NOVO MESTO — Ni bojazni, da ne bi delegatske volitve, ki bodo prihodnje leto 13. marca v delovnih organizacijah, 16. marca pa v krajevnih skupnostih, na Dolenjskem uspele. Tako sta prejšnji teden ocenila na skupni seji medobčinska sveta SZDL in ZSS za Dolenjsko, potem ko sta poslušala poročila o predvolilnih pripravah. Evidentiranje, ki ta čas še ni končano, je v dolenjski regiji dalo doslej nad 9.000 predlogov za delegate. V trebanjski občini je evidentiranih celo 70 odstotkov več kot bo izvoljenih, v črnomaljski, kjer so zagotovili zelo dobro kadrovsko sestavo, velik odstotek mladih ljudi in žensk, pa 40 odst. • Na skupnem zasedanju so ugodno ocenili izvedbo nedavnih programskih volilnih sej krajevnih in občinskih konferenc SZDL, ki pa so pokazale, da je začelo opazno popuščati zanimanje za politično delovanje, ne pa za skupne delovne akcije in samoprispevke, s čimer si ljudje izboljšujejo svoje življenje. Politična pasivnost in čakanje po mnenju vodstva SZDL ne moreta prispevati k izboljšanju razmer in sta nesprejemljiva zlasti v sedanjih kriznih časih. temeljito in vestno. Ljudje veliko pričakujejo od demokratičnih volitev, ki naj bi spravile do odgovornih družbenih dolžnosti najboljše ljudi, sposobne, delovne in poštene. Subjektivne sile, zlasti O UKINJANJU TOZDOV LJUBLJANA — O reorganizaciji (ukinjanju) tozdov in delovnih organizacij in o gibanju članstva v ZK letos bodo razpravljali na seji Medobčinskega sveta ZK Ljubljana-okoli-ca, ki bo v torek, 24. decembra. Belt prvi v Lloydovem registru? Ob koncu leta se bo pokazalo, če Beltova livarna izpolnjuje po-___________goje___________ ČRNOMELJ — V črnomaljskem Beltu zbirajo še zadnjo dokumentacijo za registracijo njihove livarne v Lloydovem registru. Po doslej zbranih podatkih izpolnjujejo vse sicer stroge pogoje pri proizvodnji sive litine, ki so potrebni, da bi dobili priznanje svetovno znane Lloy-dove zavarovalnice. Registracija livarne naj bi bila v začetku prihodnjega leta, sedaj pa čakajo le še na »A test« za mehansko preiskavo litine, ki jo opravlja Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane. Predtem pa je dr. Franc Širca, dolgoletni predavatelj na metalurški fakulteti v Ljubljani, sedaj pa strokovnjak za raziskavo materiala pri Lloydovem registru, natančno pregledal sistem dela v proizvodnji, kontroli in tehnologiji za določeno vrsto ulitkov glede na zahteve JUS ali DIN standarda ter podal svoje mnenje. Dosedanji rezultati so spodbudni, kaže pa, da bodo izpolnili tudi vse tiste pogoje in zahteve, za katere je sedaj dokumentacija še v delu. Če bo tako, potem bo Beltova livarna prvi proizvajalec sive litine v Sloveniji, ki bo v letnem almanahu ali knjigi Lloyda zapisana kot zanesljivi proizvajalec določene vrste blaga. Kaj to pomeni, m treba pojasnjevati. B. M. i^OLtvjt — svečana akademija v počastitev dneva JLA bo v Šeškovem domu v Kočevju jutri, 20. decembra, ob 17. uri. Na njej bodo podelili tudi letošnja priznanja ZRVS Jugoslavije, ZRVS Slovenije in občinska priznanja ZRVS ter nekatera druga. V kulturnem programu bodo nastopili kočevski moški pevski zbor in učenci osnovne šole Kočevje. Istega dne ob 9. uri dopoldne si bodo rezervni vojaški starešine ogledali tudi tehnični zbor v ribniški vojašnici. Do konca tedna ne bo večjih sprememb, prevladovalo bo su-; ho vreme. Kaže, da se je pred leti z vseh ravni sindikata toliko obljubljana skorajšnja ukinitev nočnega dela žensk, kar je še posebej aktualno v tekstilni industriji, krepko pomaknila v manj svetlo prihodnost. Danes stane recimo nov visoko produktivni predilni stroj več milijard starih dinarjev. Seveda je treba tak stroj uvoziti, se pravi plačati ga v devizah, ki jih je treba zaslužiti z (veliko večjim) izvozom, poleg tega pa še odšteti krepke carinske denarce državi, če seveda ne gre za ugled države tako pomembne stroje in naprave, kakršne potrebuje izvedba olimpijskih iger in univerziade. Skratka: če hočejo denarce za drage stroje vrniti in če naj ti stroji prinašajo čim večji dohodek, morajo biti dobro izkoriščeni, se pravi, da morajo delati noč in dan. Ob tako pomembnem, celo usodnem spoznanju pa seveda tudi sindikat, ta zaščitnik — vsaj naj bi bi! — delavčevih interesov, razumno umolkne. Poleg tega nočno delo prinese nekaj več denarja ob koncu meseca, kar v današnjih zategnjenih časih tudi ni, da bi šel človek kar molče mimo. Pa tudi za službo je dandanes težko. In tako bodo ženske — prav one so z boljšim občutkom in potrpežljivostjo kot nalašč za delo na predilnih strojih — še naprej delale tudi ponoči. A. BARTEU BERITE DANES! na 2. strani: • Odpis kreditov in obresti? na 3. strani: • Nujen zasuk v obnovi vinogradov na 4. strani: • Postrgali do zadnjega dinarja na 5. strani: • Novoles: govorice so brez osnove na 6. strani: • V turizmu se je le premaknilo na 9. strani: • So novi Slovenci prevelik strošek? na 11. do 14. strani: • Dolenjski Razgledi na 15. strani: • Še ena »pridelana« bolezen na 16. strani: • Za domačega voznika vse dobro na 19. strani: • Brez lesa bi šlo, brez gozda ne Št. 51 (1897) Leto XXXVI NOVO MESTO četrtek, 19. decembra 1985 Cena: 60 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom zasluge ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242 Kostelci gostovali pri pobratenih V Dolini pri Trstu — »Odličje prijateljstva« za predsednika Jožeta Novaka KOČEVJE, DOLINA PRI TRSTU — V okviru sodelovanja med pobratenima občinama Kočevje in Dolina pri Trstu je pred kraktim gostovalo v tej slovenski občini v Italiji Kulturno-umetniško društvo Kostel iz Vasi-Fare. Kostelci so bili gostje kulturno-prosvetnega društva »Fran Venturini« iz Domia. Domačini so goste iz kočevske občine lepo sprejeli in jim razkazali domačo občino. Kostelci so se predstavili domačinom na odru kulturnega doma »France Prešeren« v Boljuncu. Nastopili so: folklorna skupina, moški pevski zbor in dramska skupina. Ob tej priložnosti so Kostelci podarili kulturno-prosvetnemu društvu »Fran Venturini« iz Domia sliko svojega kraja, delo slikarja Ivana Brudarja, domačini pa so gostom iz Kočevja podelili plaketo. Domačini so izkazali posebno pozornost še predsedniku občinske skupščine Kočevje Jožetu Novaku. Župan občine Dolina Edvin Švab mu je namreč podelil najvišje priznanje te občine, in sicer »Odličje prijateljstva«. Izrazil je prepričanje, da se bo sodelovanje še nadaljevalo. Gostje iz Kostela so povabili prihodnje leto na gostovanje v Kostel kulturno-prosvetno društvo »Fran Venturini«. Predvidoma bo do tega obiska prišlo poleti. Pri njegovi organizaciji pa bo kot pri sedanjem gostovanju v pobrateni Dolini sodelovala ZKO občine Kočevje. J. P, Uspešen seminar klubov OZN O mednarodnih odnosih KRŠKO — Konec prejšnjega tedna je v Krškem potekal seminar RK ZSMS — Centra klubov OZN in MK ZSMS Ljubljana-Centera klubov OZN za 110 seminaristov iz vse Slovenije. Dr. Danilo Turk je predaval o Načelu neintervencije v mednarodnih odnosih, Drago Flis o Odnosih med velesilama po novembrskem srečanju v Ženevi ter o Povezanosti jugoslovanske notranje in zunanje politike, Marjan Sedmak pa je spregovoril o Političnih in gospodarskih procesih v Vzhodni Evropi. Seminaristi so v okviru plenarnih zasedanj srečanja po regijah obdelovali pereča vprašanja vzgoje in izobraževanja za mednarodne odnose in problematiko strnili na nedeljski seji republiškega centra klubov OZN pri RK ZSMS. V soboto so 17 klubom OZN in posameznikom, udeležencem natečaja Centra klubov OZN v letu 1985, podelili posebna priznanja. ——^^ /O ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mesto 1955-1985 \ dekle, pr obfPEK ŽE OBISKUJE OTROKE — Regijsko društvo, ki skrbi za 40 otrok, obolelih za cerebralno paralizo, iz t^. " Metlika, Črnomelj, Trebnje, Krško in Novo mesto, je minuli petek v prostorih novomeške bolnišnice 'n °bdaril dedek Mraz. Prizadevni člani društva, ki na Dolenjskem deluje šele dve leti, so s pomočjo "^upravnih interesnih skupnosti in delovnih organizacij pripravili bogata darila in zakusko. (Foto: J. Pavlin) V ponedeljek spet elektrika _jz nuklearke Pokvarjeni transformator “Odo nadomestili s po-, ggbno napravo iz Siska KRŠKO — Zaradi okvare pomo-| aega transformatorja so v petek, .decembra, ustavili obratovanje |ske elektrarne v Krškem. Trans-oiniator je izdelek ameriškega estinghousea, ki pa mu je že pote-. a garancija. Podobno napravo 1 SeJo po vsej Jugoslaviji. Krška nuklearka potrebuje za °je obratovanje električno ener-®J°> ki jo morajo dobivati od ugod. Po varnostnih pravilih s °ra nuklearka imeti dva neodvi-Sea naPajalna električna vira in ker Je na eni veji pokvaril transfor-l°r, take okvare pa niso uspeli Praviti v 72 urah, kot zahtevajo I e3rLnostna Prav>la, so morali nukl-I rko izključiti iz omrežja. sdo P s° ugotavljali, če ima kolo .mačje oko,. Zdaj se vozi precej kolesarjev brez njega in tu večina pešcev ga ne uporablja. Morda ta bingljajoča zadeva res ni najprimernej in bi bilo bolje, če bi imeli pešci pasove z našitimi svetlobnimi telesi. Svetlobna telesa pa so koristna. Pešce, ki jih nosijo, opazim dovolj zgodaj tudi v temi in slabem vremenu.« JOŽICA FABJAN, mentorica prometne vzgoje na osnovni šoli Katja Rupena v Novem mestu: »Vsi otroci so ob vstopu v šolo dobili kresničko in bili opozorjeni, da jih v mraku nosijo na vidnem mestu. Vendar pa pri naših šolarjih, ki so iz mesta, ta stvarca ni tako nujna kot v naseljih brez pločnika in javne razsvetljave. Otroke opozarjamo, da posebno sedaj v jesensko-zimskem času nosijo kresničke s seboj, na torbah ali na posebni vrvici.« NADA GORENC, pedagoginja P"**' šolske vzgoje z Mirne: »Sama ne nOSI kresničke, ker menim, da so urejeni P čniki, narisani prehodi za pešce, prome ^ znaki bolj pomembni za prometno va^ nost. Naši otroci pa z veseljem nosijo r sničke in rutke. Tako je tudi prav. ’ kresničke prispevajo k večji varnos^ otrok, če že pločnikov nimamo ureJcJ1' K temu, da otroci nosijo kresničke, ve i prispevamo v naši mali šoli, pa tudi sta pristavijo svoje.« ANTON DERSTVENŠEK, komandir PM v Sevnici: »Ko v začetku šolskega leta na osnovnih šolah razdelijo kresničke, jih mali šolarji v začetku pridno nosijo. Sedaj jih kresničko nosi morda le še slaba polovica. Redko si jo pripno odrasli. Čeprav bi to po. zakonu morali storiti. Ker nam v občini marsikje manjka pločnikov, imamo še srečo, da ni omembe vrednih nesreč pešcev.« kmetijstvo m Kmetijstvu ostanejo le obljube? Delegati sklada za intervencije v kmetijstvu so se čudili odločitvi republiškega izvršnega sveta — Vztrajali bodo s svojimi zahtevami_ Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Vj'^?Y9 MESTO — Na novomeš-ve/ C' zadnji ponedeljek še d , lzt>ire pri novoletnih okraskih, ro Je bil založen obrtniški im r’ s'a^e Pa živilski. Jajca sta din *C ^V£ *cmet‘c‘’ zaradi cene 45 jut Sta j'*1 na8>as ponujali, a v raJih urah vseeno niso šla dobro v din ar F!Žo1 v zrnju so nudili po 450 tan mer‘co radiča po 100 din, sme-Oh* V ^odelicah po 400 din itd. stal' ajn°- c*°^,ro založene so bile "estojnice-kioski, kjer so največ n„2?^nost' vzbujale lepe mandarine ^0 din kilogram. LJUBLJANA — Čeprav v preteklih letih v Sloveniji v kmetijstvu nismo dosegli vsega, kar smo si zastavili, je le res, da smo napredovali. K temu je nedvomno prispeval tudi republiški samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane. Kako bo potekalo delovanje sklada prihodnje leto, je pa še uganka, o kateri so govorili tudi na skupščini tega sklada. Po letu 1982, ko je začel delovati dosežki so bili tudi v poljedelstvu, sklad, je bilo v Sloveniji opazno po- saj so se povečali hektarski pridelki, večanje družbeno organizirane trž- najbolj očitno pa je bilo izboljšanje ne proizvodnje, prireja govejega in v tržni pridelavi pšenice. Na ta način svinjskega mesa je naraščala, tudi se je v našem usmerjenem kmetijs- mleka je bilo več za trg. Pomembni tvu zmanjšala razlika med živinore- _____________________________________ jo in poljedelstvom. Kmetijstvu pri nas posvečamo vso potrebno pozornost. Je namreč ena izmed prednostnih gospodarskih panog. Cilji so več ali manj jasni in znani. Gre za to, da bi slovensko kmetijstvo nekoč zadostilo vsem našim potrebam po hrani. Tega pa kmetijstvo spričo vedno višjih cen za reprodukcijski material ne bi samo zmoglo. In ključ za to je bil intervencijski sklad. Tega so se zavedali tudi v republiškem izvršnem svetu, ko so pred poldrugim mesecem pripravili predlog o povečanju prispevne stopnje iz bruto osebnih dohodkov od dosedanjih 0,4 odstotka na 0,5 odst. Zdaj pa je slovenski izvršni svet sprejel odločitev, naj bi s posebnim amandmajem h kmetijskih zakonom, kijih bo, oziroma jih je to sredo sprejema- BO DENAR ZA SANACIJO GNOJIŠČ? ADLEŠIČI — Lani je črnomaljska občinska skupščina sprejela odlok o zaščiti vodovodnega zajetja Adlešiči. To pomeni, da morajo krajani v varovalnem pasu zajetja-sanirati vsa gnojišča in druge vire onesnaževanja zajetja. Ker prebivalci sami v tako kratkem času ne morejo opraviti teh del, so že predlagali, da bi jim omogočili najetje kreditov pod ugodnimi pogoji, a je doslej žal ostalo le pri pobudi. Zato Adlešičani ponovno prosijo za pomoč, saj lastniki neurejenih gnojišč delajo prekršek, zajetju pa neprestano grozi nevarnost onesnaževanja. Kmetijska zemlja Ustavili zloglasno varozo SEVMICA - V torek je bila °biskana seja skupščine kme-So 5 zemljiške skupnosti. Delegati 0: avnavali osnutke gradiv razv- dn i 6 s*cuPnost> in zemljiške politike rav eta 2000. Seznanili so se z name-kjer"0 ®radni° savskih elekrarn, obč lrnaJ° tud> kmetijci sevniške k 'ne smele načrte za pridobivanje tjst*llJskih površin v zameno za elela P*1 bodo zaradi gradnje tudi ram 'z8ubili. Skupnost ima zeml -f, ne načrte za izboljšanje Jišč v ostalih predelih občine. SPOROČILA ŠE NM>REJ V OMARICAH na^J^*CA — Osemenjevanje krav leCr' kmetje naročali veterinarjem kr 9° te*efonu. Vendar se v viniški njJ*Vn' skupnosti s tem ne strigo telefona nima niti petina v , .EpOinjstev, in še to le na Vinici in da K ' °kolici. Zato predlagajo, d . vedno ostale tako kot nek- pjlP tcesti omarice, kjer bi kmetje Vse ali sporočila veterinarjem, in to tei . d° takrat, dokler ne bo nos,°nsk° omrežje v krajevni skup- Z občnega zbora sevniških čebelarjev — Iz hrvaške strani prodira čebelja kuga — 12 primerov SEVNICA — Zloglasna varoza ni zdesetkala čebeljih panjev, kot je bila prvotna bojazen. Na občnem zboru tukajšnjih čebelarjev so v nedeljo lahko celo pročali, da so jo ustavili. Sevničani so se ob pomoči občinske raziskovalne skupnosti lotili cele vrste raziskav za cenejše, predvsem pa manj škodljivo zdravljenje. Uspehe so dosegli z zdravljenjem z mravljinčno kislino, ki je Vladislav Gmajner iz Hmezada: »Previdnost pri uporabi zdravil za naravni in neoporečni med, pozornost pri uporabi antibiotikov.« •eip — 's°botni Dan so reJci pripeljali 457 3q ,v’ starih do 3 mesece, in t Pujsk°v, starih nad 3 mesece, jših • a ie zamenjalo 360 mlaje k1!" ^ starejših živali. Cena Ža L'?, ena*ia ko* pred tednom. Pui f 8ram fiye teže mlajših SOft ie Eilo treba odšteti ^ 'Starejših pa 430 din. pravzaprav sestavina medu. Pri tem še niso rekli zadnje besede. Tako so iz daljnega Seula pri njih naročili posebne smukalnike za cvetni prah, ki se bolj prilagode telesnemu ustroju čebele delavke. O nevarnostih čebeljih bolezni je Sevničanom v nedeljo predaval Vladimir Gmajner. Podprl je prizadevanja Sevničanov za naravne oblike zdravljenja. Kazen za slabega rejca Oi uPor-°ka^a neverjeten uspeh so dosegli britanski rejci goveda, ki so Pravd '1' novost firme Deosan — izdelek flektron, s katerim so od-Mol na prevoz. Celo vremenske razmere, predvsem bližajoče se ne-£ ’ zmanjšajo na primer odstotek tolšče. tiij0c Vse negativne možne učinke seštejemo, lahko povsem spreme-far a°uostnost reje. Tudi v tem je treba iskati vzroke izgub velikih tej'ki mnogokrat nimajo ustreznega strežnega osebja, češ daje za kitie ..° ficlo v kmetijstvu tudi najslabši delavec dober. Toda prav v ^bistvu je človeški faktor najvažnejši, važnejši od tehničnega in Živj . celo od biološkega. Kmetijski delavec ali kmet ima opraviti z fioh" organizmi, ki se različno odzivajo na njegove postopke. Job, fe plačujejo in slabe kaznujejo. Inž. M. L. S s s * * * * p \ s \ i * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * s Bioplin bi zadoščal za kmetije Na zahodu več novega Izkoriščanje bioplina iz biomase je danes še redkokdaj gospodarno, vendar vse bolj pridobiva pomen. Na biomaso v iskanju novih virov energije za prihodnost ne opozarjajo le varuhi okolja in zagovorniki alternativnih možnosti. Če bi verjeli analizi komisije EGS iz leta 1982, bi že ob koncu osemdesetih let izkoriščanje rastlinskih in živalskih proizvodov ali odpadkov lahko krilo okoli 2,5 odstotka porabe primarne energije v Evropski gospodarski skupnosti. Še novejša je študija Nemškega instituta za gospodarske raziskave (D1W) in Fraunhofer-Instituta za sistemsko tehniko in raziskovanje inovacij. V njej prištevajo biomaso k tistim regenera-tivnim energetskim virom, ki bi utegnili dati v letu 2000 omembe vreden prispevek k energetski preskrbi Zvezne republike Nemčije- Načelo izkoriščanja tehnologije bioplina je prav tako preprosto kot učinkovito. Organski materiali, kot so mulj, hlevski gnoj, gnojnica ali rastlinski odpadki, se skladiščijo pod kisikom. S pomočjo drobnih bakterij nastaja pri gnitju plin, kjer je 50 do 70 odst. metana in 30 do 50 odst. ogljikovega dioksida. Ta bioplin se lahko uporablja za ogrevanje ali pogon motorjev ali za proizvodnjo električnega toka. (Tehnične in tehnološke informacije, gospodarski vestnik) la slovenska skupščina, znižali prispevno stopnjo spet na 0,4 odst. S tem bo postavljen na glavo ves program spodbud, ki jih je kmetijstvo že upoštevalo v svojih načrtih. Zato je povsem razumljivo, da so delegati v skupščini sklada v začetku tega meseca govorili samo o tej odločitvi republiškega izvršnega sveta. Kmetijstvu, ki je tudi ena izmed gospodarskih panog, pač ne • Kako je z zbiranjem denarja za občinske sklade, je pa spet druga zgodba. Tam pa se dogaja tako, da največ denarja naberejo porabniki hrane in ga tudi potrošijo. Pridelovalci hrane, ki bi morali dobiti levji delež teh spodbud, pa večinoma ostajajo praznih rok. In republiški sklad jedo neke mere popravljal te vrste krivice. Škoda bi bilo, ko bi ga začeli počasi kar ukinjati! bo lahko. Razlika med cenami kmetijskih pridelkov in industrijskih izdelkov skokovito narašča. Sodoben kmet pa brez teh izdelkov ne Sevniški čebelarji so na občnem zboru izrekli hudo kritiko Medexu, I.e-ta prodaja med in ostale proizvode tudi do 280 odstotkov dražje, kot jih odkupuje od čebelarjev. Hkrati ne čuti posluha za regresiranje zdravil. 9 Na zadnjem občnem zboru so sevniški čebelarji zaokrožili člansko število na sto. Razveseljivo je, da so med člani tudi ženske in šolarji. Čebelnjake imajo tudi na osnovnih šolah v Sevnici in na Blanci, v okviru šentjanškega društva ima ulnjak tudi tamkajšnja celodnevna šola. Novi predsednik sevniškega čebelarskega društva je Franc Zagorc, ki je hkrati tudi predsednik posavskega sveta čebelarjev. A.ŽELEZNIK more. saj ni vrnitve k nekdanjemu načinu kmetovanja. Lahko pa kmetje na vse to tudi drugače odgovorijo in nekateri že odgovarjajo. Zmanjšuje se prireja živine, manj je mleka itd. Resda s spodbudami iz intervencijskega sklada ni mogoče zradirati cenovnih neskladij, lahko pa jih kar dobro blažimo. Poleg tega gre še za odnos družbe do kmetijstva, ki je bilo večkrat zapostavljeno kot ne. Delegati so sklenili, da je treba, vztrajati pri dosedanji prispevni stopnji, ne glede na to, da obljube o ugodnejših cenovnih razmerjih, ugodnejših obrestnih merah v zadnjem času domala dežujejo. J. SIMČIČ EN HRIBČEK BOM KUPIL«. Ureja Tit Doberšek Strokovnjakova razlaga pravega odnosa do vina Posebni strežniki vina — someljeji Inž. Simčič nas v nadaljevanju svojega prispevka o vinu, ki smo ga objavili v zadnjih dveh številkah Dolenjskega lista, seznanja s pri nas nepoznanim poklicem, to je s posebnim strežnikom vina. O tem piše: Po svetu imajo posebne strežnike vina, ki jih s tujko imenujejo »someljeje.« Ta tujka, ki jo mednarodno uporabljajo, označuje izučenega natakarja, kije izvežban za strežbo vina, in to samo za vina, kvečjemu še za aperitive in digestive. Za zdaj imajo po svetu someljeja le pomembni gostinski lokali, katerim je veliko do tega, da so gostje pravilno postreženi z vinom. Ta poklic se še vedno razvija, someljeji postajajo odlični poznavalci in sposobni pokuševalci vin. Ne gre samo zato, da spretno odmašijo steklenico in z zanesljivo roko natočijo vino! So mnogo več: so pomembni svetovalci vodje ali lastnika gostinskega obrata, vzdržujejo kleti in skrbijo za zadostno zalogo vina vseh vrst. Somelje skrbi, da je vino pravilno izbrano, svetuje gostom, kakšna vina naj izberejo k določeni jedi, in ta vina potem pravilno predstavi in servira na najustreznejši način, pri pravilni temperaturi, v ustreznem kozarcu. Poslanstvo someljeja je poleg tega pravilna razvrstitev vina med obrokom in pravilna izbira vina za določeno jed. Vina naj se vrstijo od najlažjih do najmočnejših in najbolj dišečih. Pri tem mora seznajati goste s pravnimi vrednotami vina. Naše gostinstvo, predvsem \ turističnih krajih, bi moralo začeti uvajati tovrstne natakarje kot pomemben člen, ki naj daje dobršen prispevek kvalitetnejšemu razvoju gostinstva in turizma in s tem tudi razvoju vinogradništva in kletarstva. Navzoč- nost someljenja v gostinskem lokalu dokazuje, da tu posvečajo veliko skrb pravilni postrežbi z vinom. S tem gostinski obrati dokazujejo, da imajo bogato izbiro kakovostnih vin. To je tudi dokaz stopnje eno-gastronomskega razvoja, ki zadovoljuje najbolj zahtevne goste. Izvor vina Vsa znamenita svetovna vina so dosegla svoj sloves predvsem po zaslugi naravnih razmer tistega območja, kjer pridelujejo grozdje za ta vina. S tem je dokazano, da je izvor vina najpomembnejši dejavnik njegove kakovosti in šele za tem vrsta vina. Slovenski vinorodni okoliši so res zanimivi. Celota pestrih klimatskih vplivov daje našim vinom svojevrstne značilnosti. Določene specifičnosti vin se zaradi različne zemlje in različnih leg spreminjajo od kraja do kraja. Tako imajo slovenska vina vse možnosti, da se uvrstijo med najboljša. Za širšo uveljavitev kakovostnega vinskega okoliša in njegovih vin so potrebna velika in dolgotrajna človeška in materialna vlaganja. Kot primer navajam francosko bordojsko vinogradniško območje, ki je danes svetovno znano po vrhunskih, predvsem rdečih vinih. Ta izjemni uspeh je zahteval dobrih dvesto let vsestranskih prizadevanj. Brez tega ni uspeha, kajti narava prav nič ne podari človeku brez truda. Ta primer naj i\am bo za zgled in spodbudo, d^ bi se tudi mi s trdnim prepričanjem odločili za tako naporno, vendar edino pravilno pot. Naše vinogradništvo je*1 zadnjih desetih, petnajstih letih lepo napredovalo, saj smo mnogo vinogradov obnovili. Vendar nam preostaja še veliko dela. Predvsem moramo izboljšati sistem predelave grozdja in šolanje vin. Pa četudi bi to dosegli, ne bi bilo pravega uspeha, če bi zanemarili zadnjo fazo — sodobno ponudbo in strežbo vin. J Nujen zasuk v obnovi vinogradov Posavski vinogradniki bodo pridelovali več belih kot rdečih sort KRŠKO Na območju Posavja bodo tudi v prihodnje pridelovali namizna vina z geografskim poreklom, kakovostna in vrhunska vina z geografskim poreklom, v dolenjskem okolišu pa ostaja tudi vnaprej osnovni tip vina cviček. Nosilca vinogradniške proizvodnje v Posavju Slovin DO Bizeljsko Brežice in M-Agrokombinat Krško sta si za nadaljnji razvoj vinogradništva v regiji zastavila še druge cilje. Sklenili so, da mora nadaljnja obnova, tretja po trdni uši, potekati na osnovi dosedanjih strokovnih dognanj, pri zasebnikih pa dosledno pod vodstvom pospeševalnih služb. Za obnovo bodo zagotovili ustrezen selekcionirani sadilni material, spremenili naj bi podlage in dopolnili trsni izbor. Na območju bizeljsko-sremiške-ga okoliša bodo skušali zagotoviti z novimi obnovami vinogradov preobrat v pridelavi grozdja iz sedanjega razmerja 60 : 40 v korist rdečih sort v prav tako razmerje v korist belih sort. Na Sremiču pa naj bi poslej pridelovali polovico rdečih in polovico belih sort grozdja. Seveda je med željenim, zapisanim in prakso največkrat precejšen razkorak in tudi vinogradništvo ni izjema. Odbor za kmetijstvo pri Medobčinski gospodarski zbornici Posavja podpira osnovno težnjo vinogradnikov, da bi izboljšali kakovost in z najboljšimi vini celo prodrli na tuja tržišča. Vprašanje pa je, če bodo za predvideno obnovo okoli 1.200 hektarov vinogradov do leta 2.000 zagotovili dovolj denarcev, saj so že lani investicijski stroški obnove hektarja vinograda znašali preko 2,8 milijona dinarjev. P. PERC Premagano je nezaupanje Na Mokrem polju melioracije v polnem teku PRAPROČE — »Našim kmetom gre na živce, ko vidijo delavce, ki opravljajo hidromelioracijo na Mokrem polju. Kurijo in se grejejo, čeprav ni nobenega mraza. Bolje, če bi jih megla skrila,« pravi Božo Judež, predsednik melioracijskega odbora na Mokrem polju. Vendar so to le pripombe ob siceršnjem zadovoljstvu. Več let je trajalo, da je bil načrt . za usposobitev zamočvirjenega predela za kmetijsko proizvodnjo sprejet. Zdaj opravljajo prvi del načrta: hidromelioracijska dela, za kar prispeva denar vodna skupnost. Ko krajani vidijo lepo izpeljani potoček, ki se vije med nekdanjimi travniki, ki jih je ob vsakem dežju preplavila voda, se za projekt navdušujejo tudi tisti, ki so bili sprva proti. Navzlic zadovoljstvu, da so se pred nekaj meseci dela vendarle začela, pa imajo kmetje pripombe zaradi počasnosti tistih, ki so plačani pri hidromelioracijskih delih. »Koso kamenje prekladali, so se kmetje smejali. Dokler je bilo lepo vreme — in taka je bila vsa jesen — bi lahko naredili veliko več. Sploh pa krajanom ni bilo prav, ko so najboljšo zemljo nakladali na kamione in jo odvažali. Nobeden ni vedfcl, kam.« Ob teh m Božo Judež: »Kmet mora videti, da verjame.« pripombah pa na celotno zamisel zdaj večina vendarle glede z zaupanjem. Do 1. maja morajo biti vsa pripravljalna dela končana, da bodo spomladi kmetje še vedno vsak na svojem sejali koruzo, jeseni 1986, ko bo vse preorano in pravilno pognojeno, bo komasacija, nato pa bodo sejali pridelke točno po navodilih zadružne pospeševalne službe. Čez dve leti bodo poželi prvi pridelek pšenice na parcelah, kjer je uspevala le trava.« R. BAČER IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Edina pot do novih gradenj Bodo delavci dali za vrtce, šolo, lekarno in nove ambulante ter za rešitev knji-____ žnice in stadiona? — Stališča zbora združenega dela NOVO MESTO — Delegati zbora združenega dela so pretekli teden za primerne ocenili tri samoupravne sporazume o posebnem združevanju sredstev. Te dni dobivajo paketiče s sporazumi v združenem delu, o njih pa se bodo morali izreči delavci. Ker v novem srednjeročnem obdobju še za redno dejavnost šolstva, zdravstva, kulture, telesne kulture in sociale ne bo dovolj sredstev ob sedanji prispevni stopnji, ni govora o kakšnih investicijah za te namene. Razen tega jih iz pripsevne stopnje tudi ne dovoljuje republiški dogovor. Da bi vendarle do leta 1990 namenili nekaj denarja za najbolj nujne naložbe, za katere so se • Do konca decembra naj bi se delavci izrekli za te sporazume. Na vrsto vprašanj, kaj bo z delovnimi organizacijami, ki ne bodo podpisale, je sledil uraden odgovor: sporazum velja za tiste, ki ga podpišejo. In samo tisti, ki bodo prispevali, bodo deležni dobrin. dogovorili v prizadetih interesnih skupnostih, je edina možna pot do denarja s posebnim združevanjem v združenem delu. S 107 milijardami dinarjev, kolikor bi se zbralo v 5 letih, bodo v otroškem varstvu financirali po 2 igralnici s pripadajočimi prostori ob gradnjah novih šol v Vavti vasi, Mirni peči, Škocjanu in Šmarjeti. To je bilo ljudem obljubljeno že z referendumskim prog- ramom. Razen tega bi zgradili nov vrtec v Novem mestu, kjer je že čez 300 interesentov. Del teh sredstev je namenjen dograditvi osnovne šole Bršljin, del za prenovo Študijske knjižnice, kjer dotrajani stropi pomenijo resno nevarnost. Nekaj bo šlo za rekonstrukcijo stadiona, ker bo čez dve leti v Novem mestu Zlet bratstva in enotnosti, kar dobrih 42 odst. vseh posebej združenih sredstev pa je namenjenih zdravstvu, za gradnjo nove lekarne, ker stara nima več verifikacije, in za gradnjo poliklini-čnih ambulant v bolnišnici. Drugi sporazum predvideva združevanje sredstev.za urejanje stavbnih zemljišč (skupnost je bila ukinjena), ker je to osnova za vso bodočo stanovanjsko izgradnjo. Tretji sporazum pa zadeva krajevne skupnosti in njihovo financiranje. Na seji so imeli delegati celo vrsto pripomb, od katerih so bile najglasnejše šentjernejske in zadevajo gradnjo jasli in kuhinje za vrtec. Zahtevali so, naj bi ta gradnja prišla v družbeni plan, po širši razpravi pa so se dogovorili, da ni nobene ovire za izgradnjo zahtevanih objektov, če se zanje izreče otroškovarstvena skupnost in zagotovi tudi denar, na primer iz amortizacije. R. BAČER PREDNOST ŠOLSTVU IN VRTCEM NOVO MESTO — Pred nekaj dnevi so se v Bršljinu sešli predstavniki treh krajevnih skupnosti: Brš-ljina, Prečne in Bučne vasi z direktorji bršljinske industrije in delovnih organizacij. Razpravljali so predvsem o sporazumih za osebno združevanje sredstev, namenjenih investicijam v družbenih dejavnostih. Celotna zamisel za reševanje perečih zadev v občini mimo redne prispevne stopnje je dobila podporo, pri naštetih nameravanih gradnjah na več področjih družbenih dejavnosti pa so se v tem koncu mesta zavzemali za prednost, ki naj bi jo pri novih naložbah dali objektom izobraževanja, konkretno bršljinske šole in gradnjam vrtcev. V komunali le najnujnejše Delegati sprejeli srednjeročni plan komunalne skupnosti Novo mesto do 1990 — Sedaj v podpis OBČNI ZBOR KK NOVO MESTO NOVO MESTO — Jutri, 20. decembra, bo ob 19.30 v domu športov na Loki letni občni zbor novomeškega ženskega košarkarskega kluba. Vabljeni vsi, ki bi v klubu radi delali, pa tudi tisti, ki jih zanima dosedanji obračun dela novomeške ženske košarke. FLISARJEVI PRAZNIČNA REVIJA NOVO MESTO — Na kegljišču doma JLA se je pred dnevi končala letošnja kegljaška revija, posvečena prazniku republike. Zmagala je Flisarjeva, članica trebanjskega Mercatorja, ki je podrla 413 kegljev, sledijo pa: Škedelj (Novo mesto) 409, Veber (Mercator) 403, Šoško (Novo mesto) 399, Petelin 391, Sofranov (obe Novo mesto) 383 itd. Brez lastnega dela in denarja ni asfalta V KS Metlika so letos as-faltirali več mestnih ulic METLIKA — V okviru del krajevne skupnosti Metlika so v letošnjem letu asfaltirali več mestnih ulic. Povsem v režiji krajevne skupnosti so tako posodobili ulice Na Obrh, Strmo pot, Gubčevo in Jerebovo, prav tako pa je krajevna skupnost sodelovala še pri asfaltiranju Šestove in Jarčeve. Vrednost vseh teh del, pri katerih jesodelo-vala krajevna skupnost, znaša okoli 8,3 milijona dinarjev, a je pri tem treba povedati, daje imela KŠ na voljo samo 3,5 milijona dinarjev, vse ostalo pa so z denarjem in delorti prispevali krajani teh ulic. Vendar prebivalci Šestove in Jarčeve še niso poravnali vseh svojih obveznosti. Obvezali so se namreč, da bodo zbrali milijon dinarjev, prav toliko je prispevala tudi KS, a so prebivalci doslej dali le pol obljubljene vsote. Najbolj so se pri delu in s prispevki izkazali prebivalci Jerebove ulice, katere posodobitev je stala v celoti 1,8 milijona dinarjev in so občani sami z delom in denarjem prispevali kar milijon, 500 tisočakov je dala komunalna skupnost, ostalo pa KS. Pri ureditvi Ulice na trg so položili še telefonski kabel. Poleg tega so letos razširili in asfaltirali Tovarniško cesto, kar je veljalo kar 22 milijonov dinarjev, a je tu glavno breme nosila Beti. Tako znaša vrednost vseh letošnjih del pri posodobitvi metliških ulic okoli 30 milijonov dinarjev. Cesto bi radi uredili tudi prebivalci Vejarja in Naselja Staneta Rozmana, jasno pa je, da bodo morali tudi oni v večji meri prispevati tako z denarjem kot z delom, kajti krajevna skupnost nima denarja. V programu letošnjih del je bila še ureditev stopnišč s CBE na Mestni trg, pri Ulici na trg in pri hotelu, a za to ni bilo ne denarja, ne soglasja spomeniškega varstva, ne načrtov. NOVO MESTO — Sedaj je že jasno, da bo letošnji plan novomeške komunalne skupnosti, ocenjen na dobrih 157,7 milijona dinarjev, skoraj v celoti uresničen. Razen vodovoda v Malem Orehku bodo sicer izpeljali tudi celotni program vlaganj v vodovodne in kanalizacijske sisteme v občini. Konec bo torej dober, vse pa žal ne bo dobro, saj razpoložljiva sredstva gospodarstva tudi za to področje še zdaleč ne zadoščajo. Marsikatera potreba bo tudi v prihodnji petletki ostala nezadovoljena. V samoupravni sporazum o temeljih plana novomeške komunalne skupnosti, ki so ga sprejeli delegati v skupščini te skupnosti 16. decembra in V Predilnici spet nov delovni ritem Kdor bo hotel, bo še lahko delal po starem METLIKA — Poleti so v metliškem Novoteksu v predilnici pod silo razmer uvedli nov delovni ritem. Nov delovni ciklus za okoli 120 delavk od skupaj 330 zaposlenih v tem tozdu je bil tak, da so tiste, ki so lahko delale v nočni, delale en teden dopoldne, en teden ponoči, tiste, ki so nočnega dela oproščene, pa so delale samo v popoldanski izmeni. Že ob uvedbi tega časa 8. avgusta, ko je bilo slišati tudi za nesoglasja in odpore, je vodstvo obljubilo, da bodo po določenem času vso zadevo podrobno pregledali in z rezultati seznanili delavce. Tako je o tej zadevi pred kratkim razpravljal delavski svet tozda. Analiza je pokazala, da so v tem času zastavljene rezultate, zlasti kar se proizvedenih količin tiče, dosegli. Anketa, ki sojo izvedli med vsemi zaposlenimi v tozdu, pa je pokazala, da je večina delavcev proti novemu delovnemu času, okoli 60 pa jih je bilo za to, da bi obveljal. Tako bo po novem klasična predilnica, kjer je zaposlenih okoli 70 ljudi, delala v dveh izmenah in pol, se pravi bo potekalo redno dvoizmensko delo in delo ob vseh sobotah, med tednom pa bodo prosti dnevi, tako bodo lahko tu delali vsi, ki imajo omejitev glede nočnega dela. V tako imenovani krušikovi in efektni predilnici pa bodo delali v treh izmenah in pol, se pravi da bo, redno triizmensko delo in vse sobote dopoldne in popoldne. Tak delovni ritem so delavci sprejeli in bo začel veljati takoj po novem letu, bodo pa morali na novo zaposliti okoli 30 ljudi. Vsem, ki bi radi še naprej delali po prejšnjem, se pravi teden dopoldne, teden ponoči, bodo to omogočili. Zanimanje za tak ritem je predvsem zaradi boljšega zaslužka, saj je pol šihtov nočnih, poleg tega je nočni dodatek za tako delo 120-odstoten, medtem ko bo za novo nočno v triinpolizmenskem delu le 70-odstoten. A. B bo šel sedaj v podpis v združeno delo, je bilo namreč moč zapisati le res nujne in pomembne naloge. Po tem sporazumu naj bi v prihodnji petletki za celotni komunalni program v občini Novo mesto združili 2,556 milijarde dinarjev. S tem naj bi financirali vse že doslej standardne naloge in • Delegati so potrdili tudi cene kolektivnih komunalnih storitev, ki jih Komunala uporablja že od 1. julija. Da v bodoče ne bi bilo več potrjevanja cen z nekajmesečno zamudo, so sprejeli tudi predlog osnov in meril za oblikovanje cen komunalnih storitev, po katerem bo možno sprotno, seveda pa kljub temu temeljito pretehtano draženje komunalnih storitev. Z dosedanjim administrativnim zadrževanjem le-teh je že bilo narejeno precej škode. dejavnosti. Nekaj bo seveda tudi naložb, a, kot rečeno, veliko premalo glede na potrebe. Vodovodni plan predvideva izgradnjo novih zajetij ali cevovodov na Javorovici. Pendirjevki, v južnem delu Novega mesta, v Dolenjskih Toplicah, Gornji Straži, Mirni peči, Šentjerneju, v romskih naseljih. Suhi krajini, Birčni vasi, na Kuzarjevem kalu in na Lazah. Sanirali naj bi tudi vodovodne sisteme v Novem mestu. Karteljevem in Mirni peči, v Gabrju, Žalovičah in Suhi krajini. V planu odvajanja in čiščenja odplak pa so kanalizacijski sistemi Straža—Dolenjske Toplice, Šentjernej. Mirna peč in Žužemberk ter še nekaj primarne kanalizacije v Novem mestu. V okviru plana urejanja pokopališč naj posebej omenimo samo to, da bodo že združenih 18 milijonov din za osrednje novomeško pokopališče že v letu 1986 porabili za razširitev pokopališč v Prečni in Šmihelu, saj s pokopališčem na Marofu zaenkrat ni nič. Z. Lindič—DRAGAŠ »Pri nas ni lenarjenja med šihtom!« Delavci z direktorsko plačo in regresi NOVO MESTO — Medtem ko delavci v tovarnah večinoma nikjer niso zadovoljni z zaslužki, kar osvežujoče deluje pogovor z nekom, ki nima nikakršnih pritož-b in z veseljem hodi na »šiht«. Tak primer je Stane Sebanc, delovodja pri zasebnem obrtniku Milanu Osolniku, ki pod imenom Dekop proizvaja opremo za ladijske kuhinje, restavracije in podobno. »Osem let je, kar sem prišel iz Nemčije, kjer sem bil prav tako osem let. Tudi tam sem bil preddelavec v neki manjši tovarni kmetijske mehanizacije. Nikoli mi ni bilo žal, da sem se vrnil in tu zaposlil, kvečjemu mi je žal, da sem sploh šel v Nemčijo. Tu sem zadovoljen z vsem, sicer ne bi ostal. Naporno je, ker se vsak dan vozim 25 kilometrov daleč z Malkovca pri Mokronogu, ampak vseeno pošteno opravim šiht.» JU * mm*. Stane Sebanc: »Niti minuto mi še ni bilo žal, da sem se vrnil iz Nemčije.« — Ste z zaslužkom zadovoljni? »Vsak ve, da bo dobil plačano, kolikor bo naredil. Pod 70.000 din ne zasluži nobeden, jaz pa še precej več, ker imam odgovornejše delo. Imamo najvišji regres za prehrano in dopuste, kar jih je možno izplačati, odnosi so dobri. Če že kaj pride vmes, kajti tudi med nami so različni ljudje, hitro uredimo. Ne čutim se prav nič prikrajšanega kot samoupravljalec. Naši delavci tudi pridno sodelujejo v krajevnih skupnostih in organizacijah ter društvih na terenu.« — Kaj vas žene k dobremu delu? »Pri nas ni »zabušavanja«, delovni čas je res izkoriščen, imamo malo bolniških, imamo pa tudi zavest, da dobro delamo, s kvaliteto, kakršna povsem zadovoljuje tuje kupce naše opreme. Temu ustrezno pa je plačilo. Pri nas velja geslo: najprej dobro delo, potem dobra plača, ne paobratno!« R. B. Ji Predraga šola Dobre pol kilograma tehta drobno tipkano gradivo, ki je v javnosti krožilo o razvoju in organiziranosti trgovine v novomeški občni. Koliko dela in ur je bilo porabljenega za analizo, koliko sestankov je sledilo, kjer so vse to premlevali, ni nihče štel. Širše zasnovana družbena akcija, ki je imela vso podporo potrošniških svetov, občanov in organizacij, se je jalovo končala. Do zahtevane integracije trgovine ni prišlo, vendar zdaj le po kapljicah curlja v javnost, zakaj. Na nedavni občinski konferenci SZDL je bilo v uvodnem poročilu zelo jasno povedano, da je temu kriva poslovodna miselnost. Ker so bili delavci premalo ali pa morda nepravilno obveščeni o nameri integracije in prednostih, ki jih prinaša, sta dva referenduma propadla. Ko pa so kmalu zatem v eni od trgovskih organizacij delavci izražali nezadovoljstvo zaradi prenizkih osebnih dohodkov in so jim na tako imenovanih izsiljenih sestankih celotno zadevo razložiti še drugi izven kolektiva, so »nezado-volnježi« izjavljali: »Če bi prej vedeli to, kar ste povedali danes, referendum gotovo ne bi bil propadel...« Prvi vlak v trdnejšo Prvi vlak v trdnejšo bodočnost trgovcev, večjo socialno varnost zaposlenih in boljšo oskrbo občanov je tako odpeljal. Iz tega primera, ki je bila ena najdražjih šol samoupravljanja, bi morali potegniti nauk. Predvsem tega: da je referendum resna zadeva, ki tudi ni poceni, in da je izid odvisen od vsebinskih priprav. Konkretna imena tistih, ki so vlak usmerili na napačen tir, kljub vsemu še niso znana. R,IA BAČER Enoten nastop treh krajevnih skupnosti za šolo Bučna vas, Bršljin in Prečna dobro sodelujejo KJE SE TO DOGAJA? »Govorimo o stabilizaciji, pa se nihče ne obregne ob delavce podjetja, kjer med malico igrajo nogomet. Nihče nič ne reče zaposlenim, ki točno ob 14. uri kartico prisotnosti odštempljajo na uri. pol ure poprej pase pripravljajo na odhod domov, ko slačijo delovna oblačila in se preoblačijo.« To je povedat eden od delegatov na konferenci SZDL. vendar ga niso vprašali, kje se to dogaja. Če ga je kdo vprašal, je le povedal: pri Agroservisu! BRŠLJIN — Ker so na nedavnih sestankih s krajani tako v Bršljinu kot v Bučni vasi in Prečni poslušali iste pripombe, so se vodstva vseh treh krajevnih skupnosti dogovorila za skupno sejo. Tako sodelovanje so začeli zlasti zato, da bi se dogovorili za enoten nastop v pripravi planskih dokumentov, predvsem pa gre vsem za dograditev bršljinske šole, za ureditev trgovine, za ureditev prometnega vozlišča razmer v Žabjeku Mišljeno je zlasti odlagališče blata iz ločenske čistilne naprave, ki ogroža vse. O teh zadevah razpravljajo nelev krajevni skupnosti in na sestankih Socialistične zveze, ampak povsod, tudi v tovarnah na tem območju. Ker so doslej vsak zase kritizirali in vodili bitko za spremembo razmer, a uspeha ni, bodo poizkusili z združenimi močmi, sodelovanje med krajevnimi skupnostmi, ki je bilo sicer priporočeno, a ni nikdar prav zaživelo, se je zaradi enotnih življenjskih interesov vseh začelo samo od sebe. R. B Postrgali do zadnjega dinarja Da so lahko sledili rasti OD v gospodarstvu, so v metliški osnovni šoli do konca posegli v sklade — Kljub temu še vedno nizki osebni dohodki__________________ METLIKA — Z denarjem, ki so ga dobili od občinske izobraževalne skupnosti, bi 57 zaposlenih v metliški osnovni šoli letos dobilo za 77 odst. večji povprečni osebni dohodek kot v lanskem letu. Tako bi učitelj s 15 do 20 leti službe dobil 'povprečno 53.829 din na mesec, snažilka s prav toliko službe pa 29.528 din na mesec. Ker pa ocenjujejo, da bo letošnja rast osebnih dohodkov v gospodarstvu občine med 85 in 90 odst. in ker že več let zaostajajo za to rastjo v gospodarstvu, so na svetu šole sklenili, da bodo tudi oni v primerjavi z lanskim letom povečali osebne dohodke za 90 odst. Ker denarja za to nimajo od kod dobiti, gre to povišanje na račun skladov. pust. Prav tako ne bo niti dinarja v stanovanjskem in rezervnem skladu. »Ustavili smo tudi vse nakupe, vključno z učnimi pripomočki, niti 3 »Sklenili smo, da bomo najprej poskrbeli za osebne dohodke, za sklade pa, če bo kaj ostalo,« pravi ravnatelj Ivan Žele. Po tem izračunu pa ne bo ostalo nič, oziroma bo zmanjkalo 4,5 milijona dinarjev. Najprej bo prizadet sklad skupne porabe, kaže pa, da denarja ne bo niti za stanovanjski in rezervni sklad. Tako bo šola prišla tik pred pravo knjigovodsko izgubo, oziroma bo, kot se temu pri nas reče, njeno poslovanje moteno. S tem pa bo za letos povprečna učiteljska plača znašala 58.183 dinarjev, snažilka pa bo dobila povprečno 31.916 dinarjev na mesec. Vendar bodo zaradi tega ostali za prihodnje leto brez sklada skupne porabe, kar pomeni, da štirje delavci šole, ki odhajajo drugo leto v pokoj, ne bodo dobili tako imenovane odpravnine (vsak je tako ob najmanj 150 tisočakov), deset jih ne bo dobilo jubilejnih nagrad, vsi pa bodo ostali brez regresa za letni do- • V šoli potiho računajo, da bodo v prvi polovici januarja, se pravi pred zaključnim računom za leto 1985, dobili nekaj denarja od sproščenih presežkov interesnih skupnosti preteklih let, s čemer bi se finančno stanje šole bistveno spremenilo. Nasploh pa je eden sklepov sveta šole tudi ta, da gre prvi denar, ki bo prišel v sklad skupne porabe, za izplačilo odpravnin in jubilejnih nagrad delavcem šole, če ne prej, pa ob zaključnem računu za leto 1986. starih milijonov nimamo za nakup brisač s popustom,« je zadevo drastičnim primerom ilustriral ravnatelj. N. BARTELJ Novomeška kronika MARKET — Ko so krajani z Drske pri Emoni—Dolenjki skušali doseči, da bi tamkajšnji market zaradi razsi' ritve soseske nekoliko povečali, so Q bili nekako tak uraden odgovor. »Trgovine ne bomo širili, arnPa bomo v sedanji lokal namestili še en blagajno!« To je približno tako, kot bi tisti, kije obljubljal veleblagovnic na Novem trgu, dejal: »Veleblago nice ne bomo zidali, pač pa bomo po kostanje postavili pet blagajn.« KAHLICA — V sicer odlično opremljenem novem otroškem vrtcu Stopičah je zmanjkalo denarja čisto navadno kahlico. Zadeva je pr šla na dan, ko je za kahlico prosi dveletna, iz mestnega vrtca v sj°P' nasilno prešolana deklica. V PodgoTJ tega za vse vrtce značilnega posoaj. kot že rečeno, niso premogli, dekli pa ni znala na stranišče. Vsakdanj nesrečno posledico je bilo videti v n čkah. Tistim v Stopičah pa in m° nekdo povedati, da večja rav otroškega varstva ni nujno v.s niščih. Se posebej, če vemo, daje svet odrasel na kahlicah. VREČKE — Od izdelovalca pl««-čnih vrečk, tistih, v katerih vsak prenašamo kruh in mleko, smo zve ^ li, da jih prodaja trgovini za 8 din. Novem mestu ni trgovine, kjer bl„ ta kos polivinila manj kot 15 din. dober zaslužek, obenem pa trgovci še občutek, kako neznansk pozorni do strank. NOVOLETNI TURNIR ŠD »13. maj« Novo m«1® prireja ob koncu leta tradiciona »Novoletni turnir« v malem gometu, ki bo predvidoma 28-" ' 12. 1985 s pričetkom ob 08. uri športni dvorani »Marof« v Nove mestu. Prve tri ekipe prejmejo pokale v trajno last, zmagovalec tudi pt*j hodni pokal. Nagrajeni bodo tuo najboljši igralec, strelec in vrat > prav tako bodo nagrajene tudi nekatere druge ekipe. , Prijave (pismene in telefonsKui sprejema'organizator do vkUuha. torka 24. 12. 1985 in na dan žreoa nja ekip, ki bo dne 25. 12. 19 . 18. uri v Domu športov na t j’ Zupančičevo sprehajališče 1- ,fl java ki naj vsebuje naziv ekip njegovega vodjo pošljite na n ŠD »13. maj« Novo mesto, vri čeva 18, 68000 Novo mesto. Prijavnina znaša 4000.00 d'a_ jo nakažete na žiro račun 3 678-14307. .. . bite Vse potrebne informacije jn pri Novak Borutu (štev. 21 na Doljak Edvardu (25-741) dan žrebanja. Ena gospa je rekla, da na,a Metropolovem bifeju ob P® , glede na raven postrežbe ne bi s streči v smokingu, ampak * s' odrti ovčji koži. Ko naročiš colo, je fant z metuljčkom ravnost šokiran, če prosiš tuo kozarec. Sprehod po Metljki — «N3 KRIVA JE FOL.KI.ORA enem zadnjih velesestanko va(Ji, novim letom je. kot je sedaj v V 0 beseda samokritično stekla govorjenju, ugotavljanju !n-ra|ce so že pred dobrim mesecem Ptašali na seji zbora krajevnih upnosti, kaj bo z njihovim pred ca?om ukinjenim živinskim sejmom, aj si ga želijo nazaj, kajti sedaj vozijo plv'n° na Bosiljevo onkraj Kolpe, ncakovanega odgovora še vedno ■so dobili, tudi na zadnji seji pred ekaj dnevi so ga zaman pričakovali, sjbolj pa jih boli to, da celo domača, nomaljska kmetijska zadruga odkupuje na Bosiljevu po visoki ceni, doma el* more ponuditi višje cene. SILVESTROVANJE — Čeprav je novega leta še skoraj dva tedna, st -^ase mno£e najbolj zaposluje r°. kje bodo preživeli najdaljšo noč 7iHetU’ ^.a8otovo bodo najbolj polne h a"'.« in vikend hišice, bolj malo pa otk3, dstih, ki bodo imeli dovolj fin a. *ePe> da lahko plačali gos-lih c u,slu8e Y hotelih in drugih loka-dn,v>tar>.l’z'c'ja ie P3^ prizadela tudi tni{?vS Pr 'robne iz Kočevja V SAMOPOSTREŽBAH samnn uP'^.v katerikoli kočevski bomh Stre^n'c‘ bombone, čokoladne bn0 0ne\čokolade, lešnike in podo-u 'n nisi previden, lahko doma luknjo- da. 'ma vrečka ali škatla ,i„o '» da tatiči niso le otroci, am-kniai„ vžasih tudi mamice prelu-Svoje Vrei"kc 'n »obdare« z bomobni vre{. Otroke, nato pa napol prazno Plačal 7-rnej° na polico, češ bo že kdo Va na ‘° seveda zelo »vzgojno« vpli- Po °Aroke-Njg °°lgem času ploska- dava|~T rcd kratkim je v Kočevju pre-Zaslujij-lt^evnik Bojan Štih. Pri tem MajhJ0 razrnislek nekatera dejstva, na, ^ 3 dvoranica je bila nabito pol-cel0 s? morali nekateri poslušalci Zgodil atl’ Kaj takega se že dolgo ni hov (v J13, nobenem sestanku obča-°rganj7, ..^vju) ali sestanku kakšne ■Udj bu ac'ie’ Predavatelj pa je požel talilih aP*avz, kar je na drugih ses-e Prava redkost. 8 rebanjske iveri Dl .kMal U ASFALTNI VINOGRA- Ptedni ,trebanjski občini so res na-nejjj ' Asfaltirali so že vse pomemb-vOdij0esle' da ne govorimo o tistih, ki Li* v vinogradniška območja. Prav ka magistrala je že asfaltirana, Protj r se Pe'jei> P° asfaltni cesti tem jTra.dišču in Dolgi njivi. Toda s ne$( , 31 konec asfaltiranih vinskih ^abrrp veli so graditi vinsko cesto med Interes*1"’, ^taro goro in Gradiščem. ^r°bijent' so menda že zbrali nekaj °sta|0a — okoli 3 milijone dinarjev — Iti im?3 bodo prispevale »strukture«, nia. b|J0 'fteres za tovrstna asfaltira-bon Scza£lnJc b° prišlo še do tega. Pri dpi v trebanjski občini trto se namV\*‘ kar na asfaltu. Čisto lahko ■■e b0 zgodi, da se vinogradnikom ?r> Ve^" 0dd' P° zemlji. koljPAj SE SMEJE ULE — Nič Trtbn adljivk je slišal Lado Ule iz '‘bločh*®3, ko se Je Pr£*l let°m ali kaj Zrpaja ’ ^ bo podobnega motornega Vdelal'L r5nega ima Tone Feder, 'P ob ar sam. Toda Ule je bil trmast i?d P°m°či modelarja Podpadca je 1» lu-5 a! svojega zmaja, ki zdaj čaka tspei *n'. polet. Seveda Ule, ki mu je k^hu met kljub škodoželjnemu nJcj ’ irne .more skriti veselja. Tre-Pspe|0’ n'so verjeli, da mu bo vse to tov0r ’ Pa zdaj z občudovanjem P0«,° njem. dšjon LAVA ŠOL—Trebanjci nekaj Ni. p a sole, zato v občini šol kar mrg-*5o,> univerze na Gradišču, kjer e r°Lnajpbmembnejši kadri, Rug-Pogrn ultetc za pijančke, so zdaj V>a>i še romsko šolo v Hudejah. vSti i;ska ustanova naj bi začela delo-dišfu r.v nekdanjem prodajnem skla-dtavjPIl tovarni IGK. Lokacija je kar ‘elovizijci so dejali, da je skla-t* so uZlr°ma trgovina na Gmajni, ker d k otroci narave, se bodo tam V°diln° počutili, podobno, kot se Jfe 1 dobro počutijo na Gradišču. ■51 lit IZ NlkŠIH OBČIN Denar za zaklonišča ni mrtev V Črnomlju bi se denar za zaklonišča lahko obračal še hitreje, če bi ga bilo več — ________Najprej bodo prišli na vrsto gosteje naseljeni kraji ČRNOMELJ — Denar, zbran za zaklonišča, je tako kot povsod drugje ' tudi v Črnomlju strogo namenski, ni pa, kot je marsikje slišati očitke, mrtev. Doslej so se sredstva sicer počasi obračala, ker jih ni bilo veliko, sedaj pa, ko se hitreje stekajo, bo z njimi moč zgraditi več javnih zakloni-ščnih mest. Kako počasi je kapljal denar za zaklonišča, pove že podatek, da so v občini od leta 1978, ko je bil sprejet ohčinski odlok o zakloniščih, do le- ta 1983, ko se je spremenil, zbrali 2,7 milijona dinarjev. Samo v zadnjih dveh letih pa se je ta vsota več kot podvojila. Od vsote, ki jo je zbral v Bo kritika le zalegla? Črnomaljski sindikalni svet neprestano opozarja na neuresničevanje planov a (očitno) zaman ČRNOMELJ — V črnomaljski občini niso uresničili srednjeročnega plana 1981—1985, posebno pa ne v letošnjem letu. Rezultati sicer niso tako slabi, če upoštevajo le dohodek in osebni dohodek, opozorilo, da vse le ni v redu, pa je že podatek, da je rast industrijske proizvodnje v letošnjih devetih mesecih kar za 11 odst. manjša od lanske v enakem obdobju. Žal pa v delovhih organizacijah ni poglobljenih razprav o vzrokih za takšno stanje. Kot so povedali na nedavni seji črnomaljskega občinskega sindikalnega sveta, se v osnovnih sindikalnih organizacijah prehitro zadovoljijo s podatki, ki jih dobijo, ko razpravljajo o vzrokih slabega poslovanja, namesto da bi zahtevali obrazložitve, zakaj tako. Marsikje »uresničujejo« družbeni plan tako rekoč na pamet, saj vemo, da se pri neure-sničevanju nikomur nič ne zgodi. Zamisliti bi se morali tudi o tem, daje bila celo v zboru združenega dela občinske skupščine razprava o planskih dokumentih skromna, tisti pa, ki so spregovorili, so opozarjali le na to, kako je iz plana izpadla modernizacija te ali one ceste. Toda kje bodo jemali denar za gradnjo, če bodo slabo poslovali? Medtem ko so planski dokumenti sisov družbenih dejavnosti in občine že nekaj časa v obravnavi, pa jih vsisih materialne proizvodnje še vedno pripravljajo, nekatere med njimi v zelo Čudnih razmerah. Ker pa je želja in pripomb veliko, bodo morali upoštevati le najbolj utemeljene. Pri volitvah v prihodnjem letu pa bodo morali še kako upoštevati dosedanje izkušnje, saj bodo po oceni nekaterih te volitve najpomembnejše po letu 1945. Pri evidentiranju v črnomaljski občini sicer niso imeli težav, veliko truda pa bodo morali vložiti, da bodo predvsem mladi delavci in strokovnjaki podpisali kandidature in sprejeli funkcije. Kot je bilo slišati na seji, o kongresnih dokumentih v osnovnih organizacijah ni bilo bistvenih pripomb, verjetno tudi zato, ker so se o njih premalo pogovarjali in pripravili. Čeprav je bila seja kritična in skoraj brez pohval, pa so na koncu le pohvalili dobre občne zbore sindikalnih organizacij, saj so bile razprave — to do sedaj ni bilo v navadi — zelo burne, posebno tam, kjer imajo nižje osebne dohodke kot v delovnih organizacij, kjer si ne krojijo prejemkov toliko na račun lastnega dela kot na račun položaja panoge na trgu. M. BEZEK prvih petih letih, je občinski štab za civilno zaščito odrinil 2,5 milijona dinarjev za gradnjo 50 javnih zaklo-niščnih mest na Cardaku, ki jih je stanovanjska skupnost zgradila v tem naselju poleg obveznih zaklo-nišč v stanovanjskih blokih. Štab pa je pripravljen skleniti s stanovanjsko skupnostjo sporazum tudi za gradnjo javnih zaklonišč v Semiču, ko bodo tam gradili nove stanovanjske bloke. Tako inflacija ne bo tako hitro požirala denarja. Čeprav so v občini določeni kraji, kjer je obvezna gradnja zaklonišč, in sicer glede na ogroženost, torej gostoto naseljenosti, industrijo, kmetijske površine, pa bodo morali v tej belokranjski občini zaradi tega, ker je premalo denarja, najprej graditi tam, kjer so ljudje gosteje naseljeni. V Črnomlju namreč plačujejo za zaklonišča po najmanjši prispevni stopnji, ki je v Sloveniji določena z zakonom, zato je razumljivo, da ne morejo pričakovati, da bodo takoj dobili zaklonišča povsod tam, kjer zanja prispevajo denar. Po novem zakonu morajo graditi zaklonišča tudi v zasebnih hišah, razen če zaradi geoloških, konstrukcijskih ali hidroloških razmer to ni mogoče. Po tem morajo plačati 2 odst. od predračunske cene gradbenih del. Sicer pa — tako zatrjujejo v Črnomlju — je cenejše zgraditi zaklonišče, kot pa iskati vsa potrdila in dokazila in plačati prispevek. Poleg tega so ta zaklonišča večnamenska, kakršna bodo odslej tudi v delovnih organizacijah. Sicer pa so sedaj v Črnomlju v glavnem starejše delovne organizacije, ki zaklonišč nimajo, razen štirih organizacij oz. šol, kjer pa so prostori namenjeni le za zaklon ljudi. B. M. Črnomelj: jutri akademija ob dnevu JLA Še vrsta prireditev ČRNOMELJ — Ob dnevu JLA bo v petek, 20. decembra, ob 19. uri v Kulturnem domu v Črnomlju slavnostna akademija, pol ure pred pričetkom pa bo imela tukajšnja godba na pihala pred domom koncert. Na akademiji bodo sodelovali moški pevski zbor Belt, učenci srednje šole Edvarda Kardelja in vojaki črnomaljske garnizije. Prebrali in nagradili bodo najboljši spis, ki so ga o JLA napisali učenci osnovnih šol, za pomoč pri gospodarskem razvoju občine ga bodo prejeli priznanja, garniziji Črnomelj in Vipava 1266/1, polkovnik Milovan Tisej iz Ljubljane ter polkovnik Milan Gorjanc, komandant garnizije Ajdovščina. Sicer pa pripravljajo črnomaljski vojaki v sodelovanju z občani, predvsem pa z mladimi, ob svojem prazniku vrsto prireditev: od športne, kviz tekmovanja, razstavo »Razvoj oboroženih sil« v telovadnici osnovne šole v Župančičevi ulici, sprejeme v garniziji, obiske v šolah, tovarnah in še marsikaj. JE HRANA DRAŽJA ČRNOMELJ — Črnomaljski občinski sindikalni svet je že pred dvema letoma začel akcijo o prehrani delavcev v Črnomlju. Vsaka delovna organizacija namreč pripravlja posebej hrano za delavce, nihče pa noče dati podatkov, koliko jih to stane, čeprav je znano, da stroški niso majhni. Toda kljub temu niso za to, da bi v Črnomlju zgradili obrat družbene prehrane, kar so dovolj očitno pokazali že s tem, da, čeprav so kar trikrat klicali skupaj nosilce prehrane, ni bilo skoraj nobenega odziva. Novoles: govorice so brez osnove Zaloge v Tovarni akrilnih proizvodov so prodane NOVO MESTO, TREBNJE — V trebanjski občini so se že dalj časa širile govorice, da Novoleso-va Tovarna akrilnih proizvodov slabo posluje. Vzrok za taka ugibanja so polna tovarniška skladišča, kar naj bi kazalo na globoko krizo. Vili Pavlič, podpredsednik kolektivnega poslovodnega organa v DO Novoles in direktor tozda blagovni promet, se je zelo začudil, ko je slišal za take govorice. Resda je konkurenca na trgu veliko hujša, kakor je bila v zlastih investicijskih časih, toda trebanjskemu tozdu se za plasma svojih izdelkov ni treba bati. Tovarna ima namreč že zaključene posle za 250 milijonov dinarjev, tako da ji je delo do konca prvega četrtletja zagotovljeno. Vsa ta proizvodnja pa je tudi pokrita z avansi. Med drugim so dobili tudi izročilo tovarne Utva iz Pančeva za 60 milijonov dinarjev, na mesec pa proizvedejo za tri take naročnike izdelkov. Sicer pa, kako bi ob neuspešnem delu in poslovanju lahko pridelali za 900 milijonov prihodka in od tega kar 90 milijonov dinarjev za akumulacijo! Dejstvo pa je, da nekaj zalog morajo imeti, saj tako velikih naročil ni moč izpolniti v nekaj dneh, prav tako pa bi bilo po mnenju Novolesa narobe, če bi svetlobne 0 Drug Novolesov trebanjski tozd pa bo, kot kaže, kmalu spet začel.s proizvodnjo. Iz IGK so že pospravili opremo za izdelavo keramičnih ploščic in v tovarniške dvorane namestili novo opremo. V Tovarni ploskovnih elementov, kakor se bo poslej imenovala tovarna na Račjem selu, bodo pripravljali plošče za nadaljnjo obdelavo. Tovarna bo bržkone začela delati prihodnje leto, v njej pa bo zaposlenih 50 delavcev. Tovarna bo vključena v Novolesov sistem kooperacijskih enot. kupole ležale po gradbiščih. Res pa je, da so v Novolesu zmanjšali interno uporabo akrilnih plošč. Povpraševanje po izdelkih iz akrila se je iz razumljivih razlogov precej zmanjšalo in so se v Novolesu nekaj časa otepali s precejšnjimi zalogami. Kakor je znano kupcem, so pred meseci zaloge temeljito zmanjšali z razprodajami. Zaloge in obresti žro dohodek Ribnica: za obresti skoraj toliko, kot je bilo akumulacije, in celo več, kot znašajo celoletne potrebe vseh SIS družbenih dejavnosti — Prevelike zaloge RIBNICA — Poročali smo že o uspešnem poslovanju ribniškega gospodarstva v devetih mesecih letos in o mnenju, da bo podobno tudi ob koncu leta. O gospodarjenju so razpravljali minuli teden tudi vsi zbori občinske skupščine Ribnica. Vsi pokazatelji gospodarjenja pa le niso ugodni, predvsem je zaskrbljujoče naraščanje zalog in s tem tudi posojil za obratna sredstva, za katere je seveda potrebno plačevati visoke obresti. zen SIS za zdravstvo in SIS za izobraževanje. J. PRIMC Odpisati ali ne? Tekstilana prosi za oprostitev plačevanja prispevkov KOČEVJE — Poročali smo že, da je strokovnjak Jože Vonta pristal. da pod določenimi pogoji vodi začasni organ družbenega varstva v Tekstilani. Občinska skupščina je tak organ medtem že imenovala. Mi naj tokrat nekoliko osvetlimo le enega izmed teh pogojev Jožeta Vonte, in sicer, da Tekstilna v tem obdobju ne bi plačevala prispevkov za SIS, ki znašajo okoli 28 odstotkov osebnih dohodkov. O tem pogoju je izvršni svet že razpravljal in ugotovil, da za to oprostitev ni pristojen, pač pa lahko o tem odločajo skupščine vseh SIS na predlog izvršnega sveta, ki pa doslej še ni dokončno oblikovan, saj je prej potrebno razčistiti nekatere zadeve. Oprostitev plačevanja teh prispevkov namreč pomeni, da bi se zbralo potem manj denarja za družbene dejavnosti, ki so že zdaj v težkem položaju, zlasti šolstvo in zdravstvo. Težko je verjeti, da bi skupščine SIS pristale na zniževanje že tako skromnih sredstev. Možna je torej le taka rešitev, da bi namesto Tekstilane plačale njeno obveznost ostale organizacije združenega dela, se pravi, da bi se jim ustrezno zvišale prispevne stopnje za SIS. To je pravno možno, saj se v bistvu prispevna stopnja ne bi povečala nad dogovorjeno, le namesto Tekstilane bi plačevali drugi. Po drugi strani pa je taka odločitev lahko potuha za druge, ki poslujejo z izgubo ali na robu rentabilnosti, da bi zaprosili za tovrstno ugodnost. ,/ PRIMC UGODEN IZVOZ RIBNICA — V devetih mesecih letos je ribniško gospodarstvo doseglo zelo ugodne izvozne rezultate. Načrtovani izvoz so dosegli in presegli vsi delovni kolektivi razen Inlesa in Sukna. Podatki pa so nekoliko različni, odvisno pač od virov, ki sojih posredovali. Tako delovne organizacije prikazujejo večji izvoz kot banka. Najbolj zanesljiv podatek pa so gotovo prilivi na devizne račune pri banki in ti so v devetih mesecih letos za 39 odst. večji kot v istem obdobju lani. Konec septembra je imelo ribniško gospodarstvo za preko 6 milijard dinarjev zalog, kar je eninpolk-rat več kot septembra lani. Zaloge so znašale 20 odstotkov celoletne realizacije ribniškega gospodarstva. Tako velike zaloge težko prenese katerokoli gospodarstvo in tudi v Jugoslaviji je to povprečje za 2 odstotka nižje. Pričakovati pa je, da se bodo zaloge do konca leta še povečale v Inlesu in ITPP, in sicer zaradi sezonskega značaja njune proizvodnje. Razmeroma ugodno je, da je med zalogami najmanj zalog gotovih proizvodov (22 odst.), zalog nedokončanih proizvodov pa je za 27 odstotkov. Ponekod izdelkov ne morejo dokončati, ker nimajo mor- VISOKI PRIZNANJI RIBNICA — Ob letošnjem dnevu JLA bodo na sobotni svečanosti v domu JLA v Ribnici podelili priznanja zaslužnim rezervnim vojaškim starešinam. Predsednik KO ZRVŠ Ribnica Alojz Žagar bo prejel znak in plaketo ZRVS Slovenije, predsednik občinske organizacije ZRVS Ribnica Andrej Klemenc pa zlato značko ZRVS Jugoslavije. M. G-č NEDELAVNIM VZGOJNE UKREPE RIBNICA — Občinsko vodstvo Zveze rezervnih vojaških starešin (predsednik je Andrej Klemenc) se zelo prizadeva za uspešno delo te organizacije in pri tem dosega zavidljive uspehe. Ugotavljajo pa tudi, da imajo težave zaradi nedelavnosti nekaterih posameznih članov. Prav zato se je na predlog kadrovske komisije sestalo častno razsodišče, ki je nekaterim nedelavnim članom izreklo vzgojne ukrepe, kot ustni ali javni opomin. Je bilo pa tudi predlagano, naj bi nekatere nepoboljšljive člane izključili iz organizacije ZRVS. Tudi o teh zadevah bodo razpravljali na bližnjih sestankih krajevnih organizacij ZRVS. M. G-č da le enega ali dveh polproizvodov. Temu je včasih res krivo pomanjkanje na trgu, v večini primerov pa gre gotovo za slabost nabavnih služb. Zaradi tega ponekod že uvajajo računalniško izračunavanje najnrimernejših zalog. Posledice tako velikih zalog so hude, saj je ribniško gospodarstvo plačalo v devetih mesecih letos za obresti za posojila kar 1,2 milijarde dinarjev, se pravi skoraj toliko, kolikor je znašala v istem obdobju njegova akumulacija (1,4 milijarde). Zanimiv je tudi podatek, da bi samo 10-odstotni prihranek pri obrestih znašal občutno več, kot znašajo izdatki za vse SIS družbenih dejavnosti (vključno z invalidsko-pokojninskim zavarovanjem), ra- Osrednja proslava v soboto Vrsta prireditev ob dnevu JLA in 10-letnici doma RIBNICA — V domu JLA v Ribnici se bodo ta teden nadaljevale in zaključile prireditve ob 10-letnici doma JLA in dnevu JLA. Tako bosta danes, 19. decembra, na sporedu dve predstavi domačega filma, jutri, 20. decembra, pase bodo ob 19. uri uri predstavile domače amaterske skupine, in sicer nonet »Vitra, moški pevski zbor, tamburaši iz Sodražice, folklora iz Dolenje vasi in drugi. Glavne svečanosti bodo 21. decembra, ko bo dopoldne svečanost v kasarni, zvečer ob 19. uri pa v domu JLA osrednja proslava dneva Jugoslovanske ljudske armade, na kateri bo izvajal program vojaški orkester iz Ljubljanes solisti. Po proslavi bo tovariški večer. Na sam praznik 22. decembra bo dopoldne ob 9. uri film Partizanska eskadrila, in sicer za vojake in mladino. Ob tej priložnosti bo izšla, kot nam je povedal upravnik doma JLA Nikola Radič, posebna brošura o desetletni dejavnosti ribniškega doma JLA. Napisal jo bo znani domači kulturni delavec France Grivec. Obračun desetletnega dela doma JLA je zelo obsežen in bogat. Naporna in dolga pot do uspeha V trebanjski občini deluje mobilna služba za pomoč ljudem z motnjami v razvoju _________— Jerica Medved: delavnice bi nujno potrebovali MIRNA — »Moje terensko delo z duševno in telesno prizadetimi otroki je pač izhod v sili. Delavnic pod posebnimi pogoji v trebanjski občini še nimamo, v klubu pa tudi ne moremo vsega opraviti. Pa nič ne de, rada opravljam svoje delo, čeprav je težko doseči uspeh,« pripoveduje Jerica Medved, specialna pedagoginja na osnovni šoli Zapadnodolenjski odred na Mirni. »Mobilna služba za obravnavo motenih predšolskih otrok, ki jo imamo v naši osnovni šoli vključuje tudi šolo s prilagojenim programom — deluje na območju vse trebanjske občine. Trenutno obiskujem 9 takih otrok. To delo, ki ga opravljam tri dni v tednu, je izredno težko. Kakor sem že dejala, uspeh dosežem zelo težko. Lahko pa rečem, da imajo za mobilno službo izreden posluh na šoli, v vrtcih in drugod. Dejstvo je namreč, za gre za otroke, ki ne bodo nikoli obiskovali ne vrtca ne male šole. Z obiski na domu pa jim privzgojimo osnovne socialne navade. Poleg odpravljanja motenj motorike in senzorike pa ugotovim, katere strokovnjake še potrebujejo otroci. S starši dobro sodelujem. Upoštevajo moje napotke in jih tudi dosledno izvajajo. Naj ob tem opozorim, daje izredno pomembno zgodnje odkrivanje otrok z motnjami. V zadnjem času zd- Jerica Medved ravstvena služba redno pregleduje tri leta stare otroke, tako da bo odkrivanje lažje. Posrečilo se mi je, da sem vzgojno zanemarjenega otroka z motnjami v motoriki lahko celo pripravila za redno šolanje,« je dejala Medvedova. Ostala dva delovna dneva pa Medvedova dela v Društvu za pomoč duševno prizadetih. Društvo, ki deluje v Trebnjem, obiskujejo gojenci od 18. do 37. leta starosti. V društvu so varovanci zaposleni z izdelovanjem prtičkov, makramejev in drugih izdelkov. Pomembno pa je, da so zaposleni pod nadzorstvom strokovnjakov, saj bi se sicer kaj kmalu zgodilo, da bi nazadovali in bi jih spet zagrnila tema duševne zaostalosti. Društvo je priredilo doslej že več prodajnih razstav teh izdelkov, denar pa potem porabijo za nakup materiala. Kot rečeno, pa je društvo samo izhod v sili. V trebanjski občini si že nekaj časa prizadevajo, da bi imeli delavnico pod posebnimi pogoji, a je zanjo vedno zmanjkalo denarja. J. S. IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN G RAZBREMENILNI KANAL SKOZI BREŽICE — Prva faza bo končana te dni in promet po Cesti 21. maja bo najbrž kmalu spet odprt. Komunalno obrtno podjetje je kopalo 4 metre globoko pod cesto, da bi razbremenilni kanal preprečil poplave v kleteh tega mestnega predela. Delo bo veljalo okoli 10 milijonov dinarjev. Druge faze se bodo lotili šele potem, ko se bo zanjo spet nabralo dovolj sredstev. (Foto: J. T.) Za šolnike po kapljicah Ni normalno, da morajo nekateri prosjačiti BREŽICE — O šolstvu vedno slišimo, da je dejavnost posebnega pomena, ne ve pa se, kako si to predstavljajo tisti, ki mu odmerjajo denar. Šolnikom v revnejših občinahnegre v račun, kako to, da morajo kar naprej prosjačiti za sredstva in dokazovati pomembnost in upravičenost dela, ki ga opravljajo. Vedno znova se namreč pojavljajo enake zahteve ob različnih materialnih možnostih, ki prav nične spodbujajo mladih, predvsem pa ne najboljših, da bi se kdaj odločili za prosveto. V sindikatu vzgoje in izobraževanja v Brežicah sicer priznavajo, da so se osebni prejemki zadnje čase izboljšali, toda razlike med posameznimi občinami se medtem niso izravnale. Z zdravljenjem po kapljicah se šolniki ne strinjajo, ampak zahtevajo dolgoročnejše rešitve. Saj je res treba, da vsako leto zapravljajo svoj čas za prošnje in zahteve po izenačitvi osebnih dohodkov s prosvetnimi delavci v drugih občinah, namesto da bi jim to zagotovili brez peticij. Učitelji bi biti veliko bolj zadovoljni in bi se lahko več posvečali delu z mladino. Obljubam ne verjamejo, dvomijo tudi o novem sporazumu o delitvi osebnih dohodkov, ker imajo slabe izkušnje z dosedanjim. Ob njem so se Napake kazijo Slabi prevodi in nekatere nemarnosti SEVNICA —Dobronameren bralec bo izdajateljem novega sevniškega turističnega prospekta ob obilici lepih slik verjetno odpustiI nekatere napake in celo nemarnosti, predvsem v prevodih v še troje jezikov. Nekako bi gostu uspelo izluščiti, kaj so izdajatelji hoteli, če bi zna! vse štiri v prospektu uporabljene jezike. Težko je odpustiti prevajalcu v nemščino, ki našo slavno NOB in spomenik padlim »brezbarvno« označuje s padlimi v »IVeltkriegu«. Nadalje so (sicer pogosto pozabljenega akademskega kiparja in medaljarje Vladimirja Stovi-'čka prekrstili kar v modelarja. Niso se posvetovali z restavratorjem in odkrivalcem fresk v stolpu sevniškega gradu, akad. slikarjem Viktorjem Povšetom, ki bi jim zanesljivo svetova! boljši izrez. Pustimo več nemarnosti v agnleškem prevodu, kjer je največja cvetka težava prevajalca s kužnim znamenjem, ki nepoučenega bralca pušča v hudih dvomih. Turisti iz Velike Britanije se bodo vabilu za kraj, »kjer se kuga stalno pojavlja« zanesljivo na daleč izognili. Tolaži to, da od naklade 50.000 izvodov niso natisnjeni prav vsi. Tisk je sicer lepo opravila tiskarna Slovenije, napake, vsaj tako je bilo povedano na predstavitvi, gredo na rovaš posavskega rojaka Jožeta Žabkarja. A. ŽELEZNIK vse razprave osredotočile na denar in za nameček skalile odnose v delovnih kolektivih. J. TEPPEY ŠIVAJO IGRAČE ZA OBDARITEV OTROK KRŠKO — Aktivistke DPM Krško levi breg že četrto leto šivajo tople igrače za novoletno obdaritev otrok. Po mestih rajonskih in vaških enotah bodo tudi letos sešile okoli 180 mehkih igrač, kijih imajo otroci posebno radi. Koordincijski odbor za novoletno praznovanje pri občinski Zvezi prijateljev mladine pa je ugotovil, da prispevek 150 din na zaposlenega ne bo več zadoščal za enotno obdaritev vseh otrok. Sklenili so, da sporazum za praznovanje novoletne jelke spremenijo v toliko, da bo poslej prispevek 200 din na zaposlenega. Dedek Mraz pač ne sme hoditi okoli malčkov praznih rok, zato upajo na razumevanje. /1 ČETRTKOV INTERVJU Samo ne stran od ljudi! Izkušnje predsednika OK SZDL Stanka Cerjaka BREŽICE — Ko smo ob izteku mandata vprašali dosedanjega predsednika občinske konference SZDL Stanka Cerjaka, kaj je značilno za delo organizacije v tem času, je odgovoril: »To, daje posegala v probleme ljudi, kar dokazuje njihov živi in polemični odziv.« V čem so si mnenja najbolj nasprotovala? »V razpravi o šolskih okoliših. Še vedno namreč mislimo, da bi bilo prešolanje otrok iz prepolnih zgradb v napol prazne šole, ki so jih občani gradili s samoprispevkom, gospodarnejše kot na primer vpeljava druge izmene ali gradnja nove šole v Brežicah. O tem se bodo mnenja še kresala in morda pri prizadetih drugače zanihala tehtnico, ko se bodo ob izenačevanju razmer znebili občutka, da je vaška šola vredna manj od mestne. Za odločitev bodo najprej na vrsti v Krški vasi in Skopicah, od koder naj bi se učenci vozili v Cerklje namesto v Brežice.« In kje bi še radi speljali kolesnice v drugo smer? »Pri zdravstvu, kadar gre za republiško solidarnost. Premalo jo čutimo, čeprav naši občani dajejo za zdravstvo veliko več kot drugod po Sloveniji, dobijo pa precej manj. Toda občinskega zdravstva in šolstva ne moremo imeti, te stvari morajo biti enotne. Kot kmetijska občina ne ujamemo koraka z razvitejšimi, zato zahtevamo več poguma pri načrtovanju doma. pa tudi več republiških ukrepov, ki bodo spodbujali hitrejši razvoj kmetijstva in turizma, da bomo na svojih plečih laže prenesli bremena šolstva in zdravstva.« Zadnje čase se SZDL precej ukvarja z izboljšanjem obveščanja v občini. Kakšne spremembe stesi zamislili in kaj vas je spodbudilo zanje? »Spoznanje, da od začetkov delegatskega sistema (1974) nismo nič napredovali, čeprav je od informiranosti odvisna učinkovitost delegatskega odločanja. Do zdaj smo občane zares temeljito obveščali samo ob referendumih za samoprispevek. Takrat so stopile skupaj vse družbene organizacije, sicer pa nikoli nismo poskrbeli, da bi celovite, pravočasne in jedrnate informacije razposlali od hiše do hiše.« Ali v krajevnih skupnostih zaznavate še kake druge ovire za nemoteno reševanje zadev, ki so za ljudi življenjskega pomena? »Seveda jih in ena od teh je zagotovo pomanjkljivo financiranje delegatskega sistema. Nad krajane se zgrinja vedno več dolžnosti, čimbolj se krepijo službe v občini. Gre za to, da doslej razen redkih izjem ni bilo denarja za plačilo administrativno-tehnič-nih opravil za krajevno samoupravo. Ta sredstva bi morali zagotoviti vsem KS, tistim na Gorjancih in bogatejšim na ravnini. V občini smo zahtevali študijo o razvitosti KS z namenom, da bi se poslej enakomerneje razvijale s solidarnostjo. S posluhom moramo reševati tudi ponujeno možnost za prenos matične službe v Brežice. Zaradi tega smo predlagali, naj ljudje v vaseh sami ocenijo, kaj jim pomeni matična služba na krajevnem uradu. Razprave še tečejo in občani se tudi tokrat živahno odzivajo z različnimi mnenji.« J. TEPPEY Konec dober, vse dobro Komunalni dinarvozačev končno v domačo občino BREŽICE — Veliko vode je preteklo, preden so se v Posavju zedinili. kam naj se steka prispevek, ki ga delavci vozači namenjajo za komunalno dejavnost. Očitki so leteli na vse strani, končevalo pa se je vselej tako, da so občine ostajale vsaka na svojem bregu. Gre za odliv precejšnjih sredstev, ki jih je doslej prejemala komunalna skupnost na sedežu delovne organizacije, se pravi krška. V to občino se vsak dan vozi največ delavcev iz Krškega in Sevnice, a v obratni smeri precej manj. Končno je zmagal razum in vsi skupaj so spoznali, da s tem prispevkom nihče nikomur nič ne jemlje, ampak bo z njim delavec dobil !e to, kar mu pripada in za kar je bi! v svoji krajevni skupnosti desetletjem več prikrajšan. V domicilni občini bi ta denar že zdavnaj lahko porabili za ceste, za vodovode in druge komunalne naprave. Posavske samoupravne komunalne skupnosti ta čas že podpisujejo sporazum, po katerem bodo med seboj prelivale sredstva, ki jih zbirajo za financiranje krajevnih skupnosti. Osnova za izračun so statistični podatki o vozačih iz 1981. Ko bodo na voljo novi, bodo sporazum dopolnile. V brežiško samoupravno skupnost se bo letos za 745 delavcev nateklo nekaj nad tri milijone dinarjev akontacije in v sevniško 876 tisočakov za 214 vozačev. Sporazum bo po podpisu komunalnih SIS prišel še pred občinske skupščine. Konec dober, vse dobro, pravijo tisti, ki so se borili za komunalni dinar. Očitki so pozabljeni in občine imajo spet razlog manj za morebitne nesporazume. J. TEPPEY Razumevanje delavcev za šolnike Odpisana oprema izgublja tekmo Zahtevni razvojni dokumenti občine Krško — 157 novih zaposlitev izobraževalni skupnosti zmanjkalo za plače, denar priskrbel posvet KRŠKO — Pospešeno tehnološko posodabljanje, intenzivnejša usmeritev v izvoz ter rast produktivnega zaposlovanja in ustvarjanje boljših pogojev dela; te cilje družbenega razvoja občine Krško je njen izvršni svet še posebej poudaril ob obravnavi in sprejemanju razvojnih dokumentov občine. V dolgoročnem družbenem planu občine do leta 1995 oz. do leta 2.000 so se dogovorili za okvirno vsebino, ki je konkretneje opredeljena v srednjeročnem planu do leta 1990. Prav tehnološka zastarelost ne omogoča bistvenega povečanja pro- radnje, ne pozabljajo niti tekstilne industrije. »Pogoj uspešnega prestrukturiranja in tehnološke posodobitve je vključevanje znanosti in znanja v proizvodnjo. Imamo neugodno kadrovsko sestavo zaposlenih glede na pridobljeno šolsko izobrazbo, saj smo po pokazateljih kapitalne razvitosti občine daleč na prvem mestu v Sloveniji, toda po strukturi zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo precej pod slovenskim povprečjem. Še bolj zaskrbljujoč je podatek, da smo po deležu študen- tov v ustrezni starostni populaciji v občini tudi pod slovenskim povpre- • Organizacije združenega dela načrtujejo za prihodnje srednjeročno obdobje 1,3-odstotno stopnjo rasti števila zaposlenih, kar pomeni, da bi se v krški občini v naslednjih petih letih vsako leto našlo povprečno 157 novih delovnih mest. Gospodarstvo ocenjuje, da bo družbeni proizvod v občini rasel po 3,8-odstotni povprečni stopnji letno, nosilni panogi pa sta industrija (papirna, energetika, strojegradnja) in kmetijstvo. čjem,« pravi predsednik občinskega izvršnega sveta Igor Dobrovnik. P. PERC SEVNICA — V začetku decembra se je občinska izobraževalna skupnost znašla v zagati: blagajna je bila prazna in tudi tisto, kar naj bi vanjo prišlo, bi bilo premalo, celo le za plače učiteljev. Sklicali so posvet direktorjev.kjer so se pomenili za več denarja, temu primerne stopnje za dva meseca pred koncem leta pa so sprejeli na seji skupščine v ponedeljek. Zaostajanje prejemkov šolnikov je že tako očitno, da posebnih razprav sploh ni bilo treba. Združeno delo je že poprej podprlo program nabave računalnikov za osnovne šole, to so sedaj vnesli tudi v valorizacijo. Pri usklajevanju v izvršnem svetu so od prvotnih 55,8 milijona dinarjev pristali na 40,3 milijona dinarjev. Stopnja bo tako do kraja leta znašala 7,33 za izobraževanje, v času začasnega financiranja v začetku prihodnjega leta pa naj šolniki ne računajo kaj več kot na stopnjo 5,40. Štednja bo morala biti huda. V turizmu se je le premaknilo Bogat turistični prospekt: od naravnih lepot do domačih gostiln in industrijskih prodajaln — Pohvala predsednika slovenske turistične zveze Igor Dobrovnik: »Marsikje naložbena snovanja zadovoljujejo zahteve za pridobitev tujega kapitala, zavoljo premajhne zavzetosti in ob pomanjkanju lastne akumulacije pa naložbe ne uresničimo...« izvodnje, z 69-odstotno odpisano opremo pa seveda ni moč konkurenčno, s kakovostjo, ceno in roki, posegati v menarodno delitev dela. Velike možnosti za proizvodnjo izdelkov višje stopnje predelave ob tehnološki posodobitvi proizvodnje vidijo Krčani zlasti v papirni industriji, kovinskopredelovalna industrija naj bi se bolj lotila strojeg- KRVODAJALCI SO SE SPET IZKAZALI KRŠKO — Decembrska krvodajalska akcija v krški občini je bila še uspešnejša kot* lani. Vpisali so 686 krvodajalcev, kri pa jih je darovalo 649. Pri občinskem odboru Rdečega križa so nam postregli s podatki, za koliko so v nekaterih okoljih presegli načrtovano število krvodajalcev. SEVNICA — Slabo leto dni je minilo od pobude novega vodstva turističnega društva za izdajo turističnega prospekta mesta, kar so na predlog komiteja za družbeni razvoj in gospodarstvo razširili na vso občino. Predstavitev tega prospekta je bila minuli teden. Kljub slabemu vremenu so priredili krajši izlet po poti tega prospekta. Začel se je v hotelu Ajdovec (ABC Pomurka), ki tudi sicer nudi turistom tak zanimiv izlet po nad 600 let starem kraju s predlogi za piknik bodisi v znanem Tončkovem domu na Lisci ali v eni od zasebnih gostiln pri Martinu Dolinšku na Vrhu, Olgi Čolnar v Boštanju ali Malusovi zidanici na Malkovcu. Običajno so v to spozna-valno pot vključeni obiski industrijskih prodajaln. Tokrat je svoja vrata odprla Lisca. Običajno se pred njenim butikom ustavljajo polni avtobusi izletnikov. Težje je najti podobno prodajalno Jutranjke. Kopitarne ali Stillesa. Kdor pač pozna te tovarne, seveda ne zgreši poti do teh izdelkov. S tem smo našteli tudi del tistih, ki so založili denar za izdajo tega prospekta. Kakšno pozornost so posvečali turizmu stari Sevničani, priča odlok nekdanje občinske uprave, ki je svoje čase prepovedoval mlačev med opoldanskim počitkom. Okolico, posebej velja omeniti Boštanj, so obiskovali celo umetniki, ki so tod našli ustvarjalno okolje. Tak dobrodošel gost je bil večkrat akademski slikar Franjo Stiplovšek. V krog sedanjih obiskov je vključena tudi stalna razstava plaket mojstra Vladimirja Štovička, boš-tanjskega rojaka, v prostorih krajevne skupnosti. • Predsednik turistične zveze Slovenije Leopold Krese je pohvalil Sev-ničane, ker so pri izdaji turističnega prospekta združili vse od krajevne skupnosti, turističnega društva in ostalega združenega dela. Marija Jazbec, predsednica komiteja za družbeni razvoj: »Usklajeni ponudbi naj sledijo ostali napori za res lep in urejen kraj.« Pred časom so v sevniški občini pripravili posebno turistično enači-co karte občine. Inž. Roman Novšak je na sedanjem sprejemu dejal, da je v pripravi izdaja zemljie-vida mesta, planinci pripravljajo izdajo opisa poti od Kumrovca v zasavske gore, občinska trimska pot je že sedaj dobro opisana v vodniku po zasavskih gorah. Skratka: premika se! A. Ž. Novo v Brežic ENAKO NI VEDNO ENAKO •*-Novoletni živžav v Brežicah b° skromen, ker si razkošja ne morejo privoščiti. Reven se z bogatinom n more meriti, saj ni mogoče, da bi si tudi brežiški prijatelji mladine omisli na primer prireditev za 1 m«'j°. dinarjev, kakršno imajo Novomesčan na Glavnem trgu. PITJE JE FOLKLORA — Kafe, da imajo medicinske sestre in socia delavke boljše oči kot v delovnih org nizacijah. One namreč spoznajo a holike veliko prej, preden jih opa J na delovnem mestu, kjer tudi sicer r_ najo z njimi vedno v rokavicah-do 40. leta nemoteno pijejo, saj Jih PrLi navadno ne registrirajo. Vendar tu samoupravnih aktih sramežljivo m čijo o tem, kdo poravnava Štrosise. ga alkoholiziran delavec kaj p°* ali se poškoduje celo sam. ODLOČNOST NA PRAVEM MESTU — Vsak delegat SIS za komu nalno in cestno dejavnost bi pristavil svoj piskerček k sporazu • ki ga bodo delovni kolektivi m podpisali s Cestnim podjetjem in za naslednjih pet let. Toda podaj vanje seznamov gradenj, vzdrževa in obnovitvenih posegov na cesta komunalijah je brez finančnega J prazen up. Kako resno mislijo, bo videlo šele v delovnih organi jah, če bodo z enako odločnost)« zahtevali dvoodstotni prispeva bruto osebnega dohodka nan* . ■ enega odstotka, kolikor so kole doslej prispevali za ceste, vodovou . kanalizacijo in še kaj. innrac: RORODNtSNICL Od 6. do 14. decembra so V brežiški porodnišnici rodile: Ljudmila H Osredka — Sonjo, Marjanca!Bu iz Brežic — Miha, Branka Trb I.ugarskega brega — M^nno, Cvetko iz Dobove — Mojco. R .|,a Vidrih iz Leskovca — Kajo, M Kolar iz Dolenje vasi J Borjana Glušič iz Krške vasi ^ Pamela Astrit, Štefica Nor Gradne - Ano, Marija Smukov* Poštene vasi — Tanjo, Mesna iz Otruševca — Petro, Frančiškr.mc ri nc iz Krškega - Marka. Zofija Gan iz PeČja — dečka. Čestitamo. Krške novice VEČERI S PLESOM - KrškaP^ ružnica mariborskega Stude servisa seje v Posavju zlasti v Kr» izjemno dobro uveljavila. Serv)s ! nuja zdaj razrednim skupnostim mladinskim organizacijam pripravi kulturnih večerov s ples . Gostitelji se izkažejo v predahih m . zabavo in plesom z raznimi to ( glavna pa bi lahko bila: »Trno J f do prostofa za kulturni P'MOŠKI PEVCI - Mešani pe^ zbor Viktor Parma ima Y?avaje v Ijek in sredo od 18. do 20. (ur0eg3 pevski sobi Delavskega K . lfne\\ doma Edvarda Kardelja. N wjs|cali nič proti, če bi jih v tem čas j^eirt ljubitelji zborovskega PfV/f' |asoV. bi bili veseli novih moških g orga-ALKOHOL — M hndnje let« nizacija snuje za januar prin^ 1986!) (napišimo raje letnico ''jkoj,oliZ' problemsko konferenco o ..j jja mu, tabletomaniji in nar^°. grške«! srednjih šolah v Brežicah 1 mladi ter v Celulozi in Labodu ^ jim izvedli anketo o teh P°iaVvn0nimna pravijo tudi družbeno zlo- , oSt, da anketa bo za analitike P ,kdanjO: spoznajo tudi kakšno ne : . ke Tud' čeprav kratkotrajno pol izs ^ |e te naj bi preprečevali, ne P ’ za evidentirali. Stiske namre: . breZ tako početje je vsaka kom moči... Sevniški paberlri SPET DVOJE PR|REDl!jkoVdv«' Danes ob 17. uri vabijo v gasi 113' rano učenci glasbene šole. NI nekda' stop bodo popestrili še pGorišek l. nji učenec te šole Bojan ^bav«1 Ljubljane, sicer loški r«JaK' 5o|e 'n ansambel hrastniške glasbe .. sj|bO še kaj. Pred dnevom oborožen ^ tudi proslava v gasilskem o7t>e>r bodo nastopili mešani Pe osnov* Jutranjke, učenci sevnišk šole in Oder mladih. nosl'k' TRGOVCI, KI ZNAJO " rnej« rat se jezimo, ker trgovci . izložbe, na vrata pa navesij. .. paj' Inventura — takrat, ko Jih sam«! bolj potrebujejo. Pri CenK . stV»r' postrežnici 12 v Sevnici. s ,jna siccr opravili v nedeljo, ko je trg '‘'tolažba izdajatelj^ tu. Napake v tisku novega sev hu^e-rističnega prospekta niso kateris° če jih primerjamo z zagato. povi«1 se znašli v Narodni bunk! ^ ^amJc bankovcem za 5.000dinar)• srurti na nekaterih namesto lem men), 1980 natisnjena 1930. Guve^ t|-da jih zaradi varčevanja ka2eje' skanje bankovcev stane 0brabijd' mati iz prometa, dokler se n ugota' numizmatiki pa ob tem poseP1^ vljajo, da ta bankovec nim y 0btočene preprosto zato, ker Jih J ku preveč. kultura in izobra- ževanje 2e nad sto inženirjev NOVO MESTO — Eno od priznanj, ki jih je ob svojem jubileju oziroma na prireditvi ob 65-letnici začetka študija in 40-letnici popolnega študija strojništva v Sloveniji minuli teden podelila Fakulteta za strojništvo v Ljubljani, je dobil tudi inž. Božo Kočevar, direktor razvojnega inštituta IMV v Novem mestu. S tem javnim priznanjem se mu je fakulteta, podobno kot tudi drugim dobitnikom zahvalila za trud, ki ga je vložil v razvoj višješolskega Študija na Dolenjskem in še posebej študija strojništva v Novem mestu. Dislocirano enoto Fakultete za strojništvo so v Novem mestu ustanovili pred desetimi leti, in s>cer na pobudo zainteresiranih gospodarskih organizacij iz obeh sosednjih regij, dolenjske in posavske. Analiza je nimreč pokazala, da potrebuje združeno delo na tem območju letno 60 do ?0 strojnih inženirjev in 30 do 40 diplomiranih inženirjev strojništva ter da bi z organizacijo študija ob delu lahko znatno ublažili primanjkljaj strokovnjakov. Študente so vpisovali vsako drugo leto, tako daje prva generacija še pred letom 1980 prišla do diplom. V šolskem letu 1981/82 so v Novem mestu ustanovili tudi redni oddelek Fakultete za strojništvo. Da je bilo to potrebno, je Pokazal vpis: prvo leto 29, drugo 42, tretje 41 študentov itd. V nasprotju s študijem ob delu vpisujejo na tem oddelku novince vsako leto. V novomeški enoti je do zdaj diplomiralo okoli 100 kandidatov, kar pomeni, da seje Ustanovitev dislocirane fakultete enote izplačala. Ob tem je heba še enkrat poudariti, da je m°č v Novem mestu doseči le s*opnjo strojnega inženirja, ne Pa tudi diplomiranega inženirja. Popoln študij strojništva je za zdaj le na sedežu fakultete in nekaj »dveletnih strojnikov« se je tudi že odločilo za nadaljevanje študija v Ljubljani. »Čeprav Novo mesto nima namere in ne možnosti, da bi se razvilo v fakultetno središče, pa bo kmalu moč tudi tu priti do visokošolske diplome. Študij iz dela in ob delu na visokošolski stopnji naj bi se začel predvidoma že v prihodnjem šolskem letu. Tako kandidatom, ki se bodo odločili za drugo stopnjo strojništva, ne bo treba kar naprej v Ljubljano, kot so morali do zdaj,« pojasnjuje Božo Kočevar, ki opravlja za novomeško enoto Inž. Božo Kočevar, višji predavatelj za mehaniko ljubljanske strojne fakultete pomembne naloge. Je usklajevalec in povezovalec študija strojništva v Novem mestu, vez med fakulteto in novomeško enoto, ki jo vodi izredni profesor mag. Franc Cvetaš, in nepogrešljiv organizator. Seveda pa je njegovo mesto tudi v predavalnici srednje šole za tehniške in zdravstveno usmeritev, kjer izvajajo študij strojništva. Z nazivom višjega predavatelja, ki si ga je pridobil s habilitacijo, predava mehaniko. I. Z. Dnevnik Slavke Kersnik in drugo V okviru založniške dejavnosti Dolenjskega muzeja bo leta 1986 med drugim izšlo šest knjig o NOB na Dolenjskem — Tudi življenjepis narodnega heroja Slaka NOVO MESTO — Na skupni torkovi seji sveta oddelka NOB Dolenjskega muzeja in njegove komisije za programiranje raziskovalnega dela ter izdajanje virov in gradiv je beseda tekla tudi o tem, kaj naj bi prihodnje leto izšlo v knjižni zbirki Prispevki za zgodovino delavskega gibanja in NOB na Dolenjskem in v Beli krajini. Predlagajo, naj bi zbirko, zastavljeno v okviru založniške dejavnosti Dolenjskega muzeja, obogatilo šest del, za katera so rokopisi in ilustrativno gradivo že pripravljeni, so pa izpod peres v glavnem dolenjskih avtorjev. Najprej naj bi zagledala luč sveta bogato ilustrirana brošura »Partizanske delavnice na Dolenjskem«, ki jo je napisal Franc Podnar. Tej naj bi sledila knjižica Slavka Dokla z naslovom Zastava nad reko Krko je prižgala ogenj upora v Suhi krajini. V približno enakem obsegu bo tudi Novomeška partizanska* četa izpod peresa Terezije Traven in naj LAMUTOVI AVTOPORTRETI NA OGLED V MARIBORU MARIBOR — V Umetnostni galeriji v Mariboru je že več tednov na ogled razstava avtoportretov Vladimira Lamuta. Gre za razstavo, ki je bila prej odprta v Kočevju in Ribnici, pripravili pa so jo v Kostanjevici in z njo počastili 70-letnico Lamutovega rojstva. JAKAC RAZSTAVLJA NA GORENJSKEM KRANJ Novomeški rojak akademski slikar Božidar Jakac razstavlja svoja dela v Prešernovi hiši v Kranju. To je ena od mnogih razstav, ki jih je umetnik pripravil v raznih krajih v tem letu. Likovniki niso več »brezdomci« J|*a Prvem sestanku v novih, stalnih prostorih v sindikalnem domu so člani novomeške likovne skupine »Vladimir Lamut« ugodno ocenili nedavno likovno ___________šolo — Tudi za nadaljevalno šolo je veliko zanimanja__________ *?VO MESTO — Novomeški slikarji, člani likovne skupine »Vladi-stal mut<<’ n'so ve<- “brezdomci«. Naposled se jim je posrečilo pridobiti je v*" Pr?stor za sestanke, uporabljali pa ga bodo tudi za atelje. Ta prostor Tre sindikalnega doma in ga je prej uporabljala gostinska šola. da nuta° še ni povsem opremljen, vendar so člani likovne skupine sklenili, “a bodo opremili in sploh dokončno uredili zastonj. Jj* Prvem sestanku pod strehp jih “•kalnega doma so likovniki, ki hedVOt*' ^on' Vovko, ugodno ocenili avno končano večerno likovno Ijr V sindikalnem domu zbrani pr V|,Hu so se pogovorili tudi o pri-Baleri- na ProdaJ° galerije. Tako PrihS°. nameravajo organizirati C*nje leto v sodelovanju z enisk° galerijo, ki naj bi (je| .0v*la strokovno ocenjevanje kat’ ln z Mladinsko knjigo, prek tekla prodaja. Šolo T . 2na ■ udeleženci, ki so likovno Vo> Pridobivali pod mentorskim Ped m akademskega slikarja in k0ra®°8a Lojzeta Zavolovška, kale di °rganizatorji so menili, da nad v ta š°*a dobro podlago za ki h ^eva*no izobraževanje. Solo, Po programu zahtevnejša od Samostojni nastop senovske ^_folklore ^^obletnici delovanja prve in precej podobna republiški likovni delavnici s sedežem v hotelu Metropol, bodo izvedli med zimskimi počitnicami, da jo bodo lahko obiskovali tudi srednješolci in študentje. Do takrat bo skupina bržčas kupila tudi okostnjaka, ki predstavlja v vseh oblikah in težavnostnih stopnjah likovnega izobraževanja nepogrešljiv slikarski model. Za nadaljevalno likovno šolo je veliko zanimanja. Zanjo se je že na omenjenem sestanku odločilo več kot deset članov likovne skupine »Vladimir Lamut«, ki se jim bodo prav gotovo priključili tudi udeleženci iz drugih občin. Kdo bo vodil nadaljevalno šolo v Novem mestu, ta čas še ni znano, omenjajo pa akademsko kiparko Dubo Sambo-lec, kije bila mentorica v prvi likovni šoli, organizirani ob koncu sedemdesetih let. I. Z. Preseliti knjižnico? Ribniška knjižnica 10 let gostuje v domu JLA, kjer je prostor velik, a ni primeren — Predlog: v Miklovo hišo bili la ^lOVo — V soboto zvečer je S(n v°rana Doma 14. divizije na prj °^err> spet pretesna za številne sebn e 'jubiteljske kulture, po-\[° folklore. Folklorna skupina SVo?Vskega kulturnega društva la oda Senovo je namreč počastile leto delovanja s samostoj- Qp,n° folklore 'lavsk °da Senovo je namreč počasti nitti kj J^ncertom oziroma nastopom. Pom hvaležno občinstvo toplo Pretjrav'l°. Senovčani so se tokrat * ‘tavjli samo s slovenskimi plesi. Prek Sa*' so kozjanske, štajerske, t»e. burske in gorenjske plese, Sk ko seje podmladek senov-iti °'klorne skupine s koprivniške rari^0vske šole predstavil z belok-šaz i ° folkloro. Senovčani so po-PIoh °Pazen napredek, očitno je ta Vjn- Marljivega dela, a tudi sodelo-rj.Ja 'r* izmenjave izkušenj s pob-k0v ,° folkloro KUD Kole Nedel-HC(j 1 'z Titovega Velesa, kjer so sj0L^no uspešno gostovali. Veliko °«ajo tudi od stikov s Kozjanci. RIBNICA — V ribniški knjižnici, ki posluje že skoraj 10 let v domu JLA, so si bralci v tem obdobju izposodili 122.167 knjig (seveda večino po večkrat). Kaže pa, da bi bilo bralcev in izposojenih knjig še več, če bi bila knjižnica v primernih prostorih in primerno urejena. Sedanji knjižnični prostor namreč omogoča le izposojanje knjig, ni pa moč urediti čistalnice. Zaradi vsega tega je vreden vse pozornosti predlog, naj bi ribniška knjižnica dobila prostore v Miklovi hiši, za katero smo že poročali, da jo nameravajo preurediti v ribniško kulturno središče. Ribniška knjižnica deluje v okviru Delavske univerze, Že od otvoritve doma JLA posluje v njem. Trenutno ima 1.525 članov. Starostni sestav bralcev je zelo pester, in sicer vse od otrok do 85 let starih občanov. Najbolj zvesti bralci so učenci, dijaki in študentje, ki poleg mladinske in leposlovne literature zelo radi prebirajo poljudnoznanstvene in strokovne knjige. GORIČAN RAZSTAVLJA V KOSTANJEVICI KOSTANJEVICA — V Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici je že nekaj časa odprta razstava del akademskega slikarja Viktorja Goričana iz Zagreba. Slikar na Dolenjskem nikakor ni neznan, med drugim je ustvarjal v likovni koloniji v Ribnici. V knjižnici imajo trenutno 13.634 knjig. Število knjig stalno narašča. Že drugo leto zapored jim denar za nakup knjig daje tudi republiška kulturna skupnost, s pomočjo katere so samo letos dobili blizu 800 knjig. M. GLAVONJIČ Izšla knjiga o Predgrajcih Javnosti jo bodo predstavili na kulturnem večeru PREDGRAD, KOČEVJE — Te dni je izšla knjiga »Predgrad in Predgrajci«, ki jo je napisala etnologinja dr. Marija Makarovič. Javnosti jo bodo prvič predstavili 28. decembra na kulturnem večeru v Predgradu, nakar bo dana tudi v prodajo. Knjigo sta izdala kulturna skupnost občine Kočevje in krajevna skupnost Poljanska dolina — Predgrad ob izdatni vsestranski pomoči, tudi finančni, republiške kulturne skupnosti. Knjiga je obsežna, saj ima preko 500 strani in blizu 50 fotografij. Izšla je v nakladi 600 izvodov, natisnili pa so jo v tiskarni Kresija. Na kulturnem večeru ob predstavitvi knjige bodo sodelovali poleg avtorice predstavniki kulturnega in javnega življenja krajevne skupnosti Poljanska dolina in občine Kočevje. Nastopile bodo tudi kulturne skupine iz te KS. J. P. bi izšla oktobra, tako da bi bila naprodaj za občinski praznik Novega mesta. Jeseni 1986 bosta predvidoma hkrati izšli deli, zanimivi predvsem za prebivalce trebanjske občine. Prvo z naslovom Krajevni prazniki in spomeniki NOB v občini Trebnje je napisal letos umrli Pavle Miklič. Drugi, precej daljši spis z delovnim naslovom Življenjepis narodnega heroja Jožeta Slaka — Silva pa je izpod peresa Francke Slak. Najpomembnejše in najzajetnejše delo, načrtovano v tej zbirki, je prav gotovo Partizanski dnevnik 1942 — 1945 Slavke Kersnik. V knjigi, ki bo imela okoli 230 strani in 25 ilustracij, bodo še: daljši uvod z življenjepisom Slavke Kersnik, pregled naprednega delovanja v letih 1918 — 1942 na območju Dolenjskih Toplic in dokumentacija ne dovolj pojasnjenih navedb v dnevniku. Knjiga je napovedana za čas 1986/87. I. Z. NA PREDSTAVE V TRST KOČEVJE — Zveza kulturnih organizacij občine Kočevje organizira občasno oglede gledaliških predstav Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Tako so Kočevci doslej dvakrat videli predstavo »Primorske zdrahe«. Že to soboto, 21. decembra, si bodo ogledali komedijo Noela Covarda »Hudomušna prikazen«. Zbiranje prijav za ogled te predstave je že zaključeno, pač pa do konca leta sprejemajo pri ZKO oz. Kulturni skupnosti na Seškovi 2 prijave za isto predstavo, ki bo 18. januarja. Cena avtobusnega prevoza do Trsta in nazaj skupaj z vstopnico za predstavo je 2.250 din za osebo. Vse krajevne knjižnice so komaj za eno mestno Knjižnice so odprte le eno do dve uri na teden, kar seveda za normalno izposojo ni dovolj NOVO MESTO — Pred leti je nekdo zapisal, da bi morali javne knjižnice imeti vsaj še vsi tisti kraji, kjer so šole, in če tega ni, ne moremo govoriti o gosti, še zlasti pa ne o zadovoljivi knjižnični mreži. Slednje bržkone velja tudi za novomeško občino, saj tej občini prav gotovo ne more biti v ponos, da ima za svojih 56.000 ali kaj prebivalcev samo osem krajevnih knjižnic. Te delujejo v Šentjerneju, Otočcu, Straži, Žužemberku, Stopičah, Mirni peči, Brusnicah in Dolenjskih Toplicah kmalu pa se jim bo pridružila še knjižnica v Škocjanu. Čeprav lahko govorimo že o devetih krajevnih knjižnicah, je to še vedno premalo predvsem če upoštevamo, da tudi potujoča knjižnica ne more, kljub številnim potem in postajam, do vseh krajev in bralcev. Krajevne knjižnice, ki smo jih omenili, niso nikakršni velikani med tovrstnimi ustanovami, saj so nekatere prav majhne in skromne. Skupaj imajo komaj 200 kvadr. metrov površin, kar pomeni, da povprečno niso večje od spalnice v družinski hiši. Na njihovih policah je okoli 19.000 knjig oziroma manj, kot jih premore Ljudska knjižnica v Novem mestu. To pa je tudi edina možna primerjava s to knjižnico, saj bi pri vseh drugih primerjavah z njo še bolj prišla do izraza problematika krajevnih knjižnic. Kljub temu povejmo, da so se krajevne knjižnice lani obogatile za 1.700 novih knjig, da so imele 4.000 obiskov in da so bralcem izposodile okoli 8.000 knjig. Najbolj seveda zaskrbljuje število obiskovalcev v teh knjižnicah, vendar poznavalci trdijo, da knjižnice, ki so odprte le eno in največ dve uri na teden, kaj več tudi niso zmogle. Najbolj problematičen je torej odpiralni čas, saj bi morale biti knjižnice odprte večkrat na teden in vsakokrat dalj časa, kot so zdaj. Vendar je s tem • Kdaj bodo krajevne knjižnice dlje odprte in zanimivejše ter kot take več pomenile v knjižnični mreži novomeške občine, to prav gotovo ni odvisno od samih knjižničarjev — ljubiteljev. Od koga še, pa naj med drugim razmislijo tako v kulturni skupnosti kot tudi v ZKO pa še kje drugje. zaenkrat težko, navsezadnje je namreč treba vedeti, da podeželski knjižničarji niso profesionalci, marveč ljudje, ki za knjižnico žrtvujejo svoj prosti čas — zastonj ali za minimalne honorarje. I. Z. Nič več pastorka Glasbena šola slednjič pod okriljem sevniške osnovne šole SEVNICA — Glasbena Sola je v tej občini ves čas bila nekakšen nedonošenček: nihče je ni resnično maral, dokler je niso vzeli pod svoje okrilje Hrastničani. Odnos do šole je bi! res vse prej kot primeren. Še vedno je v vlažnih prostorih zasebne hiše, odkoder so po kratkem času pobegnili vsi, ki so bili v njej prisilijeni gostovati. Upoštevati je tudi treba, da ima šola občutljiva glasbila, kot je npr. klavir. Slednjič so za šolo kot kaže, le napočili boljši časi. Po sklepu občinske izobraževalne skupnosti so to šolo prenesli pod okrilje osnovne šole Sava Kladnika. Leta je med dolgotrajnimi dogovarjanji tudi že namestila parket v prostorih stare šole pod gradom. Dogovarjajo se tudi o napeljavi centralne kurjave skupaj z vrtcem. o dodatnih prostorih za individualni pouk, o strokovni izpopolnitvi kadrov. Nekaj časa bo potrebna še pomoč matične šole iz Zasavja, predvsem dokler ne dobijo v Sevnici vseh glasbil. Ni daleč čas, ko ta šola ne bo več strogo sevniška,, kar ji očitajo, posebno še v mirenskem koncu občine. Tudi tamkajšnji otroci bi se namreč radi glasbeno izobraževali. Najmočnejši argument, da po starem res ne gre več, je bil morda ponoven prihod sevniške godbe. Prav glasbena šola je zaledje kadrov za to godbo. A. ŽELEZNIK NOVA RAZSTAVA V LABODU NOVO MESTO — V jedilnici novomeškega Laboda, razstavišču tradicionalnih ekstemporov, ki jih prireja ta delovna organizacija, razstavlja svoja dela novomeški akademski slikar Jože Kumer. r OBISKANO RAZSTAVIŠČE — Avla in drugi prostori ribniškega Doma JLA so se že večkrat obnesli kot likovno razstavišče, primerni pa so tudi za nastope manjših kulturnih skupin. V avli seje zvrstilo že več razstav del, nastalih v tradiconalnih likovnih kolonijah, kijih Ribničani organizirajo vsako leto. V tem razstavišču bo še do sobote, 21. decembra, na ogled del sadov letošnjih Ribniških likovnih iskanj, kakor zdaj imenujejo likovno kolonijo, medtem ko je drugi del razstavljen v Petkovi galeriji. Živilski kombinat Žito iz Ljubljane je svoje poslovne partnerje ob novem letu razveselil z ličnim rokovnikom. V drobnem tisku na začetku te publikacije se ti in drugi naključni dobitniki tega koledarja lahko poučijo, da je to »DNEVNIK RADA, izdanje 132, izdavač i dizajn JUGOSLAVIJAPUBL1K Beograd, štampa MOBO Ljubljana«. V duhu tega besedila je tudi notranja ureditev koledarja: podatki o praznikih, pomembnejših telefonskih številkah in imena mesecev v koledarskem delu rokovnika so najprej zapisani srbohrvaško, in to v cirilici, -nato srbohrvaško v latinici, šele na tretjem mestu pa so slovenski napisi! Na zadnjem so makedonski, v cirilici. Imena dnevov ob prostoru za beležke so označena samo z vsemi štirimi začetnimi črkami. tako da bralec ne ve kaj početi s to čudno mešanico sodobne mete-lčice (npr. YUTB — beri utorak, utorak, torek, vtornik). Takih in še hujših (brez slovenščine!) pri- S koledarjem v srečno novo leto 233. izjava Jezikovnega razsodišča merov srečujemo v tem prednovoletnem času še več. Naročniki in plačniki teh koledarjev so slovenske delovne organizacije, ki se očitno premalo zavedajo nekaterih svojih dolžnosti. Poslovni jezik slovenskih delovnih organizacij je slovenšči- na in ta bi morala biti v vseh poslovnih besedilih slovenskih pochetij na prvem mestu! — Zato bi Žito moralo zahtevati od založnika, naj koledar uredi tako, da bodo v njem najprej slovenski napisi, nato pa drugojezični v različnih pisavah. Najbrž bi tega ne bilo težko doseči, le malo volje, zavesti in doslednosti bi pri Žitu potrebovali. Vztrajno izhajanje takih koledarjev je dokaz, da je pri marsikom opozorilo 118. izjave Jezikovnega razsodišča naletelo na gluha ušesa. Tedaj smo namreč menili takole: »V koledarjih je malo možnosti za jezikovne napake, a zato veliko več za vse druge ... Torej — tiskarji, založniki, naročniki, upoštevajte želje potrošnikov. Priporočamo vam slovenščino na prvem mestu!« pisma in odmevi Prispevki za medicinske naprave Zahvala darovalcem! BREŽICE — V sklad za nakup medicinskih aparatov za brežiško bolnišnico oz. zdravstveni center so prispevali: OOS Prevoz Brežice devetkrat po 1.500 din, in sicer namesto venca pokojnim: Karlu Koscu, Marjanu Ogorevcu, Marici Agrež, Alojzu Zagorcu, Jožetu Žarnu, Jožetu Baškoviču, Jožetu Tomšetu, Julki Vogrinc, Francu Franku; OK SZDL Brežice 3.000 din namesto venca pokojnemu Ivanu Maričiču;dr. Marija Jež 3.000 din namesto venca pokojnemu Ivanu Maričiču; OOS GG Brežice 3.000 din namesto venca pokojnemu Mesarku; Obrtna zadruga Grič Brežice trikrat po 3.000 din, in sicer namesto venca pokojnim: Francu Pircu, Jožetu Škantarju, Mariji Berstovšek; Marjan Vizjak 4.000 din namesto venca pokojni Boženi Gorišek; ZC Tozd Splošna bolnišnica Brežice osemkrat po 3.000 din, namesto venca pokojnim: Jožetu Gornjaku, Alojzu Klemenčiču, Angelci Kastelic, Heleni Bitenc, Alojzu Ostre-liču, Nadi Lončarevič, Bernardi Pan-gerčič, Ivanu Živiču; kirurški oddelek Splošne bolnišnice — sodelavci pokojnega Huga Pažurja 5.200 din namesto venca na njegov grob; OOS Prevoz Brežice petkrat po 1.500 din, in sicer namesto venca na grob pokojnim: Martinu Frigelju, Karolini Komočar, Blažu Vahčiču, Ivanu Cizlju in Mariji Ferenčak; Mihael Radanovič 3.500 din namesto venca na grob Janka Vizjaka; OK SZDL Brežice 3.000 din namesto venca na grob Tineta Šetinca; OŠ bratov Ribarjev Brežice dvakrat po 4.000 din namesto venca na grob Marije Zidarič in Perice Grgičevič; Skupne službe sis družbenih dejavnosti Brežice 2.500 din namesto venca na grob Olge Kranjčič. V Novem mestu ustanovili klub diabetikov Začetek v KS M. Šilc V krajevni skupnosti Majde Šilc je bil na pobudo krajevne organizacije RK 11. decembra sklican ustanovni sestanek kluba diabetikov. V naši krajevni skupnosti živi okoli 45 diabetikov, od katerih se jih je sestanka udeležilo 19. Poleg teh so sestanku prisostvovali predstavniki KS in DPO. Na sestankuje bil sprejet delovni program dela in izvoljeno vodstvo kluba. V plodni razpravi je bilo danih več koristnih pobud za zdravstveno vzgojno delo in zdravstveno preventivo na tem področju. Diabetiki želijo biti čim bolj seznanjeni z vsemi novimi dosežki zdravljenja predvsem z dieto, zato je bilo na sestanku sklenjeno, da bo v januarju 1986 zdravstveno predavanje o tem. Krajevne organizacije RK in klubi diabetikov bodo poskrbeli za čim večjo informiranost in udeležbo na predavanju ter na ta način uresničevali program zdravstvene vzgoje. M. Š. Še enkrat: »To je ena sama žalost« Jože in Vera Volf zavračata trditve, ki jih je v Dolenjskem listu izrekel Franc Kraševec_ V Prilogi Dolenjskega lista smo 28. novembra letos objavili reportažni zapis »To je ena sama žalost«. Po objavi smo dobili pisanje Jožeta in Vere Volf, ki menita, da je omenjeni zapis zanju žalitev in da so dejstva drugačna. Odgovor, oziroma ugovor Jožeta in Vere Volf smo nekoliko skrajšali, glasi pa se takole: 30. 11. 1983 je Antonijo Kraševec zadela možganska kap. Uredila sva vse, da so jo odpeljali v bolnišnico, kjer je ostala do 12. januarja 1984. France Kraševec je bil tedaj popolnoma nesposoben za kakršno koli delo in je bil v celoti v najino breme. Že naslednji dan nama je sam predlagal, naj čimprej uredimo prepis parcele št. 16 — stavbišče v izmeri 47 m2 in dvorišče v izmeri 396 m2 na naju, kjer sva jo tako že zaslužila, saj mu ni pomagal noben sorodnik niti drug sosed. To parcelo je hotel prepisati na naju že leta 1981 in 1982. Na Kraševčev predlog sem jeseni 1978 napravil greznico v kotu njegovega gnojišča, saj je rekel, da bo tako moje in da mi bo vse dal. Na osnovi teh govoric so začeli nekateri sosedi delovati proti meni. Maja leta 1983 je neki sosed prijavil sanitarni inšpekciji, da greznice nimam zgrajene po predpisih (tudi drugi je nimajo). Prav zaradi teh problemov (6 t(C 7 Po letu Tekstilana brez izgube? Odmev na zapis, ki je bil objavljen 28. novembra v Dolenjskem listu O problemih, s katerimi se srečujemo v Tekstilani, in ocenami stanja so bili občani Kočevja seznanjeni z članki, objavljenimi v Kočevskih novicah. Zelo realna in objektivna je bila tudi ocena razmer v našem kolektivu, ki je bila objavljena v Kočevskih novicah sočasno s predlogom ukrepa družbenega varstva s strani izvršnega sveta SO Kočevje v delegatski prilogi kot delegatsko gradivo. Dolaj objektivne informacije so bile objavljene po radiu, v Komunistu, Delu in Dolenjskem listu. Ob tem je potrebno omeniti, da so bila vrata tovarne za novinarje vedno odprta in da nismo nikoli zavračali objektivne in kritične informacije o sebi, pa čeprav so imele negativne posledice v poslbvnih odnosih z našimi partnerji. Zato se nikakor ne moremo delno strinjati z vsebino članka tov. Jožeta Primca, objavljenega pod naslovom »Po letu Tekstilana brez izgube?« v Dolenjskem listu, v katerem navaja kratke izvlečke iz poročila tov. Vonte in njegovih sodelavcev, podanega v izvršnem svetu SO Kočevje, ter svoj komentar, ki pa je napačen. Preden to konkretiziram, moram poudariti, da so ukrep družbenega varstva v naši delovni organizaciji predlagale družbenopolitične organizacije in zbori delavcev, kar pomeni, da smo dokaj realno ocenili razmere, in ne vidimo, v čem je čudna slika samoupravljanja v našem kolektivu, če nismo imeli pripomb na poročilo tov. Vonte. Tov. Primc v svojem članku namreč navaja, da smo bili z vsebino poročila seznanjeni, in sicer samoupravni, strokovni in družbenopolitični organi, a da na poročilo ni bilo podanih nobenih pripomb, kar daje čudno sliko o samoupravljanju v tem kolektivu!? V uvodnem delu članka med drugim piše, da bi se dala v Tekstilani fizična produktivnost izboljšati za 75 odstotkov, da pa bo potrebno odpustiti ali prerazporediti okoli 40 delavcev iz upravno-proizvodne režije in da je informiranje, na katerega so bili v Tekstilani izredno ponosni in je služilo za zgled drugim, ocenjeno kot izredno slabo oziroma nikakršno. Sprašujemo se, zakaj tako pisanje? Ali gre za nerazumevanje problematike, česar si novinar ne bi smel dovoliti? Gre za to, da bi moral nekatera dejstva, ki jih navaja, preveriti. Da ne bi bila ocena pisanja tov. Primca subjektivna, sem zaprosil za komentar članka tov. Vento, predsednika začasnega kolegijskega organa družbenega varstva v DO Tekstilana. Ocena razmer v DO Teksilana, zajeta v poročilu za IS SO Kočevje, je dokaj objektivna, kolikor je sploh mogoče v sedanjem trenutku ugotoviti poslovnoekonomska gibanja, v katerih se nahaja kolektiv. Gotovo pa je, da bo izguba večja, kot smo predvidevali v začetku. Vzrok za to je v zelo težavnem plasiranju naših izdelkov na trgu in v zaključku izvoznih poslov pred koncem leta, ki tudi prinašajo izgubo. Kolikšna bo do konca leta, je sedaj prezgodaj govoriti. Neglede na to pa smo trdno odločeni, da takoj začnemo izvajati sprejete ukrepe. Tako smo že kadrovsko okrepili komercialno službo in ves razpoložljivi kader poslali na teren z nalogo, da razišče tržišče. Že smo izpeljali reorganizacijo proizvodnih obratov in nekaterih strokovnih služb, uvedli ustrezne kadrovske spremembe v vodstveni strukturi, lotili se izdelave letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa DO, dopolnili sistem nagrajevanja itd. Čakajo nas še številne naloge, ki jih bomo morali postopoma reševati, in sicer bo potrebno zmanjšati število zaposlenih za okoli 80 delavcev, za katere pa bo potrebno poiskati drugo delo. Jasno, da bo potrebno ustrezno zmanjšati upravno-proizvodno režijo. V prihodnjem letu predvidevamo v primerjavi z letošnjim planom dvig proizvodnje za 8 odstotkov kljub zmanjšanju števila zaposlenih. Ne vem pa, kje je novinar razbral iz poročila, daje možno povečati fizično produktivnost za 75%. Poiskati moramo tudi ustrezen način stimuliranja delavcev ali vrednotenja rentabilnosti poslovanja in kvalitete izdelkov, izkoristiti zmogljivosti strojne opreme v iskanju novih proizvodnih programov in proste kapacitete popolniti z uslugami. Uvesti bo potrebno tudi ustrezen informacijski sistem za spremljanje proizvodnih gibanj, zalog surovin, polizdelkov, rezervnih delov in nastalih stroškov v tem procesu, z namenom, da bi strokovne službe ob pojavu tehnoloških in proizvodno-organizacijskih pravočasno ukrepale. Jasno, da ne gre metati v isti koš sistema samoupravnega in družbenopolitičnega obveščanja, ki temelji na informacijah za delegatsko odločanje delavcev in jev Tekstilani dobro. Alije za zgled sistemom obveščanja v ostalih OZD v Kočevju, ne vem, ker jih ne poznam, v analizi stanja pa ga nisem kritiziral. Skupaj z delavci predvidevam možnost saniranja izgube v prihodnjem letu, seveda pod pogojem, da bomo vsi vestno izpolnjevali zadane naloge. S tem mnenjem in izhodišči za sanacijo delovne organizacije Tekstilana soglašajo tudi samoupravni organi in družbenopolitične organizacije delovne organizacije. RUD, M(jLLER sekretar OO ZKS Tekstilne OPOMBA UREDNIŠTVA — Poročilo »Po letu dni Tekstilana brez izgube?« je bilo napisano na osnovi poročila in razprave na zadnji seji izvršnega sveta občinske skupščine Kočevje, kar se je dalo iz njega tudi razbrati, torej podatki v njem niso moj komentar. Ni mi tudi znano, da bi bil na njej kdo izmed članov kolektiva Tekstilane, zagotovo pa ni bilo pisca odmeva Rudija Muellerja. Da pa bi Dolenjski list o Tekstilani izčrpneje in objektivneje poročal, imamo v načrtu, da bo skupina novinarjev Dolenjskega lista v kratkem obiskala Tekstilano in se s predsednikom začasnega kolegijskega organa družbenega varstva Jožetom Vontom pogovarjala o položaju v Tekstilani in sanaciji njenega težkega stanja. JOŽE PRIMC V NOVEM LETU SI ŽELIM V novem letu si želim veliko stvari. Na prvem mestu so seveda sladkarije in druge drobnarije, ki sodijo k praznovanju, in da bi se zame v letu 1986 marsikaj spremenilo. Rada bi, da bi bila v šoli odlična ali vsaj uspešnejša. Rada bi imela več prijateljic, ker sem ponavadi sama. Rada bi, da bi leto teklo čim hitreje in da bi bil mir. Rada bi, rada bi... ANDREJKA PRIMOŽIČ, 6. razred OŠ Vas — Fara VSI SMO BRANITELJI DOMOVINE Našo domovino na morju, v zraku in na kopnem brani JLA. Mladi fantje iz vse Jugoslavije služijo v njej. Če bi prišlo do vojne, bi bila dolžnost vseh Jugoslovanov, da se borimo proti sovražnikom. Tedaj bi pomagali tudi pionirji. Storili bi, kot so naši vrstniki, ko je leta 1941 našo domovino napadla Nemčija. Veliko teh naših ljudi je dalo svoje življenje za svobodo. Naša dolžnost je, da čuvamo bratstvo in enotnost ter svobodo in se neprestano pripravljamo na obrambo domovine. MELITA TROHA, 7. razred OŠ Vas — Fara z grezniso cem se odločil za uradni prepis parcele št. 16. Prepis smo hoteli izvesti preko izročilne pogodbe, iz katere je bilo jasno razvidno, da sva jo že do tedaj v celoti zaslužila. Ker so na davčni upravi SOb preprečili izpeljavo izročilne pogodbe v dani obliki (predvidevam, zakaj), češ da minulega dela in uslug ne morejo upoštevati, je sam Kraševec rekel, da nama jo izroči v obliki darilne pogodbe, ker sem jo tako že zaslužil. Za davek, ki ga je tedaj plačal, naj se zahvali tistemu, ki je preprečil izvedbo izročilne pogodbe. Ko nama je podaril parcelo št. 16, sosedom že ni bilo prav. Ko je zaradi Franceta Kraševca, ki je moral iti na zdravljenje v bolnišnico, morala iti njegova žena v Dom starejših občanov in mu je zdravnik odsvetoval vrnitev njegove žene domov, so se začeli problemi. Sosed se je zbal za 3 njive v izmeri 6.038 m2, ki jih je tedaj že deveto leto uporabljal za minimalno odškodnino. Na vsak način so skušali razveljaviti omenjeno darilno pogodbo preko ustreznih in neustreznih organov. Sam Kraševec je večkrat rekel, da je sosedova hčerka na vseh krajih poizkušala razveljaviti darilno pogodbo, pa ji ni uspelo. Ker po uradni poti zainteresiranim sosedom ni uspelo razveljaviti pogodbe, so me hoteli na najbolj nizkoten način (z grožnjami, žaljivkami in lažmi) prisiliti, da bi mu vrnil parcelo, ker jo bo dal drugemu, dobremu sosedu, morda »vaškemu policaju«, ki stalno draži Kraševca proti meni in dela zdraho po vasi (inšpekcijske prijave). 28. 5. 1984 sem dobil vabilo na sestanek socialn-ozdravstvene komisije na Otočcu, kjer je bil izpostavljen problem, da mu hočem jaz vse pobrati. Takoj sem šel po Kraševca in svojo ženo. S Kraševcem smo se tedaj še dobro razumeli (domnevam). V prisotnosti članov komisije (Zalka Kos je bila predsednica) ter vodje Centra za socialno delo sem orisal celotno najino pomoč Kraševcu. V prisotnosti vseh je Kraševec moje izvajanje potrdil in dejal, da sem parcelo št. 16 do podpisa pogodbe že zaslužil. Od Centra za socialno delo mu je bilo tedaj svetovano, naj gre v dom starejših občanov, če ni zadovoljen z dosedanjo oskrbo, ali pa naj izroči celotno imetje (posestvo) nama, ki naj bi za oba skrbela fizično in finančno do njune smrti. Moja žena mu je že tedaj rekla, da ne želi biti skrbnik kljub celotnemu posestvu, da pa mu bova pomagala, kolikor je v najinih močeh. Ker sem videl, da so začeli delovati proti meni, sem takoj po tem sestanku napravil seznam najinih uslug in fizičnih pomoči Kraševcu z namenom, če bom ta dejstva kdaj potreboval. Kraševec jih je dne 29. 5. 1984 prebral in podpisal pri nas v kuhinji po kosilu. Kljub temu da sva mu nudila še nadalje pomoč pri delu (na njivi, v hlevu, pospravljanje, pranje, kuhanje, prevažanje z avtom v dom in drugo) ter tudi velik del prehrane, se je vedno pogosteje drl nad nama in naju žalil. Velikokrat sem ga dobesedno prosil, naj reče tistim, ki ga dražijo z daritvijo parcele, samo to, kar smo se dogovorili ob podpisu pogodbe, da sem jo zaslužil že do njenega podpisa; če pa želi kdo drug kaj dobiti, naj mu pa pomaga. Ker tega ni hotel storiti in so naju on in nekateri sosedi (z določenimi cilji) še naprej žalili, sva mu septembra prenehala pomagati. Avgusta lani smo skušali skupaj s Centrom za socialno delo (Darja Podbevšek in Liljana Butara) najti na Lešnici žensko, ki bi mu za uradno plačilo kuhala, vendar ni bila nobena toliko dobra, da bi se vezala. Ko sta mu delavki Centra predlagali, da bi mu uredili prehrano v . vrtcu na Lešnici, tega ni hotel sprejeti, ker bi bilo treba plačevati. V letu 1984 nama je Kraševec večkrat dejal, da so mu uporabniki njegovih treh njiv stalno govorili, da sva mu midva dolžna dajati hrano, mu pomagati do smrti ter tudi plačevati za njegovo ženo v domu. Iz tega se jasno vidi, da bi radi prišli do omenjenih njiv v izmeri 6.038 m2 (večji del njegovega posestva, od tega je 4.068 m2 nad- omestnih gradbenih parcel), ki so jih do tedaj uporabljali že deveto leto. Od j29. 11. 1984 dalje, ko sem na Kraševčevo željo zvozil vse listje za steljo z mojega vrta v hlev (stajo) v zamenjavo za gnoj in je bil bolj prijazen z menoj, sva mu spet začela v vsem pomagati. Po 20. januarju 1985 mi je delavka Ljubljanske banke povedala, kako me je Kraševec v pristojnosti novega pooblaščenca njegove hranilne knjižice (uporabnika njegovih njiv) in neke svetlolase ženske javno očrnil. 26. 1. 1985,kosva mu vse pospravila in skuhala in sva ga z ženo vprašala, zakaj me je v LB spet tako žalil, je to zanikal in se začel dreti nad menoj. Tedaj sva odšla in sklenila, da mu ne bova več pomagala. Sosedu je aprila letos rekel, da me bo nabodel na vile. 24. 5. 1985 ob 17.30 je rekel moji hčerki, ki je šla s prijateljico mimo njega, da bi me ustrelil, če bi ime! pištolo. 11.7.1985 je grozil mojemu 5-letnemu sinu in zamahil z vilami proti njemu, rekoč, da ga bo ubil kot bika, ko seje peljal s kolesom mimo njega po vaški cesti. Od tedaj dalje se brez moje prisotnosti ne upa več mimo njegove hiše. Nato dalj časa neposrednih napadov nisem več doživel, videl in slišal pa sem pogosto, kako me je žalil naokrog. V petek, 8,11. 1985, meje hotel ponovno zvabiti k sebi, češ da mi je nekdo potegnil cev iz greznice — kanalizacije. Ker tedaj nisem imel časa, sem jo šel popravljat v nedeljo, 10. novembra dopoldne. Ko sem bil v kotu gnojišča, se je začel spet dreti nad menoj in me žaliti, da sem goljuf in hinavec. Pograbil je vile ter me hotel z njimi nabosti (to je kasneje ugotovil tudi miličnik), vendar me ni dosegel. Šele ko je moja žena rekla, da bo poklicala policijo, je odšel stran. Čez nekaj dni mi je nekdo spet potegnil cev iz greznice. Po stopinjah sem ugotovil, da je bil to on (lesena noga). Kot vse kaže me načrtno draži, da bi ga jaz udaril, saj nekateri sosedi komaj čakajo, da bi skočili name. Bližnji sosed mi je večk- rat grozil, da bo prišlo kakih vaščanov nad mene (marca letos), ven dar je takih največ 5, in da me bo dali v časopis. 16. 11. 1985 pa je dejai, da me bo nasadil na drog, in to člove . ki sva si v času gradnje med se J vseskozi pomagala, od mene pa ima sedaj koristi. Na osnovi darilne oziroma prvotno predvidene izročilne pogodbe, nJeS., vih izjav socialnozdravstveni komi J na Otočcu maja lani, pismene ‘zJave dne 29. 5. 1984 ter njegovega večletnega govorjenja vse naokrog je razvion- — da sva midva z ženo zasluži a parcelo št. 16, ovrednoteno na 18 • din, že do dneva podpisa pogodbe 2. 1984; .. . - Qnr, — dajo imata Antonija in • Kraševec pravico uporabljati do sv J smrti. . * j Iz darilne pogodbe in ded kupoprodajne pogodbe, ki se na na parcelo številka 139/1 (njiva). J razvidno: — da je prešla v najino last dn 12 1983 — da sva morala plačati prvo polovico v višini 50.000 din in davek zanj v višini 24.994 din takoj, drugo pom" vico v višini 50.000 din pa do k leta 1984, .. v — da sva mu izplačala nji točno predvidenem roku, — da ima France Kraševec naje deno njivo pravico uporabljati, J sta jo on ali njegova žena Antonija sposobna obdelovati, •- — da plačujeva midva davek zanjo od 1.4. 1984 dalje. Dragi bralci, ocenite sedaj, najinim delom in dobroto do N . cev res zaslužila toliko žalitev i . ranja, ki je mojo ženo spravilo ^ živčnega zloma in obupa. L ^ nisva zaslužila priznanja, zaslužila vsaj mirno življenje, Kg ^ med nekaterimi sosedi nima midva niti otroci. * V(jLF VERA VOLF Moč in nemoč Mozeljčanov. Upravna in politična birokracija sta cokli razv0J®f!a še veliko nas staneta — O težavah na Kočevskg—. Mrliško vežico smo sezidali samD nekaj dneh, boj za dokumentac j je trajal leto dni. Pripravljalna dela za asfaltiranj® cestnega odseka Livold—MozelJ opravili sami. Kljub temu smo P ošili ogromno časa in energije, da prepričali občinske in repub forume o nujnosti omenjenega deia- Ko smo želeli izravnati tako imenovani »ovinek smrti« pod Mozlje bili pripravljeni opraviti sami zameljska dela, smo naleteli s st občine Kočevje na popolnoma g ušesa. Tudi občinska komisija varnost v cestnem prometu na tem prizadevanju ni priskoči pomoč. Tudi pri odstopu celotnega v0.^aW bivše krajevne skupnosti ^oz^.inost 1972 sta botrovala neza'n,2^K0čev-in nerazumevanje takratne SO . z je. Velike težave smo in^uonosti novim vodstvom krajevne sK F-sa|j »Ivan Omerza«, saj so jet° v nesoglasje za asfaltiranje igrišča Ro lju, na koncu pa so_ga celo izgu . 8|« smo ustanovili KSD »Ciril V ^ Mozelj, je ZKO Kočevje PokaZ.eresi-našega društva tako nezai .zst0-ranost, da smo po letu dni m p pili iz zveze. , 'f pj* J** Lani smo si zadali nalogo- ^ dimo kulturni dom. Menit* v vaSi imamo vse pogoje, saj imam Nastopijo trenutki, ko je človek sam s seboj, ko razmišlja o smiselnosti svojega dela, o hvaležnosti in razumevanju širše družbe, o našem družbenopolitičnem sistemu, o samoupravljanju ... Zavedam se, da so težave sestavni del našega življenja, ki pa nas ne smejo vreči iz tira. Ne morem pa razumeti težav in neprijetnosti, ki izvirajo iz nerazumevanja, neznanja, lenobe in hudobije. Še posebej pa ne morem razumeti našega tako lepo opevanega družbenega sistema, ki dopušča, da obstaja in se razrašča administrativni aparat, ki zavira ustvarjalno delo in jemlje moralo delovnim ljudem. Predvsem sem prepričan, da pri nas resničnega samoupravljanja ni. Prišel sem do takega spoznanja, da ne nasedam več frazam. Življenje spoznavam in dojemam takšno, kakršno je v resnici. Moje spoznanje bi lahko imelo več utemeljitev, menim pa, da je eno dovolj. Prve večje želje po izboljšanju življenjskih razmer so se v Mozeljčanih pojavile nekako v letu 1966. Izmed vseh naštetih želja pa smo lahko izpeljali le tiste, ki so bile odvisne od naše pripravljenosti in konkretnega dela. Pri ostalih delih, kjer smo potrebovali širšo družbeno pomoč (soglasja, potrdila, gradbena in druga dovoljenja), pa smo bili trdo bitko, če smo želeli naloge izpeljati. Zaradi nesodelovanja in nerazumevanja družbenih inštitucij ter togih predpisov smo morali nekajkrat vreči puško v koruzo. Ko smo si leta 1966 zaželeli asfaltno preobleko skozi vas Mozelj, so nas na občini v Kočevju kaj čudno pogledali. Preden se nam je želja uresničila, smo leto in pol tekali od Poncija do Pilata, prigovarjali in prosjačili zdaj na kočevski občini zdaj na Republiški 'skupnosti za ceste v Ljubljani. Spet nepodpisano pismo Borec za resnico in pravico naj bo tudi pogumen Te dni smo dobili anonimno pismo o kritičnih razmerah v eni izmed dejavnosti v kočevski občini. Takih pisem smo v preteklosti dobili že več in marsikatero se je izkazalo za upravičeno in smo po preverjanju na njihovi osnovi tudi napisali nekaj člankov. Zadnje pismo pa niti ni bilo čisno anonimno. Na zadnji strani kuverte je bil namreč napisan naslov. Ko pa smo pri naslovniku preverjali, če je pismo res napisal on, se je izkazalo, da ga ni, ampak da je nekdo le zlorabil njegovo ime. O anonimnih pismih razni organi — tudi politični in pravosodni — ugotavljajo, da so mnogokrat resnična in da jim torej velja prisluhniti. Pošiljatelji takih pisem se ne upajo podpisati, ker se boje posledic. Žal je praksa pri nas pogosto res taka, da nihče ne vpraša, če so navedbe v pismu resnične, ampak le, kdo ga je napisal. Kdor opozarja na napake in slabosti, pogosto potegne krajši konec, zato se ljudje zatekajo v anonimnost. Čeprav vse to vemo, kljub temu anonimnih pisem ne nameravamo objavljati. Lahko - pa piscem pomagamo tako, da ob članku izjemoma ne bomo navedli njegovega imena, (ki smo ga dolžni izdati le na zahtevo sodišča), vendar v uredništvu moramo vedeti njihov naslov. Torej: če se ne želite podpisati za javnost, se morate vsaj za uredništvo, sicer bo pismo romalo v koš. Uredništvo DL • Kje so naše lepo zam.'./' jn družbenopolitične organizaC J ^ druge skupnosti, postavljene », baze in ki naj bi upoštevale sp jje od spodaj, nudile pogoje in' s vnemo delovnih ljudi?- Pf takimi zaviralnimi predpis* *** ^.(j nistrativnimi aparati ne moray\jr samoupravna. Pravo sa110Ufv|jenjf nje daje možnost, da je *L .soVl močnejše in vrednejše od P jrllgiH pravilnikov, sporazumov in .jj, preštevilnih in včasih prav ne,ni/’tane aktov. Mozeljčanom ne Prt pjv drugega, kot da hladijo svojo ne omami vsakoletnega pustnega perja in oslovske noči. .—----------- zidarje, pleskarje, tesarje, e^kIT' pfed-vodovodarje, avtoprevoznik pa vsem veliko dobre volje. reInaD' smo ugotovili, da je vse to P apirji-pomembnejši in usodnejši s f tenje Spet je birokracija preprečil' in želje vaških ljudi. ... jeijo in Letos smo ponovno izrazi tjjno pripravljenost, da bi skupaj z . -[jralj osnovno šolo v Kočevju ® y njej stavbo osnovne šole v Vu|turnc bi uredili tudi dvorano za nas prireditve. V OŠ Kočevje P 0fnib lepo poučili, da nimajo »jnjbolJ sredstev, da so druge šole v o «jVjmOv potrebne obnove, skratka, da »etja. času, ki ni primeren za taka• s0 bi'3 Naša prizadevanja vsem ten1 večinoma že v kali zatrta, "o (,|jaj0 je razumljivo, da vaščani “^jav-voljo do kakršnekoli družbe nosti. iv£ sTANlC od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • je to naložba za našo prihodnost, ki nam je ne bi smelo bili žal. Ljudje, delavci, ki prispevajo denar za nadomestila osebnega dohodka, so to očitno spoznali, saj bi se delegati v skupščini skupnosti otroškega varstva Slovenije sicer ne odločili tako, kot so se. Pri tem so vedeli, da daljša porodniška pomeni za 0,34 odstotka večjo prispevno stopnjo v letu 1986, pozneje pa še kaj več, saj bo v prihodnjem letu na voljo še nekaj letošnjega denarja. Za to so se vsaj mogli sami odločiti. Tega, ali bodo dali preko 4 odstotke več za potrebe zveznega proračuna, jih tako nihče ni vprašal. Torej bi v vrhovih lahko nehali slepomišiti, se izgovarjati na premalo preračunane in utemeljene koristi in odlagali vpeljavo daljše porodniške z zavlačevanjem pri spreminjanju zakona o delovnih razmerjih. ZDENKA LIND1Č-DRA GA Š Sposodiš si 3, vrneš pa 10 milijonov dinarjev posojil. Zakaj? Kmetijstvo danes pač ni toliko akumulativno, da bi bile tako visoke obresti sprejemljive, enostavno povedano: v kmetijstvu je vsaka naložba dolgoročna, denar se obrača počasi, zato kmetijstvo ne zmore tako visokih obresti. Poleg tega se kmetje upravičeno zelo boje grozljivih interkalarnih obresti. Če na primer gradnja hleva traja dve teti in je kmet za to dobil 3 milijone dinarjev kredita, plača samo interkalarnih obresti 1,5 milijona dinarjev, in to že v času gradnje, ko še nima nikakršne proizvodnje. Poleg teh interkalarnih obresti pa mora v 8 letih po 33-odstotni obrestni meri vrnili več kot 9 milijonov dinarjev, se pravi skupaj z inlerka-larnimi obrestmi več kot 10,5 milijona dinarjev za 3 milijone dinarjev kredita! Tega pa ne prenese nobena kmetijska proizvodnja. Za konec samo še ta podatek: eno stojišče v novem hlevu stane po sedanjih cenah 400 tisočakov, od tega je na leto 120.000 din obresti, toliko pa znaša tudi zaslužek od celotne prireje. A. BARTEU Namesto delavcev dela So novi Slovenci Ptevelik strošek? sprememb zakona zelo neprožni in počasni, zaradi česar je vprašljivo, kdaj bo daljši porodniški dopust zares začel veljati. ^Prejšnji številki Dolenjskega lista sem v ea 5 seje skupščine skupnosti otroške-pršiva Novo mesto zapisala tudi. da bo p°ualjšan porodniški dopust na eno leto s h°^to,nim nadomestilom osebnega do-. v vsem času porodniške v Sloveniji inf Ve^al' s 1- jemuarjem 1986. Takšno J°rrnacijo so kot povsem svežo dobili dele-oill na seji. Zavestni optimizem, ki ni dov-ko ^oroi-a,i s slavnim vse rešujočim >maj bi« jas liaie’ se maščuje. Kajti še vedno ni I Po, če bo ta »razširjena« pravica res uve-^'Jena takoj v začetku prihodnjega leta, skfj e na t°. da so se delegati v skupščini dt ^/,0sfl otroškega varstva Slovenije že ‘ p H za takšno rešitev. in 0 dveh letih premlevanj, čisto čustvenih str P°vsem hladno razumskih ter 2gp0vn'h dokazovanj in opredeljevanj bolj hot proti enoletnemu porodniškemu do-knilU SeJe na koncu tik pred zdajci zata-fg 0 Pri spremembi zakona o delovnih in ^eri'k- Ta bi morala biti sedaj narejena lg prejeta po hitrem postopku, čeprav je bi-0gp°buda~za daljšo porodniško (kar sam-zgTev'10 zahteva spremembo omenjenega (jafl°naj uradno in povsem resno obelo-d0Je!!a *e 33. januarja letos in je bilo torej pkr '~asa za redm postopek! A resnega bil CkanJa v tej smeri vse doslej očitno ni povrh vsega pa je sedaj slisati, da so v Publiškem komiteju za delo pri pripravi • Seveda skoraj ni dvoma, da je dejanski problem nekaj drugega, da naše voditelje Žuli čevelj nekje drugje. Republiški izvršni svet namreč še kar vztraja, da »je treba temeljito preveriti materialne možnosti za tako odločitev«. Kljub preverbi strokovnjakov v posebni raziskovalni nalogi, kije bila podlaga za osnutek dokumenta s predlogom za podaljšan porodniški dopust, je to vprašanje menda še vedno preveč odprto in še vedno ni dovolj utemeljeno, kolikšen bi bil zaradi daljšega porodniškega dopusta prihranek znotraj delovnih organizacij in v zdravstveni skupnosti. Vse to se do dinarja natančno niti ne da izračunati, pa morda niti ni potrebno, čeprav smo v zares težkem gospodarskem položaju, saj končno enkrat vsi vemo, za kaj gre. Gre za naše otroke, ki se jih rodi vsako leto manj. Že nekaj let nataliteta pri nas precej pada. Daljši porodniški dopust tega trenda verjetno niti ne bo povsem postavil na glavo, dokler je vsak otrok tako velik strošek, že skoraj luksuz. A končno smo nekaj naredili za te naše otroke, za našo sedanjost in bodočnost. Rezultati medicinskih, psiholoških in pedagoških raziskav kažejo, da je za razvoj otrokove osebnosti izjemno pomembno prav najrosnejše obdobje in da je družinsko okolje pri tem nenadomestljivo. Prepričana sem, da ni potrebno podrobneje razlagati pomena in vrednosti daljšega porodniškega dopusta predvsem za malčke. Prav zato sem prepričana, da če kaj. potem V metliški Kmetijski zadrugi opažajo, da se zanimanje za posojila za gradnjo hlevov in v£Čje adaptacije v kmetijstvu zmanšuje. malo večje je to zanimanje za kredite za nakup kmetijske mehanizacije, a je tudi to v primerjavi s prejšnjimi leti manjše. Seveda je znan tudi glavni vzrok: visoke obrestne mere za te kredite. Medlem ko je bila lani obrestna mera za kredite za gradnjo gospodarskih objektov, se pravi hlevov, svinjakov in silosov, okoli 10 odstotkov, so letos te obresti močno poskočile. Sedaj imajo v metliški občini tri obrestne mere: za hribovito območje občine so obresti 31-odstotne, za nerazvite krajevne skupnosti 32- in za ravninski del občine 35-odstotne: k temu je treba prišteli še I odstotek za stroške zadružne hranilno-kreditne službe. Za nakup kmetijske mehanizacije pa sedaj napovedujejo še višje obresti: 39-odstotne za hribovsko in 44-odst. za ravninsko območje. • Gre za denar, ki ga Kmetijska zadruga dobi od banke na osnovi predlogov kmetov kooperantov. Seveda morajo ti predlogi ustrezati zahtevam konzorcija za kmetijstvo, se pravi, da mora biti za naložbe v gradnjo hlevov zagotovljena lastna krma, i> višinskem predelu mora biti v hlevu prostora najmanj za 6 glav živine, v ravninskem pa najmanj za 10 glav. Prav tako mora naložba izpolnjevati predpisane ekonomske zahteve. Vse te kriterije je metliška zadruga spoštovala, zato so bili že zahtevki za nakup mehanizacije v letošnjem letu precej skromni. Vseh zahtevkov je bilo za 15 milijonov dinarjev, banka je odobrila 5,1 milijona dinarjev kredita, ki so ga kmetje v celoti izkoristili, ostalo pa so sredstva kmetov in kredit zadružne hranilno-kreditne službe. Pri posojilih za nakup mehanizacije je treba povedati še to. da banka preko hranilno-kreditne službe kreditira samo nakup prvega traktorja, v marsikaterem kmečkem gospodarstvu pa 'o prvi traktorji že iztrošeni in bi kmetje radi nabavili nove, a za to tega kredita ne morejo dobili. Daje pa banka kredit brez te omejitve, a ne s posredovanjem hranilno-kreditne službe, marveč le na podlagi vezave dinarjev oziroma prodaje deviz in vezave tega denarja. Za gradnjo hlevov, silosov in gnojniščnih jam je bilo letos za okoli 50 milijonov dinarjev prijavljenih naložb kmetov iz metliške občine, od tega je banka odobrila 24 milijonov dinarjev kreditov. Do sedaj pa so kmetje izkoristili od te vsote le 5 milijonov denar Medsebojno kreditiranje gospodarstva je bližnjica, brez katere si delovni kolektivi sploh ne znajo več zamišljati premoščanja likvidnostnih zagat. Pot preko bank je dolga in zapletena, to pa je razlog več za obstoj internih bank in hranilno-kreditnih služb. Gospodarstvo pobere ned polovico obresti in nekaj časa je bilo to razmerje celo 60:40 v njegov prid. Tako je na primer v Sloveniji leta 1983 od 68 milijard obrestnega zaslužka zašlo v banke komaj 29 milijard dinarjev in lani '57 milijard od stopetintridesetih. Po vsem tem je logično, da vprašamo, kaj gospodarstvo počne s tako prisluženim denarjem. Dokler delovni kolektivi nimajo pripravljenih razvojnih programov, je posojanje denarja gotovo racionalno, nikakor pa ne bi smeli zaradi tega zanemarjati odpiranja novih delovnih mest. modernizacije proizvodnje, izboljševanje delovnih pogojev. • Ponekod si zadovoljno manejo roke, ker imajo zaradi obresti boljše poslovne rezultate, razen tega pa se del teh preliva tudi v plače. Tu in tam se zaradi tega porajajo, nasprotja, ker kratkovidnejši del kolektiva zahteva boljše plače, češ da dolgoročni načrti lahko počakajo. Podporo borcem za plače dajejo tudi ljudje na odgovornih mestih, ki ne želijo tveganja. Vsaka naložba namreč pomeni tveganje in še dosti več energije morajo porabiti zanjo. Ta filozofija je zelo kratkovidna. To je filozofija preživetja. Obračanje denarja na dolge steze vodi v vedno večjo revščino. Drugače tudi ne more biti, če se gospodarstvo ne bo širilo, obnavljalo in vpeljavah sodobnejše tehnološke postopke. Medsebojno posojanje pa je kljub temu za mnoge dobrodošla rešitev v težavah. Vsak čas kdo zaide vanje in vprašuje banko, katera firma bi mu lahko priskočila na pomoč. Tako na primer kmetijske organizacije redno iščejo kredit za odkup pridelkov, druge organizacije pa spet za premostitev drugačnih težav. Prva in najpomembnejša naloga proizvodnje je, da skrbi za novo proizvodnjo, zato imamo delitev dela. Gospodarstvo torej ne more prevzeti preveč bančnih dolžnosti. Žal je tako, da imajo trenutno banke dovolj denarja in so visoko likvidne, vendar zaradi predpisanih omejitev ne morejo odobravati kreditov. J. TEPPEY Koliko lukenj je na pasu samoodrekanja? Čeprav bodo pripombe na osnutek družbenega plana črnomaljske občine sprejemali še nekaj časa, se mnogi že sedaj sprašujejo, kje naj vzamejo denar za investicije, ki so jih že zapisali v plan. Samo v krajevnih skupnostih je toliko želja, da že nekatera od tistih komunalnih del, navedenih v družbenem planu, presegajo finančne možnosti, ki so v občini na razpolago. Zato ni čudno, da odgovorni na vsakem koraku opozarjajo, naj v krajevnih skupnostih predlagajo v plan le tisto, kar je najpomembnejše. A kako naj med tistimi najpomembnejšimi, gotovo velikokrat pretuhtanimi in pretresenimi stvarmi še krčijo, črtajo, se sprašujejo v krajevnih skupnostih, čeprav za denarno stisko tudi oni prav dobro vedo, zlasti še, ker je za delegatski sistem in krajevno samoupravo izdelan mehanizem delovanja, nikakor pa ne za financiranje programov v krajevnih skupnostih. Tudi v družbenem planu občine o tem ni govora, zalo krajani sploh ne vedo, komu naj dajo v podpis svoje razvojne plane. A -mnogi, predvsem manj razviti, so v začetku veliko pričakovali prav od družbenega plana za prihodnje srednjeročno obdobje v upanju, da se bo končno le uresničila vizija o skladnejšem razvoju področij v občini, kajti doslej so se kljub drugačnim obljubam razlike med manj in bolj razvitimi le še poglabljale. • Mar naj sedaj dopustijo, da se bo tako še nadaljevalo? Ne! Zato selekcije svojih Želja ne morejo opravljati v nedogled, zlasti ne tam, kjer so bili že opeharjeni in kjer ne gre le za pobožne želje, ampak za življenjsko pomembno nujo. Za primer naj omenimo le Vinico z okolico, čeprav je jasno, da ni edina. Naj bodo Viničani tiho, čakajo in upajo, da bo kdaj več denarja, če vedo, da pijejo svoje odplake? V Vinici namreč črpajo pitno vodo iz Kolpe, v katero se že nad črpališčem stekajo odpadne vode iz kraja. Tako imajo sklenjen krog med vodovodom in kanalizacijo. Na zdravje! Tako »obogatene« vode pa ne pijejo le v Vinici,.,Tudij(sicer majhni vasici Žiljc potni- ški krajevni skupnosti niso veliko na boljšem, kajti iz štirih gospodarskih poslopij v kraju se steka gnojnica na sredino ceste, prah pa se dviga na strehe, od koder ga dež spira v vodnjake. Če bi imeli asfaltno cesto, teh težav gotovo ne bi bilo, so prepričani tamkajšnji krajani, in prav cesta, tako imenovana obkolpska magistrala, od Gribelj do Starega trga. ki naj bi povezala številne zaostale kraje v črnomaljski občini, je prebivalcem velik trn v peti. Modernizacija te ceste je bila že večkrat v planih, a je vedno izpadla iz njih. Viničani so izračunali, da samo okrog 10 kilometrov dolgo pot od Pretoka do Vinice prevozi avtobus po 11-krat na dan. šolski kombi po 6-krat, mlekarski avto dvakrat, na ta odsek ceste pa je vezanih še 77 traktorjev, 60 osebnih avtomobilov, avtoprevozniki. Tako uporablja cesto kar okrog 400 ljudi, kakšna pa je vožnja po njej. ve najbolje 110 delavcev, ki se vozijo po njej vsak dan v službo v iztrošenih avtobusih in neredkokdajprispejo na cilj beli od cestnega prahu kol mlinarji. Kako naj takšnim ljudem povedo, naj še malo potrpijo, ko pa so prepričani, da so že bili prevarani. Tistim, ki so pred leti pobirali posojila za ceste, namreč očitajo, da so jih nalagali, saj z denarjem, ki so ga dali, pri njih ni bilo storjenega ničesar. M. BEZEK transverzala "Po poteh Štirih brigad« '-eprav ribniška planinska pot (trans-rzala) »Po poteh štirih brigad« adno še ni odprta, je zanimanje D,nJ° med slovenskimi in hrvaškimi - aU'nci veliko in prvi so jo celo že ehodili. Pobudo za ureditev te poti c a.dala Planinsko društvo Inles Ribni-a "} občinski odbor ZZB NOV Ribni-do Urejati so jo začeli že leta 1982, i končali pa julija letos. Povezuje vse Jajevne skupnosti v občini in vse k j^mbnejše vrhove pa tudi večino humih, zgodovinskih in naravnih j»atbenitosti ter spomenikov NOB. r'uPn° ima 17 »postaj«, kjer so oma-tr„u z *‘8>. prehoditi pa jo je možno v a dneh oz. 33 urah. taii\0t s? začne v Ribnici (na avtobusni pos-Jki je občinsko središče. Tu je več ^menikov in spominskih obeležij NOB, ni|*J suhe robe m lončarstva, park kultur-j^°v itd. Po Struški ulici vodi pot mimo obeh največjih ribniških tovarn, Inlesa in Rika, in dalje proti Mali gori do Francetove jame, ki je ena najmanjših slovenskih turističnih kraških jam, saj je dolga le 20 m. Pri jami je tudi Jamarski dom ribniških jamarjev. Ta del poti in naprej do Sv. Ane (920 m) je najbolj obiskan, saj je tu tudi ribniška trim steza in sprehajalna pot; prav od sv. Ane (cerkvica je kulturnozgodovinski spomenik) pa je najlepši razgled. Z bližnjih Sten (964 m) je lep razgled na Struško dolino, Suho krajino in Kamniške Alpe, seveda pa tudi na Ribnico in Ribniško dolino pa proti Kočevju in na gozdove Male in Velike gore. Dalje vodi pot do Grmade (787 m), kjer je turistična koča Turističnega društva iz Velikih Poljan- To je najsevernejša točka poti in tudi od tu je lep razgled po okolici in tja na Gorenjsko. Grmada je druga najlepša razgledna točka na vsej naši poti. Z Grmade se pot spusti v Velike Poljane in Ortnek, od tam pa se vzpne proti Žrnov-cu, kjer so razvaline starega gradu Orten-buržanov. V Ortneku je Kozlerjeva graščina (Peter Kozler, 1824—1879), je med drugim izdelal prvi zefnljevid slovenskih dežel in pokrajin), v bližini razvalin starega gradu pa je še cerkvica sv. Jurija, kulturni spomenik, ki ga je včasih krasila slika sv. Jurija, delo znamenitega mojstra H. G. G. Od tam poteka pot skozi slemenske vasice Hudi konec* Graben in Hojče do Sv. Gregorja, kjer je bil rojen dr. Janez Ev. Krek, znani naš sociolog, politik, časnikar in pisatelj. Tudi sSlemenje zelo lep razgled po Ribniški dolini. Pot se nato nadaljuje preko Črneča in Zadnikov ter se spušča v Zimarice, pelje do Kadic in izvira Bistrice, nato pa se vzpnenja spet na Goro in vodi skozi Gorniške vasi Janeži, Petrinci in Kržeti, kjer je rojstna hiša narodne herojinje Majde Šilc. Najprej pelje pot na Travno goro, kjer je bila 14. julija 1941 ustanovljena prva ribniška partizanska četa. Tu je tudi turistični dom s 100 ležišči in dobro postrežbo. Naslednja pomembna postojanka na poti je Ogenjca, kjer je bila med vojno partizanska bolnišnica (o njej smo videli televizijsko nadaljevanko) v bližini pa je Dom dr. Aleksandra Gale, z manjšim muzejem o tej partizanski bolnišnici, ki jo je on vodil. Tudi naslednja točka, Jelenov žleb, je znana po bojih in zmagah partizanskega orožja, predvsem po boju 26. marca 1943, ko je bil tu popolnoma uničen italijanski bataljon, mnogi okupatorski vojaki pa so med brezglavim begom popadali v brezno in v njem našli smrt. Najprej vodi pot do najvišjega vrha na vsej poti, Turna (1254 m), kjer so v bližini pred nekaj leti posekali najdebelejšo jelko. Le nekoliko nižji (1235 m) je Rezinski vrh, še posebno znan po tragičnem dogodku, ko je letos tu padel helikppter. Pot vodi tik ob kraju nesreče in planinci se poklonijo tudi spominu žrtev te nesreče. Naprej so še Stene (1122 m) z »Okamenelimi svati«. Prenočiti je spet možno v Gozdarskem domu v Glažuti, ki je pravzaprav sodoben gostinski objekt. Grčarice so naslednja pomembna točka. Najbolj so znane iz NOB po zmagi nad plavo gardo. Pot vodi dalje skozi Jelendol in preko Jasnice (spomenik prvim žrtvam fašističnega nasilja) do Makoš, kjer je “ V--* j| “— PLAN IRSKA POT .PO POTEH 4 BRIGAD Na zemljevidu je planinska pot, ki povezuje naj-vlije vrhove v ribniški občini, kraje, zanimive iz NOB, ter kulturne, zgodovinske, naravne in druge znamenitosti. Pot smo opisali tako, kot potekajo Številke, na točkah s Številkami so tudi žigi za žigosanje dnevnika planinca. spomenik 17 padlim partizanom. Zadnja postojanka z žigom je Črni vrh (961 m). Vendar tu zanimivosti še ni konec, saj vodi pot naprej na Debeli vrh, Špičasti vrh in Martinov vrh. Med zadnjima dvema pa je znamenit kraj — včasih je bila tu Lovšinova lovska koča — kjer seje 13. maja 1941 odigral sploh prvi boj z italijanskimi okupatorji, bojevali pa so ga trije člani organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica). V tem boju je padel Danilo Zelen, dva tigrovca pa so Italijani ujeli. Tu bodo 21. septembra odkrili spominsko obeležje temu boju. Pot pelje naprej proti Špilu (810 m), nato se obrne nazaj proti Francetovi jami in po isti poti, po kateri smo pot začeli, nazaj v Ribnico. S te, glavne poti vodijo še nekateri odcepi proti znamenitim krajem, in sicer do Globeli, Sodražice, Loškega ptooka. Nove Štifte (znamenita cerkev), pa do Raktinice (»Od Ribnice do Raktinice ne rastedrugo kot leščevje«). Seveda, smo omenili le nekatere zanimivosti in znamenitosti ter slavne ljudi iz ribniške občine. Več o tem lahko planinci zvedo v muzeju, parku kulturnikov v Ribnici, pri Turističnem ali Planinskem društvu v Ribnici, pri občinskem odboru ZZB NOV in seveda tudi iz raznih knjig in brošur o Ribnici in ribniški občini, med katerimi naj omenimo le knjigo »Ribnica skozi stoletja«, ki jo lahko kupite tudi v Spomin-karstvu v Ribnici. JOŽE PRIMC Ul MM foto sllial: Janez Pavlin TOLE BOM JAZ POJEDEL, DRUGI PA Sl ZASE POIŠČITE KAJ DRUGEGA IN KJE DRUGJE. f dolenjski list pred 2B leti j Z novim letom novi dinar 1 Novi bankovci in kovanci — Atomske centrale tudi pri | nas? — Snežna nevihta po Dolenjskem ' H PRVI DELOVNI dan po novoletnih praznikih bodo dali v obtok j nove bankovce po 5, 10 in 50 dinarjev ter kovance po 5, 10, 20 in 50 J par in 1 dinar. Novi dinar bo vreden sto sedanjih. Denarja ne bodo jj zamenjali, ampak bo v obtoku stari in novi denar. Sedanje bankovce g bodo postopoma jemali iz prometa. ATOMSKE CENTRALE tudi pri nas? Naša industrija se po 1 informacijah iz Beograda vključuje v priprave za graditev atomskih j central. V tej fazi se priprave omejujejo na proučevanje problemov v J zvezi s projektiranjem in kostruiranjem nekaterih priprav ter izdelo- J vanjem kotlov za reaktorje. KOMUNISTI SO SE v vsej občini, zlasti pa v gospodarskih orga- J nizacijah, dobro pripravili na reformo, zato smo začetne težave v Jj večini gospodarskih organizacij že premagali. Ta uspeh pa nas ne 1 sme zadovoljiti, ker se bo v naslednjem obdobju izvajanja reforme j| pokazala še vrsta težav, zato bo delavnost vseh članov Zveze komu- g nistov še močno potrebna. SNEŽNA NEVIHTA, ki je sredi prejšnjega tedna zajela jj Dolenjsko, je presenetila tudi Trebanjce. Zaradi naglo zapadlega g snega je prišlo do okvar v električnem omrežju in zastoja v prometu, S vendar le za krajši čas. Brez luči so bili Trebanjci le dvajset ur. MAR RES NI sredstev, da bi zaščitili žužemberški grad, ki razpa- jj da? Nedavno so zaprli glavni vhod v grad, vendar so kasneje iz nez- jj nanih vzrokov vrata odstranili. Nezavarovane ruševine postajajo ne- jj varne za turiste. Grad si vsako leto ogleda veliko domačih in tujih jj turistov, zato bi ga morali primerno zavarovati. Seveda pa ne vedo, jj kdo naj bi dal sredstva. V PODJETJU za popravljanje železniških voz v Dobovi že dolgo g nimajo skrbi zaradi izostajanja zdela. Na bolniške dopuste odhajajo J samo tisti, ki so res bolni. To so si zagotovili z lastnimi ukrepi. M (Iz DOLENJSKEGA LISTA g 16. decembra 1965) 1 SVETU OKOLI 40 LET TRIKOTNIKA, ki so mu nadeli ime Bermudski, smo našteli v začetku tega meseca. 5. decembra leta 1945 je namreč vzletelo z ameriškega oporišča Fort Lauderdale pet letal in za vedno izginilo na območju med Florido in jugovzhodno obalo ZDA. Od tistega dne do danes je na tem območju izginilo Veliko letal in ladij, ne da bi skrivnostna izgnotja kaj prida pojasnili. Podobno, kot je nepojasnjeno izginila vrednost našega dinarja. ZA DUNAJSKE prijateljice noči pa je izginila dosedanja davčna svoboda. Dohodek iz poklica, ki ga ženski svet opravlja od pam-tiveka naprej, je bil v Avstriji namreč neobdavčen, natančni uradniki pa so to pomanjkljivost zdaj odpravili. Prostitutke so obdavčene, kar nekatere jemljejo za zlo, drugim pa se zdi ukrep priznanje o enakovrednosti njihovega poklica s kakšnim drugim. Hkrati že tudi zbirajo moči za ustanovitev svojega cehovskega sindikata. DOKONČNO JE IZGUBIL upanje, da bo kdaj ogrel srce svoji nesojeni izbranki, neki 39 letni Mathias W. Pred časom se je velikopotezno lotil osvajanja svoje izbranke in je narisal 25 metrov veliko prebodeno srce na asfalt pr.ed stanovanjem drage. Pri tem ga ni nič motilo, da je bil tisti del asfalta pravzaprav cesta, po kateri pač vozijo avtomobili, na to gaje domislila šele milica. Odpeljali so ga na hladno, ker je ogrožal promet in še grdo odgovarjal varuhom reda. IZGUBLJENA RAZSODNOST in pohlep sta bila kriva, da Hein-rich H. z Dunaja ni prišel daleč z nakradenimi fotoaparati ^'gotovino. Oboje si je oskrbel pri nekem dunajskem fotografu, pri katerem se je dal najprej slikati za potni list, ko pa je prišel po slike,. je lopnil fotografa po glavi in mu pobral že omenjene stvari. Pozabil pa je na svoje fotografije! POUČNO PREDAVANJE Učenci sedmega in osmega razreda smo poslušali predavanje dr. Kvasica o alkoholizmu. Po zanimivem predavanju je stekel pogovor o kajenju in narkomaniji. Seznanili smo se s škodljivimi učinki alkohola, cigaret in mamil. ALENKA MAVSAR, 7.a OŠ Semič Kaj so pred 80 leti pis Dolenjske Novice. Bajoneti, ko se ljudstvo zgane Kdo se boji demonstracij? — Mleko se je podražilo — Velikanska zmeda vlada v Rusiji — Okoli Novega mesta se klatijo neke sumljive osebe (Da plemstvo) nima smisla za kaj tacega kakor je splošna volilna pravica, se ume, a da je tako zastalo za duhom časa, ne bi verjeli. In ti mogočni gospodje so napadli barona Gautscha, da bi vsakemu drugemu srce ušlo v hlače. A baronu ni! Kar nič se jih ni ustrašil, ampak tako odločno in živahno se jim je ustavil, da so kmalu umolknili. Jako značilna je njegova opazka na očitanje plemičev, da se boji demonstracij; dejal je, da se čudi, da nekateri politiki mislijo samo na bajonete, kadarkoli se zgane ljudstvo. (Spričo) razmer, ki so nastopile v zadnjih letih, ni nič čudnega, ako se povsod govori o podraženju mleka. Saj je vse dražje. Tudi na kmetih so stroški sjjrnočno povečali. Živina je postala dražja, krma je 'dražja, delo je dražje. Zaradi tega se ni čuditi, ako je dobilo mleko večjo vrednost in ako se zanj več zahteva kakor pred desetimi ali dvajsetimi leti. (R u s i j a) je odtrgana od druge Evrope, ker so pretrgane skoro vse poštne, brzojavne in želežnične Njihov dom je mestna ulica V bogatih Združenih državah Amerike se po mestih potika veliko brezdomcev -Pomoč le trenutna — Namesto na zdravljenje na ulico — Zavetišča Zima in mraz sta tu. Tu so tudi božični in novoletni prazniki, darila, veselje, zabava, obilje. Na razvitem zahodu je praznični blišč in sijaj še razkošnejši, obilje bolj prekipevajoče, darila dragocenejša, nakupovanje bolj nebrzdano. Toda v tej sliki svetlobe bogastva in lepega življenja so močni temni toni. Ta čas, ko se sicer večina državljanov ZDA, ki spadajo med naj bogatejše narode na svetu, predaja prazničnemu veselju in obilju, tava po ameriških mestih armada brezdomcev, revežev in ljudi na robu revščine. Ko bodo z ulic pobrali praznično okrasje, bodo najbrž našli tudi kakšnega zmrznjenega brezdomca, kot jih najdevajo že te prve dneve mraza. Tudi to je del resničnosti. Američani so najbogatejši in najmočnejši narod na svetu, toda imajo tudi svojo revščino in svoje brezdomce. Kot poročajo mestne uprave in socialne službe, je letos državi premorejo okrog 91.000 postelj za brezdomce, kar je trikrat premalo. Na eno posteljo namreč pridejo trije brezdomci. Če pa je brezdomcev več kot milijon (govori se celo o 3 milijonih), potem bi moralo biti v zavetiščih desetkrat več ležišč ali še več. Pozimi se brezdomno prebivalstvo potika po avtobusnih čakalnicah, ogreva se na železniških postajah, zbira okoli ognjev, ki jih kurijo pod nadvozi, potika se po podzemni železnici. »Položaj se poslabšuje,« meni raziskovalec problema brezdomstva v ZDA Marc Smolonsky. Kljub temu da so v nekaterih državah povečali vsoto sredstev za pomoč brezdomcem in so ponekod zgradili nova zavetišča, je za »ulične ljudi«, kot brezdomcem tudi rečejo, narejenega premalo. V bodoče pa bo še manj. S prihodnjim letom zavetišča ne ANVTHING f Prizor iz ameriškega mesta: brezdomec, zavit v odejo in s tablo, na katero je napisal: »Brezdomec sem in lačen. Karkoli bo pomagalo!!« prav brezdomcev največ, večjih je bilo samo v času velike gospodarske krize pred dobrimi petdesetimi leti. Koliko je teh nesrečnežev, nihče natančno ne ve. Ocene se gibljejo med 350.000 in 3 milijoni. Žm-rznjena trupla na ulicah govore svoje, časopisne zgodbe o družinah brez strehe nad glavo svoje, prenapolnjena zavetišča, kjer za brezdomce občasno poskrbe, so tudi zgovorna. Policija v velikih mestih je dobila nalogo, da v mrzlih dneh pobere brezdomce z ulic in jih odvede v zavetišča. Toda že zdaj je jasno, da so zmogljivosti zavetišč premajhne. V New Yorku premorejo 23.000 ležišč, kar je po oceni vsaj enkrat premalo. V vsej bodo dobivala pomoči od zveznega urada, nekatere dobrodelne organizacije so iz svojih programov črtale brezdomce, druge potrošijo več za delovanje svojih služb kot za resnično pomoč. Tako viri za organizirano skrb usihajo, uli-čnikov pa je vse več. Raziskovalna študija, ki so jo opravili med brezdomci v zvezni državi Ohio, je pokazala zanimivo sliko, kdo in zakaj se odloča za ulično življenje brez stalne strehe nad glavo. Brezdomci so, kot pravijo v analizi študije, prava Ame- rika v malem. Med njimi se znajdejo vsi stanovi, oba spola, tudi otroci so vmes, vse rase. Velika večina zdomcev, okrog odstotkov, so moški, kar je razumljivo, saj se ženske vsekakor veliko težje odločijo za takšen način življenja zaradi večje ogroženosti in siceršnje šibkosti. Presenetljivo je, da med uličniki ne prevladuje sicer siromašni sloj ameriških črncev. Kar dve tretjini brezdomcevje belcev. Velika večina je bila ze redno zaposlena. Poprečna starost je okrog 34 let. Študija je pokazala, da brezdomstvo ni trajen pojav, če ga gle damo s stališča posameznika-Ljudje so brezdomci poprečn manj kot leto dni, potem pa s razmere nekako urede. Seveda k uličnemu življenju še lan* povrnejo, vendar skoraj pravu ma ne za dlje kot leto ni. Med uličniki je dobra Četrtin alkoholikov, 18 odstotkov jih J duševno bolj ali manj bolnih; je tisti del brezdomcev, ki bi J1 morali ustrezno zdraviti, saj J ulično življenje pri njih PraV7? prav posledica bolezenskega s nja in resnične nemoči. . Na vprašanje, zakaj tavajo o oli brez strehe nad glavo, je doD petina odgovorila, da zaradi te in nesporazumov v družini ozu ma zakonu, kar polovica paje razlog navedla ekonomske r mere. ,v »Ti ljudje potrebujejo nasvet j domove in medicinsko neg • pravi direktor prenapolnjeneg bostonskega zavetišča za br domce Ralph Hughes. »Toda • kar lahko naredimo, je to, da J obdržimo pri življenju!« ■ Z zavetišči tudi sami z“0Ije|, niso zadovoljni, čeprav jim v mrzlih dneh pomenijo življe Jj Postelje so legla mrčesa, nekate bolezni, skromno premoženje varno, pride tudi do pretepu , nasilja. Nekateri prekaljeni muki so tudi v mrazu raje na ulici, da bi se zatekali v zavetišča. In tako ob hudem mra plačajo z življenjem. (Vir: Newsweek) Tudi če bi zakonski možž^f' sto let, ne bi nikoli zvedel h'* pravega o resničnem življenj 1,0|el*"e- A. STRINO«* Bog je bolečina iz strahu Pr*d “Tm. DOSTOJEVSK' zveze. Gotovo je toliko, da stavkajo spet razni stanovi: železničarji, poštni uslužbenci, tiskarji; uprli so se po nekaterih mestih vojaki. Car baje niti pred svojimi sorodniki ni več varen življenja, prebivalci beže iz Rusije, anarhisti pozivljejo narod, naj ne plačuje davkov. Velikanska zmeda vlada po vsej Rusiji, in nihče ne ve, kaj naj počne in kaj bo. (Na državni) cesti, ki pelje iz Novega mesta v Žabjovas je bila posestnica Žiberto-ova iz Žabjeva-si napadena od nekega lopova, ki jej je hotel denar iz žepov pokrasti. Na cesti proti Grmu paje bila napadena šivilja Zurč-eva iz Gotnevasi, ko se je vračala o mraku iz mesta domov. Oba slučaja omenjamo radi tega, da opozorimo orožništvo na neke sumljive osebe, ki se klatijo v novomeški okolici in Stanovnike same ob mestu, da naj imajo pazno oko na neznane osebe. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. decembra 1905) Veselo k zobozdravniku Nad škrbine brez zob-ozdravniškega svedra Zobozdravniki brez svedra — to je slišati podobno, kot če bi zapisali gostilne brez vina. Sveder je pač nepogrešljiv v zobozdravnikovih rokah, še posebno ko je treba popraviti z gnilobo načeto zobovje. Ta zelo koristna naprava pa zbuja prenekateremu posamezniku nerazumljiv odpor in strah. Tako raje trpi muke zobobola, kot da bi se prepustil dandanes že skoraj nebolečim posegom. No, tudi za takšne prestrašene svedrofobe je nekaj novega. V ameriških zobozdravniških ambulantah se vse bolj uveljavlja posebna kemična raztopina, ki razjeda pokvarjene dele zoba tako, da gnilih delov po obdelavi z. raztopino ni več potrebno obdelati še s svedrom. Caridex 100, kot se raztopini pravi, sta izumila zdravnika Melvin Goldman in Joseph Kronman. Sredstvo je že prestalo obširne klinične preskušnje in se je pokazalo kot zanesljiv način za odstranjevanje z zobno gnilobo načetih delov zob. Zobozdravnik poškropi poškodovani zob s caridexom. Snov zmehča bolne dele zoba tako zelo, da jih je potem mogoče kar splakniti oziroma neboleče odstraniti. Čeprav je snov zelo močna in hitro učinkuje, pa je za zdravo zobovje povsem neškodljiva. Tudi ne poškoduje dlesni. Seveda pa je zobozdravniški sveder še^vedno potreben do neke mere, le da ni več poglavitno »mučilno« sredstvo pri zdravljenju škrbin in gnilih zob. Vse manj je Rembrandta, število umetnin, del slavnega slikarja, se iz leta v l®*° krči — Najnovejša odkritja Že dlje časa poznavalci vedo, da množina slik, ki vise po muzejih sveta in jih pripisujejo slavnemu slikarju iz 17. stoletja Rembrandtu van Rijnu, dejansko ni delo mojstrovih rok, marveč v najboljšem primeru izdelek učencev njegove šole ali zgolj ljubiteljev in posnemovalcev njegove umetnosti. Zdaj pa je tudi »ostanek« doživel kritičen pretres. Po dosedanjih ugotovitvah likovnih poznavalcev naj bi bilo izvirnih Rembrandtovih slik 720. Toda to je tisto največje možno število, ki ga strokovnjaki temeljito klestijo. Po mnenju najstrožjih je število najmanj za 300 slik manjše. V zadnjem času so morali v muzejih in galerijah prekrstiti kar 170 domnevnih Rembrandtovih slik in umakniti nazive, da gre za Rembrandtovo delo. Takšna usoda je doletela tudi dve, sicer zelo priljubljeni in spoštovani sliki. Še največ presenečenja je zbudila izvedenska analiza s posebnim nevtronskim fotografiranjem, ki je odkrila, da slovito delo Mož z zlato čelado nikakor ne more biti Rembrandtovo. Dokaz je neusmiljen in ni nobenega dvoma. Sliko hranijo v Državnem muzeju v Zahodnem Berlinu. Bila je zelo priljubljena in spoštovana. No, tudi po izvedenski analizi je slika takšna, kot je bila: lepa in dobra. »Dejstvo, da umetnina ni Rembrandtovo delo, je razoča-rajoče, vendar je kljub temu dobro delo,« pravi kurator muzeja Jan Kelch. Trg je bolj neusmiljen. Cena Možu z zlato čelado je po analizi padla od 2,4 milijarde dinarjev na 114 milijonov dinarjev (po ta hip veljavnem tečaju). Druga slavna slika, ki jo je doletela enaka usoda, je Šolar na podstrešju. V Londonski narodni galeriji so odkrili, da je delo ustvaril nadvse sposoben in spreten posnemovalec. Slika jc dobra, vendar ni Rembrandtova. In * ^ tej sliki je vrednost samo zaradi ga močno padla. oa Pravim ljubiteljem slikarstva^ ta dejstva ne bi smela nič ztnanj ti užitka. Strah za Belo hi§o^ Kako zavarovati Pre^A? lišče predsednikaZD^- Odkar se je izkazalo, — ■■ ya. pravimi atentatorji le stežka z v rujejo cela poslopja (in da Pr® njem), so začeli Američani ra ^ šljati, kako bi uradno preblya svojih predsednikov Belo -j, bolje zavarovali pred samom skimi živimi bombami, j, |ci vijo teroristom in atentatorje v polno vozilo eksploziva zaP vSe v bližino varovane stavbe in skupaj poženo v zrak. s0 Načrt za obrambo Bele dali izdelati priznanemu q riškemu arhitektu Arthur) ^ Mooru. Ta si je vse skupaj zaj0v. v slogu starih evropskih |ri Okoli Bele hiše naj bi postaj ^ metre visok železobetonskj -jj, potem granitne kipe d°se i0za ameriških predsednikov (n13 te-lepo in veliko za obrambo), z Q^ mi ovirami pa bi izkopali 5 g£|e rambni jarek, nakar bi a° yse hiše vodil še nagnjen travni*- |0 skupaj naj bi učinkovito va.r°. Belo hišo pred samomoru napadi libanonskega sloga- Zaenkrat je takšna samo na papirju. Preden jo . ge zares postavili, se bodo mor odločiti, ali gre Belo hišo na1 . čin zavarovati. Skrbno je varvjjo na že zdaj. Res pa je, kot P*?na-zagovorniki novih obrambni ^ prav, da sedanja obramba n ^ mogla zaustaviti oklepljenega zila, ki bi se prebijalo P predsednikovemu bivališču- nagrada v LJUBLJANO ANTON BOŽIČ iz Ljubljane je bd izžreban na zadnjem žrebanju re~>evalcev naše male nagradne križanke. Za nagrado bo prejel zbirko humoresk znanega humorista Tonija Gašperiča, knjigo, v kateri se pisec zbadljivo in šaljivo spopada z našim vsakdanjikom in razkriva svetle in temne plati naše družbe. Ker knjige v redni prodaji ni več moč dobiti, je bo gotovo vesel. Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 27. decembra na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA. NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA Tirrnrn Le kar je pridobljeno s trdimi napori, globoko vtisne se v spomin. PINDAR te ljudje pljuvajo po zemlji, Pljuvajo po sebi. Indijanski poglavar SEATHL Uboštvo, pahnjeno v obup, Prezira tisto, kar je v čislih. VILLON OSTANEK toOCEl JANJli ENCIM V ČREVESNI SLUZNICI STAŽA DEL TENI SKE IGRE ZEVANJA TROSEK OEL VPREŽNE OPREME PRIJETJE DANSKI OTOK |SLAV| POŽEGA MUČITELJ RAZGLAS POLKROŽNI OEL UTRDBE SKANDI NAVSKI DVOR. PESNIK NAJVIŠJI ORZ IZVRS. UPR. ORGAN RIM PESNIK GR. BOG CAPKOVA DRAMA EGIPTA SMRDO ZMAGE DOMAČE Z. IME ČEBELJA TVORBA SAMOST. PRIPONA (ZA NAUK....) MESTO V PIEMON TUIVINAI) IZRA- ELSKA LUKA EINSTEI NIJ IZOLACIJA Se ena »pridelana« bolezen Raziskave kažejo, da je mogoče Parkinsonovo bolezen povezovati z onesnaže- nim okoljem — Nesrečen primer pripeljal raziskovalce na sled Včasih tudi zlorabe vadijo do obrih ciljev. Nekaj takega bi -ko Opisali ob rob dogodku, ki J? medicinske raziskovalce pripe-jal do novih zanimivih odkritij v ®zi s Parkinsonovo boleznijo. Parkinsonova bolezen je značilna predvsem za starejše ljudi in se e Pojavlja pred petdesetim letom ‘vlJenja. Zaradi tega je zdravnike n Presenetilo, ko so naleteli a 42 let starega moškega in 32 let aro žensko, ki sta imela očitne nake Parkinsonove bolezni. Na-ančnejši pregled je pokazal, da sicer ne gre za to bolezen, marveč 23 posledice uživanja 'cenenega jnamila, umetnega heroina, v katerem se nahaja snov MPTP. Ta nesrečni primer je raziskovalcem odprl nove poti pri razumevanju arkinsonove bolezni in morda <*io nakazal pot do zdravljenja. Vse od časa, ko je bolezen kot Prvi opisal britanski zdravnik dr. James Parkinson (pred 168 leti), 1° zdravniki nemočni. Zdravila r*"i° ni, prav tako pa tudi ni zadovoljive razlage o njenem zvoru in nastanku. Nekaj časa so ^rokovnjaki domnevali, da je olezen posledica epidemije ence-aiitisa iz dvajsetih let tega stolet-oh l|0C*-a izkazal° se Je’ da število oolelih ne upada in ostaja priči h° ,enako- Tudi teorija o ...dosti bolezni ni zdržala teme-*J*tejših raziskav. Slupaj z narkomanoma, ki sta vala umetni heroin in razvila značilne simptome Parkinsonove olezni, pa je strokovnjakom po-udil novo razlago: bolezen naj bi astala kot posledica delovanja rupenih snovi v človekovem okolju. “To je bilo prvič, da smo zabel-?!'• nastahek simptomov Pa-kinsonove bolezni zaradi delova-. Ja zunanjih snovi,« pravi nevro-in klinični raziskovalec ameri-£e nacionalne ustanove za razi-J^avo parkinsonove bolezni dr. nliam J. Weiner. Splošno je znano, da pri Pa-kinsonovi bolezni propadajo joožganske celice določenega dela jdožganov, kjer nastajajo pomem-t ni.e s.nov* za delovanje živčevja, ako imenovani transmiterji, pre-ašalci sporočil, ki kontrolirajo in ..Pravljajo gibanje udov. Ugotovi-. so, da gre ^ snov dopamin. V ^stedesetih letih so poskušali bol-Zen zdraviti z dodajanjem telesu d*anjkajočih snovi, vendar seje izlilo, da so vsa zdravila le *ratkotrajno učinkovita, potem Pa bolezen nezadržno napreduje naprej. Nadaljne raziskave na opicah, ki so jim dajali snov MPTP, so pokazale, da nered v živčevju povzroča snov, ki nastaja iz MPTP ob delovanju encima MAO. Če so poskusnim živalim dajali snov, ki blokira delovanje encima MAO, ni prišlo do poškodb možganov, četudi so poskusne živali dobivale doze MPTP snovi. To bi torej lahko bilo zdravilo za Parkinsonovo bolezen, seveda le v primeru, če bolezen zares povzroča zgolj omenjena snov. To pa ne drži, saj za boleznijo oboleva neprimerno več ljudi in tudi taki, ki o umetnem heroinu niti sanjajo ne. Zato so raziskovalci raziskali, katere snovi so po zgradbi podobne umetnemu heroinu oziroma snovi MPTP, ki se nahaja v njem. Presenetljivo: našli so veliko podobnost med kemično strukturo MPTP in določenimi herbicidi in insekticidi. To jih je navedlo k iskanju povezav med Parkinsonovo boleznijo in onesnaženjem okolja z omenjenimi strupi. Pesticidi in herbicidi oziroma njihove sestavine so snovi, ki jih res ni težko najti v današnjem okolju. Še več, okolje je z njimi prekomerno onesnaženo, najti jih je v hrani in v pitni vodi. Raziskovalci so začeli iskati povezave med onesnaženim okoljem in razširjenostjo Parkinsonove bolezni. Te povezave so tudi odkrili. Dr. Andre Barbeau poroča, da je število obolenj za Parkinsonovo bolezen nadpovprečno na tistih območjih ’Quebeca, kjer je tudi poraba pesticidov zelo velika. Dr. Čar- obne Tanner pa je ugotovila, da pomembno število razmeroma še mladih ljudi oboli za Parkinsonovo boleznijo prav na območjih z intenzivnim kmetijstvom in kjer se oskrbujejo s pitno vodo iz podtalnice pod plodno in obdelano zemljo. Vse to je dovolj resno opozorilno znamenje, hkrati pa seveda tudi upanje, da bo mogoče bolezen preprečevati, kar je še vedno najbolj učinkovit način boja s kakršnokoli boleznijo. Zdravniki domnevajo, da pride do okužbe že v otroštvu, vendar pa dolgo ni nobenih znamenj, kaj se pripravlja na stara leta, ko organizem že po naravi izgubi nekaj svoje trdnosti in odpornosti. Ne nazadnje pa so vsa ta odkritja ponovno opozorilo, da varstvo okolja ni stvar, ki bi jo lahko odlagali za boljše čase. Strupi okoli nas namreč že zdaj delajo in pripravljajo temne čase. MiM (Vir: Newsweek) »Uvoz« smeti Zahodni Nemci so, v splošnem gledano, bogatejši, a ekološko bolj osveščeni kot vzhodni Nemci, zato je pravzaprav razumljivo, da se na sicer ostro varovani državni meji, ki loči oba dela Nemčije, razvija nevsakdanji promet. Odpadki in smeti z zahoda potujejo na vzhod. Ta »izvoz« pa se iz leta v leto povečuje. Zahodna Nemčija je v zadnjem času za četrtino povečala odvoz odpadkov in smeti v Vzhodno Nemčijo. Uvoz oziroma izvoz smeti je nekaj drugega kot uvoz ali izvoz dobrin. Tisti, ki izvaža, mora izvoz plačati. Mesta, ki svoje komunalne odpadke odlagajo na odlagališčih v Vzhodni Nemčiji morajo za to kar dobro plačati. Hamburg je v zadnjih treh letih poslal na »tuje« okrog 130.000 ton gospodinjskih odpadkov letno in plačuje za to okrog 12 dolarjev za tono. Korist je na prvi pogled obojestranska, pozornejšemu očesu pa ni mogoče prikriti, da gre dejansko za nove »izkoriščevalske« odnose, ki so vse bolj razvidni v svetu. Razviti odlagajo odpadke (med njimi je vse več nevarnih in strupenih) pri nerazvitih. Življenje na Evropi? Kaj se skriva pod ledenim plaščem Jupitrove lune Evrope? — Oceani in življenje____________ Okoli Jupitra kroži eden najbolj zanimivih svetov v našem sončnem sistemu. To je luna Evropa, ki je po velikosti približno enaka naši Luni. Evropa je zaledenelo nebesno telo z zunanjo temperaturo -140 stopinj. Kljub nizki temperaturi in veliki razdalji Telovadnica na domu Krepitev telesne pripravljenosti in zdravja v domači telovadnici — Novosti . faradi vsega tega je bilo odk-*Je morebitne snovi, ki sproža b?tnje, značilne za Pakrinsonovo • °‘ezen, za strokovnjake zares rednega pomena. Po odkritju so mtili načrtnih raziskav in na j^stovoljcih in s pomočjo najdrobnejše računalniške razisko-^ 'ne opreme ugotavljali, kaj se °8aja z dopaminom v možganih «r°stovoljcev, sicer uživalcev že aienjene droge, umetnega heroi-a Odkrili so upadanje te po-^ntbne snovi. Telesna vadba in vzdrževanje dobre kondicije je dandanašnji, ko ljudje veliko sedijo, se premalo gibljejo in zvečine ne opravljajo več težaških del, resnična potreba, ne samo modna muha. Vendar pa ne more vsakdo priti do telovadnice, do igrišč, ni vsakomur po volji tekati po mestnih ulicah (kar tudi ni preveč zdravo zaradi izpušnih plinov) ali se v vsakem vremenu podajati na tekaške proge. Veliko lahko človek naredi za dobro počutje in dobro telesno pripravljenost tudi doma, v svojem stanovanju. V ta namen prihaja na tržišče vse več naprav, ki so tudi vse bolj izpopolnjene. Ce izvzamemo uteži in drog, potem sta med najbolj razširjenimi rekreativnimi domačimi napravami za vadbo v zaprtih prostorih kolo in veslaška naprava. Z obema si človek krepi mišičevje in aerobne zmogljivosti. Najnovejša veslaška naprava je narejena tako, da se da prilagoditi vsaki telesni višini, ima nastavitve na 20 različnih težavnostnih stopenj, namesto delov vesel ima vrvi, kar omogoča bolj vsestransko delo rok, za nameček pa elektronska naprava z digitalnim pokazal-nikom kaže jakost vadbe, porabljene kalorije in čas. Vse tiste podatke torej, ki jih potrebuje rekrativec. Najbolj novo pa je srce veslaške naprave, saj težavnost »veslanja« odreja elektronsko nadzorovana magnetna naprava. Nepodoben način je zasnovano tudi novo rekreacijsko kolo za »vožnjo« v stanovanjih. Za razliko od dosedanjih se na novem kolesu vadi v polležečem položaju, kar omogoča hrbtno oporo in predvsem izboljšuje pretok krvi. Pokazalnik na kolesu kaže porabljen čas in potrošene kalorije. Najpreprostejša, a nič manj učinkovita naprava je nova skakalna vrvica. Z običajno skakalno vrvico si uporabnik pridobiva predvsem aerobne sposobnosti, manj pa krepi mišičevje. Novi izdelek to pomanjkljivost odpravlja. Ročaji skakalne vrvice so narejeni tako, da je vanje mogoče po izbiri vlagati utežne vložke, ki otežujejo delo rok in tako krepijo mišičevje gornjega dela telesa. Četudi je takšna skakalna vrvica na tržišču šele dva meseca, je zbudila veliko zanimanja tudi med resnimi trenerji, ki vadijo plavalce in atlete. To nedvomno izpričuje njeno vrednost. Naprav za uspešno vadbo doma je torej dovolj in zelo učinkovitih. Res pa je, da naprav, ki bi človeku dale voljo za vadbo, še ni. In jih nikoli ne bo. MiM (Vir: Newsweek) od Sonca pa, kot domnevajo številni astronomi, morda obstaja na Evropi življenje. Zanimivo je predvsem tisto, kar je pod ledom, v približno 100 kilometrov globokem morju, ki se širi po vsej Evropi. Da lahko obstaja morje na svetu s površinsko temperaturo -140 stopinj, je možno, pomislimo na zemeljska polarna morja. Led je zelo dober izolator in razlika temperatur nad ledom in pod njim je lahko presenetljivo velika tudi, če je led samo tri metre debel. Ledena skorja Evrope pa je debela več kilometrov. To pomeni, da je lahko morje pod ledom precej toplejše. Skoraj gotovo ima Evropa tudi notranjo energijo, ki nastaja pri razpadanju radioaktivnih snovi. Vir energije bi bilo lahko tudi plimovanje, ki ga povzročajo Jupiter in nekaj večjih lun, kot sta Io in Ganimed. Toplota iz teh virov energije bi bila več kot dovolj, da ohranja nezamrznjen ocean pod ledom. Domnevajo tudi, da je pod vodo vulkanska aktivnost. Življenje bi lahko obstajalo v oazah okoli vulkanov, iz katerih prihaja topla mineralna voda. To domnevo potrjuje podoben primer življenja na Zemlji. Na dnu več kilometrov globokih oceanov se je razvilo življenje na vulkanskih mestih, Uer izvira topla mineralna voda. Živali živijo tu s pomočjo kemosinteze, ker fotosinteza zaradi teme ni mogoča. Vse te domneve povečujejo upanje, da bo človek prej ali slej našel sledove življenja v našem osončju, vendar bo to življenje zelo primitivno. Za inteligentnimi bitji se bo moral ozreti precej globlje v vesolje. V. JAKŠE (Vir: Illustrerad Vetenskap) VAŠA ZGODBA KISLA JAD0LKA Petero ubogih otrok, že takoj ob rojstvu z revščino zaznamovanih, nas je rodila naša dobra mama. Koliko je pretrpela, kako nečloveško je garala ta ženska, da smo se preživeli. Oče je bil železničar, zato je bil večkrat po ves dan odsoten, sicer je vsa moška dela opravil, kadar je utegnil. Jaz sem bila najstarejši otrok. Tako sem morala skrbeti za ostale štiri, ob tem pa še pomagati materi na polju, pri pranju, kuhanju, očetu sem nosila toplo malico, skratka, prostega časa sploh nisem poznala. V meni je še vedno zelo živ spomin na tisto veliko hišo ob železniški progi, kamor sem nosila očetu hrano. Pred hišo se je košatila velika jablana, ki je vsako leto dobro obrodila. Doma jabolk nismo irrfeli, denarja, da bi jih kupili, tudi ne. In tako meje nekega dne velika otroška želja popeljala do jablane. Splezala sem nanjo po najlepša jabolka. Veselila sem se, kako veseli bodo doma, ko jim bom prinesla nekaj jabolk. A tisti hip, ko še nisem niti dobro začela plezati, me je zagrabila močna roka. »Poglej jo no, tatico! Naša jabolka krade,« me je jezno ogovoril gospodar. Strah je šel kot elektrika skozme in od sramu bi se najraje ugreznila v tla. Hotela sem se spustiti z drevesa, a so mi to preprečili udarci s palico. V ušesih mi je grozljivo odmevalo: Tatica! Tatica!« Udarci so me boleli, a še daleč ne tako hudo kot zmerjanje s tatico. Saj nisem imela'namena krasti. Le tri, štiri sem jih hotela vzeti, za nas, otroke. Ko mi je uspelo, da sem se spustila z veje, sem jo ucvrla domov, kolikor so me nesle noge. Doma sem mami seveda vse povedala. Pobožala me je po glavi in rekla: »Pozabi, otrok moj! Še bodo prišli časi, ko bomo tudi mi jedli jabolka, ki bodo zrasla na naši zemlji.« Potem mi je dala nekaj denarja, rekoč: »Na, pa pojdi v bližnjo vas in kupi jabolk polno košaro za vse nas!« Šla sem in kupila jabolka. Vendar mi nekako niso šla v slast. Preveč so se mi jabolka zamerila, ko sem bila na tisti veliki jablani. MARIJA NASA SREDA Dogodilo seje pred leti, ko so bile poti v hribe še slabe in težko prevozne. Zato se je moj mož domislil, da si bo kupil osla, ki mu bo tovoril do naše odmaknjene domačije. Rečeno, storjeno. Že čez nekaj časa je s sinom odpotoval v Samobor, češ da gre nakupit nekaj potrebnih stvari. A ko se vrneta domov, sin odpre prtljažnik in v njem — živ osel. Ko je žival zagledala beli dan, je glasno zarigala. Jaz pa, res ne vem, če sem bila že kdaj bolj jezna v svojem življenju. A kaj sem hotela! Tu je bil, naš osliček. Pravzaprav je bila oslica, zato smo ji dali ime Breda. Mož je živali naredil tovorno sedlo, da je tako oslica nosila iz doline v naš hrib vodo, jabolka in druge stvari. Bila je kar pridna žival, a kada^ jo je prijelo, ni nič pomagalo. Legla je na tla, voda se je razlila, jabolka so poletela po dolini... Takrat jih je slišala, da je bilo kar hudo poslušati. Tudi otroci so jo imeli radi. Od vsepovsod so jo prihajali gledat, pogumnejši pa sojo poskušali zahajati. Ni uspelo vsakomur. Marsikateri je odletel z nje in se pobral z buško na glavi. Še najbolj sta se glede jahanja razumeli z mojo hčerko. Velikokrat jo je jahala, dokler se ni lepega dne Breda tudi tega bremena naveličala. Odložila je otroka v prekuhane slive, iz katerih je mož pred dnevi skuhal žganje. Otrok je vstal tak iz tiste godlje, da nisi vedel, ali je človek ali svinja, samo oči so se svetile iz umazanije. Od smeha nismo nič mogli. Veliko takšnih in podobnih dogodivščin, veselja in muke smo imeli z našo Bredo. Radi smo jo imeli. Vendar je prišel tudi njen zadnji dan. Končala je v salamah. Bile so odlične salame in vsem so kljub spominu na" Bredo odlično teknile. MARIJA RAJTERtf NININA NESREČA »K Nini grem!« sem zaklicala mami in brž stekla ven, da me ne bi slučajno poklicala nazaj. Nina se je preselila v naš blok šele pred kakšnim letom. Bila je tiha in tako nežna, da je ljudje skoraj niso opazili. In tudi poznali je niso. Bila je videti zamišljena in žalostna. Nisem je spraševala, zakaj je vedno tako otožna, ker sem čutila, da je najbrž doživela, nekaj hudega. Tudi ta dan sem takoj ko sem odprla vrata njenega stanovanja, opazila, da ima objokane oči. »Vstopi,« me je prijazno povabila. »Pravkar nekaj pletem.« »Kaj je, Nina? Čutim, da te nekaj teži,« sem ji čez čas rekla. »Povej mi, da ti bo laže. Saj se tudi jaz včasih tebi izpovem, potem pa mi je lažje pri srcu.« Bila je tiho in je pletla naprej. Nato je tiho dejala: »Ne govorim rada o svoji preteklosti... A vseeno, povedala ti bom... Torej, doživela sem veliko hudega. Kot otrok sem skusila vse krutosti in posledice alkoholizma v družini. Po osnovni šoli sem šla v mesto, da bi se rešila neznosnih razmer doma, a tudi mesto meje razočaralo. Ničesar nisem našla v njem, nič tistega, kar sem pričakovala. Bila sem še bolj osamljena kot prej. Prav ta osamljenost je bila kriva, da sem verjela prvemu fantu, ki sem ga spoznala... Ko sem mu sporočila, da bo postal očka, je samo molčal, nato pa je izginil. Od takrat ga nisem nikoli več videla... Še huje je bilo, ko je moja gospodinja zvedela, da pričakujem otroka. Postavila meje pred vrata. Kam naj grem? Šla sem v park in sedla na eno odklopi. Ko je padla noč, sem zaspala... Izspanja pa meje vrgel nasilen objem močnih rok. Upirala sem se, a zaman... Vidiš, tista noč in nasilni dogodek sta bila zame usodna. Potem sem izgubila tudi dete. Bila sem nekaj časa v hudem šoku, pravzaprav ga še danes nisem do konca prebolela... Kasneje sem naletela tudi na dobre ljudi. Pomagali so mi, da sem dobila to sobico v bloku. No, to je končno njihov poklic. Tako sem zdaj sama. In všeč mi je tako...« Ko je končala pripovedovanje je bruhnila v jok. »Nina, ne govori tako. Nisi sama. Jaz sem tu in moji starši. Vsi te imamo radi. Spoznala boš nove ljudi, dobre.« »Rada bi ti verjela,« je tiho rekla in se zazrla skoz okno. Kdo ve, na kaj je mislila. Jaz pa sem si globoko v srcu zaželela, oh, če je še kje kak košček sreče, naj ga dobi Nina! ______________________________________________________SAV1A POTA IN STJI? dežurni ■ poročaj 0 ODPELJAL KOLO Z MOTOR-jem — V noči na 10. december je neznanec s parkirnega prostora črnomaljskega Belta odpeljal kolo z motorjem, last 24-letnega Antona Ha-nzlja iz Črnomlja. Hanzelj je oškodovan za 110 tisočakov. Storilca še iščejo. VLOMIL V AVTO IN UKRADEL DENAR — Neznan storilec je v noči na 10. december vlomil v osebni avto 49-letnega Franca Pungerčarja iz Ljubljane. Čeprav je bilo v vozilu precej vrednih predmetov, se je neznanec odločil »le« za tri tisočake, ki jih je odnese! s seboj. Škodo, ki jo je povzročil z vlomom, so ocenili na 10.000 din. ODNESEL RADIOKASETOFON — 11. decembra je nekdo med 16.30 in 17.30 odprl avto 28-letnega Miroslava Slapška s Telč pri Sevnici. Vozilo je stalo parkirano v Sokolski ulici v Novem mestu, neznanec pa je iz njega odnesel radiokasetofon, vreden 50 tisočakov. UKRADEL REZERVNO KOLO IN NAFTO — V noči na 12. december je nekdo stikal po tovornem avtomobilu trebanjske Surovine, kije stal parkiran na tovarniškem dvoriščSt Storilec je iz vozila ukradel rezervno kolo, za nameček pa iz rezervoarja iztočil še okoli 25 litrov nafte, tako daje Surovina oškodovana za okroglih 25.000 din. Za zmikavtom še ni sledi. Za domačega voznika vse dobro Pogovor z Iztokom Winklerjem, predsednikom republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Pred dnevi je uredništvo našega tednika obiskal Iztok VVinkler, predsednik republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Glavna tema pogovora, v katerem so sodelovali še predstavniki novomeškega sveta in občine, je bila, kako izboljšati prometno varnost in kako se spopasti s številnimi vzroki za tako krvavi sloves naših cest. O varnostnih pasovih, rezultatih, ki jih je prinesel zakon o obveznem pripenjanju glede posledic prometnih nesreč v letošnjih devetih mesecih, smo že pisali, vendar v republiškem svetu za preventivo in vzgojo tudi s tem še zdaleč niso zadovoljni. »Poglejmo samo, kakšne pasove vgrajujejo proizvajalci avtomobilov v večino naših vozil,« pravi Iztok Winkler. »Smo Jugoslovani le tretjerazredni kupci? Res, da je tudi slab varnostni pas boljši kot noben, a to še ne pomeni, da lahko proizvajalci vozil vgrajujejo v naše avtomobile najslabše, kar imajo. Ugotovili smo namreč, da večina proizvajalcev — tudi vaša IMV pri tem ni izvzeta — vgrajuje v avtomobile, namenjene domačemu kupcu, varnostne pasove, narejene doma, v vozila za izvoz pa pasove iz tujine. Verjetno so ti boljši. In če naši varnostni pasovi niso dobri za tujce, za kaj bi potemtakem mo- rali biti za nas? To pomeni, da Jugoslovani v primerjavi s tujci nimamo enakih možnosti, da si rešimo življenje.« Iztok Winkler je v nadaljevanju pogovora postregel z vrsto zanimivih ugotovitev, ki na nekatera naša spoznanja v primerjavi z ugotovitvami zahodnih držav mečejo domala čudno luč. Omenimo le ceste. Naša statistika je pokazala, da so bile ceste v letošnjih devetih mesecih krivec prometnih nezgod le v treh odstotkih. V nekaterih razvitih zahodnih državah pa znaša delež cest pri nesrečah kar 20 in celo več odstotkov. To lahko pomeni le dvoje: ali imamo pri nas v primerjavi z razvitim Zahodom neprimerno boljše ceste ali pa so naši organi pregona, tožilstva in sodišča, pri obravnavi prometnih nezgod vse preveč enostranski. In resnici na ljubo moramo reči, da se ne spomnimo primera na Dolenjskem, ko bi bilo za kako nezgodo kaznovano cestno podjetje. »Nesreče so tesno povezane tudi z zavarovalninami. Ponekod v tujini so šli že tako daleč, da so testirali posamezne vrste avtomobilov in na podlagi spoznanj, kako varni so za življenje voznikov in potnikov, določili zavarovalne premije. Na ta način so ne le spodbudili kupce k nabavi varnejših avtomobilov, pač pa istočasno spodbudili tudi proizvajalce k izdelavi varnih vozil,« je med drugim kot zanimivost omenil Iztok Winkler. In da bo radovednost potešena: takšno raziskavo so delali na Švedskem, med vozili, ki vozijo po naših cestah, pa je bil v zares ostri konkurenci golf povsem pri vrhu, popularna katrca pa, denimo, tam okoli 50. mesta. Še vrsto podobnih zanimivosti je prinesel pogovor z Iztokom Winklerjem, navrgel pa tudi spoznanje, da postaja vloga svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu vse očitnejša in konkretnejša, vsaj tistih, ki delajo. In novomeški je, tako pravi Iztok Winkler, po aktivnosti v vrhu. B. BUDJA NEPREVIDNO V KRIŽIŠČE GRIBLJE — V petek. 13. decembra, se je 31-letni Daniel Macele iz Gribelj peljal na kolesu z motorjem iz Gradca proti domu. Ko je pripeljal iz-neprednostne ceste v križišče, je po prednostni cesti pripeljal z osebnim avtom 27-letni Anton Brine iz Gribelj. Zaradi izsiljevanja prednosti je prišlo do trčenja. Pregreto olje krivo požara Gorelo v Novolesovem tozdu na Dvoru DVOR — Požar, do katerega je prišlo v petek v Novolesovem tozdu gugalnikov na Dvoru, je po doslej znanih podatkih povzročil za okoli 250.000 din škode. Vzrok požara je po svoje nenavaden. 25-letni kuhar Jože Končina iz Soteske je tega dne v kuhinji tozda vključil štedilnik, nanj pa postavil posodo s štirinajstimi litri olja. Sam je zatem odšel v trgovino po opravkih. Ko se je čez nekaj časa vrnil v kuhinjo, gaje tam čakalo neprijetno presenečenje. Pregreto olje je namreč povzročilo požar, kije že zajel lesen ladijski strop, vendar so bili ZA PET MILIJONOV DINARJEV ŠKODE — Takšno razdejanje je povzročila prometna nezgoda, ki seje pred dnevi pripetila na magistralni cesti pri Drnovem. Tovornjak turške registracije je zaradi utrujenosti voznika zapeljal z vozišča in se prevrnil tik ob podvozu regionalne ceste proti Krškemu. Kot je v ideti na posnetku, je tovornjak domala uničen, nastalo materialno škodo pa so ocenili kar na 5 milijonov dinarjev. Novost, ki varčuje bencin Ljubljančan Stanko Murn izdelal napravo, ki zmanjšuje porabo goriva tudi za 30 odstotkov Zagotovo ga ni voznika avtomobila, ki ne bi želel na ta ali drug način zmanjšati porabo goriva v svojem vozilu. Še posebej velja to za najbolj požrešne jeklene konjičke, take, ki med sto kilometri vožnje »popijejo« tudi precej preko 10 litrov goriva. Bilo je že nekaj naprav, ki so ob bučni reklami zagotavljale precejšnje zmanjšanje porabe goriva, vendar je vse bolj ali manj ostalo zgolj pri zagotovilih, tokrat pa se zdi, da si bodo lahko lastniki takšnih avtomobilov v resnici oddahnili. Ljubljančan Stanko Murn, sicer doma iz Zasavja, je vrsto let tuhtal, kako bi prišel do tega, da bi motor zares porabil le toliko goriva, kot ga potrebuje. Vztrajnost in delo sta bila pred nedavnim poplačana. Izpod njegovih rok je prišla nova naprava — sam jo je imenoval regulator pritiska — ki, preprosto povedano, prepreči, da bi v pli-njač priteklo več bencina, kot ga ta potrebuje. Presežek goriva, ki sicer steče v izpušno cev, se z Murnovim izumom po cevki vrne v rezervoar. In učinki? Doslej testirani avtomobili so pokazali, da seje z uporabo regulatorja pritiska zmanjšala poraba goriva tudi za 30 odstotkov. Murn je svojo napravo vgradil že številnim strankam, v ilustracijo pa poglejmo te ugotovitve. Branki Novak iz Ljubljaneseje poraba goriva v njeni diani zmanjšala od 7 na 5 litrov, do podobne ugotovitve je prišel tudi Ljubljančan Anton Škraba. Z vgrajeno napravo v svojem 7 let starem citroenu GS je prevozil 180 kilometrov po avtocesti, 145 km po cesti prvega reda in 20 kilometrov po mestu, skupaj torej 345 kilometrov, porabil pa 24 litrov bencina ali natanko 6,95 litra na 100 kilometrov. Murn je svojo napravo testiral tudi pri AMZ Slovenije, v poročilu o testiranju, ki gaje podpisal inž. Janez Vodopija, pa je med drugim zapisano: »Previsok pritisk je škodljiv, ter povzroča preseške goriva v vplinjaču, zaradi česar se poraba veča. Murnova naprava pa napajalni pritisk natančno regulira, tako da je ta v vseh režimih obratovanja vozila enak in ne presega nezaželenih vrednosti.« Murn pravi, da je napravo moč zelo enostavno montirati, to delo pa lahko opravi vsak mehanik ali celo malo bolj spreten lastnik avtomobila. Vprašanje je seveda, kdaj bo naprava na trgu tudi v večjih količinah, kajti Murn bi rad izdelavo regulatorjev pritiska zaupal drugemu proizvajalcu. Sam pravi, da naročil ne bi zmogel, zato seje že pogovarjal z nekaj obrtniki, a končnega rezultata še ni. Najraje bi, tako pravi sam, zaupal posle kaki tovarni, kajti izdelava te novosti zahteva res kvalitetnega in natančnega proizvajalca. Murn celo pravi. da bi naprava v takem primeru dosegla življenjsko dobo avtomobila. B. B. SMRT NA CESTI KOČEVJE — V prometni nesreči na Bregu pri Kočevju je 14. decembra ob 20.10 umrl 72-letni Alojz Majcen in Gorenja pri Stari cerkvi. Trčil ga je avtomobil, ki gaje vozil 32-letni Stane Tomšič iz Mahovnika pri Kočevju. Do nesreče je prišlo na magistralni cesti. Tomšič je vozil v smeri proti Ribnici. Avto je zadel Majcna z desnim delom in ga nato vozil na pokrovu skoraj 27 m. Pešec je bil takoj mrtev. Na vozilu je po nestrokovni oceni za okoli 50.000 din škode. Voznik je bil po nesreči preizkušen z alkotestom, vendar alkoskop ni pozelenel, med vožnjo je bil pripet z varnostnim pasom, pešca pa pred nesrečo sploh ni videl, da niti ni vedel povedati, ali je še v smeri proti Stari cerkvi ali proti Kočevju. delavci na srečo dovolj prisebni, da so ogenj sami pogasili. Preiskava je pokazala, da je poleg kuharjeve neprevidnosti požara najverjetneje kriva tudi okvara na termostatu cvrtnjaka, ki se ni pravi čas izključil. NEPREVIDNO NA LEVO STRAN CESTE GRMOVLJE — V petek ob 8.40 je 51-letni Jože Kocjan iz Novega mesta peljal osebni avto po cesti iz Novega mesta proti Zagrebu. Med vožnjo v koloni vozil je pri Grmovljah za hip zapeljal na levo stran vozišča, da se prepriča, ali je možno prehitevanje, takrat pa je iz nasprotne smeri pripeljal s tovornjakom 49-letni Ivan Smrekar iz Zavinka. Navzlic umikanju je med vozili prišlo do trčenja, v katerem seje Kocjan hudo telesno poškodoval in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Tovornjak se je po nezgodi prevrnil, nastalo materialno škodo pa so ocenili na milijon in 700 tisoč dinarjev. ŠEST RANJENIH GRMOVLJE — V soboto je prišlo na magistralni cesti Ljubljana — Zagreb pri Grmovljah do hude prometne nesreče. 33-letni Kazimir Andric iz Srebrenice je peljal osebni avto proti Zagrebu, pri Grmovljah pa je pričel prehitevati tovornjak s priklopnikom. Prav takrat mu je nasproti pripeljala voznica osebnega avta, 32-letna Ružiča Radojevič iz Ljubljane. Med hudim trčenjem sta se hudo poškodovala sopotnika 44-letni Viljem Škarja iz Ljubljane in Milojka Andric, lažje pa oba voznika ter sopotnika Milenka Planinc iz Ljubljane in Pavel Groznik iz Velike Gore. Materialna škoda je ocenjena na poldrugi milijon dinarjev. PO DOLENJSKI DEŽELI 9 Delavci trebanjske kmetijske zadruge so prejšnji teden na železniški postaji v Veliki Loki pridno naklada.i krompirv vagone. Koso eno prikolico že izpraznili, so se, nič hudega sluteč, odpravili v šentlovrenško skladišče po nove zaloge gomoljev. Očitno pa je njihovo početje budno opazoval še nekdo, saj je bilo ob vrnitvi delavcev na vagonu precej manj vreč krompirja, kot so ga naložili. Čudno, da se neznani zmikavt ni spomnil še druge možnosti: tačas, ko so delavci nakladali krompir na železniški postaji, bi lahko podoben »podvig« izvedel v skladišču. • V noči na 10. december je nekdo obiskal nezaklenjeno garažo Jožeta Kralja iz Potočne vasi. Moral pa je biti hudo presenečen, ko v njej ni našel avtomobila, gač pa kokoši. Miličniško poročilo sicer ne omenja, ali je bil avto potemtakem morebiti parkiran v kokošnjaku, zato pa so možje postave v nadaljevanju zapisali, da je moralo s storilcem kar štirinajst kokodajsk. Kje so bileobglavjcnc, še ni znano. S CESTE NARAVNOST V DREVO — 10. decembra ob 22.30 seje 52-letni Janez Totter iz Črnomlja peljal z osebnim avtomobilom iz Gribelj proti Podzemlju. Zaradi prevelike hitrosti ga je med vožnjo v levem in nepreglednem ovinku pričelo zanašati. tako da je vozilo zdrsnilo izven vozišča in tam trčilo v drevo. V nezgodi se je huje poškodovala voznikova žena Vida. Prepeljali sojo v novomeško bolnišnico. PARKIRAN AVTO PRIČEL GORETI — 10. decembra okoli 18.30 je pi isto do požara na osebnem av lomo-bili 20-letnega Antona Borsana iz Stopič. Vzrok požara je prav nenavaden. Borsan je vozilo pustil parkirano na novomeškem Glavnem trgu, sam pa odšel po opravkih. Med tem časom so mimoidoči opazili, da se je iz vozila pričelo kaditi. Lastnik je namreč v prtljažniku avtomobila spravljeno polosovino, ta seje skotalila na akumulator in povzročila stik. zaradi katerega seje vnelo rezervno kolo. Na srečo so mimoidoči skupaj z gasilci ogenj hitro pogasili, tako da materialna škoda ni prevelika. i tj i i I i m i il| m Novomeščani vnovič državni prvaki Velik uspeh novomeškega KPA v Beogradu BEOGRAD — Novomeški tekmovalci kluba za podv odne aktivnosti so po petih letih vnovič državni prvaki. Ta razveseljiva novica je prišla v nedeljo iz Beograda, kjer se je končalo letošnje državno prvenstvo. Novomeščani so si zmago v ekipni konkurenci moških priborili z 8,5 točkami naskoka pred moštvom JLA, največ pa sta k temu uspehu pripomogla prav najstarejša tekmovalca Igor Vidmar in Miro Knap. Prvi je zmagal na 100 in 200 metrov v plavanju s plavutmi ter bil drugi v hitrostnem potapljanju na 50 in 100 metrov. Miro Knap je slavil v hitrostnem potapljanju na 100 metrov, bil drugi v isti disciplini na 400 metrov ter tretji na 50 metrov. Omenimo ob tem še zmago novomeške štafete 4 x 100 metrov in drugo mesto štafete na 4 x 200 metrov, uspešen pa je bil tudi mladi Janez Novina s 5. mestom na 800 metrov. Dodajmo še, da je moral Igor Vidmar za svojo zmago v plavanju s plavutmi na 200 metrov kar trikrat na start, saj sta bila z Beograjčanom Matičem v dveh nastopih po času popolnoma izenačena. DANES Z ZADROM NOVO MESTO — V novomeški športni dvorani pod Marofom bo danes ob 19. uri zaostalo srečanje 11. zvezne odbojkarske lige med ekipama novomeškega Pionirja in Zadra. Vabljeni! PRIZNANJA ZASLUŽNIM STRELCEM ČRNOMELJ — V počastitev dneva republike so v pred dnevi v Črnomlju podelili priznanja občinske Strelske zveze. Za 35 let delovanja so jih prejeli SO Črnomelj. VP 6485 Črnomelj. Bell m ZRVb Črnomelj. Prav tako za .5 e aktivnega dela sta priznanje prejela še Anton Jankovičin Milan Stopar. za 30 let dela v strelstvu pa Ivica Rajgelj. Ivan Žlogar in Zvone Hutar. Alojz Sopčic je prejel nagrado za svoje 25-lctno delovanje' prav tako pa so priznanja prejele letošnje zmagovalne ekipe in posamezniki: porazu Vidic iz Belta ter Jože Kambič. Milojko Pavlovič. Nežka Raun. Nevenka Šrkinjar. Zdenka Cerovec iz semiške Iskre. Igor Primc — najboljši mladi atlet SRS V anketi o najboljših slovenskih atletih in atletinjah je med mladinci /. velikim naskokom zmagal novomeSK metalec diska Igor Primc, letošnji finalist mladinskega,EP in ,re,J^.7 dinskih BAL Primc je v sezoni 19« napredoval skoraj za 5 m in z rezu tatom 55,54 m spada miri naj obetavnejše mlade metalce djs Evropi. Letos je trikrat državni rekord, njegov zadnji do-pa je tudi najboljši absolutni rezultat metu diska v državi. , Omeniti velja tudi to. da je bilo m w šestimi najboljšimi slovenskimi dinci. ki jih je AZS predlagala yo7J izbor za naslov najboljšega, kar po vica Novomeščanov. Za mladi državne reprezentante Primca, ra J na in Zupančiča je to lepo Prl7n 1 ' novomeško atletiko pa obet -udeležbo v državnih za neprekinjeno reprezentancah, ki desetletje. zdaj traja J. P TUDI V PRIHODNJI SEZONI ENAKO USPEŠNO?— To vprašanje sc je zastavljalo na ponedeljkovi tiskovni konferenci predstavnikov IMl • Renaulta in Kompas Hertza, potem ko je že bilo jasno, da bosta najboljša jugoslovanska avtomobilista Kuezmič in Šali v prihodnji sezoni vozila sicer nov R-5 GT Turbo, a s kar 60 konjskih moči slabšim motorjem, fudi ' Renaultu zategujejo pas. (Foto: B. Budja) Slabši avto za novo sezono Kompas rally na Dolenjskem Tiskovna konferenca IMV, Renaulta in KompaS Hertza — Kuezmič in Šali Turbo z R-5 GT______ NOVO MESTO — Le dva dni po sobotni slovesni proglasitvi najboljših jugoslovanskih motociklistov in avtomobilistov v Buzetu, kjer sta Brane Kuezmič in Rudi Šali prejela zlati čeladi za že petkratno osvojitev naslova državnih prvakov, so predstavniki IMV, Renaulta in Kompas Hertza v ponedeljek predstavili dosedanje uspehe te posadke in pa posadke 9 Predstavnik Renaulta je na tiskovni konferenci pojasnil tudi, da obstajajo možnosti za vključitev popularne katrce v domača rali) tekmovanja, vendar je seveda vse odvisno od tega. koliko so za kaj takega zainteresirani v IMV. Vsekakor bi bilo zanimivo videti, kaj bi prirejena štirica GTL naredila v borbi z vozili Zastave. Zrnec-Bagari, ki prav tako vozi z Renaultovim avtomobilom. Razumljivo je, da je bilo veliko govora tudi o načrtih za naslednjo tekmovalno sezono, največ zanimanja pa je vzbudila novica, da bo Dolenjska prihodnje leto organizatorica drugega dela tradicionalnega mednarodnega Kompasovega rally- ja. Naj ne bo odveč, če omenimo, da sta Kuezmič in Šali v tej sezoni več kot prepričljivo osvojila naslov državnih prvakov, saj sta zmagala prav na vseh dirkah, kjer sta nastopila. Ob tem sta v skupni uvrstitvi tekmovanj za evropsko prvenstvo zasedla odlično 12. mesto, ki pa bi lahko bilo še precej višje, če na zadnjih dirkah ne bi bilo okvar na motorju. Njun največji uspeh je bila vsekakor zmaga na poljskem rallvju. poleg tega pa sta bila še trikrat druga (Saturnus, v Barumu na ČSSR in Vidi v Bolgariji) in ekrat tretja (Zlatni Piasci). Kot kaže. pa bo takšne uspehe v novi sezoni težko ponoviti. »Tekmovanje v rallvu je dandanes dražje kot tekme v formuli I.« je dejal Emille Tarrare. zastopnik Renaulta v Jugoslaviji. »Za- radi bolj ali manj znanih teža Renaultu smo tudi pri nassklen nekoliko zategniti pas. Tp pomeni, da.Kuezmiču in Ša“J11 novo sezono ne moremo zag° viti boljšega ali vsaj tako močne vozila, kot je letošnji R-5Turbo. ilustracijo za ogromne stroške J navedem, da sta samo guma kolesni obroč na rallv v,°j>er vredna vsaj štiri ali pet katrc. N pa Kuezmiča in Salija izted 0_ cenimo, jima bomo vendarle zag tovili kolikor toliko dostojno zamenjavo. V novi sezoni bo posadka vozila nov R-5 ,,, Turbo, ki je sicer po moči za konjskih sil slabši, a komercialno za Renault izredno zanimiv, saj J njegova oblika veliko bolj P°d° na klasični petici. ki jo Prodajarn ' Naš cilj v novi sezoni pa Je-.. ‘ Kuezmič in Šali vnovič Psvt)|1 naslov državnih prvakov in Pra zaradi večjih obveznosti doma verjetno manj časa za nastopahb • Po končani tiskovni konferenci so se novinarji v novomeški šport dvorani pomerili z ekipo imevejske-ga tozda Commerce v male nogometu in izgubili s 5:7. f sedmo silo so brcali: Milovanovič-Vindiš, Valič, Kuezmič, Šah 1 Budja. _ na dirkah za evropsko prvenstvo-Osnovna politika Renaulta je pa ta. da v prvi vrsti osvoji nacm-nalna prvenstva držav, kjer ■ pojavlja s prodajo svojih vozu " Ponedeljkova tiskovna k‘,n!jj1 renca pa je prinesla še vrsto dr nezanimivosti. V prvi vrsti seveda ■ da si je Dolenjska po dolgih le ^ pridobila organizacijo zares v”1 skega avtomobilističnega tekm . vanja. saj bo. kol je rečeno, drug del znanega Kompasovega raU. ^ potekal po dolenjskih cestah. kratkem se bo sestal organizacij* odbor, takrat bodo znane tudi vse podrobnosti glede na proge, to rat lahko zapišemo le. da bo ra . na sporedu sredi junija prihodnje leto. b. BUDJ* 16 DOLENJSKI UST zmaga Sodražice ral^tn!'1I<“A — SZSM je organizi-katero n'r v ma'em nogometu, na finalni ,Jlnast.opil° kar 50 ekiP- v Stock „ ekm‘ cje Sodražica ugnala Pa eki™ Tsn v ’V tekmi 23 3' ™“to NaiKni?r . ? Kovinoplastiko z 1:0. (Sodrai'1 sf turnirja je bil Čampa tar u' S zadetki, najboljši vra-Mrhar (Stock), pokal za fair play Je prejela ekipa Sis Maris. M. G.-č ŠAH OB DESETLETNICI DOMA JLA — 37 P°^astitev desetletno; n”nBkega doma JI.A je vele-odim- i ®runo Parma pred dnevi Zmaj . s'muhanko na 28 deskah. Da rS! ^e’ razumljivo, Parma, pri tem Rad'- » !e pet remijev. Remizirali so ■Jakšič kuEč Kiprianov, Kraos in M. G.-č. BESEDO imajo številke odbojka II. ZVEZNA LIGA, moški, 10. itOLO: PIONIR—METALAC 0:3 bo, -9j >7) pjonir: Vernig, Babnik, regurek, Komadina, Brulec, Pri-mc. Petkovič, Škrbe, Prah. LESTVICA: 1. Modriča Opti-ma18, 7. Pionir 8 točk. v soboto potujejo Novomešča-1 Jf ek'Pi Ljubinja. v »PL, moški, 9. KOLO: KOČE- -8) M1SL1NJA 1:3 (6- '7- Kočevje: Polovič, Marolt, Bra-ač, Miklič, Hvala, Krivec, Figel, artnič, Papež. LESTVICA: 1. Salonit 18 točk, Kočevje 10. n soboto potujejo Kočevci v Dzovico. košarka IasKL, moški, 9. KOLO: IL.IRI-m NOVOLES 94:88 (42:45) .Novoles: Gavranovič 4, Cerkov-,'k 19, Pintar 1, Munih 10, Bajc "> Lalič 1. Skube 21, Plantan 15. LESTVICA: 1. Slovan in Helios •17, 7. Novoles 13 točk. . v soboto igrajo Novomeščani °nta s Slovanom. .SKL, ženske, 7. KOLO: NOVO MESTO—MARIBOR 7257 (40:26) n Novo mesto: Srebrnjak 18, ratož 2, Čavlovič 2, Dragman 1, Pjrke 3, Černoša 2, Bunc 22, Aš 6, fantič 16. r..I ESTV1CA: 1. do 3. mesto Ili-(n-ironija! mU razv°ju" Kakšna DomaZCVe v povojnih letih In ta ®a ,zgraditi našo industrijo. UsnJ« ladustrija mu danes vrača: dušiWr,a,-ln yepl°vega dioksida, nm oksidov, fluoridov... Umazam zrak ne pozna meja - drja b ,nsklh, ne republiških ne Dov™? °*8° Je 8°zd zdržal to Se .oaenJ strupov, nenadoma pa nelT V n-*em brez vidnih vzrokov s aJ. zlomilo: umirati so začeli lih tU<** v odmaknjenih prede-vnli na katere vsaj direktno ne 0!!plVa nobeden od znanih virov Vsaj ^zevanja. Nekateri te pojave DrPj , . Pripisujejo poletni suši MorH m' *et' 'n bud* lanski zimi. lahk čeprav bi ravno tako P ^trdili, da so to posledice din« oslabelosti drevja zara- nesnaževanja okolja. „ mrtva riba JE LE SIMBOL ,e Premišljujemo o gozdu kot nešt°S sistemu, v katerem ?r8an*zmov živi v tesni srnici -in‘ Povezanosti, v nekem riam SItlrt drevesa lahko prime-sn .° s smrtjo ribe v one-nila 'Cm P°toku: preden je pogi-^I v^ba, so poginile ogromne lic k'ne P'anktona v vodi in živali > ki se hranijo z njim. Mrtva riba eko‘iSa7no simbol smrti vsega rck ? 8a sistema (potoka ali Pred ^od°bno je z drevesom, Sozd -ie umrlo drevo, je v teti m ekosistemu moralo um-SVo"milij°ne organizmov, ki po i1 naravi niso tako prilagodljivi emembam v okolju. Za katere n::, e Sre, koliko jih je, kakšna je van°Va vloga v življenju in delo-huj^U 8°zdnega eleosistem3? Naj-vPrfe’ ^a ve^ine odgovorov na ta asanja znanost nasploh nima! b0^b takih premišljevanjih se Pred° n?°rali znova zavedati, daje j Prihodom človeka živinorej-tjna Poljedelca dobrih devet dese-8o?d našega prostora pokrival Pon j Je naravni gozd naj-se P°lnejša življenjska združba, ki Bozd *abko razvije, in da zato vm? v naši pokrajini pomeni rjk° več kot le 150 ali 200 Za/Jnnov kubičnih metrov lesnih log! b^danaSnji in jutrišnji pokrajini Ut ?drav gozd naravna nasprotna Zgv vsem obremenitvam okolja, ^ et^če prostoživečim živalim, Syeetska zakladnica rastlinskega iti j’ nepogrešljiv element fizične oj, duhovne kakovosti našega Ua — in življenja. O ZDRAVJU NE PREMIŠLJAMO, DOKLER GA IMAMO Velika večina ljudi meni, da se gozdarstvo ukvarja predvsem in samo s proizvodnjo in pridobivanjem lesa. Morda taka oznaka danes pri nas še velja — pa že ne vselej in povsod. Upravljati z gozdovi v interesu vse družbe, kot zahteva naš zakon o gozdovih, na pragu tretjega tisočletja ne pomeni nič več zgolj gospodarjenje za kubične metre, ampak obravnavanje celotnega odnosa med gozdom ter našo današnjo (in jutrišnjo) družbo. Kaj ta naša družba pričakuje od gozda? O zdravju ne premišljamo, dokler ga imamo. Podobno je z dobrobitmi, ki nam jih prinaša gozd: tudi njih se ne zavedamo, dokler nam jih ne zmanjka ali niso ogrožene. Verjetno se človek pomena gozda res najbolj zave v krajih, kjer gozda ni. Si lahko predstavljamo Slovenijo brez gozda? Poplave, plazovi, usadi, erozija, viharni vetrovi, neznosna temperaturna nihanja, nič več gob in borovnic in tihih sprehodov po gozdu — lesa se pravzaprav spomnimo šele na koncu. Verjetno res drži krilatica, da bi brez lesa še nekako šlo, brez gozda pa Gozd torej ni le lesna njiva, ampak veliko več. Funkcije, kijih daje človeku, delimo na štiri skupine: proizvodne, okoljetvome, kultumo-pogojene in socialne. V skupini proizvodnih funkcij, ki so vezane na proizvodnjo organske snovi v gozdu, gre prvo mesto tudi v prihodnje proizvodnji lesa. Tudi v prihodnje les ostaja naša »nacionalna surovina« — edina, ki jo imamo v resnično pomembnih količinah, ki jo lahko trajno pridobivamo s sorazmerno majhnimi vlaganji energije, ki jo je mogoče z vloženim delom visoko obogatiti, pa vendar pri predelavi ne zahteva mnogo energije, in ki na koncu razpade okolju prijazno. Poleg lesa nam daje gozd tudi plodove, sadeže in zdravilna zelišča, ki so nekaterim pomemben vir dohod- ka, drugim pa postaja njihovo nabiranje vse bolj priljublejna oblika rekreacije na prostem. Rastlinska proizvodnja gozda je osnova za prehrano divjadi, ki v širšem pomenu tudi lahko pomeni pomemben »stranski gozdni proizvod« — kot radi poimenujemo to obširno kategorijo gozdne proizvodnje. GOZD NAS VARUJE Z drugo skupino — okoljetvor-nimi funkcijami — gozd pomembno prsipeva k fizični kakovosti našega okolja. Varuje tla pred vodno erozijo, vetrom in snegom, varuje pred snežnimi plazovi, zraven pa z vsakoletnim obletavanjem ustvarja plodna tla, ki jih sicer tako lahkomiselno uničujemo. Iz gozda 'voda odnese do stokrat manj prsti kot z njive! Debela plast gozdnega rastlinstva in gozdnih tal ima pomembno vlogo pri uravnavanju količine in kakovosti odtoka padavin. Računajmo, da v Sloveniji povprečno pade 1,25 m3 padavin na kvadratni meter na leto. Ko bi ne bilo ogromne »gobe«, ki jo predstavlja gozd, bi vsa ta voda hkrati odtekala, na svoji poti pustila opustošenje, za seboj pa — sušo. Tako pa gozd zmanjšuje odtočne konce, podaljšuje delovanje izvirov, pri tem pa vodo še pomembno čisti. Tudi pomen, ki ga ima gozd na klimo, je težko oceniti, čeprav je brez dvoma velik. Dober del padavin gozdno rastlinstvo prestreže in nato v obliki vodnih hlapov skozi listne reže odda v ozračje. Cenijo, da v srednjeevropskem gozdu na leto izhlapi okrog 350 litrov vode na kvadratni meter. Energija, odtegnjena za izparevanje tolikšnih količin vode pa pomembno znižuje temperature v okolici, kar zlasti poleti, ko so ti procesi najživahnejši, blagodejno občutimo. Zmanjševanje temperaturnih razlik zaradi izhlapevanja, pa tudi gozd sam kot ovira močno vplivata na vetrove. Verjetno niso povsem iz trte izvite pritožbe Kraševcev, da danes, ko je na Krasu bistveno več gozda kot pred desetletji, še burja ni več taka, kot je bila včasih, in da se tudi pršut ne suši več tako dobro... VPLIV NA ČLOVEKOVO ZDRAVJE Gozdu pripisujemo tudi tako imenovano higiensko-zdravstve-no funkcijo, to je — vplive na naše zdravje. Našim pljučem se prilega gozdni zrak, nekoliko hladnejši in vlažnejši, čistejši, bogatejši s kisikom, obogaten z eteričnimi olji in drugimi naravnimi vonjavami. V širšem smislu v zvezi s to funkcijo predvsem gledamo gozd v prostoru kot ogromno klimatsko napravo in filter, ki vsaj delno zaustavi prašne delce, manjše količine plinov, sevanje in drugo. Naslednjo skupino funkcij imenujemo kulturno pogojene, ker so potrebe in zahteve po njih dejansko odvisne od načina življenja — kulture v najširšem pomenu besede — posameznika ali naroda. Za vso skupino teh funkcij je značilno, da so zahteve po njih tem večje in očitnejše, čim dlje posameznik ali skupina živita od gozda — čim bolj tuj jim je. Značilen primer iz te skupine je rekreativna funkcija. Naši kmečki predniki je niso pogrešali — niti poznali je niso, industrializirana in urbanizirana družba njihovih vnukov pa je vse bolj prepričana o njeni potrebnosti. Podobno je s tako imenovano poučno funkcijo. Gozd je preveč pomemben element našega okolja, da bi si smeli privoščiti preveč nevednosti o njem. Dokler je naš človek živel v vsakdanjem stiku z njim, ga je gozd sam poučeval o sebi. Drugo je prehajalo z očeta na sina in tako naprej. Z odhodom v mesto in tovarno so se te vezi potrgale. Skoraj polovica Slovencev danes živi v desetih največjih slovenskih mestih. Ena od nalog sodobnega gozdarstva je tudi znova stkati vez razumevanja med meščanom in gozdom. Obveščena in ozaveščena javnost je navsezadnje najboljši zaveznik — gozda in gozdarstva. Poučni funkciji danes služi pri nas že ducat gozdnih poti, ki so vse bolj obiskane. Njihovo število počasi, a vztrajno raste. Gozd kot najpomembnejša živ-ljenska združba je hkrati tudi najboljši laboratorij za gozdarske, pa tudi temeljne raziskave. Raziskovalni funkciji služi mreža ploskev, ki je razpredena po vsej Sloveniji, poleg nje pa še okrog 9000 ha gozdov, ki smo jih že pred leti namenili izključno raziskovalni funkciji s tem, da smo v njih popolnoma prenehali gospodariti in smo jih prepustili naravnemu razvoju. Taka naložba v »jutrišnje pragozdove« ni bila potrata. Če se zmotimo pri gospodarjenju na njivi, napako lahko popravimo najkasneje prihodnje leto; če se zmotimo pri gospodarjenju v gozdu, lahko napaka ostane sto let ali pa smo z njo uničili desetletja dela in naporov svojih prednikov. Dobro poznavanje naravnih zakonitosti gozda tudi v prihodnje ostaja osnova za gospodarjenje z njim. DO NOB GOZDA NISMO GLEDALI KOT ZAVEZNIKA Izkušnja gozda v našem narodnoosvobodilnem boju pomeni povsem novo poglavje v odnosih med slovenskim človekom in gozdom. Nikdar dotlej gozda nismo gledali kot zaveznika in prijatelja. Slovenske ljudske pesmi dajejo slutiti, da naš prednik na gozd ni bil navezan s tako ljubeznijo kot na primer na polje. Nasprotno — prej bi lahko rekli, da mu je zbujal občutek nelagodja — morda celo straha. Potem pa gozd postane našemu človeku kot dom — si lahko zamišljamo partizanstvo brez gozda? S tem si je gozd zagotovil pomembno mesto tudi v zasnovi našega splošnega ljudskega odpora. Branilcu namreč daje številne prednosti. Zato o Se sploh zavedamo, kaj vse dolgujemo gozdu? obrambni funkciji premišljamo pri gospodarjenju z gozdom tudi danes. Gozd sam, pa tudi kot pokrajinski element ima v našem okolju tudi pomembno estetsko vlogo. Te vloge se podzavestno zavedamo vsi, ko v njem opazujemo menjavo letnih časov, barv, oblik, ko vse življenje nosimo pred očmi pestri mozaik menjav kmetijskih in gozdnih površin in okolice domačega kraja, ki so tako značilne za posamezne slovenske pokrajine. Navsezadnje moramo gledati gozd tudi kot nosilca spomeniško varstvene funkcije — kot varuha naše naravne in kulturne dediščine. Gozd je taka dediščina lahko sam po sebi. Na Slovenskem imamo na primer še za okrog 350 hektarov ostankov »pragozdov«, kjer sekira verjetno še ni pela. To so brez dvoma najodličnejši spomeniki naše naravne dediščine. Gozd je lahko tudi samo okolje spomenikov naše kulturne dediščine. Skriva številna arheološka najdišča iz davnine — pa tudi večina spomenikov iz narodnoosvobodilnega boja je v njem. Si predstavljate na primer Osanka-rico ali Bazo 20 brez gozda? Tudi te stvari gozdarji upoštevamo pri gospodarjenju z gozdom. »BANKA« ZA PRIMER NESREČE Zadnjo skupino predstavljajo tako imenovane socialne funkcije gozda. To so funkcije, ki zadevajo človekovo socialno varnost. Od nekdaj je bil gozd našemu kmetu »banka«, kamor se je zatekal ob nesrečah, daje lahko izplačal doto itd. Danes gledamo gozd kot vir pomembne surovine, katere predelava zaposluje okrog 50.000 ljudi. Posebej pomemben postaja gozd kot delovno mesto ljudem v odročnejših predelih, kjer v sedanjih gospodarskih težavah verjetno še ne bomo kmalu mogli investirati dovolj, da bi lahko ustvarili zadosti delovnih mest. Vsako novo delovno mesto zahteva milijonske naložbe — mi pa nešteto takih delovnih mest že imamo — v gozdu. Proizvodnjo gozda ni mogoče večati tako kot v tovarni — omejujejo jo naravne zakonitosti, pač pa lahko z intenzivnejšim gospodarjenjem ustvarjamo boljšo kakovost lesa, pa tudi že proizvedeno lesno maso bi laj^Ko na ta način bolje izrabili. Tako delo pa zahteva veliko Veščih rok. Na Tolminskem že nekaj let v gozdarskih obratih za kooperacijo zaposlujejo kmete, ki jih njihova lastna zemlja ne zaposluje dovolj in vse leto. Taki kooperanti uživajo vse pravice delavca v združenem delu, hkrati pa lahko vnovčijo svoje delo v »mrtvi sezoni« — oziroma kadar imajo čas. S tem, da jim je gozd delovno mesto blizu doma, ta gozd tudi zagotavlja, da bodo ostali na zemlji — oni, morda pa tudi njihovi otroci... Vse to in še marsikaj drugega nam pomeni gozd. Njegova navzočnost je tako tesno in na toliko načinov vtkana v naše življenje, da se tega niti ne zavedamo. Dokler gozd imamo — zdrav in zelen — se ne bomo nikdar zavedali, kaj vse mu dolgujemo. Varujemo ga — vsak po svoje in vsi skupaj, da nekega dne res ne bo potrebno ugotavljati, da bi brez lesa res še nekako šlo — brez gozda pa nikakor ne. dr. BOŠTJAN ANKO BREZ LESA BI ŠLO. BREZ GOZDA NE SGP PIONIR NOVO MESTO TOZD Zaključna dela v gradbeništvu Metlika Cesta XV. Brigade 2, Metlika, razpisuje JAVNO LICITACIJO za odprodajo rabljenega osnovnega sredstva: KOMBI ZASTAVA 850 izklicna cena 35.000,00 din Licitacija bo v torek, 24. 12. 1985, ob 12. uri na upravi TOZD. Pred začetkom licitacije morajo interesenti vplačati 10% varščine od izklicne cene. Prometni davek plača kupec. Navedeno vozilo bo prodano po klavzuli ogledano-kupljeno. Ogled je mogoč vsak dan od 7. — 15. ure, tel. 58-124. 708/51-85 OSNOVNA ŠOLA DRAGOTIN KETTE NOVO MESTO, p.o. Svet šole objavlja prosta dela in naloge FINANČNO—RAČUNOVODSKIH ZADEV DO Za kandidate veljajo poleg splošnih pogojev še naslednji: — V. stopnja izobrazbe ekonomske smeri — 4 leta delovnih izkušenj pri računovodskem delu — 3-mesečno poskusno delo. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: OSNOVNA SOLA DRAGOTIN KETTE, Svetu šole, Ul. Milke Šobar 25, NOVO MESTO. O izbiri bomo kandidate obvestili v zakonskem roku. 711/51-85 SCT SLOVENIJA CESTE TEHNIKA LJUBLJANA TOZD MEHANIČNI OBRATI Komisija za delovna razmerja SGP SCT TOZD MEHANIČNI OBRATI Ljubljana objavlja za DELOVNO ENOTO METLIKA naslednja prosta dela in naloge: 1. PLANER PROIZVODNJE I Pogoji: višja izobrazba strojne smeri, 1 leto delovnih izkušenj ali srednja izobrazba strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj v organizaciji in planiranju proizvodnje 3-mesečno poskusno delo, 2. vabi k sodelovanju več oblikovalcev kovin. Pogoji: dokončana poklicna kovinarska šola ustrezne smeri, 2-mesečno poskusno delo, zaželene delovne izkušnje. Delovno razmerje za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave na naslov: SGP SCT TOZD MO Delovna enota Metlika, Cankarjeva cesta. 706/51-85 IGMP SAVA KRŠKO TOZD IGM Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. SKLADIŠČENJA GOTOVIH IZDELKOV, MATERIALA IN INVENTARJA 2. UPRAVLJANJA TOVORNJAKA S PRIKOLICO Pogoji pod točko 1: VK ali KV delavec ustrezne stroke in 1 leto ustreznih delovnih izkušenj pod točko 2: KV delavec ustrezne smeri in 6 mesecev del. izkušenj, izpit E kategorije ter izpit za upravljalca avtodvigala Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj dostavijo zainteresirani kandidati* 8 dneh po objavi na naslov: IGMP SAVA KRŠKO—TOZD IGM, CK2 59, 68270 KRŠKO. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku roka za zbiranje prijav. 701/51-85 Vojna pošta 6485 Črnomelj bo dne 23.12.1985 s pričetkom ob 9. uri v kasarni »BELA KRAJINA« ČRNOMELJ izvedla JAVNO LICITACIJO za prodajo odpadkov hrane - pomij. Vse zainteresirane prosimo, da se držijo zgoraj navedenega časovnega termina, ker se z zakasnitvijo izgubi pravica sodelovanja v javni licitaciji. Začetna cena je 20.000,- din Za vse sodelujoče je obvezen polog v višini 10% od izklicne cene. 719/51-85 DO GOK Črnomelj TOZD Obrt Belokranjska c. 68340 Črnomelj prodaja na javni dražbi — kombinirano vozilo IMV 2200 D, letnik 1977, namenjen za prevoz stvari in oseb, reg. št. NM 100—558. Izklicna cena 150.000,- din, — tovorni avto ZASTAVA 1500 TF-1, letnik 1980, z nosilnostjo 835 kg in številom sedežev 3*1, reg. št. N M 634-04. Izklicna cena 100.000,- din Javna dražba bo v torek, 24.12.1985, od 8. —12. ure na sedežu temeljne organizacije na Belokranjski cesti. Interesenti morajo položiti varščino v višini 10% pred pričetkom dražbe. 714/51-85 Avto-moto društvo Novo mesto razpisuje javno licitacijo za prodajo osebnega avtomobila ZASTAVA 750, letnik 1983. Licitacija bo v ponedeljek, dne 23.12.1985, ob 15. uri na Ljubljanski 8/b. Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10-odst varščino. 717/51-85 SCT — Slovenija ceste tehnika tozd proizvodnja mehanizacije Brežice objavljamo prosta dela in naloge: več izvajalcev za opravljanje splošno ključavničarskih del KV, VK Pogoj: poklicna šola kovinske stroke — smer kovinarstvo in strojništvo 1 izvajalec za opravljanje zahtevnih varilskih del — VK Pogoj: poklicna šola kovinske stroke 2 izvajalca za opravljanje zahtevnih VARILSKIH DEL — KV Pogoj: poklicna šola kovinske stroke ali varilec z opravljenimi atesti 1 izvajalec za opravljanje ličarskih del ličar KV, VK Pogoj: poklicna šola ličarske usmeritve 1 delavec za opravljanje vratarsko-čuvajskih del — NK Pogoj: nedokončan oz. končan program osnovnega izobraževanja, sposobnost komuniciranja s strankami in odslužen vojaški rok, dela in naloge so za določen čas 1 delavka za čiščenje prostorov snažilka — NK Pogoj: nedokončan oz. končan program osnovnega izobraževanja Splošni pogoji: Poizkusno delo 2 meseca. Dela in naloge so za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Kandidati naj prošnje z dokazili dostavijo v 8 dneh po objavi kadrovsko splošni službi SCT—TOZD PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE BREŽICE. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni. 713/51-85 SLOVENIJALES—STILLES Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme Sevnica Razpisna komisija delavskega sveta TOZD Stilno pohištvo razpisuje dela in naloge vodje proizvodnje obrata na Blanci Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 1. da imajo višjo ali srednjo strokovno izobrazbo, 2. da imajo 5 do 6 let delovnih izkušenj na delih delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, 3. da so družbenopolitično razgledani in da imajo organizacijske sposobnosti. Kandidat bo imenovan za 4 leta. Prijavljeni kandidati morajo v razpisnem roku predložiti tudi program dela za eno leto. Rok za prijave je 15 dni po razpisu. Imenovanje kandidata bo opravljeno v 30 dneh po izteku razpisnega roka. Kandidati bodo o imenovanju pismeno obveščeni v 30 dneh po opravljenem imenovanju. 712/51-85 »SOP« Krško, Gasilska 3 DELAVSKI SVET TOZD KLEPAR objavlja prosta dela oz. naloge ELEKTROTEHNIKA ali ELEKTROMEHANIKA — šibki tok 1 delovno mesto Pogoji: — končana TSŠ — šibki tok ali poklicna šola elektro stroke — šibki tok — 3 leta delovnih izkušenj na teh vrstah del — odslužen vojaški rok — vozniški izpit . — 3-mesečno poskusno delo — občasno delo na terenu Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba »SOP« Krško 8 dni po objavi oglasa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 20 dneh po izidu oglasa. 720/51-85 SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST Z datumom 12. decembra 1985 je izšla 20. številka Skupščinskega Dolenjskega lista, v kateri objavljajo: — občina Črnomelj odlok o prenehanju lastninske pravice, odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986, odlok o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v občim Črnomelj, odlok o davku na promet nepremičnin, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Črnomelj, — občina Krško poročilo volilne komisije krajevne skupnosti Koprivnica in sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Koprivnica, odlok o davkih občanov, odlok o davku na promet nepremičnin v občini Krško, odlok o dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, odlok o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta Leskovec Gmajna, odlok o zazidalnem načrtu gramoznice Stari grad, odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986 in odlok o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene kvadratnega metra stanovanjske hiše, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče in o določitvi vrednosti elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja v občini Krško, — občina Metlika sklep o uskladitvi družbenega plana občine Metlika za obdobje 1981 — 1985 z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije in zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti, odlok o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč, odlok o stavbnih zemljiščih v občini Metlika, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Metlika, odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve in odlok o davku na promet nepremičnin, — občina Novo mesto sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Mrzla dolina I, odlok ospremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Novo mesto, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, odlok o davku na promet nepremičnin, odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986, odlok o določitvi objektov oziroma posegov v prostor in o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje na območju občine Novo mesto, odlok o uvedbi agromelioracijskega postopka na agromelioracijskem območju Veliki Kal — Dolenje Kamence — Dolenje Kamenje, odlok o zagotavljanju in usrne-rjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 občini Novo mesto, odlok o ureditvi podstanovalskih razmerij na območju občine Novo mesto, odlok o spremembi odloka o proračunu občine Novo mesto za leto 1985, odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Novo mesto v trimesečju 1986, sklep o uskladitvi družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1981 — 1985 z dogovorom o temelji ^ družbenega plana SR Slovenije in zakonom o varstvu kme'tij-skih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti, odlok začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnos družbenih dejavnosti v občini Novo mesto in odlok o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti materialn proizvodnje v občini Novo mesto, — občina Ribnica odlok o ustanovitvi sklada stavbnih zemlji^ občine Ribnica, odlok o davku na promet nepremičnin, odlo spremembah odloka o posebnem občinskem davku prometa proizvodov in od plačil za storitve, sklep s katenm odreja javna razgrnitev osnutka dolgoročnega družbeneg plana občine Ribnica za obdobje 1986 — 2000, sklep o imen vanju občinske volilne komisije, odlok o spremembi in dopol tvi odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih in zims službe na območju občine Ribnica in odlok o sprememban dopolnitvah odloka o davkih občanov. — občina Trebnje odredbo o pristojbinah za veterinarsko^ sanitarne preglede in za dovoljenje za prodajo mleka v ie 1985, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prisPev za pospeševanje kmetijstva v občini Trebnje, odlok o ustan°na tvi sklada stavbnih zemljišč občine Trebnje, odlok-o davku promet nepremičnin, odlok o spremembah in dopolnitv odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvo'a in od plačil za storitve in odlok o spremembah in dopolnitv odloka o davkih občanov občine Trebnje. Z datomom 20. decembra bo izšla 21. številka Skupščinskega Dolenjskega lista v katerem objavlja . — občina Novo mesto sklep o cenah osnovnih komunalnih s ritev v občini Novp mesto. Naročnikom se opravičujemo, ker bodo zaradi obilice objavljenih gradiv in zaradi preobremenitvetiskarne pred novoletnimi prazni prejeli oba časopisa skupaj šele konec drugega tedna. ZA TISTE, KI HITIJO OB PRAVEM ČASU od 15. novembra do 31. decembra 1985 10 % NOVOLETNI POPUST ZA VSE STAVBNO POHIŠTVO ZA STROPNE IN STENSKE OBLOGE IZ SMREKOVEGA IN BOROVEGA LESA Nudimo fco montažo in priznavamo stroške prevoza nad določeno vrednost nakupa. VSE STAVBNO POHIŠTVO NA ENEM MESTU, PO KONKURENČNIH CENAH JELOVICA letna Industrija ŠKOFJA LOKA Poslovalnic«: Škofja Loka Šibenik Osijek Kidričeva 58 Ul Bratstva i jedmstva 96 Čepmska b b tel. (064)61-185.61-361 tel. (059) 23-876 tel. (054) 31-922. 31-456 Zagreb-Sesvete Sarajevo-Rajtovac Split Zagrebačka 164 Ul. 21. maja 147 Kavanjmova 1 tel (041)253-259 tel. (071)542-200. 542-391 tel (058) 48-780 Nova Gradiška Stara Pazova Bar Krajačičeva 31 Kamenjarova 29 Biotehn obraz centar D Vlah tel (055) 62-428 tel. (022) 311-530, 311-561 ekonomsko dvoošte centra Pula Niš tel (085)22-189 Fižela 7 a (na Stoji) Ul. Nikodije Stojanoviča (Tatka) Skopje-Madjari tel. (052) 48-877. 23-976 tel (018) 65-930 Ul 821 br 3 Crikvenica Kragujevac tel. (091) 515-214 Vinodolska 31 Naselje lličevo Peč tel. (051)78-115 tel. (034) 64-324. 66-235 Ul. Pavijane b. b. i skladište Dečan Zadar Valjevo tel. (039)21-861,61-350 Btogradska b. b. Kolubartka b. b. tel. (057)23-815 tel. (014) 24-222. 22-225 Delovni čas, neprekinjeno od 7.-17. ure. SSBS OPEKARNA NOVO MESTO p. o. Novo mesto. Zalog 21, tel.: (068) 21-403, 22—291. p. p. 10 ■■■■■■■■■■■■■■■■ PREDSTAVLJAMO VAM 2 PROIZVAJALCA STAVBNEGA POHIŠTVA, KI JU ZASTOPAMO IN PRODAJAMO NJUNE IZDELKE J'-* L - mi il M GORENJE — GLIN NAZARJE KOSTROJ SLOVENSKE KONJICE: okna, vrata in pregradne stene iz PVC materialov Kupci stanovanjskih V neposredni bližini Novega mesta vam SGP Pionir nudi možnost nakupa vrstnih hiš v stanovanjskih naseljih um IM m Jedinščica: vrstne hiše v izmeri 115 m2 z možnostjo nakupa dograjene do tretje faze ali po načinu ključ v roke (dokončanje v letu 1986) Regrške košenice: vrstne hiše, grajene po sistemu S-50, v izmeri 105 m2 (dokončane v 6. mesecu 1986) raONIR NOVO MESTO Informacije vam nudi: SGP PIONIR NOVO MESTO TOZD TKI, Ljubljanska c. 3 Tel. 068/23-686 DOLENJSKI LIST OGLAS ZANESUIV USPEH Dolenjski lisi je najbolj razširjen pokrajinski časopis v Jugoslaviji. Pokriva devet občin in izhaja v 29.000 izvodih. Vse informacije o oglasih dobite po telefonu na številko 24-006, osebno pa se lahko oglasite pri nas v torek, sredo, četrtek in petek od 7. do 14. ure, v ponedeljek pa od 7. do 16. ure. Oglasi za tekočo številko morajo biti oddani najkasneje v torek do 8. ure zjutraj. Naslov: Germova 3, Novo mesto, 24-006 'Ob/*- Gozdno gospodarstvo Novo mesto razpisuje javno prodajo rabljenih osnovnih sredstev Izklicna cena 1. Traktor IMT 558 z varnostno kabino, vozen 600.000 2. Hidravlično dvigalo LIV 2200 (ne dela) 1,000.000 3. Kamionet IMV 2200 D, vozen 200.000 4. Kombi IMV 1600 — 4 kom 50.000 — 180.000 5. Kombi ZASTAVA 435 K (850)-6 kom 30.000 -120.000 6. Motor za tovorno vozilo TATRA 148 — 2 kom 300.000— 400.000 7. Rabljene gosenice za buldožer TG-100 50.000 3- Hidravlični cilinder, glavne roke za Jonsereds, rabljen — 2 kom 10.000 9. Motor z menjalnikom za Kombi IMV—1600 20.000 t0. Agregat kompresorja Fagram KDV—2 5.000 11. Hidravlične črpalke VOLVO za hidravlično dvigalo, rabljene — več kom 10.000 12. Več rezervnih delov za kamion OM in FAP ter za hidravlično dvigalo 13. Več rabljenih motornih žag. Licitacija od zap. št. 1. do 12. bo 25. 12. 1985 ob 9. uri v TOZD TRANSPORT IN GRADNJE V STRAZl. Licitacija pod zap. št. 13 (MOTORNE ŽAGE) pa bo dne 26. 12. 1985 ob 9. uri v DSSS v NOVEM MESTU, Gubčeva 15. Ogled od 1 — 12 možen dan pred licitacijo v Straži. Pred licitacijo se položi varščina v višini 10% od izklicne cene le za zap. št. 1 — 7. Na izlicitirane cene se plača ustrezni prometni davek, razen pod zap. št. 1, 3, 4, 5. 715/51—85 Mercator DO STANDARD Novo mesto Glavni trg 3 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. poslovodje v oddelku pohištva PC Ločna 2. prodajalca v oddelku obloge barve Blagovnice Novo mesto Pogoji: pod 1: VKV trgovski delavec tehnične smeri in 5 let delovnih izkušenj, pod 2: KV trgovski delavec tehnične smeri z odsluženim vojaškim rokom in 5 let delovnih izkušenj Pisne prijave o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Mercator DO Standard, Novo mesto, Glavni trg 3 — Komisija za delovna razmerja. 716/51-85 Mi 0 belokranjska trikotažna industrija metlika Komisija za medsebojna razmerja DSSS razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1. vodja komerciale Pogoji: — dipl. ekonomist komercialne smeri ali ekonomist komercialne smeri — zunanjetrgovinska registracija — aktivno znanje enega tujega jezika 2. pomočnik tehničnega vodja Pogoji: — dipl. ing. konf. tehnologije, ing. konf. tehnologije ali tekstilni tehnik — 3, 5 oz. 10 let delovnih izkušenj na področju konfekcionarja — pasivno znanje enega tujega jezika 3. pomočnik direktorja ZTS Pogoji: — dipl. ekonomist komercialne smeri ali ekonomist komercialne smeri — 3 oz. 5 let delovnih izkušenj — aktivno znanje enega tujega jezika — zunanjetrgovinska registracija 3. samostojni koordinator uvoza Pogoji: — dipl. ekonomist komercialne smeri ali ekonomist komercialne smeri — 3 oz. 5 let delovnih izkušenj — aktivno znanje enega tujega jezika — zunanjetrgovinska registracija Razpis velja 8 dni po dnevu objave. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. Prijave zbira kadrovsko splošni sektor DO Beti, Metlika, Tovarniška 2. 709/51-85 ta Sl (1897) 19. decembra 1985 DOLENJSKI LIST 21 'M 1 tedensK6led a3 Četrtek, 19. decembra — Urban Petek, 20. decembra — Evgen Sobota, 21. decembra — Peter Nedelja, 22. decembra — Dan JLA Posedeljek, 23. decembra — Viktorija Torek, 24. decembra — Eva Sreda, 25. decembra — Božidar Četrtek, 26. decembra — Štefan LUNINE MENE 19. decembra ob 2.58 — prvi krajec m} BREŽICE: 20. in 21. 12. ameriški film Okrutni Kaligula. 22. in 23. 12. ameriški film Krilata kača. 24. in 25. 12. brazilski film Srečen med prostitutkami. 26. 12. ameriški film Smrkci prihajajo. ČRNOMELJ: 19. in 22. 12. ameriški film Podgane. 20. 12. francoski film Javna hiša v Parizu. 22. 12. hongkonški film Bandit iz Šantunga. 24. 12. hongkonški film Bruce Lee suprerstar. 26. 12. francoski film Gadje na počitnicah. KOSTANJEVICA: 21.12. ameriški film Pogrešani. 22. 12. angleški film Največji bančni rop. KRŠKO: 19. 12. satirično gledališče Seksplozija. 22. 12. ameriški Film Sinja strela. 24. 12. nemški film Letovanje v Grčiji, 25. 12. italijanski film Osvajalec. NOVO-MESTO — DOM KULTURE: 19., 21., 22., 23. in 24. 12. ameriški glasbeni film Beat Street. 19. 12. filmsko gledališče Strel ni izbrisan. 21. in 22. 12. ameriški film Gospodar zveri. 23. in 24. 12. ameriška komedija Dirka Kononbal. 25. in 26. 12. program risanih filmov. 26. 12. ameriški film — kinoteka Modesty Blaise. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 20. do 22. 12. jugoslovanski risani film Smrkci in čarobna piščal. Od 23. do 25. 12. ameriški film Umazani inšpektor Harry. SEVNICA: 19. 12. ameriški film Vedoželjna. 20. in 21. 12. ameriški film Goli v sedlu. 22. 12. ameriški film Pobesneli Maks. 25. in 26. 12. ameriški film Model. stanovanja V KOSTANJEVICI na Krki najamem enosobno stanovanje ali garsonjero Možnost plačila vnaprej. Naslov v upravi lista (6752/85). UPOKOJENKI oziroma upokojenskemu paru oddam stanovanje za pomoč v hiši. Javite se od 22. 12. dalje na tel. 25-827. SOBO ali garsonjero v Novem mestu najamem do julija 1986..Ponudbe pod šifro: »NUJNO... službo dobi TAKOJ zaposlim za nedoločen čas frizerko. Dober osebni dohodek, ponedeljek prosto. Milka Barbič, Metlika, Na Obrh 26, tel. (068) 58-246. NATAKARICO ali dekle za delo v bifeju zaposlim. Nedelje, prazniki prosto, OD dober, Stanovanje in hrana v hiši. Bife Janez Markič, 61295 Ivančna gorica. S 1. 1. 1986 zaposlimo delavca (moškega). Kličite po telefonu 32-035, v večernih urah. motorna vozila PRODAM 126 P, letnik 1978, in rabljen avtoradio. Andrej Turk, Mali Orehek 5, Novo mesto. PRODAM DIANO 6, po delih. Tel. 84-975. PRODAM APN 6, star 6 mesecev. Tel. 24-596. PRODAM AM1 6, letnik 1966, v ' zelo dobrem stanju, za 40.000 din. Jože Novak. Orehovica. Šentjernej. ZIMSKE GUME za Z 101 ugodno prodam. Tel. 24-022 ali 21-836. Z 101, letnik 1977 in kombi Z 430 ugodno prodam. Ločna 3. R 4 TLS, letnik 1983, prevoženih 26.000 km, ugodno prodam. Bojan Bradač, Gregorčičeva 11, Brežice. UGODNO PRODAM PEUGEOT, letnik 1973, v odličnem stanju, registriran do septembra 1986. Ivan Kralj, Grm 19, Trebnie. RENAULT 18 TL., letnik 1982, prevoženih 32000 km, dbbro ohra- njen, prodam. Škedelj, Dol. Toplice, tel. (068) 85-751. PRODAM MERCEDES 240 D, letnik 1975, registriran za leto dni, v račun vzamem manjši avto. Tel. (068) 72-446 od 18. do 21. ure. R 12 po delih prodam. Tel. 85-944 ali Marjan Benedik, Mihovica 28, Šentjerenj. PRODAM FIAT 126 P, letnik 1977. Tel. 23-177 po 16. uri. GOLF DIESEL, letnik 1983, -ro-dam. Tel. (068) 62-547. PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1980. Knez, Krmelj 23. TOMOS APN 6, odlično hranjen, ugodno prodam. Robi Belšak, Mali Slatnik 45. GOLF JGL, letnik 1981, ohranjen, prodam. Cekuta, Mihovica 21, Šentjernej. PRODAM pločevino za zastavo 101. Fink, Suhor 9, Dolenjske Toplice. ZASTAVO 1300, registrirano (levi blatnik karamboliran), prodam. Brod 31, Novo mesto. ZASTAVO 750 S, letnik 1978, prodam. Ogled popoldne. Ivan Kastelic, Bršljin 19, Novo mesto. Z 101, celo ali po delih, prodam. Lazarevič, Cesta herojev 62, Novo mesto, telefon 23-965. NSU 1000 prodam. Ajdišek, Slakova 5, Npvo mesto. Z 101, letnik 1974, v nevoznem stanju, prodam. Telefon 84-057, od 20. do 21. ure. Z 750, letnik 1972, v voznem stanju, prodam. Franc Hočevar, Stara vas 30, Škocjan. R 4 GTL, letnik julij 1982, prodam. Telefon 20-577. FIAT 750, letnik 1985, prodam. Tel. 57-723, popoldne. KADET, letnik 1976, registriran do 1986, prodam. Mežnar, Veliki Slatnik 20. R 18, letnik 1983, prodam. Informacije tel. 32-077, popoldne. R 4 TL, letnik 1984, ugodno prodam. Tel. (068) 20-330. RENAULT 4, letnik 1978, registriran, prodam. Kličite tel. 84-900, od 7. do 14. ure. Franc Borse, Šmarješke Toplice 11, TAM 6500 kiper prodam. Janez Zupet, Škocjan 66. PRODAM ZASTAVO 750, starejši letnik, neregistrirano, v voznem stanju, in VW 1200, letnik 1973, registi- DOLENJSKI LIST IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. . IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko. UREDNIŠKI ODBOR. Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran irj Alfred Železnik. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 60 din. Letna naročnina 1 500 din. Za delovne in družbene organizacije 3.000 din, za tujino 15 ameriških dolarjevoz. 50 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 900 din, za razpise, licitacije ipd. 1.200 din, 1 cm na prvi ali zadnji strani 1.800 din. Vsak mali oglas do 10 besed 500 din, vsaka nadaljnja beseda 50 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624 Naslov: Dolenjski list 68001 Novo mesto. Germova 3, p.p. 33, telefon uredništva (068)23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. ran do junija 1986. Ogled v soboto do 12. ure. Trška gora 75 (nad gostilno Pugelj). TOMOS avtomatic A3 ML, star 3 mesece, prodam. Žugelj, Čurile 22. Metlika, tel. (068) 58-735. NSU 1200 C, registriran do novembra 1986, prodam. Progar, Mirna peč 81. PRODAM za Z 1300 nove blatnike, prage in prednjo masko. Marjan Bukovec, Ljubljanska 15, Novo mesto. Z 101, letnik 1979, registrirano do avgusta 1986, prodam. Prizmič, Mačkovec 10 a, Novo mesto, tel. 24-507. ŠKODO 1000 MB, letnik 1969, v voznem stanju, skupaj ali po delih prodam. Alojz Hočevar, Veniše, Leskovec pri Krškem. Z 101, letnik 1977, karambolirano, prodam. Slavko Lekše, Senuše 38, Leskovec. FORD TAUNUS 17 M RS po delih in FIAT 127 prodam. Informacije na telefon 22-895. kmetijski stroji PRODAM traktor TV 730 s prikolico — kiper 2,5 tone za TV, enob-razdni plug in obračalnik za traktor TV po ugodni ceni. Informacije na naslov Drago Fric, Tržišče 10, 68295 Tržišče. UGODNO prodam generalno obnovljen traktor Zetor super 50 s kabino. Franc Kelher, Vrhje 12, Kapele. . ' PRODAM traktor Porsche(24 KM) v odličnem stanju. Jože Šetinc, Brežina 90, Brežice, te. 62-774, od 15. ure dalje. _____ TRAKTOR Ferguson (35 KM) prodam. Jožef, Šmarješke Toplice 1. TRAKTOR Fiat 350 special, 900 DU, prodam. Gotna vas 2. TRAKTOR Vladimirec (30 KM), 830 ur, dobro ohranjen, prodam. Košir, Martinja vas 21, Velika Loka. TRAKTOR Fiat Štore 502, kot nov, v garanciji, in Ursus 335, rabljen, brezhiben, ugodno prodam. Novak, Podlipa, Raka. PRODAM kosilnico — frezo Gorenje Muta. Roman Gclob, Ratež 33, Brusnice. TRAKTOR Torpedo (60 KM) s kabino, pod garancijo, ugodno prodam. Jože Špec, Zabukovje nad Sevnico, tel. (068) 88-142. PRODAM traktorski plug Ris II za manjši traktor. Medle, Potov vrh 16. PRODAM traktor Porsche 28 s koso. Jože Penca, Velike Vodice 1 a, Kostanjevica. PRODAM dobro ohranjen traktor Fiat Štore402. Rafael Zupan, Gorenja vas 13, Šmarješke Toplice. prodam PRODAM prikolico za osebni avto. Informacije na telefon 22-750, proti večeru. PRODAM peč za centralno ogrevanje 35000 kal., trajno žarečo peč na trda goriva in 100-litrski bojler, kombiniran z električnim grelcem. Alojz Strman, Čatež ob Savi, tel. (068) 61-770. MOTORNO ŽAGO Stihi 085 in Homelite elektronik ter električna bojlerja (81 in 801) prodam. Mikolan, Stopiče 38. PRODAM varilni aparat Gorenje Varex in avto kasetofon Universum Blaupunkt radio. Martin Turk, Podgora 44, Straža. PRODAM dva glajta in nekaj špirovoev. Tone Grubar, staro sejmišče 55, Šentjernej. OTROŠKI VOZIČEK, globok, skoraj nov, prodam. Telefon 24-433. SINGER šivalni stroj (nov) prodam za 7,8 M. Telefon (061) 266-940. PRODAM tri leta staro brejo kobilo. Leopold Kranjčič, Gor. Kartelje-vo 2. PRODAM orgle Elka, primerne za harmonikaša. Ritem, basi, spremljava kot pri klavirski harmoniki. Tel. 20-490, popoldne. PRALNI STROJ Obodin, letnik 1982, dobro ohranjen, prodam. Kličite dopoldne na tel. 24-088, Robek. PRODAM osovino za prikolico, komplet z gumami (5 t). Jože Kužnik, Vel. Lipovec 9, Dvor. PRODAM večjo količino hlevskega gnoja. Informacije na tel. 84-936. UGODNO prodam elektromotor (4,5 KM). Bojan Florjančič, Gor. Karteljevo 28. PRODAM 2000 kg sena in APN 6, star dve leti. Rado Zalokar, Šmarje 1, 68310 Šentjernej. PRAŠIČA (120 kg) prodam. Franc Koklič, Gor. Kamence, Novo mesto. PRODAM suhe smrekove plohe in deske. Miklič, Mačkovec 10, Novo mesto. PRODAM diatonično harmoniko (duri HEA) in 150 W ozvočenje in 2 x 150 W zvočnika. Vinko Pirc, Dol. Lakovnice 3, Novo mesto. ZA osebni avto prodam prikolico nosilnosti 1000 kg in mopied APN 4. Pšeničnik, Ragovska 16, Novo mesto. 15 m2 bukovih drv prodam. Naslov v upravi lista (6750/85). KOMBI IMV 1600 R, letnik 1976, v voznem stanju, prodam. Ivan Štangelj, Jurna vas, Novo mesto. ITALIJANSKO DIRKALNO KOLO Bottecchia, model »Mosca«, vel. 53 na 10 prestav, novo, ugodno prodam. Prodam tudi ustrezno novo opremo (sprinterice št. 42). Informacije na tel. 24-205, zvečer. PRODAM senik. Informacije na tel.: (068) 23-222. PRODAM motorno škropilnico in 500 blokov BH 6. Telefon 72-069. PRODAM avtomatski gramofon »Toska 25«. Cena 28.000 din. Božo • Jačmenjak, Ragovo 12, Novo mesto, tel. 25-492. BARVNI TELEVIZOR Gorenje prodam. Tel. (068) 72-479. KRAVO, mlado, prodam. Zupančič, Dol. Ponikve 11, Trebnje. TELICO, brejo 6 mesecev, prodam. Lenart, Smolenja vas 11, Novo mesto. PEČ za centralno kurjavo prodam. Tel. 89-163, Alojz Hočevar, Studenec 32. PRODAM kompletno smučarsko opremo in kolo Maraton. Telef m 25-990. n CIRKULAR s pomično mizo prodam. Pavel Pavuna, Sela, telefon 67-375. PRODAM novo peč za etažno centralno kurjavo. Dogovor po telefonu. Stane Repovž, Metalna Krmelj, telefon 88-817. PRODAM zimsko streho za diano iz poliestra. Tel. 22-267, Rudi. PRODAM novo skrinjo Gorenje (310 1) in termoakumulacijsko peč (2,5 KW). Telefon 26-642. C02 varilni aparat ULJANIK 400 A in dve jeklenki prodam. Telefon 22-651. PRODAM 12 m mešanih drv. Ivan Škedelj, Veliko Mraševo 11, Podbočje. PRODAM glasbeni center Philips (gramofon, radio, kasetofon, zvočniki) glasbene moči 2 x 35 W. Informacije dopoldne po telefonu (068) 23-686, popoldne na domu: Markelj, Regerča vas 29, Novo mesto. PRODAM barvni televizor Gorenje. Franc Fabjančič, Gor. Maharovec 11, Šentjernej. PRODAM malo rabljeno plinsko peč. Tel. (068) 22-380. PRODAM psa (nemški ovčar, star 4 mesece). Šinko, Gor. Brezovica, Šentjernej. PRODAM brejo telico in večjo količino koruze. Kastelic, Stranska vas 12, Semič. PRALNI STROJ ugodno prodam. Pokličite popoldne na telefon 26-876. PRODAM kavč trosed, raztegljiv v zakonsko posteljo, s predalom za perilo. Slavka Gruma 30/6, tel. 26-872. OTROŠKO POSTELJICO ugodno prodam. Milan Vertuš, Cesta herojev 38, Novo mesto. ». KRZNENO JAKNO številka 38 (kozliček) prodam. Tel. 22-903. PRODAM brejo mlečno kozo. Sma-lčja vas 40, Šentjernej. KUPIM zazidljivo gradbeno parcelo v Novem mestu ali bližnji okolici. Telefon 26-717. PRODAM parcelo z vinogradom, zidanico, travnikom in gozdom^ primerno za novogradnjo, blizu glavne ceste, v izmeri 80 a, v Spodnjih Gorjanah. Miha Mešiček, Veliki Dol 11, 68282 Koprivnica. ZARADI bolezni prodam gozd (Drašiči) in vinograd, 13 let, na žici. Možna gradnja, vodovod, elektrika. Anton Lovšin, Križevska vas 25, Metlika. GRADBENO parcelo na Dol. Prekopi prodam. Cekuta, Mihovica 21, Šentjernej. PRODAM vinograd na Cirniku pri Čatežu in njivo v Ločah pri Dobovi. Tel. (068) 47-144. VALILNICA na Senovem obvešča stranke, da imamo bele piščance, težke po cca. 1,50 kg. Prodaja od 19. decembra dalje. Priporoča se Mijo Gunjilac, valilnica, 68281 Senovo, tel. (068) 79-375. SKIBUS Novo mesto — Kranjska gora vsako soboto. Prijave: Ciril Zajc, Lebanova 11, Novo mesto, tel. 21-947. 707/51-85 čestitke ANTONIJI KONDA iz Trnovca 12 pri Metliki za njeno dvojno praznovanje iskreno čestitajo in ji želijo velike sreče in zdravja mož Martin, sin Tine z družino, hčerka Ivica z družino ter sin Duško. Dragemu možu in očetu STANETU RATAJCU prisrčno čestitamo za njegov 50. rojstni dan — žena Marinka, sin Gvido in hči Greta. Dragemu možu, očetu in staremu očetu JANKU PRIJANOVIČU iz Tribuč vse najlepše za 65. rojstni dan! Žena Micka, hčerki Pepca in Ivanka z družinama ter nečakinja Slavka z družino iz Novega mesta. Dragi mami, stari mami, sestri in teti MARIJI ŠUŠTARŠIČ iskreno čestitamo za njen 86. rojstni dan in želimo, da bi bila med nami zdrava in vesela. Vsi njeni! Dragi mami IVANKI SEN1ČAR z Malega Slatnika za 60. rojstni dan vse najboljše in veliko zdravja želijo mož Ciril, otroci Marjan, Srečko in Zdenka z družinami. preklici JOŽEFA JARC in LADISLAV JARC starejši, Stavča vas 12, Dvor, opozarjava vse, da nisva plačnika dolgov, katere dela LADISLAV JARC mlajši. Opozarjava vsakogar, da so kakršnekoli kupčije, sklenjene z LADISLAVOM JARCEM mlajšim, neveljavne. DRAGICA ČINKOLE, Dol. Krno-vo 14, Šmarješke Toplice, preklicujem vse besede, ki sem jih izrekla proti FANIKI KIREN, Dol. Kronovo. obvestila STRANKE obveščamo, da prodajamo rjave kokoši nesnice, primerne za nadaljnjo rejo ali za zakol. Stane ZDRAVJE, Zalog 17, Novo mesto, tel. 24-594. CENJENE stranke obveščam, da sem odprla frizerski salon v Vavti vasi. Odprt vsak dan od 13. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Vsem želim srečno novo leto in se priporočam! Marija KULOVEC. ING. KONSTRUKTER — sprejmem vsa konstrukterska dela in dela v zvezi z razvojem strojne opreme na domu. Naslov v upravi lista(6751/85). OBRTNIKI! Sestavim vam zaključni račun. Informacije na telefon 72-483, zvečer. VALILNICA na Senovem obvešča stranke, da že sprejema naročila za enodnevne piščance, bele, rjavem gra-haste. Priporoča se Mijo GUNJIL AC, valilnica, 68281 Senovo, tel. (068) 79- GOSTILNA ZUPANČIČ iz Žužemberka prireja silvestrovanje. Rezervacije sprejemamo osebno ali po telefonu (068) 84-107. Se priporočamo! CENJENE stranke obveščamo, aa bomo imeli v VALILNICI Petelinkar prve piščance zadnjo soboto v januarju 1986. Prednaročila že sprejemamo. Prosimo, naročajte pravočasna rri poroča se Valilnica Petelinkar, Le8e, nica 20, 68000 Novo mesto, tel. O-385 ELEKTRO SERVIS OJURICA BANJAC. Hitro, poceni in z garancijo, popravljam vse gospodinjske stroje in elektromotorje. Tel.: 25-W od 6. do 7.30. (TAKOJ) in od 16. do 22. ure ( po dogovoru). Se priporočam. razno PO UGODNI ceni posojam poročne obleke. Vlaška 70, Zagrebrteleton (041) 418-014. u SEM fant, star 30 let, brez. °“" veznosti, obrtnik s hišo v gradnj , iščem pošteno, razgledano deai . staro od 25 do 30 let. Šifra: »VESELU NOVO LETO«. .,,,m V SREDIŠČU Novega mesta iščem prostor, primeren za lokal (m salon 20—40 m2). Možnost sodelova nja. Interesenti naj se javijo na 51-650 od 19. do 20. ure. Z AVTOM V DROG KOČEVJE — 22-letni Ivan Kapš iz Kočevja je vozil 15. decembra o enih ponoči iz Kočevja v srn Dolge vasi. PriTrikonovi trg0V‘m J avto zaneslo s ceste in je trčil v dr 8 javne razsvetljave. Pri tem je bil» poškodovan sopotnik 24-letm M1 voj Šulin. Na avtomobilu je P nestrokovni oceni za 100.000 1 škode. Voznika so preizkusi« alkoskopom, ki je pozelenel. KONČANA MESEČNA TEKMOVANJA STARI TRG — Strelska inkovska sekcija TVD Partizan k trga sta pred dnevi zaključili m .. tekmovanja za leto 1985. Na tekmovanjih v streljanju z . . puško je pri ženskah zma^aMaje^ tova, druga je bila Kobe-Sta bi), tretja pa Kocetova. Pri mosKinj. prvi Špehar, drugi Kuret, tr J^ Kobe. PARCELO z lokacijo v Gotni vasi prodam. Oddam v najem kmetijo. Telefon (061) 772-769. PRODAM hišo v Dol. Dolah pri Škocjanu. Informacije dobite pri Francu Jožefu, Šmarješke Toplice 1. HIŠO ugodno prodam (120 m2 stanovanjskega prostora s pomožnimi zgradbami. Tel. (068) 58-237 ali (047) 76-270. PRODAM staro hišo (Vrh pri Pahi). Elektrika in voda. Alojz Hočevar. Krka 5 a. Novo mesto. PRODAM gozd in travnik v k. o. Gabrje. Jernej Piletič, Gor. Suhadol 12, Brusnice. V Mirni peči ugodno prodam hišo v III. gradbeni fazi. Dokumentacije je urejena. Telefon (061) 345-401. UGODNO prodam v bližini Mokronoga (Kaplja vas) hišo, centralno ogrevano, vinograd in njivo. Tel. 25-545. HIŠO z lepim stanovanjem, lokalom, garažo in vrtom v središču Novega mesta, vseljivo in primerno za obrt, prodamo. Vprašajte na telefon (061) 347-848 v jutranjih ali večernih urah. ZAHVALA V 88. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prastara mama in teta KATARINA ČRNIC iz Tribuč 60 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znan in prijateljem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje■ pokojno spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljuj ^ sosedoma, ki sta prvi priskočili na pomoč, tov. Horvato poslovilne besede, pevkam za zapete žalostnike in župnik opravljeni obred. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoči: sinova Jože in Vinko, hčerka Anica in Tinka z družinam ter ostalo sorodstvo Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in Mečni mir mi zaželite. liubeče ZAHVALA V 81. letu starosti je prenehalo biti plemenito srce naše nadvse žene, mame, babice, prababice in sestre TEREZIJE KOVAČIČ roj. Gašper iz Birčne vasi Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, ki ste kakorkoli pomagali in nam sta. strani, darovali cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo Novoteksu IVS in sodelavcem tkat ’ pevcem KUD Ruperč vrh, Opremi Kočevje ter kaplanu za lepo opravljeni obred. Vsem še e iskrena hvala! Žalujoči: mož, sinova Jože in Vinko, hčerka Lojzka, Rezka, Štefka in Marija z družinami, sestra Marij in ostalo sorodstvo 22 DOLENJSKI LIST Št. 51 (1897) 19. decembra Saj (as zaceli rane vse, tolažijo ljudje, a brazgotin, ki v srcu so, ne celi (as, nih(e! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata in starega očeta, 52-letnega JOŽETA HRIBARJA z Dolnje Težke vode 22, od katerega smo se poslovili 8. decembra 1985 na pokopališču v Stopičah, se toplo zahvaljujemo sosedom in vaščanom, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, da nam s svojo prisotnostjo in oesedo lajšajo bolečino, in vsem, ki ste darovali cvetje in vence in pospremili pokojnega na njegovi k nrPrx'V ve£ni’tihi dom- Zahvaljujemo se DO Krka-tozd Marketing, DO Pionir-tozd Kerami-„a' uo IMV-tozd Commerce, OŠ Janez Trdina iz Stopič in celotnemu medicinskemu osebju na — oddelku, oddelku za intenzivno nego in kirurgijo. Zahvaljujemo se za poslovilne besede obema govornikoma, godbi na pihala in pevskemu zboru. V naših mislih bo spomin nanj vedno živ! Žalujoči: žena Nežka, hčerke Elica, Zdenka, Sonja, sin Jože z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 73. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra, teta in tašča ROZALIJA BUKOVEC roj. Murn iz Lok pri Straži Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, in vaščanom, ki so nas v teh težkih trenutkih tolažili, nam izrekli sožalje in nam kakorkoli pomagali, še posebej Krenovim, Okleščenovim, Bevčevim in Plutovim za vso pomoč. Naša zahvala osebju internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, za podarjene vence IMV — TOZD Transport, ZTO — Prometni sekciji za vleko. Pionirju TOZD Lesni obrat, kolektivu Splošne bolnice Novo mesto, gospodu župniku pa najlepša hvala za tako lepoi opravljen obred. Vsem, ki ste našo mamo spremili na zadnji poti, najlepša hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob slovesu od našega očeta in starega očeta ANTONA LESJAKA se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno vil u darovano cvetje ter spremstvo na zadnji poti, za poslovi!* .sede Pa ZB Senovo. Posebej se zahvaljujemo dr. Mala-sicu in dr. Ladiki in ostalemu osebju zdravstvenega doma za P zornost in skrb med boleznijo, duhovniku za poslovilni obred r Pevcem in godbi s Senovega. Še enkrat vsem najlepša hvala! Vsi njegovi Senovo, dne 10. 11. 1985 Pomlad bo na naš vrt prišla in (akala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre mame, babice in prababice MARIJE BREGAR Mihovo 6, Šentjernej *e iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem n znancem za ustno in pisno sožalje, darovano cvetje, delovnim grganizacijam Krka Novo mesto-TOZD Zdravila, IMV ntjernej, Mercator-Turist iz Ljubljane in duhovniku za Pravljeni obred. Vsem še enkrat hvala. VSI NJENI: Marija, Pepca, Fani, Vida in Jože z družinami ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega moža, očeta, brata in strica ANTONA ŽULIČA z Velikega Slatnika 14 iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, znancem, ki so am izrekli sožalje ter pokojnika v tako velikem številu spremili a njegovi zadnji poti, tovarni IMV za podarjeno cvetje in poslo-ne besede ter župniku za lepo opravljeni obred. žalujoči: žena Martina, sin Silvo in hčerka Helena, sestre Micka, Bezka, Ančka, Fani, brata Franc in Martin z družinami V SPOMIN ^2. decembra bo minilo leto dni, odkar smo izgubili dragega moža, očeta in starega očeta JOŽETA LUKEKA Grabrovec, Metlika Njegovi: žena, hči z možem in sin z družino Že leto dni je zdaj minilo, odkar življenje ti je ugasnilo, pri nas veselja ni( več ni, ko tebe od nikoder ni. V SPOMIN 15. decembra je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož in oče SREČKO ROGELJ Peščenik 16, Višnja gora Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žalujoči: vsi njegovi BOLEČ SPOMIN NIKO BADOVINAC gostilničar iz Metlike 24. 12. 1980 — 24. 12. 1985 Mama, oče, hčerki Petra in Danica, brat in sestra Ljubil si svojo ženo, zemljo in dom, a v meni ostala je strašna bolečina, ko odšel si v večni dom. V SPOMIN 17. decembra je minilo žalostno leto dni, odkar nas je zapustil naš ljubljeni mož, brat, stric, svak TONE ZUPANČIČ upokojeni čebelar iz Novega mesta, Adamičeva 19 Zahvaljujemo se vsem, ki obiskujete njegov grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoča žena Amalija in vsi njegovi S cvetjem ti grob krasimo v trajno ljubezen in spomin. V SPOMIN 14. decembra je minilo leto žalosti in praznine, odkar smo za vedno izgubili našo dobro in skrbno ženo, mamo in staro mamo KATARINO PETROVČIČ z Vranovič U Vsem, ki ste jo ohranili v spominu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče na njenem grobu, iskrena hvala! VSI NJENI ZAHVALA V 72. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša teta ANGELA RUSTJA roj. Pirc Dol. Straža 49 Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem ter vaščanom iz Dol. Straže za nesebično pomoč v težkih trenutkih. GD Dol. Straža, ZZB Straža, DU Straža ter vsem darovalcem vencev in cvetja, pevskemu zboru iz Mirne peči, tov. Robertu Dularju za poslovilne besede ob odprtem grobu ter gospodu župniku za opravljeni obred. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim sosedom Pavčkovim, Jakličevim in Gazvodovim za vso pomoč. Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala! Vsi njeni Ljubila si svoj rojstni kraj, želela si spet tja nazaj, izpolnila se je tvoja želja, naj bo lahka ti domača zemlja! ZAHVALA Po dolgo in težki bolezni nas je v 64. letu starosti zapustila dobra in skrbna mama in stara mama MARIJA BON iz Zabrdja 6 pri Mirni Iskreno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju bolnišnic Ljubljana Polje, Hrastovec Trate, Maribor, ki soji lajšali bolečine, ter sosedom in vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu dekanu z Mirne za lepo opravljeni obred, pevcem iz Mokronoga za lepo zapete žalostnike. Vsem še enkrat hvala! Žalujoča hčerka Majda z družino Kako težko je, ko se zaprejo mamine oči in počivajo njene roke, ki vedno so trpele in skrbele za njene ljubljene. V SPOMIN V ponedeljek, 23. decembra, bo minilo leto žalosti in praznine, kar nas je zapustila draga mama, babica in prababica, sestra in teta JOŽEFA MRGOLE iz Zbur pri Šmarjeti Spomin nate je vedno živ in v naših srcih vedno živiš. Hvala vsem, ki se je spominjate. VSI NJENI 23 . . Že danes bo začetek živžava * * * * * * N * * S * * * * * S ■ i * P 5 * S S % * N * * k* * * »I IVAN VES Ko Ivan Veselič z Vrhovcev pripoveduje o svojem življenju, poslušalca mimogrede prešine misel, da govori pravzaprav o življenju vsega prijaznega, gostoljubnega, garaškega, skromnega in zato marsikje še revnega prebivalstva ob Kolpi, zlasti pa v njegovi, adlešiški krajevni skupnosti. Kogarkoli izmed njih bi povprašali po življenjski zgodbi, se njegove besede ne bi veliko razlikovale od Ivanovih. Čeprav so se vsi kot eden trudili za razvoj še danes manj razvite adlešiške krajevne skupnosti, pa je bilo delo, ki ga je opravit Veselič, gotovo za las pomembnejše od ostalih, saj je zanj pretekli teden preje! red zaslug za narod, priznanje, ki ga je podelilo predsedstvo Jugoslavi-ie. »En sam ne more nič porušiti niti postavili, tudi jaz ne, zato priznanje ne vetja le meni. ampak vsem pridnim Adlešičanom,« je skromen Ivan, ki najraje govori, ko pripoveduje o delu, v množini. Pogovor pa največkrat obrne prav na lemo o delu, kaj delu, o garanju. Pravzaprav se mu že ob rojstvu ni pisalo nič dobrega, kajti rodil se je v prvem letu vojne. Očeta se ne spominja, saj je bil še premajhen. ko so mu ga Italijani odpeljali v taborišče, od koder se ni več vrnil. Zato pa so se mu toliko bolj zarezali v spomin plameni goreče domačije tik pred koncem vojne. »Po osvoboditvi nam je Zveza borcev kot partizanski družini pomagata izšolati mojega brata, jaz, nesrečnik, pa sem ostal doma. prepričan, da bom lahko živel od kmetije,« obuja spomine. V začetku je še nekako šlo, pri 27 letih pa si je moraI priznati, da si le od kmetije ne bo mogel rezati zadostnega kosa kruha. Prodal je junca, si kupil star moped in se začel vozili v službo v črnomaljski Belt — 15 kilometrov v eno smer, v dežju, snegu, soncu, zjutraj, popoldne, ponoči. Ko je mislil, da mu bo lažje, pa se je šele začelo: med tednom služba in kmetovanje, zvečer sestanki, ob koncu tedna delovne akcije. »Če sem zmogel? Seveda sem, a človeka izčrpa. Gledam delavce v tovarni, ki so takšni garači kot jaz. pridni v službi in doma. Pri 45 letih so starčki. Toda moramo delati, moramo iz nerazvitosti! V začetku smo bili tiho in čakali, verjeli smo, da nam bo kdo pomagal. Ko smo spoznali, da iz te moke ne bo kruha, smo začeli sami. poslali smo tudi glasni. Največkrat je z vpitjem odleglo le nam samim, pri gradnji mostu čez Kolpo pri Zuničih in adlešiški tovarni pa smo le imeli uspeh. Oba primera sta lep dokaz, kako zapostavljeni so lahko nerazviti, če so tiho. Veselič, že vrsto let v vodstvu krajevne skupnosti in predsednik več gradbenih odborov, ima veliko zaslug za razširitev vodovodnega, električnega in telefonskega omrežja. Večral so mu, kot sam pravi, kakšno funkcijo kar prilepili zraven, saj so vedeli, da se nanj lahko zanesejo, da ne bo nikoli tiho, ko se bo moral potegniti za Adl-ešičane. »Pregovarjal sem ljudi, jim pojasnjeval, prosil, da so prispevali za napredek. Težko je vzeti lam, kjer je že tako bolj malo. Še težje kot zbrati pa je bilo denar porabiti: želja je bilo veliko, dinarjev malo. Zato smo delali največ udarniško, ur ni štel nihče, preveč bi jih bilo.« V obrazložitvi piše, daje Ivan razvijal in poglabljal vezi s prebivalci pobratene krajevne skupnosti Prilišče-Vukova gorica onstran Kolpe. »To je samo po sebi umevno, saj smo sosedi, hodimo skupaj v službo. Že med vojno so se hrvaški partizani zatekli k nam, a nikoli nismo vprašali, od kod so. Pomagati smo. Belokranjska gostoljubnost ni zatajila ne takrat ne danes, čeprav sedaj marsikje odmerjata življenje čas in denar.« M. BEZEK Črnomelj: v torek pride dedek Mraz Otroke bo najprej obiskal na osrednji pravljični prireditvi ČRNOMELJ — V zadnjem tednu pred novim letom bo dedek Mraz pripravil veselje vsakemu otroku v črnomaljski občini. Najprej jih bo obiskal na osrednji pravljični prireditvi za vse otroke, ki bo v torek, 24. decembra, ob 16. uri v športni dvorani v Črnomlju. Prireditve z obdaritvijo otrok pa se bodo pričele 26. decembra. Ta dan bodo dopoldne dedka Mraza sprejeli v vrtcih v Črnomlju in na podružničnih šolah v Gribljah, Adlešičih in Tribučah, ob 15. in 17. uri v osnovni šoli v Župančičevi ulici, ob 15. uri pa predšolski otroci iz Črnomlja in okolice v osnovni šoli v Loki. Naslednji dan dopoldne bo dedek Mraz obiskal osnovnošolce v Črnomlju, 29. decembra ob 15. uri pa v osnovni šoli v Starem trgu otroke s tamkajšnjega območja. Poslovil se bo v ponedeljek, 30. decembra, ko bo ob 8. uri obdaril otroke v semiški osnovni šoli, ob 12. uri v kulturnem domu v Dragatušu ter dopoldne osnovnošolce, popoldne pa predšolske otroke v gasilskem domu v Vinici. Video tudi za dinarje Mladinski knjigi uvedli prodajo videorekorderjev, kamer in videokaset tudi za dinarje Videorekorderje ali videokasete poznajo in uporabljajo že v prene-katerem slovenskem domu, na šolah in drugih ustanovah, saj gre za naprave, ki poleg zabave nudijo tudi obilo koristnega, od učenja do dokumentiranja dogodkov in reklame. Odkar se je Viba Ulm v sodelovanju z Mladinsko knjigo odločil pripraviti za trg tudi video posnetke slovenskih filmov, je ta tehnika toliko bolj postala naš vsakdanjik. In kakšne so možnosti nakupa? Video naprave so bile do pred kratkim dostopne le lastnikom deviznih računov, ki so lahko kupovali v konsignacijski prodaji, poslej pa video naprave, rekorderje, kamere in kasete, lahko kupimo tudi za dinarje. V Mladinski knjigi imajo na voljo 3 modele rekorderjev: Hitachi VT 63, ki se daljinsko upravlja in ima predprog-ramiranje za dva tedna (stane 383.459 din za pravne osebe in 494.229 din za zasebnike), Nordmende V 103 enakih zmogljivosti (392.128 din oziroma 505.453 din) in Nordmende V 1005 (456.793 din oziroma 588.806 din). Vse tri naprave poleg presnemavanja televizijskih programov omogočajo tudi snemanja s pomočjo kamere, samostojno montiranje in ustvarjanje. Za šole, vrtce, vzgojne domove in številne druge organizacije zares zanimiva ponudba, ki bo pritegnila tudi kakšnega zasebnika, čeprav so na- prave razmeroma drage. še vedno precej ••• kozerija v l Trgovina z rezervnimi deli v tovarni IMV je vsa leta poslovala v nemogočih razmerah. Sramoto je spoznalo se'*j sedanje vodstvo KPO ter dovolilo adaptacijo in razširitev prostorov. Uredili so veliko regalno skladi*# rezervnimi deli in dve prodajalni. Novost je prodajalna oporečnega blaga, kjer je mogoče na policah naji1' marsikaj uporabnega za razne namene, tam se dobe rezervni deli za prav vse vrste vozil, ki sojih v vsej tej bu zgodovini sestavljali in izdelovali v IMV. Na sliki: otvoritve novih prostorov ob Zagrebški cesti so bili še naj® veseli prodajalci sami. (Foto: J. Pavlin) Sedeli so v zakajeni sobi. — Osebno mislim, da je dovolj, če govori tovariš Župan slovensko. Ce se že poda na tuje, je vedno v dovolj ugledni delegaciji, ki premore pravajalca ali dva. Le zakaj bi se trapil z nemščino, angleščino, francoščino, morda celo z italijanščino? je razmišljal prvi član razpisne komisije. •— Tudi od tovariša Umiča ne gre zahtevati, da bi si lomil jezik s tujimi izrazi. Domala vsa marksistična literatura je prevedena v naš jezik. Če kam potuje, potem v glavnem na vzhod. Slovanski jeziki pa so si dokaj podobni, je razpravljal drugi član razpisne komisije. — Res ne vidim razloga, da bi moralii zapisati pri razpisu del 'in nalog za tovariša Fote-ljčiča, naj obvlada tuje jezike. To-varši Foteljčič se drži več ali manj svoje pisarne, tujci pa se tudi trumoma ne tepejo za kljuko njegovih pisarniških vrat, je bil prepričan tretji član razpisne komisije. — Kaj pa direktor vseh direktorjev? je hotel biti vedoželjen četrti član razpisne komisije. — Kaj direktor vseh direktorjev! Saj ima komercialo. Tam morajo čebljati po tuje, za direktorja vseh direktorjev pa je še boljše, če govori kolikor se da preprost jezik, sicer ga delavci ne bodo razumeli, mu je pojasnil peti član razpisne komisije. — Menim, da,bi moral tovariš Komolčič... se je ponovno oglasil prvi član razpisne komisije. — Pustimo tovariša Kom-olčiča pri miru. Vsi vemo, da se zdravi zaradi obolelosti jeter že dobrega pol leta. Poleg tega govori tovariš Komolčič odlično srbskohrvatski jezik. To mu zadostuje za sporazumevanje z zdravniki, ga je presekal drugi član razpisne komisije. —‘ Torej ga ni v Repičevini, za katerega bi v razpisu zahtevali znanje tujih jezikov? je vprašal, a hkrati tudi mislil prignati •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••M« razpravo o tem vprašanju h kra-ju tretji član razpisne komisiJe- — Kdo pravi, da ne? se je začudil četrti član razpisne komisije. .. — Z besedo nadanjedregn' peti član razpisne komisije. — Potetalec ulic. Takoj vam razložim, zakaj. Poglejte: rm smo turistična dežela. Po ulicah potujejo tujci. Je tako? Zaradi slabih cestnih označb sprašujeJ° to in ono. Turistična društva-informativne pisarne tudi ne. Le kdo naj jim pomaga, če r>e pometalec ulic? je zaključil ses* tanek četrti član razpisne kom1' TONI GAŠPER1Č Glavni trg bo okrašen v enem dnevu — Živžav bo letos 26. in 27. decembra — V popoldanskem programu bo sodeloval tudi Jos s televizijskega Perisokopa Klasični kovaški poklic je med tistimi, ki so dandanes že prava redkost. Leopold Florjančič "a Malem Slatniku je kljub 76 letom je še vedno kovač, čeprav le s popoldansko obrtjo. Daleč naokrog ni nobenega kovač več. »V naši hiši je kovačija že blizu 100 let. Izučil sem se pri očetu kovaču še v časih, ko je imela vsaka vas kovača, ko so tovore prevaža | le s konji, včasih pa tudj s kravam1 j in volmi. Tudi te smo podkovali-Po zadnji vojni je bilo s podikovanjem vedno manj 4ela, zato sem izdeloval razno kmečkaorodjeo sekir do vejnikov, kljukcev, moti in podobnega. Zdaj največ P°Pfx vljam pluge za traktorje pa tuo kak gumi voz sem že naredil, letos celo kar dva,« je povedal možak- Iki se mu pozna, da je vse življenje trdo delal. , Mojster Florjančič je izuC1 sedem vajencev in svoja dva sinOj va, ki pa sta zaposlena v tovarn | Krki kot vzdrževalca strojev. Težko je bilo delo, dokler s0.P noge gonili kovaški meh. velik olajšanje in pomoč pri delu je 28 , kovače pomenila elektrika, s močjo katere so kmalu po vojn posodobili delo. . Hude čase je doživljal zlasti me vojno. »Italijani so me internira na Rabu, potem sem bil v taborišču Palmanova. Ob razpadu lt#j lije sem se z veliko upi vračal pr0 domu, a so me Nemci ujeli, dope-ljali v Berlin, kjer sem moral v tovarni Daimler delati do .k°nc. vojne. Strašno je bilo v Berlinu o bombardiranjih in šikanah, tod najhuje je bilo na Rabu. Spominjam se, da sem moral v enem dnevu prenesti petnajst mrličev." , Leopold Florjančič je že krepko v letih, a kovačije ni in je ne bo opustil (Foto: R. Bačer) Zadnji kovač Poklic, ki izumira NOVO MESTO — Danes ni več bojazni, da ne bo ene največjih dolenjskih prireditev, težko pričakovanega novoletnega Živžava na Glavnem trgu. Navkljub plitvemu žepu koordinacijskega odbora pri občinski Zvezi prijateljev mladine se je skupina zanesenjakov odločila, da tudi četrto leto pripravi to veselje našim otrokom. Naredila je nekoliko drugačen in predvsem bolj stabilizacijski program okraševanja trga. Da bo na trgu za manjši denar več novoletnega blišča, bodo poskrbeli pionirji novomeških osnovnih šol, ki bodo okrasili po eno novoletno jelko. S svojimi pravljičnimi figurami bodo olepšali izložbe, njihovi okras k j jz stiropora pa bodo vse novoletne dni skupaj z barvnimi lučkami ustvarjali pravljično vzdušje. Za razliko od prejšnjih let, bo glavni del okraševanja na Glavnem trgu končan danes, 19. decembra. Pri okraševanju se bodo delavcem Elektra, mladincem in vojakom pridružili še pionirji in aktivisti. Zaradi takšnega živžava in seveda predvsem lažjega dela bo na trgu ves dan prepovedano parkiranje, zapora prometa pa bo med 7,30 in 16. uro. Stabilizacijsko bo tudi to, da bo Živžav letos le dva dneva, v četrtek, 26., in petek, 27. decembra, vsak dan med 15. in 19. uro. Zaradi sejma, gostinskih stojnic in vsesplošnega vzdušja bo oba ta dneva popolnoma prepovedano parkiranje, promet pa bo zaprt le za čas prireditve. V popoldanskem Živža- NOVOLETNI SEJEM SE ZAČNE V PONEDELJEK KOČEVJE — Novoletni sejem dedka Mraza v Kočevju bo vsako popoldne od ponedeljka, 23. decembra, do petka, 27. decembra, v soboto, 28. decembra, pa bo sejem dopoldne. Bo na ploščadi pred samskim blokom, kjer je bffže lani. Na njem bodo prodajni prostori Name, Trgoprometa, Državne založbe in Hotela Pugled, predvidoma pa tudi Obrtnega združenja Ribnica s suho robo in lončarskimi izdelki. Trikrat bo v teh dneh obiskal sejem tudi dedek Mraz in se s svojim spremstvom vključil v program, ki ga bodo izvajali učenci in dijaki. Dedek Mraz upa, da občani na tem prostoru (kjer je sicer parkirišče) v sejemskih dneh ne bodo parkirali avtomobilov, saj bi s takim početjem le ovirali novoletni sejem. Obilica otroškega veselja V Metliki se danes začno prednovoletne prireditve vu bodo otroci lahko poskušali srečo v srečelovu dedka Mraza, ki ga vsako leto pripravljajo aktivisti DPM Center. V tem času se bo prvič oglasil tudi radio dedek Mraz, urejen program na veliki tribuni pred Rotovžem pa bo stekel nekaj po četrti uri. Za kratek čas do prihoda sprevoda bodo poskrbele razne skupine, program pa bosta povezovala Jos s Periskopa, v tem času najbolj popularne mladinske oddaje na televiziji, in Novomeščan Milan Radi voj evič. • DANES ZAPORA TRGA — Zaradi krasitve Glavnega trga bo danes, v četrtek, 19. decembra, od 5. do 19. ure prepovedano parkiranje na trgu. Zapora prometa bo med 7,30 in 16. uro. Prepoved naj občani sprejmejo z razumevanjem, saj bo takšen način priprave trga mnogo cenejši od prejšnjih let, ko je okraševanje ob prometu in parkiranih vozilih trajalo tudi po deset in več dni. V primeru slabega vremena bo zapora naslednji dan po istem razporedu. Povorka z dedkom in snežno kraljico v kočiji bo prišla na trg vsak dan približno ob 17.30. Na čelu bodo kot vsako leto konji z jezdeci pa mikavne mažoretke, ki se bodo predstavile v novih kostimih, izdelanih v Labodu, snežinke, zajci, medvedje, palčki in drugi, skupaj več kot tristo nastopajočih. J. P. METLIKA — Metliška občinska Zveza prijateljev mladine je pripravila pred novim letom vrsto prireditev za otroke. Tako se že danes, 19. decembra, pričnejo ure pravljic za predšolske otroke, ki ne obiskujejo ne vrtca ne male šole. Danes ob 12,10 bodo uro pravljic poslušali otroci na šuhorski osnovni šoli, ob 15. uri pa v gasilnem domu v Drašičih. 20. decembra bodo te prireditve v Gradcu, osnovni šoli v Podzemlju in gasilskem domu na Lo-kvici, vse pa se bodo pričele ob 15. uri. 23. decembra bo ura pravljic v nekdanji šoli na Radoviči, dan pozneje pa v gasilskem domu v Rosalnicah ter v metliškem vrtcu, vse prav tako s pričetkom ob 15. uri. Obdaritev otrok s prisrčnimi programi, ki jih pripravljajo mladinci ali osnovnošolci, ter prihod dedka Mraza bo 23. decembra ob 15. uri vgasilskem domu na Lokvici, ob 17. uri pa v gasilskem domu v Drašičih. 26. decembra bo ob 15. uri dedek Mraz obiskal otroke v nekdanji šoli na Radoviči, ob 17. uri pa v gasilskem domu v Rosalnicah. Naslednji dan bo ob 15,30 sprejel predšolske otroke iz krajevnih skupnosti Metlika, Grabrovec in Križevska vas v metliški osnovni šoli. Istega dne se ga bodo razveselili tudi predšolski otroci v osnovni šoli na Suhorju ter v osnovni šoli v Podzemlju, kamor bodo prišli tudi malčki iz Gradca, dedek Mraz pa jih bo v obeh krajih obiskal ob 13. uri. Tako kot preteklo leto bo metliška Zveza prijateljev mladine tudi tokrat pripravila v nedeljo, 29. decembra, ob 15. uri na Partizanskem trgu osrednjo prednovoletno prireditev, ki jo bo vodila Mateja Koležnik. Poleg veselega kulturnega programa bo sprevod dedka Mraza in snežne kraljice, ki se bosta pripeljala na kočijah s konjsko vprego. Po končani prireditvi se bo sprevod popeljal skozi vse mesto do blokovskega naselja. B. M. JUTRI O »JEZERU KOČEVJE« KOČEVJE — Jutri, 20. decembra, ob 17. uri bodo v Likovnem salonu v Kočevju odprli razstavo programskih zasnov za športno, rekreacijsko in turistično območje »Jezero Kočevje«. Zasnove bodo pojasnjene z grafičnimi prikazi, deli območja pa s fotografijami in prikazovanjem diapozitivov. Razstavo organizira Oprema Kočevje, trajala pa bo še do 30. decembra, in sicer vsako popoldne od 16. do 18. ure, na željo večjih skupin pa tudi zunaj tega časa.