Št. 117.
V^Gorici, dne 10. oktobra 1901.
Tečaj XXXI.
Izhaja trikrat na teden r Šestih Izdan j IU, in sioBr: vsak torek, četrtek in soboto, zjatranje tz-danje opoldne, večerno izdnuje pa ob 3. uri popoldne, in atano z uredniSkimi izrednimi prilogami ter s »KažipoLom* ob novem letu vred po pošti pre-jemana  ali  v  Gorici   na dom posiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. OfiO
pol leta.........6 ,  60 .   ,     ,    3-30
:* Ž** :.exta- h- •;, r"i :':~t/'0**~-m^m-~
Posamične številke stanejo 10 vin.   :
Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez do\)os'.ne naročnine <i ne oziramo
,fPJU»OKE<;« izl petek in stana vse let
»Soča» in «Primo:ec» se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz ~" Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič" na trgu dolla Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
¦ izhaja neodvisno od  «Soče»  vsak lefinnt Scntali gld. 1-60. ¦
[Večerno izdanje.)
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici SL 7 v Gorici v I. nadsitr. Z urednikom je mogoče govorili vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniSlvo se nahaja v Gosposki ulici SL 11.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, Imtere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se joSil;<qo le upravuištvu.
Oglasi In poslanice
«e računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat ? kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — V-?čje črke po prostoru.
Naročnino in oglase Je plačati loco tiorifri.
„Gorit5kii Tiskarna" A. GabrSčei tiska in zalaga razen «Soče» in «Primorea» Se »Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do G pol ter stane vsoletno 1 «ld. 80 kr. — Oglasi v tSlov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog In narodi
«Gor. Tiskarna* A, Gabršček (odgov. Iv; Meljavec) tiska in zal.
Dr. Gregorčič   spokorjen grešnik.
„Mi srno ie vedno na istem tiru in zvesti istemu nespremenjenemu programu". Dr. Rojic, v „Gorici" 8. okt. 1901.
I. S terni besedami je zaključil dr. R o j i e prvi del Članka, v katerem postavlja vso resnico na glavo. — Ta mš članek pa z nepobitnirni dejstvi postavi dr. Rojca na laž in dokaže, da je sedanja narodno-napredna stranka ohranila v ovojem bitstvu oni program, kateri je 10 let zastopal dr. Gregorčič, k i g a j e p a 1. 18 99. popolnoma izdal ter prestopil v klerikalni tabor. Za seboj je vlekel dr, Roj ca z vsemi »narodnimi troti" ter nekaj profesorjev, ki so drli za njim iz osebne prijaznosti do Gregorčiča in sovraštva do »Kranjca" dr. Turne. — Vsa ta družba, ki se je odcepila od »Soče", je srečno prijadrala pod vrhovno vodstvo Čistih klerikalcev okoli »Prim, Lista". — Program stranke dr. Gregorčiča pa je visoko dvignila narodno - napredna stranka ter pričela boj proti ¦— izdajalce nt.
Dr, Gregorčič je torej izdal svoj program, kateri je dobival od razkola I. 1889. Čedalje jasneje oblike, in 1.1899. se je spreobrnil, spokoril, kakor ga je pohvalil sam »Pritii. List*, da imajo angeljci v nebesih nad njim veliko veselje. To je vendar dovolj verodostojna priCa'. »Prim. List* bi se sam svečano branil, ako bi mu kdo očital, da je postal nezvest svojim načelom. Ako je njegova stranka 10 let pobijala Gregorčiča in se zdaj zanj kar tepe, se je izvršila ta prememba le zaradi tega, ker je dr. Gregorčič zapustil svoj 10-Ietni program in svoje bivše prijatelje ter se •—spremenil, spreobrnil, spokoril. In ž njim vred so se spokorili vsi tisti, ki so drli za njim v milostno naročje ,Prim. Lista", dr. Pavlice, kaplana Dermastje in kardinala dr. Missije. Spokoril se je tudi dr. Rojic, dast ne vemo, ali je opravil tudi pravilno spoved po katoliške^, obredu, katere pa mu niti treba ni, marveč zadošča le — poljubiti tisto šibo, s katero so nas tepli klerikalci z Mahničem na Čelu od 1. 1889. naprej. Dr. Rojie tudi zares  poljublja
tisto šibo, zato je prišel pri »Prim. Listu* v milost. In tako je pri vseh ostalih možakarjih, pričenši pri Berbuču doli do sloveCega Slomškarja Rustje v Šempasu.                        ,
II.
L. 1889. je počil na Goriškem narodni razkol. »Soča* % avgusta 1889. je izšla pod uredništvom Andreja Gabrščeka in ž njim je pričela — nova doba med Slovenci na Goriškem.
Prvi pojav razkola se je pokazal že ob dcželnozborskih volitvah dober mesec poprej, Dr. Gregorčič je v »Soei* priporočal »Slo-gine* kandidate, drugače pa je deloval proti njim. Pod njegovim vodstvom se je pričela agitacija proti dr. Jos. Tonkliju v okraju goriške okolice; mesto njega je hotel spravili v deželni zbor poleg dr. Rojca —- prof. Berbuča. Vsled tega so klerikalci — imenujemo jih tako z vso pravico — zavrgli drugega »Sloginega* kandidata dr. Rojca ter so izvolili — dr. Tonklija in semeniškega prof. Čeri na.
Dr, G r e g o r č i Č jo na to v »Soči* S8. junija 1889. spustil v svet članek »Nevarnost*, v katerem jo rezko obdelal »Slogo* in njenega predsednika dr. Tonklija; grozil je že v tem članku z „1 ocenjeni duhov", r a z k o l o m.
In s kakošnimi sredstvi so agitovali klerikalci proti prof. Berbuču in dr. R o j c u ? Kdor ni sam bil priča, izve iz Gregorčičeve »Soče* od 28. junija istega leta. Oba ta dva moža so proglašali za — liberalca in framasoiia. Najhujši agitator s takim čednim orožjem je bil tedanji župnik čepovanski Blaž Grča, sedanji debeli prijatelj teh dveh — »spokorjencev*.
Dr. Gregorčič je bil docela nezadovoljen z volitvami, v prvi vrsti zaradi tega, ker je bil zopet izvoljen dr. Josip Tonkli in ne prof. Berbuč mesto njega. Nezadovoljen je bil z vsem položajem v deželi že poprej in »Soča* mu je poslala le nadležen posel. Že v pismu 2. marca 1. 1889. toži Andreju Ga-brščeku, da... »mu ne kaže več sodelovati pri listu*. Ker je pa spoznal v Gabrščeku iz njegovih, spisov — piše do-slovno — veliko nadarjenost za jezike in sploh za duševno delovanje, ker vidi v njem mnogo mladeniškega poguma, vabi ga v Go-
rico, kjer naj prevzame »Sočo* itd. (Pismo se je slučajno ohranilo I)
Po dokončanih volitvah se Gregorčič kar ni mogel dovolj naglo otresti »Soče*. Sam je bil, revež, vklenjen v verige, da se ni mogel ganiti, Tonklijeve in klerikalne politike se je pa do grla naveličal! Tudi je Čutil, da se širi po deželi velika nezadovoljnost. »Slovenski Jez* je hotel izdajati nov list proti »Soči* in uredništvo se je ponudilo — Gabrščeku, Ko je ta pa povedal, da jo ze prevzel »Sočo* — je postal novi list pač nepotreben.
Z Gabrščekovo »Sočo* je počil takoj po počitnicah očiten razkol, — Vlada je šla klerikalcem na roko. Dr. Tonkliju se je posrečilo, odvzeti Gabrščeku »Sočo* — ki je izšla 31. oktobra pod uredništvom — dr. Antona Mahni č a, duševnega voditelja vseh slovenskih klerikalcev, — isti dan pa je izšla Že GabršCekova »Nova Soča*.
Imeli smo torej Mahničevo »Sočo* in GabršCevo »Novo Sočo* in ž njima povsem enak razkol kakor ga imamo zdaj. Mahničeva »Soča* je vzela v zakup vso vero, vsa krščanska načela, —* mi »Novi" z Gregorčičem na čelu pa smo bili lib bralci, brez ver ci, f ram a s on i, obkladali so nas docela z enakimi surovostmi (le oblika je bila nekoliko milejša l) kakor .vbkladala danes »Gorica* in »P. L.* našo stranko. — Dr. Gregorčiča so slikali docela v enaki luči, podtikali mu iste nakane in namene, kakor danes delajo z dr. Turno. — Kakor so smešili Gabrščeka in udrihali po njem tačas, ko se jo bojeval za Gregorčiča, do pike enako delajo ž njim zdaj, in na čelu sedanji gonji stoji — don Gre-dolčič!
AH niso bile to lepe razmere ? Dr. Gregorčič, semeniški profesor, je bil načelnik 1 i-beralni, brez verski stranki, — dr. M a h n i č, drugi semeniški profesor, je bil duševni vodja klerikalne stranke. In drug drugega so obkladali z nelepimi priimki, obre-kovali in sumničili so drug drugega, da je postalo izključeno vsako pravo osebno občevanje. Politiški razkol je zanesel v ljudske vrste osebno sovraštvo ter razdelil družbo, zlasti v Gorici, prav tako, kakor je zdaj.
Dr. Gregorčič je bil v duhovniški družbi   v Gorici docela  osamljen.
Jeden sam duhovnik v državni službi mu je bil tih prijatelj, javno pa se ni upal pokazati. Tako zaničevan liberalec, je bil dr. Anton Gregorčič,    (Dajje pride.)
Iz govora državnega poslanca Iv. Plantana.
Narodno-napredni državni poslanec Ivan Plantan je imel dne 3, t. in. v Novem mestu shod, na katerem je poročal o svojem delovanju v državnem zboru ter pojasnil vo-lilcem marsikaj, kar so hoteli klerikalci potemniti. Znano je, kako se je dr. Žlindra s svojim klerikalnim časopisjem zadiral v napredne naše poslance, kako grdo so lagali o njih, trde, da so povsem osamljeni. Sedaj pa čujle resnico, Poslanec Plantan je govoril med drugim;
»Vstopih smo v »hrvatsko - slovenski klub*, ki jo takoj postal našim klerikalnim nasprotnikom trn v peti, ravno radi tega, ker smo tudi mi liberalci bili vsprcjeU v ta klub.
Takoj se je začela iz nasprotnega tabora gonja proti nam liberalcem, zlasti pa proti dr. Tavčarju,
V prvem trenotku se nismo ne mi, no naši tovariši iz Štajerske in iz Dalmacije za sovražne splelkarije brigali, ter smo mirno-dušno opažali naskoke nasprotnikov na naš klub.                                          "~* *  •
Ko se je pa vedno huje začelo proti nam liberalcem po časopisih postopati, in ko sta celo rojaka iz Štajerske začela na nas in dr. Tavčarja pritiskati radi »Naroda*, prišli smo bili mi napredni poslanci iz Kranjske, v zvezi s poslancem Gabrščkom iz Goriške, do prepričanja, da je najbolje, če se umaknemo iz kluba, ki je vsled neprestane gonje klerikalcev bil v nevarnosti, da se razbije, nam pa itak ni donašal posebnih koristi.
Ko se je državni zbor podal na velikonočne počitnice, smo mi napredni poslanci po dogovoru z vodstvom narodno-napredne strauke v Ljubljani soglasno sklenili, da izstopimo iz slovensko-hrvatskega kluba in ga s tem obvarujemo nadaljnjih napadov od strani klerikalcev.
S tem korakom pridobili smo si na vse strani prostost nastopanja v parlamentu, in to je bila za nas pridobitev, kajti kot člani kluba bili smo na  njegove sklepe radi gla-
Quo vadis?
Roman.
Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
Razgovarjala sta so o ljubezni, o tem, kako se bosta ljubila in živela skupaj, toda tam za grobom, in ako so se časih njune misli obračale k pozemeljskim stvarem, so bile to misli, podobne onim, ki se rode v glavah ljudij, pripravljajočih se na daljno pot ter raz-govarjajoeih se o tej pripravi.
Konečno ju je obkoljevala taka tišina, kc?koršna obkoljuje dva stolpa, stoječa nekje v puščav' povsem pozabljena. Bilo je njima mar samo za to, da bi ju ne razločil Kristus, in ker sta si bila vsakega trenutka bolj svesta tega, zato sta zakoprnela po Njem, kakor po ognjišču, kraj katerega bi imela doseči neskončno srečo in neprecenljivi mir. Se na zemlji je že padal raz nju pozemeljski prah. Duši sta imela čisti kakor solzi. Pred grozno smrtjo, sredi bede in revščine, v strašni ječi se jima je započenjalo nebo, ker ga je ona prijela z roko ter ga peljala, kakor bi bila že rešena in svetnic^ k vrelcu večnega življenja.
Tudi Petronij se je čudil, videč na Vinici j evem licu čimdalje večji mir in nekak čuden odsev, katerega poprej ni opazil, časih si je domišljal, da je Vinicij našel nekako novo sredstvo k rešitvi, in žal mu je bilo, da mu ne zaupa svojih tajnostij.
Naposled, nezmožen premagati svoje radovednosti, mu reče:
»Ti se mi vidiš sedaj popolnoma drugačen, toda j ne zatajuj ničesar pred menoj, ker ti morem in hočem pomagati. Aii si znovič kaj iztuhtal?«
»Da,« odvrne Vinieij, »toda ti mi no moreš več pomagati. Po njeni smrti se izdam, da sem kristijan, ter pojdem za njo.«
»Torej nimaš nikake nadeje?«
»Nasprotno, imam jo. Kristus mi jo da ter me nikdar več ne loči od nje.«
Petronij se jame sprehajati po atriju in raz lice se mu je čitalo razočaranje, združeno z nestrpljivostjo. Naposled reče:
»Za to ni treba vašega Kristusa; to uslugo ti lahko stori tudi naš Tanatos.«*)
Vinieij se otožno nasmeje ter reče:
»Ne, moj dragi, toda ti tega ne razumeš.«
»Nočem in ne morem,* odvrne Petronij. »Sedaj ni čas za razprave, toda, ali se še spominjaš, kaj si rekel takrat, ko se nama ni posrečilo, rešiti jo iz Tu-liana? Jaz sem izgubil vsako nadejo, ti pa si dejal, ko sva se vrnila domu: »A jaz verujem, da mi jo Kristus more vrniti U I nu, naj ti jo torej vrne sedajj Ako vržem dragocen kozarec v morje, ne premore mi ga vrniti nikdo naših bogov, in ako vaš ni boljši, ne vem, čemu bi ga naj častil bolj nego naše stare bogove?«
»On mi jo tudi da!« odvrne Vinieij.
Petronij skomigne z rameni.
»Ali veš,« vpraša, »da imajo kristijanje razsvetliti jutri cesarjeve vrtove?«
-»Jutri?« ponovi Vinieij.
Pred to strašno resnico strepeta vendar v njem srce od ljubezni in bolečine. Domisli si, da je to ne-„,_„ (jenjj smrti.
mara zadnja noč, katero prebije .: Ligijo, in poslovivši se od Petronij a, pohiti k nadzorniku ,putikulov* po svoje tessere.
Toda tu ga je čakalo novo iznenadenje, kajti nadzornik mu ni hotel dati znamke.
»Oprosti, gospod,« reče mu. »Učinil sem zž-te vse, kar mi je bilo mogoče, toda svojega življenja ne morem izpostavljati v nevarnost. Po noži odpeljejo kristijane v cesarjeve vrtove. V ječah bo vse polno vojakov in služabnikov. Ko bi te spoznali, bilo bi po meni in po mojih otrocih.«
Vinieij je razumel, da bi bilo tu "»'^ako prigovarjanje zaman. Vsekakor pa mu je zasvetila nadeja, da ga vojaki, ki so ga večkrat poprej videli, spuste notri tudi brez znamke. Ko je torej napočila noč, se je oblekel kakor po navadi in, ovivši si robec okrog glave, šel k vratom ječe.
Toda tega dne" so še dokaj pozornejše pregledor vali tessere nego navadno in stotnik Scevin, zelo strog in z vso dušo vdan cesarju, je spoznal Vinieij a.
Toda očividno je v njegovih z železom okovanih prsih tlela vsaj iskrica sočutja do človeške nesreče, kajti namesto da bi udaril ob ščit ter zabobnal k orožju, je odpeljal Vinicija na stran ter mu rekel;
»Gospod, vrni se domu. Spoznal sem te, toda molčati hočem, nočem te ugonobiti. Spustiti te ne morem, toda vrni se in naj ti bogovi dado" mir in pokoj.«
»Spustiti me ne moreš,« reče Vinieij, »toda dovoli, da smem ostati tu in videti one, ki bodo odpeljani.«
»Moja zapoved temu ne nasprotuje,« odvrne Scevin.
(Dalje pride.)
sovanja ali razpravljanja v parlamentu ve- | zani, in morali smo ozir jemati zlasti na 3 I duhovnike, ki so bili dani hrvatsko-sloven-skega kluba.                                                    j
Radi tega ni nam bilo mogoče takih I predlogov staviti, ki bi bili le količkaj na- I sprotovali nazorom konservativnih članov na- I šega kluba in mi smo bili vsled tega prisi- I Ijeni, v parlamentu molčati tudi ob prilikah, I ko nam je srce velevalo glasno duška dati j svojemu svobodomiselnemu prepričanju.        I
Po izstopu iz kluba postali smo svo- j bodni in od  srca odvalil se nam je velik kamen.                                                            I
Končno smo se mi trije napredni po- | —slanet Kranjskiz goriškim poslancem Ga- I brščkom in 2 naprednima srbskima poslan- j cema dr. Kvekičem in Vujatovičem združili j v »napredni jugoslovanski klub' pod načel« stvora dr. Ferjančiča, kjer se prav dobro počutimo.                                                        I
Klub šteje res le 6 članov, ali ima pa le iste pravice v parlamentu, kakor klubi, ki štejejo veliko število članov.
V* tem klubu vežejo nas jadnaki interesi in isti svobodomiselni nazori v skupno J delovanje.                                                       I
Ako bode ta naš klub trezno in resno v parlamentu pri raznih prilikah nastopal, pridobil si bode tudi s svojim malim številom članov ugled nasproti vladi in nasproti drugim strankam.
Razmerje med hrvatsko-slovenskim in našim klubom je sedaj, ko nismo več vezani, j prijateljsko in v narodno političnih vprašanjih j podpiramo radovoljno drug drugega.
Sicer najdemo pa tudi podporo glede samostojnih predlogov in interpelacij pri naših bratih s severa, to je pri Čehih in pri Bu-kovincih in Rusih, če je treba.                       J
Prorokovanje vrhovnega generala naših J nasprotnikov, da bodcmo osamljeni ostali v J parlamentu, da  ne  bomo  prišli do nobene veljave in do nobenega  mandata v raznih odsekih, izjalovilo se je docela, kar hočem j takoj dokazati.                                                I
Mi  smo prižli v vse  važnejše odseke J proti izrecni  volji  naših političnih nasprotnikov,  in sicer dr. Ferjančič v justični, v obrtni, vinarski odsek in je postal celo načelnik justičnemu odseku, kar je gotovo velika  čast   in  za  nas  Slovence velikega pomena;  dr. Tavčar voljen je bil v železniški odsek, odsek za vodne ceste, odsek za podporo po nesrečah poškodovanih (Nothstands- j ausschuss) tudi Gabršček je v razne odseke izvoljen in moja malenkost prišla je v davčni odsek, v pristojbinski  odsek in v legitima- 1 cijski  odsek, toraj tudi v 3 jako važne od- { seke, kjer se pretresajo in rešujejo vprašanja velikega pomena.                                            I
V legitimacijskem odseku poverili so mi poročilo o volitvah dr. Benatija iz V. kurije v Istri, in o volitvi dr. Pommerja, voljenega J v  Celji, ter koreferat  o   volitvi dr. Rizzija j iz Istre.                                                          j
Vsi ti referati so sila važni, kajti tu se I gre ravno za verifikacijo takih mandatov, ki so proti Slovencem v 5. istrski kuriji, v do- J lenještajerskih mestih, v kmetskih občinah j Poreč, Koper, Vodnjan itd. v Istri z neznatno I večino glasov bili od Italijanov ali Nemcev j pridobljeni.                                                     j
Mi Slovenci imamo torej največ zanimanja ravno za te izpodbijane volitve in je j toraj največjega pomena, da smo dobili po- J ročilo v svoje roke, ter imamo sedaj priliko j temeljito preiskati razne ugovore zoper te J volitve.                                                           j
Delo je pa jako trudapolno in obsežno j in edino le važnost teh zadev daje mi pogum j in veselje za to naporno preiskavanje ne- j brojnih volilnih spisov.                                   i
Z ozirom na navedena dejstva umestno J je pač vprašanje, ali smo narodnonapredni I poslanci res osamljeni brez vsake strehe I ostali, ali res nismo v noben odsek in do j nobene veljave prišli, kakor je klerikalni I krvoločni trinog pred otvoritvijo državnega I zbora oblastno na vsa usta v svet kričal?
Kdor ima le trohico poštenja in objek- j tivnosti  v sebi,  priznati  mora, da  smo si I takoj v početku zasedanja znali pridobiti zaupanje svojih tovarišev v zbornici brez razločka narodnosti.                                            I
Mi nismo nikjer za glasove beračili, najmanj pa se na naše klerikalne rojake obračali in vendar smo prišli v vse najvažnejše odseke in tudi do važnih referatov*.              |
(Konec prihodnjič.)
j     Domače in razne novice,    j
j          Ravnateljstvo za grajenje železnic.
j — v torek je izšla cesarska naredba, s ka-I tero se ustanavlja ravnateljstvo za grajenje I železnic. Načelnikom je imenovan sekcijski šef Karol Wurm, namestnikom pa višji štabni I svetnik Millemoti.
Odlikovanje. — »Vinarsko in sadjarsko j društvo za  Brda*   v  Gorici  je dobilo  na J prvi državni vrtnarski razstavi na  Dunaju | j častno diplomo; 5 razstavljalcev iz Brd pa i I bronaste kolajne.                                             <
I          Darovi.   —   Finančni  svetnik   g. J.
G olja je daroval 10 kron za zastavo ,Go-j riškega Sokola", — njegova gospa soproga pa 10 kron za »Glasbeno in pevsko društvo«, j uvidevša v nedeljo na Katarinijevem vrtukra-j sen  napredek obeh društev. Presrčnahvala J
rodoljubni dvojici I Dal Bog posnemovalcev. 1          Za narodni  zastavi   t.  j.   .Sokolovo*
in .Pevskega in glasbenega društva* je daroval naš vrli rojak Iv. Reja, gostilničar v | Gorici, 4 krone. Hvala! Živeli posnemovalci l Shod nu  Pečinah, ki  se je vršil v nedeljo dne 6. oktobra, je pokazal, da je ve-I čina prebivalstva te občine na naši strani. Na shodu je bilo okoli 200 poslušalcev v skednju posestnika Andreja K o f o 1 a, ki je ta prostor blagohotno prepustil.   Vas   Pečine  je   bila J okrašena z zastavami v narodnih barvah, in j ljudstvo je  sploh  željno  pričakovalo   velik I javen shod, kjer bi se pokazalo, da niso le I Ponikovci, ampak Gorjani sploh po veliki večini na strani narod no-napredne stranke. To pač ved6  tudi   gospodje klerikalne stranke, ker so se javnega shoda  bali in so nekateri I od njih osebno posredovali pri glavarstvu, J da se je shod prepovedal baje radi ne-I varnosti, da ne bi prišlo do nemirov in | do prelitja krvi.   Kdor je videl obnašanje | J naših ljudij in inteligentne obraze posestnikov J na Pečinah in Ponikvah, pa se je preoričal, | I da je bil ia izgovor iz trte zvit, in da je šlo I edinole za  to, da se ljudstvu prikriva  res- j niča na shodih. Dr. Turna je razložil program I narodno-napredne  stranke   in glavne   misli gospodarske organizacije, katero misli izvesti J naša stranka. Občinstvo je pozorno poslušalo j ter navdušeno  pritrjevalo  njegovim   izvaja-j njem.  Po  shodu je  domači   mešani pevski I zbor zapel celo  vrsto znanih pesmij Volari- | J čevih in Laharnarjevih ter so tudi s tem Pe- I
činci  pokazali, da  se  ni  bilo bati nemirov,
J kajti,  kjer se sliši  lepo, ubrano petje, tam
I pač ni  misliti na  take posledice, kakor so
j žugali klerikalni gospodje, ampak le tam, kjer,
kakor n. pr. v Kojskem, ne znajo drugega
kakor prav  po klerikalno kleti in bruhati iz
ust svinjarije. Ako  bi bil javen shod dovo-
i Ijen, pričakovali so prireditelji shoda ogromne
J udeležbe s cele gorske  planote in sosednih
dolin; a kljub temu, da se sploh ni vedelo,
I ali se bo shod vršil, ali ne, pa je število 200 i
I zborovalcev, ki so bili  večinoma iz domačih
j krajev, pokazalo, da je naša stranka tudi na
Pečinah in  Ponikvah docela prodrla. Kakor
smo slišali, se je  vršil  isti čas tudi zaupen
I shod   klerikalcev   pod   vodstvom    domaČih
i vikarjev, od katerih  eden je že zjutraj pred
i oltarjem  sredi  pridige ljudstvo poživljal, kje
J naj se istega dne zbira na shodu. Kljub tej
I gorostasni zlorabi cerkve za politične  svrhe
pa se menda ni posrečilo izvabiti mnogo nad
60 Ijadij iz  obeh vasij. — Pečine in ostalo
j pogorje je naše, tam je klerikalcem   odklen- |
j kalo za vedno,                                                I
I          Dr. Rojic se pere. — Izjava občinskih
j predstojnikov v Postojni je zadela dr. Rojca
I v živo. Radi verujemo.   —  Toda mesto ob-
I žalovanja se je začel Rojic prati v .Gorici"
J s tem, da po  svoje  slika  vzroke,   zakaj  je
j nemškutarska birokracija odpravila nevarnega
I ji dr. Tumo iz učiteljstva.  — Dr. Gregorčič
I je sicer Cesto označil Rojica za ... »komplet-
| nega norca", s katerim  ni  mogoč  pameten
j razgovor, vendar bi toliko le mogel razumeti,
j da je bila tudi   nemškutarska birokracija to- |
I liko previdna, da ni povedala resničnega
J vzroka, ki je bil vsem  znan, ter se okle- i
j nila le pretveze, le navideznega vzroka,  ki j
I jej je zadoščal,   da  je  stegnila  svojo  trdo
roko, s katero je vsekdar tepla Slovence. j          Toliko bi zadoščalo. Ako se  nam bo
J zdelo vredno, povemo še kaj, ko. dr. Rojic I dokonča svojo klobaso. Mož je dokončal svojo j karijero med goriškimi Slovenci, zato smo lahko I bolj popustljivi. Ako pa bo dalje izzival, utegne I seveda dobiti odgovore, kakoršne zasluži. — J Opisati utegnemo tudi zgodbo, kako hladno-I krvno je dr. Rojic gojil razmere, ki so gnale j njemu jako sorodno osebo v nesrečno smrt i v vodo. Znano nam je vse iz prvega vira, J njemu sorodnega. Dr. R. naj bi raje sam malce pogledal na svoj prag. kjer je dovolj i smetij 1
Iz učiteljskih krogov nam pišejo: j Dne 2. t. m. je imelo učiteljstvo gor. okraja J svojo letno konferenco pod vodstvom g. nad-I zornika F. Finžgerja. Imeli smo čast J biti prisotni že pri drugi konferenci pod njegovim spretnim vodstvom in pritrditi moram, J da je g. nadzornik prav veščak in mož na j svojem mestu. Zginil je birokratizem in te-I rorizem prejšnjih let, in nastopila je prava j stanovska ljubezen in uljudnost. To naše učiteljstvo tudi čuti in za to pa tudi čisla J moža, kojega mu je mila vsoda naklonila za I nadzornika. Vse točke konference so se iz-I vršile vzorno. Gospodje referenti so vrlo iz-
I vršili svojo nalogo. Konferenco so počastili s svojo navzočnostjo visokorodni g. namest-ništveni svetnik grof A t te m s, vitez Klo-
| die, g. ravnatelj Križnic,  kakor tudi  vsi |
gg. profesorji z učiteljišča. Lepo idejo je I sprožil g. K. Mleku ž v svojem referatu, i naj bi se o priliki konference napravil uči-[ teljski koncert v podporo revni šol. mladini, I ali pa v prilog šoli sploh. Te ideje naj bi se i poprijel! posebno g. mlajši kolegi. I          Isti dan je imelo ob 2. pop. svoje zbo-
[ rovanje učit. društvo za gor. okraj. Tudi tu i se je vršilo vse v lepem redu.  Izrekla se je j marsikatera na rovaš .Slomškarjev*, ki hote j j napraviti  razpor med  učiteljstvora.   Skrivni I vodja — motor — .Slomškarjev* je dobro-I znani  — tiran učiteljstva! Ker pa  mu ni J mogoče več teptati prostosti učiteljstva, skuša I ga podrediti drugim potom. Toda .doba pršu- | I tov" je prešla — in učiteljstvo diha prosteje. j I Da, čudnega častnega člana ima naše učitelj-I sko društvo!                                                    i
I--------Gospodom odbornikom našega društva
I pa priporočam, da odvrnejo vsako zbiižanje »Slomškarjev*. S takimi veternjaki  ne ukvarjati se! Je pod našo čast! Preziranje, j to naj njim bode najboljši odgovor!
.Ctorlea* Ln mMteljstvo. — Zadnja I .Gorica* je nesramno denuncirala učitelja g. [ Klavoro v Kožbani z očitnim namenom, nahujskati proti njemu ljudstvo in šolske oblastnije. — Mi vemo, da je dejstvo, za katero se gre, docela nedolžno, toda »Gorici* pride vse prav, da le more obrekovati j in terorizovati napredne učitelje! Fej obre- j kovalcem.                                                         I
I           V isti številki se spodtika nad  našim |
I odgovorom, kateri smo dali dopisniku v »Edinosti*. Ponatiskuje sicer naše besede, ki so < dovolj jasne, t. j. da naša stranka išče v učiteljstvu sobojevnikov iz prepričanja, ali na to dostavlja, da hoče rabiti učiteljstvo le za orodje. Natohujska učiteljstvo proti naši stranki! —¦
Da ne bo daljših   zmot,   čujte  zadnjo našo besedo!
Naša stranka noče .lovskih psov* n. rveč i somišljenikov; noče učiteljske p*- loči edino iz razloga, da stranka učiteljstvu vse obljubi.... Naš program je jasen; obsega tudi vsa jamstva za učiteljski stan. — Učiteljstvo pa je vendar inteligenten stan; vsak inteligenten človek mora imeti neko politično prepričanje. I Ali hočete, da to odrekamo učiteljstvu, da „a more smatrati kdo le za .orodje", le i za .lovske pse"?! Ne ponižujte celega stanu tako nedostojno! Ako torej učiteljstvo stoji pod narodno zastavo, je vzrok temu poli- j tično prepričanje. Da ima stranka v i svojem programu tudi šolsko in učiteljsko vprašanje v modernem smislu, to je samo po sebi umevno in bilo bi nedostojno poniževanje stanu, ako bi se reči postavljale na glavo, t. j. da bi se pravične zahteve po-[ stavljale nad politično prepričanje. To bi se reklo toliko kolikor: biti hočem res edino le .orodje", le .lovski pes* tiste stranke, ki se zaveže, da izpc "ni naše gmotne zahteve.... Klerikalni učitelji po večini tudi res na tak sramoten način ponižujejo ves stan! In temu smo se mi uprli! Ugled, možatost, politično prepričanje, za katero bi se v sili tudi kaj žrtvovalo — to bodi naš vzor, ki pripelje tudi učiteljski stan do zmage! Klerikalni vzor pa je: učiteljstvo ponižati, da | zgubi v očeh vsega ljudstva spoštovanje, j potem bo boj ž njim prav lahek! — Učiteljstvo pa si polagoma zdravi take rane, katere mu je vsekala klerikalna sovražnica! Toliko, da se razumemo.
V Gorici živi 5 visokih vojaških dostojanstvenikov v pokoju. Dva sta generala kavalerije, jeden kontreadmiral, jeden ge-neralmajor in jeden feldmaršallajtnant. Vseh teh pet pa po rojstvu in prvotni pristojnosti niso bili Avstrijci, kajti eden je rojen v Švici, I drugi pa so iz Nemčije.
Nikake premembe. — V novem že- j lezniškem urniku glede vožnje med Krminom j in Trstom ni nikake premembe. Samo brzo-vlak št. 1004., ki odhaja iz Trsta ob 7*25 j j zjutraj ter se je vstavljal tudi v Miramaru, i opusti odslej vstavljanje na tej postajici.        i
Iz goriške okolice nam pišejo: Brez-
umno agitacijo proti naprednjakom je prevzel
tudi gosp. Žvirca  na  samostanskem kolesiju
na dan shoda v Ovčjidragi proti nekemu de-
lavcu, ki je  bil v družbi z mnogimi drugimi
naprednimi  pristaši,   rekoč: ,Vi Fr., s  kom
držite ?" »Jaz in družba vsa smo za dr. Tumo."
»Živio Turna*   so vsi zaorili. Na  to  mu je
I  Žvirca zagrozil, da ga ne vzame več na svoje
I delo, ker ne drži za Gregorčiča. Delavec Fr.
j se mu je rog*al, ker že tako ni bil pri njem
I na delu nobenkrat, — a družba tega delavca
j je bila sila  ogorčena,  ker pridnim delavcem
I nikoli   ne   zmanjka   dela   —  brez  politiške
j sužnosti. Toda klerikalni žvircež, uvidevši to,
j je koj pognal v dir svoje samostansko kljuse, >a
j da  je  odpeljalo  njegove pregrešne  in lene
I kosti na varno, kajti na tacih posestvih brez
I dna, kakor je navedeni bil v km. šoli pred,
j in zdaj  v samostanu, je lahko oskrbovati z
j vprav plitvim  razumom,  ker tam  ni  bede.
j Radi  tega Vam  kličemo: Vozite počasi  in
I previdno, —   kajti   če  se Vam  tam podre,
j Vaša pičla zmožnost ne vdobi dela, mi se pa
j za delo ne bojimo ter ostanemo vedno na-
1 prednjaki.
Odgovor .Edinosti*. — V odgovoru j »S o č i" se je morala »Ed." zdeteti tudi v I mojo osebo. Poznam ta recepti Vsi kle-I rikalni listi ga pridno rabijo že 12 let. Ko I ni mogoče s stvarnimi odgovori na dan, tedaj I vzamejo v roke lopar ter udri po Andreju
Gabrščeku. — Tako je storila tudi .Edinost* od torka.
Prav presenetila me je trditev o ... .že precej starih in notoričnih antipatijah lastnika .Soče" do .Edinosti".
Prav mi je! To je .plačilo" ljubeznive .Ed.* za vso podporo in reklamo v naši deželi in med našimi somišljeniki! Bili so časi, ko je šlo »Ed." prav slabo, in takrat sem celo segel v žep. Odstopil sem nedavno temu »Ed.B rokopis večje povesti, kateri sem jaz plačal. — Sem društvenik .Edinosti* in plačujem letnino boljše vrste. Ne verujem, da ima .Edinost* še katerega drugega člana v naših krajih. — In koliko priporočil sem napisal o .Ed."; vsak korak naprej sem oduševljeno pozdravil itd., dočim je bila .Ed." glede .Soče"  vedno jako pre-
vidnar-da se ne -zameri   klerikalcem.------Od
kdaj torej moja antipatija do .Ed.*? In celo notori čna je! — Res je le nekaj! Zadnji čase opažamo, da hoče biti .Ed." učiteljica, sodnica vsem ostalim slovenskim strankam in listom. Prav čuden duh veje včasih iz njenih predalov, da ne vemo, ali imajo gospodje pri »Ed." sploh kak program ali so brez njega. Ako včasih kritikujem pisavo ,,Ed." ludi jaz, imam pač enako pravico, kakor drugi, morda še večjo radi tega, ker sem se za njo več zanimal, sem več za njo storil tekom 20 let nego marsikdo drugi! O antipatiji pa sem izvedel šele iz .Ed." od torka! — Hvala lepa!
Pač pa moram jaz nekaj povedati! Opažam v uredništvu »Ed.* neko nervoznost, ki si slika hudiča na steno, dasi ga ni, sanja o antipatijah, o spletkarenju, celo o preganjanju neke osebe; v najnedolžnišem slučaju vidi spletke proti sebi. To je bolezen, k a-tero bi morali odločujoči činitelji ozdraviti! — Tej bolezni se imam zahvaliti, da vidi tudi — mojo antipatijo, ki ima za me neverjetne posledice. »El.* namreč zadnje čase naravnost boj ko tuje vse moje književne publikacije. Naj izide karkoli, najsi jej pošljemo recenzijski iztis — ona trdovratno molči; kar zbuja začudenje pri pazljivih citateljih, ki se zanimajo za napredek naše književnosti. Jaz sam sem se čudil temu ravnanju, ali razumem ga šele zdaj, ko sem izvedel, da sem zapisan v uredništvu »Ed,* v črne bukve; najbrže sem zapisan tudi med tistimi... »Sočinirni" prijatelji v Gorici in Ljubljani, ki spletkarimo proti »Etl," — Jaz kar zavidam »Ed.", ki si po vsej sili sama vstvarja sovražnike; mi »liberalci" imamo dovolj resničnih.
»Ed." je omenila tudi škandalozno pravdo ! — škandalozno ! Poročevalec gosp. K r a v o s je poročal pač resnico ; kar se je vršilo, to je poročal. Da se »Ed.* zdaj s tem ponaša, je jako čudno ravnanje, ki jemlje „Ed.* velik del resnosti. »Škandal" je pa »Ed." itak omenjala! Kdor pa ve, kako in zakaj je prišlo do tega, sodi vse drugače ali vsaj opravičuje — izjemo, katero sem naredil. Bil sem leta in leta tako rekoč edini bojevnik za slov. uradovanje, oral sem tako rekoč ledino, mnogo sem radi tega pretrpel in bil hudo — oškodovan, radi »zame r" pa moram trpeti še danes i Zato lekcijo o »nečuvenem narodnem škandalu" odklanjam z vse resnobnostjo moža, ki dobro ve, zakaj je naredil izjemo ter poiskal v jednem slučaju edino le penalista! Gospodje pri »Ed." vidijo seveda vse naše narodno življenje v otroških povojih. Mi na Goriškem smo prestali tako dobo in imamo resnejših skrbij! Toliko od moje strani. — »Soča" sama ne ostane odgovora dolžna! — A. Gabršček.
»Rodoljubni" in »objektivni" predali v »Edinosti". — Bliža se Čas resnih korakov za Slovence na Goriškem, ker deželno-zborske volitve so pred durmi. Proti naši stranki gre vlada, gredo Lahi, gredo klerikalci, V3e klerikalno časopisje po Slovenskem bevska kakor stekla pseta v našo narodno-napredno stranko, no, in sedaj je odprla še »Edinost* svoje »rodoljubne* in »objektivne" predale, v katere bodo zlivali, kakor so že začeli, razni »rodoljubi" in dopisniki »iz učiteljskih krogov" odtok svoje-fantazije, katera se lepo prikrito, v slučajih pa lepo očito, oklepa naših klerikalcev. Zadnjič smo označili dopis nekega .Učitelja* v »Edinosti", sedaj imamo pa opraviti z dopisnikom »iz učiteljskih krogov", in sicer v 230. štv. »Ed.* . Ta dopisnik se peča z učiteljskimi zborovanji, ki so bila v Gorici dne 2. in 3. t. ni. O »Slomškove zveze* podružnici pravi, da pokaže skoro bodočnost, ali je, ali ni potrebna. Hinavec! Koliko je potrebna, o tem so računi sklenjeni, in kakšna bo njena bodočnost, to je pokazal povsem jasno ustanovni shod, ki je bil do sile klavern tako, da se je zatekel šempaski župnik Blaž Grča k pri-> liki. o »kepici" in »plazu*, katera naj bi ga rešila iz zadrege. O deželnem društvu piše: »Vse -prav in dobro; samo da je vse tako nemško: to ne diši po dobrem v taki deželi, kakor je Goriška. Slenda so zdaj pri nas nastopili tisti časi, kakoršni so biii na Kranjskem, ko je g. dr. Turna moral dati učiteljstvu slovo!" O tem deželnem učiteljskem društvu so svoj čas podali v javnosti, tudi v »Edinosti", gg. učitelji,sami potrebna pojasnila, zatorej se ne bomb bavili tu z nova s to rečjo. Tudi naj bi se bil oglasil v tej zadevi tisti dopisnik na zborovanjih ali na občnem zboru, čemu jo zdaj zahrbtno vlačiti po javnosti ? Strupena je pri tem ie opazka glede g. dr. Turne, in najbrže se ne motimo,  ako rečemo, da je vse tisto
le radi one opazke!! (Uredništvu /Ed.* čestitamo na tem!) Od dr. Turne pa skoči na predsednika dež. šol. društva ter pravi: »Ali pa se g. predsednik želi obesiti na »frak* kakemu visokemu c. kr. možu! Zakaj ne, če »rata!* — Tako zaletavanje, zlasti ker je povsem neopravičeno, v kolego-učitelja, je cd strani onega dopisnika, ako ga je res iskati med učiteljskimi krogi, skrajno netaktno," *da ne .rabima. p;rjlv e.g a izraza za to! »Obesiti* kam pa se želiInaJEfŽe dopisnik sam (in kdo ve, če se hi že kje pri kakem visokem gospodu pohvalil: Lejte, tisto sem pa napisal jaz!!), ker je čudovito sumljivo na dolgo popisal govor poslavljajočega se deželnega šolskega nadzornika vit. A. Klodiča-Sabladoslceg^ltf seTprih. Sol. letom umakne s šolskega polja. Pravi, da je deloval pridno, ljudsko šolo na Goriškem da je povzdignil na visoko -stopinjo, da odgovarja svojemu smotru, vsled česar mu bodo hvaležni učitelji in pozni rodovi, njegova »oporoka" v obliki učnih načrtov pa bo trdna podlaga šoli in navodilo učiteljstvu. — To je bil pa tako hud tobak, da ga je morala celo »Ed." zavrniti, češ, da ne more pisati tako ugodne sodbe o delovanju g. nadzornika na tržaškem ozemlju. Verjamemo, da ne, pa tudi na Goriškem ne moremo dati takega spričevala g. nadzorniku, kakoršno mu daje oni dopisnik, ki se mu najbrže hoče »obesiti* na »frak*, predno odide v pokoj. Klodič je bil tiran za naše učiteljstvo, ki je videl med njim najrajše neznačajnost, odkritim, pravim učiteljem ni bil nikdar naklonjen, drugače pa mož sistema, pokoren vsaki vo-ljiei od »zgorej", in na stare dni je postal' še klerikalec, menda da se spokori za svoje c grehe. V neugodnih trenotkih odstopa, ali bili so ugodni časi, ko je bilo že vse preskrbljeno za boljšega naslednika, pa ni hotel iti, čeprav bi bil takrat že čas za to. Kdo ve, kdo bo v sedanji!, zamotanih časih njegov naslednik? Tudi na to stran  utegnemo  biti
udarjeni po njegovi zaslugi-------.
Toda dovolj o tem! — Prepričani pa smo, da se v kratkem zopet odpro »rodoljubni* in »objektivni* predali ter nas osrečijo z novimi zvitarijami, napadi in podtikanji, ob katerih bodo potem hlastali naši klerikalci. In ako končno misli »Ed.% da mora mešati štreno na Goriškem, da bo še bolj zavozlana, kakor doslej, svobodno jej! Opekla se je že marsikje, tako se opeče tudi tu, na posamezno lopovščine »rodoljubnih* src z Goriškega v njenih predat'» pa seveda ne bomo molčali, marveč bomo vedno posvetili, da se bo videla vsa laž in vse rovanje proti naši stranki v pravi luči. Tako! Sedaj vemo in veste, pri čem da smo in ste!
Beseda .Edinosti". -— »Ed." je odgovorila »Soči*. Bombastično naglasa svojo objektivnost, ki je tako vzvišena, da si ne dovoli nikakega očitanja ne od liberalne ne od klerikalne strani, ker vsi skupaj smo že davno zgubili vid za vse, kar ni v zvezi z domačim prepirom. — Lepa hvala za take poklone! Torej edino »Ed." ima še dober vid ! Domišljija je jako velika, tako velika, da so se v uredništvu »Edinosti" zmešali vsi pojmi o objektivnosti. Kaj to naj bo objektivnost, ako se v dopisu iz »učiteljskih krogov" zaletava dopisnik v svojega kolego, v predsednika dež. učit. društva na tako in-famen način, kakor smo že povedali v drugem sestavku ?! To je objektivnost po smislih »Edinosti8 in objektivno seveda je tudi ne-zasluženo hvalisanje dež. šol. nadzornika Klodiča! Objektivna dalje je bila pisava o lovskih pseh, o stokanju, kaj pa tudi bo, ako bo izvoljen jeden učitelj v dež. zbor, itd. Ne bomo zgubljali še dalje na to stran besed, škoda prostora; iz tega že pa je razvidno, kakšna je objektivnost »Ed.*, tista objektivnost, katero nosi vedno na jeziku, kadar gre kam pikat in zdražbe delat. To pač ni rodoljubno delo, katero »Ed.* tolikrat povdarja, in zato je skrajno nerodoljubno, da odpira predale zdražbarjem, ki hočejo sedaj pred volitvami samo mešati ter delati tako za klerikalce. Nič drugega ni mar tem ljudem, zato pa se pojdite solit s tistimi »rodoljubi* in s tistimi »objektivnimi* glasovi, ker teh ni iskati med resnimi možmi, marveč le med prepira či!
Kako tendencijozni pa so ti dopisi v »Ed.*, to dokazuje dejstvo, da so klerikalci hlastno planili po njih, ko smo jih mi že poprej označili za klerikalna kukavična jajca. Mogoče je tudi luintam, da pride kak sličen dopis iz peresa nepoznavalca naših razmer. Ali vselej je ost naperjena proti naši stranki. Tako smo razumeli naprednjaki, tako klerikalci, kateri slednji so prav radi prezrli ono, kar bi bilo en passant napisano na njihov naslov.
»Edinost8 pravi dalje, da je dala v svoji objektivnosti prostora kakemu glasu z Goriškega. Ali mar meni, da mi nismo imeli in nimamo prilike, dajati prostora kakemu glasu iz Trsta ali Istre, ki bi britko zvenel gospodi okbli »Ed.* po ušesih? Kaj bi s tem koristili ? — Mi pri »Soči" piskamo na tako objektivnost in dobro rešetamo vsebino, zlasti pa tendenco in oportunnost naših glasov. Ako taki glasovi nimajo drugega namena, kakor ga kaže konjsko kopito goriških glasov v »Ed.*, potem naj gre rakom žvižgat vsa objektivnost in tisti glasovi naj se pogreznejo v uredniškem košu, kjer edino je pravi prostor za nje. Vidi se pa, da odloč&joči činitelji v uredništvu »Ed.* uganjajo z objektivnostjo le listovo politiko, to je: ugoditi sedaj enemu, sedaj drugemu, v nadi, da bodo zadovoljni
vsi in jej nikdo ne napove boja, njej, rau-čenici za slov. stvar v Trstu. Toda z vrčem se hodi le toliko časa k vodnjaku, dokler se ne razbije.
»Ed." deklamuje tudi o važnosti učit. stanu, kar naravnost odklanjamo. Dopisnik v »Ed.* kratko ni malo nima pravice, govoriti v imenu tega stanu, kajti zlegel je v »Ed." le kukavičje jajce, ki se je bilo spočelo v r~,>*..~ Soriški Slomškariji. Ako pa daje »Ed." pro-!e" oiir|~sT6rT~~ kaft^r^pravi — glasovom iz važnega stanu naroda, 'naj si ne pere rok, kakor Pilat, marveč njena dolžnost je, da prej preišče, koliko je vreden tak glas, odkod prihaja in kakošne posledice more roditi. Oni »rodoljubni* in »objektivni* dopisi v ,Ed.* pa morejo- roditi le zdražbarije in nič drugega. Naloga »Ed." pa vendar ni ta, metati naši stranki polena pod nogo, dražiti učiteljslvo proti nam ter preobračati dejstva T~veliko veselje naših klerikalcev. Mi sodimo, da to ni njena naloga, ako pa misli, da je, potem pa najf se le pripravi tržaška sestra, da dobi vsakikrat pošteno plačilo za svoj dolgi in kle-petavi jezik!
Tudi kos »objektivnosti* ali kaj? — »Edinost* pravi v svoji dolgi, »Soči* namenjeni, neprebavni klobasi tudi to-le: »Ko je nedavno temu nekdo v našem listu potožil, da deželni zbor goriški ne daje zadostne zaščite vinogradništvu, je bila zopet »Soča*, ki je loputnila po nas*. Sedaj pa čujte, ljudje božji, s kakim loparjem smo loputnili takrat po ,Ed." Vzemite v roko »Sočo* št. 103. od 7. sept. t. I, Tam najdete uvodni članek »Brezobrestno posojilo za vinogradnike in naša stranka". Za članek sta nam služila dva dopisa, jeden, došel nam, drugi priobčen v »Ed." Vzeli srno jedro obeh, katero je to, da se stori premalo za vinogradnike, zraven pa smo pokazali, kako stališče zavzema v tem vprašanju naša stranka in kako si je prizadevala za vinogradnike. Tisti dopis v »Ed." je, kar povemo sedaj, tako nekako špičast, kakor zadnja dva, že dosti označena, ali mi smo to takrat popolnoma prezrli ter smo rekli o g. dopisniku, ki je duhovnik-rodoljub, samo to-le: »Njegovo m e d v r s t n o p i k a n j e, brez katerega ne more živeti menda nikak duhovnik, tu preziramo". — To je torej tisti lopar, s katerim smo »loputnili* po »Edinosti". Taka je njena stvarna polemika ! Hvala lepa, gospodje v Trstu — Čudimo se, čudimo!
Klerikalno nadzorstvo. — »Gorica* je sporočila grozno novico, da je vpisal neki prvak naše stranke svojo deklico v italijanski oddelek c. kr. vadnice. — Reč je taka: Število učenk je jako omejeno. Ko je vpisala mali svojo hčerko v II. razred vadnice, je bilo število za slovenski oddelek že polno; ravnatelj je ni hotel sprejeti, pač pa je svetoval, naj jo začasno vpiše v laški oddelek, kajti krščanski nauk se bo itak učila slovenski, drugače pa se najbrže že med letom naredi prostor v slovenskem oddelku. — Deklica se je doslej zasebno poučevala. Stariši skrbe zunaj šole za to, da dobi polno slovensko vzgojo. — Ker deklice ne morejo dati v »Šol. Dom", kjer bi je morda niti ne sprejeli, ni ostalo drugega, nego sprejeti nasvet g. ravnatelja. — Nevše-Čen je ta slučaj najbolj za stariše! Rečemo pa: »kavči* aaj le nadzorujejo svoje ljudi, I naprednjaki že sami vedo, kaj jim veleva I narodna dolžnost.
O klerikalnem shodu na Ider.skeni smo dobili daljši dopis. Pridigala sta »misijonarja* Ciril Metod iz Kobarida in pa neizogibni Sedej iz Borjane. Navzočih je bilo okoli 50 ljudij, ki so šli le iz radovednosti na shod, kateremu namen je bil ta, spodriniti »Sočo* in »Primorca" ter delati za klerikalce glede na bližnje deželnozborske volitve. Naši so se dobro vstavljali ter prejemali lažnjiva nunca. Sedej je klobasal nekaj, da slabih duhovnov ni, ali tu ga je hitro nekdo vprašal, zakaj so pa obsodili goškega g. nu^ca nt dva meseca v zapor? — Rezultat pa je ta, da Idersko ostane naše. Bog jih živi Iderce in njihovega vrlega župana! — Več pride.
»Slovensko bralno in podporno društvo" t Gorici. — Še se dobi gospodarje, kateri nimajo svojih delavcev in uslužbencev nikjer zavarovanih, se za nje premalo brigajo ter ne pomislijo na posledice, katere jih lahko dolete, ako delavci oboie, ki pa morajo biti po zakonu zavarovani za slučaj bolezni. Prvi pa je delodajalec, kateri mora na to strogo paziti, da se izogne sitnostim, katere večkrat nastanejo ravno vsled nemarnosti. Kar pa jih je zavarovanih, so večinoma v okrajni bolniški blagajni, tako, da lahko rečemo, da je Slovencev največ, kateri se te blagajne drže kakor klop ter menijo, da naše »Slov. bralno in podp. društvo* ne nudi onih ugodnosti toli domačim, kakor zunanjim udom, za katere se morajo tam večkrat boriti. Le v slučaju, ko bi svoje bolniške blagajne ne imeli, morali bi se zatekati k okrajni, ko pa imamo že tako, je brezpotrebno vsako opazarjanje ter bi vsak delodajalec-rodoljub toli z mesta kakor z dežele moral sam od sebe potrebno ukreniti: da se vsi njegovi podložni zavarujejo pri »Slov. bralnem in podp. društvu", sam pa tudi pristopi kot bralničar. Pojasnila o pristopu se dajajo v društvenih prostorih vsako nedeljo od 10.—12. ure dopoldne ter ob vsakem času v »Goriški Tiskarni" A. Gabršček.
Zahvala. — V imenu bralnega in pevskega  društva  v  Dobruvljah   se  podpisani
iskreno zahvaljujem vsem, ki so počastili z obiskom veselico dnč 6. t. m., posebno se zahvaljujem go3tom iz Ajdovščine, Ceste, Skrilj, Vel. Žabelj in Brjij. Pokazali so s tem, koliko da cenijo društvo, čeprav ni imel ples društvene oblike, na kar pa se bode v prihodnje bolje pazilo. Torej še enkrat hvala in »Na zdar"!                    Anton Vrčon.
»Bralno in pevsko društvo* r Skri-Ijah priredi vjpgdejjo dn6 13. oktobra plesno veselico pri g. Franu" Kravošu. Svirala bode na veselici veteranska godba iz Mavhinj. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
»Kmetsko bralno društvo* v Biljah priredi veselico o priliki razvitja svoje zastave v spomin deseti 3tnice društvenega obstanka v nedeljo dne 13. t. m. v prostorih g. O. Šolarja. Vspored obsega petje, godbo in igro »Svoji k--svojim*.-Pri-veselici- svira-vojaška godba iz Gorice. Po veselici je ples. Vstopnina k veselici 40 vin.; k plesu 20 vin. komad. Prič^tek veselice ob 4. uri pop, V slučaju slabega vremena se vrši veselica prihodnjo lepo nedeljo.
Drobiž. — Istrski deželni odbor je dovolil 12 gluhonemim otrokom vso preskrbo na tukajšnjem zavodu za gluhoneme, in to s prihodnjim šolskim letom.
Po noči od sobote na nedeljo so udrli neznani tatovi v župnišče v Krmtnu ter tam pokradli denarja in dragocenostij za 2000 K. O tatovih ni nikakega sledu.
Tistega jetnika Zupančiča, o katerem smo poročali, da je ušel s pota v Gradišču, iščejo povsodi okoli, tudi po Krasu so ga iskali, ali doslej zaman.
Pred tukajšnjo okrožno sodnijo je stal te dni neki 73-letni H. Stradulin iz Gonarsa pri Palmi v Italiji, ker je v Krminu beračil in se je zoperslavljal redarju, ko ga je are-toval. Prisodili so mu 4 mesece zapora, potem ga zapade čez mejo,
V   ulici Leoni št. 30 se je dogodila preteklo nedeljo predrzna tatvina. Okoli 8. zvečer so zlezli doslej še neznani tatovi z dvorišča v prvo nadstropje v stanovanje krčmarja Kocijančiča, med tem ko so bili domači v gostilni. Pobrali so 140 gld. denarja ter srebrnine in zlatnine v vrednosti kakih 60 gld. Red.irstvo išče tatove.
Nekega laškega delavca Sannicolo je zasulo pri dolu na vipavski železnici v Dom-bergu. Posledica temu je zmečkana leva noga. Prenesli so ga v tukajšnjo bolnišnico.
Na železniški postaji v Rubijah sta se dva vojaka-novaka sporekla. Miriti ju je hotel 21-letni novak Jos. Krajnik, ali je naletel slabo, kajti neki drugi, Hrovat po imenu, ga jo udaril z vso močjo po glavi ter ga ranil Ko je prišel Krajnik v Gorico, je šel v tukajšnjo bolnišnico, kjer so mu dali prvo pomoč. Svetovali so mu, naj ostane tu, ker je rana nevarna, ali Krajnik se je odpeljal vsejedno v Trst k vojakom, v strahu pred kaznijo, ako pride prepozno.
V  torek je skočil skozi okno !iz drugega nadstropja v vodn: jarek O. Gaio, star 35 let, laški delavec v svilami v Zdravščini. Priporočil je svoje otroke tovarišem, potem pa se je zagnal skozi okno. Drugi dan so jarek iz-čistili ali trupla niso našli. Njegov oče se je bil tudi usmrtil. Vzrok baje: velika družina pa malo zaslužka.
Zgubljeno. — Zgubljena je bila črna jeklena ura s srebrno verižico od Gorice do Sv. Gore. Kdor jo je našel, naj se oglasi pri policiji na okr. glavarstvu. — Zgubljen je bil tudi zlat prstan z dragim kamnom od Solkana do Sv. Gore. Kdor ga je našel, naj se oglasi v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček.
Listnica. — G. dopisniku iz J. v Istri. Dopis priobčimo v soboto v »Soči*. Za jutri ni mogoče. Zdravi pa krepko naprej!
gotovo je, da ta župnikova zmaga v tej občini je bila zadnja. Toda o teh volitvah bodo govorile na temelju rekurzov še politične oblasti in pa tudi — sodnija! Več prihodnjič v dopisu.
Volitve na Ogerskem. — O volitvah v ogerski državni zbor je znan sedaj vspeh v vseh 411 okrajih, Izvoljenih je 262 liberalcev, 20 pristašev ljudske stranke, Košu-tovcev 75, 13 jih ne pripada nikaki stranki itd.
V 23 okrajih bodo ožje volitve, v 2 okrajih so volitve sistirali.
Jezultje nameravajo zapustiti Francijo ter se naseliti po drugih varnejših in pobož-nejših državah. 607 kongregacij je vložilo prošnje za državno avterizaeijo, jezuitje pa tega niso storili. Najbrže imajo že tuintam pripravljene varne^kotičke, kamor ne sega jo paragrafi Francije, proti njim naperjeni. Kdo ve, kako bo z jezuiti v Biljah?!
Vojna v južni Afriki. — Kakor poroča v London lord Kitchener, so Angleži v neki bitki zadnjih dnij ubili 50 Burov, 23 ranili, 240 ujeli, 60 se jih je udalo. Ce je le vse res tako! — Angleži hočejo spraviti na bojišče popolnoma novo vojaštvo. Kitchener zahteva vsak mesec tri konjeniške polke in 8000 konj, stare vojake pa odpošlje domov.
—  Angleži so izgubili doslej 824 častnikov in 16648 mož; to samo po oficijelnih poročilih, v istini so te številke najbrže še večje,
Raznotero, — V Barceloni so začeli štrajkati vsi zidarji. — V Mojstrani na Kranjskem se jo utrgala težka skala, ki se je zvalila na nekega laškega delavca ter ga ubila.
—  Iz Madrida poročajo o izredno velikem karlistiškem gibanju, katero pa vladna poročila zanikajo. — Iz Celovca poročajo, da je po koroških planin.th zapadel sneg do višine 1300 m. Ni čuda saj tudi pri nas čutimo mraz! — V Kropi so prijeli nekega Petra Ahačiča, kateri je hotel že Cetrtikrat zažgati v Kropi.
Razgled po svetu.
Vladne predloge za drž. zbor. —
Vlada predloži državnemu zboru več zakonskih načrtov, in sicer: tiskovni zakon, reformo trgovine z žitom, zakon za pospeševanje cenenih delavskih hiš in zakon proti pijančevanju. Zakon, ki bi zabranjal in pobijal pijančevanje, je bil sklenjen že 1. 1877, a le za Galicijo in Bukovino. Sedaj pa se raztegne zakon na vso državo. Ta zakon določa kazni za pijance, ki delajo pohujšanje, in za gostilničarje, ki dajejo že pijanim ljudem pijače. Take pijance, pohujšljivce in gostilničarje kaznuje zakon z zaporom. Zakon določa tudi, da dolgov, katere napravijo no-torični potatorji po gostilnicah, ni možno iztožiti. Potatorjem je možno po zakonu obiskovanje gostilnic za nekaj časa prepovedali. Zakon določa končno, da se sme pijanca staviti pod kuratelo ter ga prisilno poslati v azil za pijance.
Volitve v deski deželni zbor. — Pričele so v torek ter je bilo isti dan izvoljenih v kmečkih občinah 21 Mladočehov, 15 čeških agrarcev, 1 češki radikalec, 11 Vse-nemcev ter še 9 nemških poslancev raznih struj. Treba bo 22 ožjih volitev.
Kmečke občine volijo vsega skup 79 poslancev, v čeških okrajih 49, v nemških pa 30. — Zgubili so Mladočehi in nemški naprednjaki, dobili pa češki agrarci in Vse-nemci!
V Jelšanah v Istri je zmagala z neznatno večino pri občinskih volitvah, ki so bile jako burne, župnikova stranka. Delalo se je od strani župnika celo z nedovoljenimi sredstvi, naprednjaki so  se držah trdno, in
Narodno gospodarstvo.
Slovensko kmetijstvo in slov. kmetijske šole.
(Daljo.)
Mariborska fela jo le enostranska kmetijska šola, to je taka, v kateri se lo vinarstvo in sadjarstvo, kakor glavna predmSta temeljito predavata, ostale panoge kmetijstva se pa le bolj postransko, le bolj mimogrede, ali pa še celo nič v poltev ne jemljejo. Mariborska šola, dasi na slovenski zemlji stoječa, pa za slovenske kmetovalce tudi tako urejena ni, kakor bi pač za nje urejena morala biti, kajti dasiravno so njeni učenci v močno pre-vagljivi množini sinovi slovenskih očetov, je pouk v nji popolnoma nemški. Sin slovenskega kmetovalca, kateri se hoče v nji šolati, znati mora nemški. Če tega ne zna, prebiti mora v šoli eno leto več, kakor nemški govoreči njegov sošolec, prebiti mora v nji tri, namesto le dve leti. V prvem letu se morajo nemščine nezmožni Slovenci šele nemščine toliko priučiti, da se zamorejo v 2.-3. letu v nemškem jeziku vršečega se predavanja strokovnih predmetov udeležiti.
Kakega uspeha da zamore biti tako urejeni pouk, zamore si sleherni predstavljati, kateri ve, da je prvi pogoj uspešnega poučevanja bodisi v katerikoli stroki in kateremkoli predmetu — poučevanje v maternem jeziku. Mariborska šola je za njene slovenske učence v prvi vrsti ponemč^valnica, in v drugi šele strokovna enostranska kmetijska šola.
Goriška kmetijska šola je pač, kar se njenega slovenskega oddelka tiče, (goriška kmetijska šola ima namreč dva popolnoma ločena oddelka, slovenskega in italijanskega) popolnoma slovenska, ona je pa tudi občno kmetijska, to jo taka, v kakoršni se vse kmetijstvo v poštev jemlje, bodisi glede teoretičnega pouka v šoli sami, bodisi glede* ureditve gospodarstva.
Vendar je goriška kmetijska Šola bolj lokalnega pomena, to je, ona je urejena gledd obsega njenega posestva, glede šolskega in gospodarskega poslopja, učiteljskega ter pomožnega osobja tako, da vstreza le bolj potrebi strokovnega kmetijskega pouka željnim kmetovalcem poknežene grofije goriško-gra-diške, ne pa. tako tudi onim drugih slovenskih pokrajin.
Kranjska deželna kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu je tudi popolnoma slovenska, občna kmetijska šola. Nemščina poučuje se pa v nji kakor predmet, vendar v toliki meri, da se je zamore vsak, nemščine Čisto nič znajoči učenec v preteku dveh let — toliko časa traja poduk na Grmu — toliko priučiti, da zamore z razumom nemško citati ter pisati, in kolikor toliko tudi govoriti.
Kmetijsko šolo na Grmu smatrati je v vsakem obziru za prvo slovensko kmetijsko šolo, katera ni po njeni ureditvi le strokovni kmetijski izobrazbi kranjskih kmetijskih sinov namenjena, marveč namenjena je tudi stro-kovi izobrazbi slovenskih kmetijskih mla-denčev vseh drugih slovanskih pokrajin. Njeno posestvo je primeroma veliko, in na njem se goje, razun hmeljarstra, svilo- in riboreje, vse kmetijske panoge, torej: vinogradstvo, poljedelstvo, živinoreja, spojena z izdelovanjem sira in surovega masla, gozdarstvo, zelenjarstvo itd. Obsegu posestva (z gozdom vred 106 oralov) primerna so tudi gospodarska ter šolska  stavbišča.        (Da(je pride.)
dobre
Radi opustitve trgovine proda jako
vinske sode
od  3-5 hI Alojzij  Oliffiiš, Staritrg — Notranjsko.
(Jospii ali 1 leta
iz dobre hiše, se sprejme na  stanovanje in
hrano pri slovenski družini. Kje, pove naše  upravništvo.
•l rnkauiPP  iz svetoraoznane_toyarne dvornega
;  zalagatelja  J.  E.   Zacharias Dunaju.
eiap.
MnilspPP iz kvarne Fertevev & Piesen v Pragi, offli-mliUCluii  kovane na paniki rastavi.
jedino  prave ruske  z znamko  „ruski  drž.
orel" iz Petrograda.
[ za dame in jrospodo po vsaki ceni.
Zimske podobleke s&SEk&f z,,J"mc'
fViplee za otroke, kra-.no svilnato Iilasro za bluze, p osam enter ij p, flpfce, predpasnike, volnene In svilnate Serpe za dame. - Vsakovrstno perilo z« gospode, kravate, nogavice, volnene rokavice Itd. Ud.
Vso polreliSNui« za p. Šivilje in krojače, najre-neje, v najlepši in najverji izbeii najloploje prijioroi-a svojim mjakosu v mostu in r,a deželi
nova  tvrdka   modnega   blaga
J. Zornlk
v Gorici, Gosposka ulica štev. 7, tik .Krojaške  zadruge"-
Naročila z dežele se izvršujejo točno in v najkrajšem času ter razpošiljajo proti povzetju.
Gostilna
„Alla citta d i Oorizia"
v Gosposki uliei št 19.
toči izvrstna bela  in  črna vina  vseh
vrst kakor tudi briška in vipavska. — Ima izborno kuhinjo« da lahko postreže c. gostom z mrzlimi in gorkirai jedili o vsakem dnevnem Času. Rojakom v mestu in na deželi se za obilen obisk najtopleje priporoča udani
Frie Šimenc.
Naznanilo.
Podpisani naznanja, da je otvoril
brivsko podružnico
v ulici Duomo (pod Stolno cerkvijo, nasproti trgovine Drašček),
kjer bode mogel postreči eenj. svoje odjemalce, posebno spodnjega dela mesta ter one z dežele, bolj nego je to storil doslej.
Ob>> brivnici sta preskrbljeni z izbor-nimi delavskimi nnemi, da lahko obljublja točno in hitro postrežbo.
V zalogi ima vedno v veliki izberi vse potrebščine te stroke kakor najfineja in navadna mila, vsakovrstne parfumarije za gospode in dame, vse po jako zmernih cenah.
Rojakom z mesta in dežele se toplo priporoča udani
Anton Pucelj,
lastnik brivnie na Travniku in pod Stolno cerkvijo.
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica Vetturini št. 3.
Gostilna
»Pri Rajlrn" v Gorici
na  Komu
toči izvrstna bela in črna domaČa, vipavska in briška vina ter vedno sveže marčno pivo; z izborno huhinjo lahko postreže gg. gostom in o vsakem dnevnem času z mrzlimi in gorkimi jedili. Ima tudi obširne prostore za voznike ter lepa prenočišča za popotnike. Skrbel bode in se trudil zadovoljiti gospode goste s hitro postrežbo, ukusnimi jedili ter pristnim vinom. Se toplo priporoča udani
Josip Droč, gostilničar.
Goriška ljudska posojilnica
registrovana zadruga z omejeno zavezo v Gorici vabi na
izredni občni zbor
dne 17. tek. meseca
ob 3. uri popoludne v zadružnih  prostorih
gosposka ulica h. št. 7, I. nadstropje. Na dnevnem redu je: prememba pravil. V Gorici, dnč 7. oktobra. 190i.
Ravnateljstvo.
J^arol prašek,,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komiu šfc. 3.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Podpisana  priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajalnieo jestvin.
V zalog! imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vce, domači tropmovec, lini rumf različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba toena in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin,
trgovca v SemeniSki ulici št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«
Lekarna
Cristofolg t Gorici
Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Patlovanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva — Te kapljice vredijo rodno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlieico popije. Okrepe po-
iiamka).   Varjeni  želodec
zgine v kratkem času omofiea in živofna lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raji je.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
Cristofoletti v Gorici.
store, ha
Naznanilo.
Podpisani si dovoljuje najuljudneje naznanjati slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da je otvoril
v Gosposki ulici št. 25 (v liisi g. Kuštrina)
kjer bode sprejemal vse poprave toli žepnih kakor tudi nazidnih in drugih ur po najnižjih cenah.
V  zalogi ima žepne ure v vseh velikostih, nazidne, budilke ter ure z nihalom itd. — Vsako popravo bodisi žepne ali nazidne ure se jamči jedno leto.
V  zalogi ima tudi šivalne stroje najnovejših sistemov. Cene zmerne. Vsak stroj se jamči pet let.
Zagotavljaje strogo kulantno postrežbo se najtopleje priporoča svojim rojakom udani
Jakob Šuligoj,
Dobre ure in po cenil
s  3-Ietnim  pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike
Hanns Konrad,
tovarna ur ter izvoz zlatnine]
Most (Češko).
Dobra ura Rem. iz niklja fl. 375;
srebrna nra R.»m. fl. 5-80; srebra«,
verižica 6.1 20; budilni!: iz niklja
fl. 1-95.                                      '
Ivruka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlatej
i srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalo]]]
lsem. — IluatroTnn cenik zastonj!
Galoše
prave ruske dooooadoooeo
za dame in gospode se dobe pri   o 9 o a
J. DRUFOVKA v Gorici
Gosposka ulica št 3. ' 9 « 9 « a
Naročbam z dežele naj se doda dolgost čevlja.
#       Prva slovenska odlikovana krojaška delavnica v Gorici-        <&
Jf.........krojaški mojster in trgovec
<#                                      Vrtna ulica štev. 26.
^      Izdeluje vsakovrstne možke obleke po vsakem kroju ter za vsaki stan. Ima tudi #     bogato zalosro domačega In angležkcgti snkna vseh vrst m vsak letni čas.
Izdelke iz lastnega blaga jamči.
H$$$$$-$r$$$^$^$r$^^^$r$$$$$r$$$r$-$^$^il
Božjast.
Kdor trpi na božjasti, kreih in dragih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižice o teh boleznih. Vdobiva se zastonj in franko v Selmanneu -Apoteke, Frank-fnrt A. M.
bt» Veliko zalogo -mm šivalnih strojev, dvokoles in slamoreznic
raznih sistemov prve angleške tovarne ,HelicaI'
SAUNIG a DEKLEVA V GORICI
ulica Muuielpio št t
mehanična delavnica v Nunski ulici št. 16
kjer je bila prej prodajalnica.
V zalogi imamo nad 100 Šivalnih strojev vsake vrste na razpolago, kakor za Šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sti-ckerei).
Cene koles so v gotovini od 80 gld. naprej.
Z nami je vsaka konkurenca ner/ogoča J
Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem udan
SAUNIG & DEKLEVA,
100 do 300 gld. mesečno
lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž, papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica, m ni nikaka nevarnost. --- Ponudbe pod Ludvvig usterrelcher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi RaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovališče nirnberškega In drobnega blaga ter tkanin, prejo in nitij.
POTREBŠČINE
za pisamioe, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in Čevljarje*
Svctiiijico. — Rožni voneJ. — Masne knjižico.
i išna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.       2 35-8
Ivan Schindler
Dunaj, III. Erdbergerstr. št. 12.
razpošilja gratis in franko kataloge v slo-vensko-italijanskem jeziku z več kakor 400 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo,  za   obrtne in gospodarske namene
Gene nižje kakor drugod
Ug-odni pogrojl plačevanja.
Za reealno postrežbo se garantira.
Solidne zastopnike se išče.
IVAN SCHINDLER
c. kr. privileg. lastnik.
Dunaj, HI. Erdbergent. St 12.
SNSMI]
©
0
©
0
0
0
0 ©
Prva slovenska trgovina z železjem   v Gorici    5-C
Konjedic & Zajec     #
(prej G. Darbo)                                                   jL
pred nadškofi jo št\. 5. Podružnica konec Rnštela šti  2.    ®
Zalege v ulici Morelli št. 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojilaicni hiši.              ©
Priporoča po najnižjih cenah svojo  hogato zalogo najboljšega     Isr
štajerskega železa, železne, cinkaste, pocinjezie in medene pto-     |L|
ičevine, orodja za  razne ofarfii  in pohišm?ga, Sledilna ognjišča,     ^jf
©peči, cevi in predpečnike, nagrobne križe.                                             gfr
Vsakovrstne  okove  za  pohištvo in stavbe. Prevzemata vse      jf
JjJ|    naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja.                                 #5|
jat                       Glavna zaloga za Gorico in okolico                     if
g    izdelkov c- kr. priviligovamh Livarn.    §f
3fc[            Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a     ^Sf
in    v Ajdovščini po tovarniških cenah,                                                               m$%
0                               Edina zaloga                             A
©   najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla.      ®
^p             Zaloga  Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojov iz     |W
g|    prvih tovarn. Kupujeta staro žolezje in kovine po najvišji dnevni ceni.     |9t
0® 00©0@ ©0 ©000000® ©00®0