsek. Gledališki odsek Slov. kult. akcije u- prizori Diegga Fabbrija dramo v treh dejanjih: PREISKAVA in sicer ho to šestnajsta prireditev v letošnji sezoni. Premiera bo v nedeljo dne 27. oktobra 1957 ob 17. uri v dvorani Col. Santa Ro¬ sa, Bme Mitre 1665, ponovitev pa bo v soboto dne 2. novembra ob 20. uri isto- tam. 2. Tabor Društva bivših slovenskih borcev v Argentini se bo vršil v nedeljo 3. novembra t. 1. ob 15. uri v prostorih Slovenske hiše, Ramon Falcon 4158. Zahvala’ Slovenska mladina iz Lanu- sa se vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali k uspehu nedeljske prireditve najtopleje zahvaljuje. Iskrena zahvala Gerkmenovim in Lu- žovčevim ter gospema Ivanki in Micki Gorše, ki sta se toliko žrtvovali na ta dan. Končno zahvala športnikom iz San Justa, Morona in Ramos Mejia. zovici kraško jamo, v kateri je menda nekaj tisoč žrtev. Daši se uradno Itali¬ jani v zadevi še niso izrazili, ker noče¬ jo pokvariti trenutno dobrih odnosov s FLRJ, kakor javljajo uradna poročila, je vendarle med ljudstvom ponovno vstal val ogorčenja, ker hoče, da se ja¬ ma razišče do kraja. Daši je globoka 250 m in delno zasuta s peskom in ska¬ lovjem, vendar upajo, da ji bodo prišli do dna in odkopali vse žrtev. SFZ in SDO V. družabna prireditev, ki jo vsako leto prirejata naši mladinski organiza¬ ciji Slovenska fantovska zveza in Slo¬ venska dekliška organizacija, se bo vrši¬ la letos drugo nedeljo v novembru — 10. novembra. Posebna privlačnost priredi¬ tve bodo lepi slovenski narodni plesi in več drugih točk. Prireditelji pa organi- I zirajo tudi velik srečolov. Naprošamo j vse rojake, da po svojih močeh prispe- J vajo in darujejo čim več lepih in prak- i tičnih dobitkov. Dohodki prireditve so | namenjeni ureditvi igrišč in zgraditvi I primernih klubskih prostorov. "EUR0PAK” CANGALLO 439, oficina 119, I nadstropje T. E. 30 - 5224 Buenos Aires pošilja v domovino iz svojega skladišta v Trstu vsakovrstne pakete z živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice za vinograd in podobno. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine. Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬ tine z živili in blcgom, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani. Prodaja ladijskih in letalskih voznih kart za vse ladijske ter letalske družbe po uradnih cenah. Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30 Naročila in denarna nakazila pošiljajte na: EUROPAK — CANGALLO 439, of. 119, 1-er. piso - Buenos Aires FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (57) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main Peyramale napeto strmi v mestnega zdravnika, ne da bi se premaknil ali rekel besedo. “Potrebno je, da se nekoliko izpovem, gospod dekan. Gotovo ste slišali, da sem malo Soubirousovo ravno pred še¬ stimi tedni pri neki viziji natančno pre¬ iskal. Že takrat sem prišel do prepriča¬ nja, da ni podvržena ne omrtvelosti, ne duševni bolezni...” “Ali ste si mogli ustvariti kakšno me¬ dicinsko sodbo?” ga prekine Peyrama- le. “Psihična stanja takšnega značaja so še malo preiskana. Je sicer cela kopa li¬ terature, ki sem jo dobil, toda po študi¬ ju nisem bil nič modrejši. Nazadnje sem prišel do nekega pojasnila, ki obra¬ vnava nekatera opisana dejstva, češ, da vidci zavoljo slik, ki jih gledajo, more- joi pasti v neko hipnotično spanje.” “Počakajte, spoštovani doktor. Ali naj to pomeni, da imate Bernardko za pristno vizionarko in izključujete vsa¬ ko drugo surovo raz'ago ? ” “Bernardka,” odvrne Dozous,” je ne¬ dvomno pristna vizonarka. Vizije pa, po mojem mnenju niso nič čudežnega in si¬ cer vse dotlej, dokler se ne pokaže ne¬ ko objektivno delovanje. Gospod de La- fite trdi, da morejo visoko razviti vi- zionarni možgani ustvariti velike stvari na duhovnem in umetniškem področju. To je skrivnost Michelangela, Racinea ali Shakespearea. Ti duhovni velikani, pa so bili vizije komaj svesti, čeprav so s svojimi genialnimi, dasi primitivni¬ mi možgani vizijo videli v jasni uteleše- nosti; če vzamemo za primer massa- biellsko gospo...” Peyramale je odložil svojo dolgo pipo in sedel negibno ob mizi. “Mislite, da- so te definicije Pariža¬ nov vzdržljive?” “Imel sem jih za take vse do nastan¬ ka studenca”. “Ali je v nastanku studenca za vašo vero zadosten razlog za čudež?” Dozous postane ob tem vprašanju nemiren. “Raziskovalec sem, prečastiti prija¬ telj! Verovanje v čudeže je nam daljno. Studenec je studenec. Znanost pozna hi- persenzibilne narave, ki imajo izreden čut za vodo ali rudninske žile, ki se na¬ hajajo pod zemljo. Bernardka bi znala biti taka narava.” Naslednje tri tujke izreče Peyramale zalo poudarjeno. “Primitivno, genialno, hipersenzibil- no! Ali zadošča' to za razjasnitev!” “Zadoščalo bi gospod dekan do... do ozdravljenja Bouhoutortsovega otro¬ ka. .. “Ali vas je to ozdravljenje prisililo, da niste več raziskovalec in da verujete v čudež?” “Ne popolnoma, gospod dekan,” se o¬ botavlja Dozous. “Moj kolega Lacrampe je mnenja, da se v massabielski stu¬ denčnici naha : a neko nepoznano zdra¬ vilno sredstvo. Jaz se tej možnosti ne morem docela priključiti...” “Močan razlog seveda je, da je v en¬ kratni kopeli te studenčnice ozdravel hromi otrok,” reče Peyramale počasi s svojim zastrtim glasom. “Zelo močan razlog, posebno, če po¬ mislimo, da se je zdravljenje izvršilo neposredno. Toda pritrditi hočem ko¬ legu Lacrampu, da je kopel po¬ speška počasni zdravilni proces, ki se je že začel, pa ga s svojimi očmi nisem mogel opaziti. Vendar trdijo mati in mnoge priče, da je bil otrok v h ; pu o- zdravljenja že v agoniji... Toda ob vsem, kar se je zgodilo danes, ne mo¬ rem niti malo veš dvomiti. Neovrgljivo dejstvo, ki sem mu bil sam priča.” Peyramale molči. Svojega pogleda, ki ni več tako ognjen, temveč nekako tog, ne obme z obličja gosta. Dozous pri¬ povedma, da je šel danes k votlini, ker ga je zanhna, kakšno bo svidenje z Go¬ spo in kakšno bo stanje vizionarke. In res, Bernardka je zapadla v ekstazo, ki je bila videti globlja in daljša kakor doslej. Svidenje je moralo biti silno. Tudi sprememba n'enega otroškega obrazka v čudežno lepo smrtno masko še nikoli ni bila tako očarljiva in pre¬ tresljiva kakor na ta dan. Vse ženske so jokale. Tudi del navzočih moških. Bernardka se je le redko premaknila na kolenih. Tudi običajni obredi ob stu¬ dencu, da celo pokloni in šepetanje, so skoraj povsem odpadli. Ostal je rožni venec. Prvi je Dozous opazil pri dekli¬ ci neke vrste globoko spanje, ki je me¬ jilo na popolno nezavest. Čudil se je te¬ mu globokemu spanju, ker je prej če¬ stokrat opazil, da Bernardka kljub za¬ maknjenju vse zazna, kar se dogaja o- koli nie. Kakor vedno je držala v levici svoj rožni venček, v desnici pa gorečo svečo. Roke so ji bile negibne. Med raz¬ prtimi prsti dvignjene levice ji je mla¬ havo visel rožni venec. Tedaj se je zgo¬ dilo, da je deklici desna roka omahnila proti levi, gotovo zavoljo težke sveče. Nagnila se ji je tako globoko, da je pla¬ men začel jezikati med razprtimi pr¬ sti levice. Sorodniki so že priskočili, da bi Bernardki iztrgali svečo. V Dczousu pa se je prebudd, kakor je sam dejal, spet raziskovalec. Z razprostrtimi ro¬ kami je zadržal ženske, da se niso pri¬ bližale deklici. Vzel je uro. Omame, ki bi uničevala pekoč občutek bolečine, ni, premišlja. Tudi če bi plamen med nežni¬ mi prsti samo jezikal, se jih vendar ne¬ prenehoma dotika. Najmanj celična plast zunanje kože bi se morala uniče¬ vati in s tem povzročiti opekline. Pomi¬ sliti je treba samo na to, kako se vsak prst zmakne, če pride v določeno bližino ognja. Dozous je mogel ugotoviti na svo i uri, deset minut, odkar plamen sveče oblizuje Bernardkino roko. In vi¬ deti je, da brez bolečine, šele sedaj se klečeča dvigne in pomakne bliže vdolbi¬ ni, kakor da se ni nič zgodilo. Najbrž, da jo je Gospa poklicala. Ko je bilo vi¬ denje končano, je mestni zdravn:'k takoj preiskal roko zamaknjenke. Bila je ne¬ koliko začrnela od dima, toda brez vsa¬ ke rane. Nikjer niti najmanjše' opekli- | ne. Potlej je zdravnik vzel eni izmed že¬ na gorečo svečo in se z njo približal dekličini roki. Bernardka je takoj krik- nila: “Kaj hočete? Zakaj me hočete o- peči?” Vse to pripoveduje Dozous s treznimi besedami. Nato sklene: “Videl sem z lastnimi očmi. Toda pri- sežem vam, gospod dekan, če bi mi ho¬ teli to zgodbo natvezti, bi se vam iz srca smejal.” Marija Dominik Peyramale skoči po- kokonci in začne hoditi sfem in tja. “In vaše pojasnilo”, vpraša nazad¬ nje. “Bral sem o indijskih svetnikih in fa¬ kirjih, “odvrne Dozous.” Ti se dado ži¬ ve zagrebsti, gredo skozi ogenj in leže, ne da bi se ranili, na žebljih. Mogoče je to res, mogoče tudi ne. Resnica pa je, to moramo zdravniki priznati, da je člo¬ veško telo, pod vplivom neznanih du¬ hovnih in duševnih sil mogoče pripravi¬ ti v stanje, ki povsem nasprotuje za¬ konom materije...” “Bernardka ni noben indijski fakir in noben pretkan asket, temveč docela na¬ vadna, neuka stvar,” vzkPkne Peyrama- le nejevoljno. “To niso nikaka pojasni¬ la!” Sedaj je vstal tudi zdravnik in po¬ kazal svojo nepotrpežljivost. “Ves čas, gospod dekan, me vprašu¬ jete po pojasnilih. Toda jaz sem prišel sem zavoljo tega, da bi slišal vaše po¬ jasnilo. Na to čakam...” Peyramale še kar naprej hodi sem in tja in ne reče besede. Do dna duše razburjen se še vedno muči z dvomi 0 Bernardki, ki jih še ni mogel premaga¬ ti.