Año (Leto) XVn (12) No. (Štev.) 17
“ESLOVENIA LIBRE”
BUENOS AIRES.
28. aprila (abril) 1960
LJUBO ŠIRC
Jugoslovansko "gospodarsko čudo*7
Lani so imeli v Jugoslaviji rekordno letino. Najboljša letina v letih pred drugo svetovno vojno je dala 3.300.000 stotov pšenice in rži, leta 1959 pa so pridelali 4.300.000 stotov. Pridelek koruze je tedaj dosegal 5.340.000 stotov, lansko jesen pa že 7.000.000. V Jugoslaviji govore sedaj o “skoku” v poljedelstvu, ki je tako velik, da ga doslej še nobena sosednja država ni dosegla ■— in pripisujejo ta uspeh seveda jugoslovanskemu socialističnemu sistemu.
Prava razlaga pa se zdi mnogo bolj enostavna. Družbene investicije v polje-deljstvu (denarna sredstva, porabljena za zboljšanje in modernizacijo polje-deljstva — Opomba prevajalca) so samo od leta 1957 do 1958 narasle kar za 39%. Uporaba umetnih gnojil je leta 1939, torej pred 20 leti znašala 30.695 ton na leto, leta 1959 pa je dosegla že
1.200.000	ton. Poleg tega pa je Jugoslavija pred nedavnim uvozila italijansko semensko pšenico, ki da na hektar kar po dva in polkrat več pridelka kakor domače semenske pšenice.
Povečani pridelek žitaric je torej pred vsem uspeh agronomije in uspeh povečanih denarnih investicij, ki so bile izpeljane deloma tudi z ameriško pomočjo.
Vprašanje je namreč, kako visoka je ■jla cena, s katero je bila dosežena jugoslovanska rekordna letina. Upravičeno poudarja jugoslovansko časopisje, da je edinole rentabilnost “glavno merilo” vsakega uspeha v agrarnem gospodarstvu. Edina pravilna pot bi bila, nabavljati za poljedeljstvo cenejše stroje in cenejši material, zdi se pa, da prav tega od komunistov ustvarjena jugoslovanska industrija ne zmore.
Jugoslavija ima zelo omejeno površino, primerno za poljedelsko obdelavo, poleg tega pa malo kapitala.
Kljub temu so komunisti poskušali po sovjetskem zgledu izvajati ekstenzivno poljedeljstvo, to se pravi uporabljati malo delovnih moči in malo kapitala na velikih poljedeljskih površinah. Ta poskus se jim je moral ponesrečiti. Pa kljug temu niti danes še niso prešli k temu, da bi v poljedeljstvo vrgli več delovnih rok in izrazito cenene stroje, ki bi jih uporabljali na manjših poljedeljskih površinah. Še vedno vlada navdušenje za “poljedeljska posestva, na katerih je delo človeških rok skoraj 100% odpravljeno”.
Nadomestitev cenenega dela človeških rok z dragimi stroji ne privede le do negospodarskih in previsokih cen, ampak tudi do brezposelnosti.
Zaradi mehanizacije poljedeljstva nastali višek delovne sile skušajo sedaj zadržati pred begom v mesta in ga navajajo na “intenzivne agrarne kulture”. Nova komunistična težka industrija more dati le majhnemu številu rok dela in ker je mehanižcija poljedeljstva mnogim zaposlitev celo vzela, se oglašajo sedaj zahteve, naj nudi razvoj male industrije in zadružništva novo zaposlitev prebivalstvu, zlasti ženskim delovnim močem* Pa vendar poslabšujejo nastali položaj še s tem, da ne dajejo državnih podpor za nakup lahkih in “izrazito rentabilnih” strojev, ampak za nakup “težkih in dragih” strojev, ki na-domeste mnogo delovnih rok. Tako je števi’o poljedeljskih traktorjev, ki je znašalo leta 1951 le 6000 narasle v letu 1959 že na 30.000.
V splošnem stremi vsa komunistična politika za tem, da se v vsem poljedelstvu uveljavi “velika in podružabljena produkcija”.
Še vedno poskušajo uničevati samostojne kmete. Sicdfr jih ne upajo več napadati kar naravnost, ampak jih skušajo odriniti takorekoč na stranski tir.
Tako postopanje je seveda zbudilo nezaupanje kmetov. Tito sam je bil prisiljen, izraziti željo, naj kmetje ne bodo več tako nezaupljivi češ, da skušajo reakcionarni e'ementi oplašiti kmete s tem, da se baje pripravlja nova agrarna reforma, po kateri bi kmetom odvzeli zemljo, v kolikor presega 5 hektarjev, zato, da bi se tako ustvarile nove zadruge. Da take govorice niso neutemeljene, je razvidno že iz Kardeljeve knjige
Trije krvavi izbruhi
Trem krvavim izbruhom človeške volje je svet prisostvoval v preteklih nekaj tednih.. Prišlo je do njih na treh delih sveta, ki so vsak sebi oddaljeni po
10.000	kilometrov in vsak od njih je imel drugačno ozadje. Samo v enem so si bili skupni: kri je zopet tekla, in to v Afriki, v Aziji in v južni Amerik*.
Južniafriški rasni problem, ki so ga premišljeno in načrtno sprožili beli naseljenci v južni Afriki, se je med 3 milijoni belcev na eni in 10 milijoni črncev na drugi strani razvil tako daleč, da je, kakor.je znano, sedanja vlada pod vodstvom Verwoerda začela preganjati črnce kot raso na podoben način, kakor je to svoječasno delal nacizem v Evropi. Kopirali so sistem posebnih osebnih izkaznic za črnce, brez katerih črno prebiva stvo ni moglo dobiti zaposlitve, kopirali so od nacizma sistem prepovedi vstopa črncem v mnoga podjetja, trgovine, zabavišča. Celo posebne vagone imajo samo za črno prebivalstvo in črnec tudi ne sme hoditi po pločniku, če je ta poln belcev.
Vse ta ponižanja so črnci, brez katerih belemu prebivalstvu v tej državi ne bi bilo mogoče gospodarsko tako izkoriščati deželo, kakor jo, prenašali več ali manj strpno, dokler ni problem za njih dokipel, ko so morali začeti nositi posebne osebne izkaznice. Sprožili so val demonstracij, katerih potek je vsem znan. Višek pa je razvoj dosegel v re-volverskih strelih, ki jih je oddal na predsednika Verwoerda ne črnec, pač pa belec Anglež. Po poročilih svetovnega
ska mu je bil glavni smoter streljanja nasilen, toda razumljiv protest proti politiki rasnega preganjanja, katera si je sedanja južnoafriška vlada postavila v svoj program.
Verwoerd ranam ni podlegel in je celo z bolniške postelje objavil, da bo nadaljeval s svojo politiko, ko se vrne v vladno palačo. Streli so imeli močan odmev po vsem svetu, protesti proti južnoafriški politiki so prihajali z vseh strani. V britanskem Commonwealthu, katerega članica je Južnoafriška Unija in ki bo imel v prihodnjih tednih konferenco poglavarjev svojih dežel v' Londonu, se je zganilo več vlad, ki so protestirale proti prisotnosti južnoafriških predstavnikov sedanje vlade. Tudi v Južnoafriški Uniji se je med belim prebivalstvom začelo gibanje za prenehanje te politike ter se je pokret zajedel tudi med Vervvoerdove sodelavce same. Svet z zanimanjem pričakuje razvoj v tej deželi.
Niso še dogodki iz južne Afrike izgubili na pomembnosti v svetovnem časopisju, ko je zavrelo na drugem koncu sveta, v južni Koreji. Tam so imeli nedavno splošne volitve ter je na njih na novo ostal na oblasti stari desničarski predsednik Syngman Rhee. Zaradi severnih komunističnih sosedov, ki s podporo rdeče Kitajske neprestano nevarno prežijo čez 38. vzporednik proti jugu, sedanja vlada tudi na sam volilni dan ni olajšala nekaterih varnostnih ukrepov proti levičarjem. Poročajo, da je vlada obljubila in tudi izvedla kolikor mogoče svobodne volitve, toda dasi je
imela vladajoča struja predsednika ves volilni stroj trdno v svojih rokah, ni poskrbela, da ne bi prišlo — ali pa je poskrbela za to, da je prišlo — do nepravilnosti in volilnih potvorb, ki so jih spretno izkoristili levičarski elementi. Ker so vodstvo teh v izgredih, ki so se sprva v majhnih obsegih, hitro pa v naraščajočem tempu začeli pojavljati, prevzeli, kakor to delajo povsod, komunisti, so se takorekoč prisiljeno, da ne bi vseh sadov pobrali le komunisti in skrajni levičarji, vmešale v izgrede proti volilni zlorabi ^ tudi mnoge nekomunistične skupine.
Izgredi so se z veliko naglico zaradi vročekrvnega korejskega značaja spremenili v krvave spopade s policijo in vojsko, v silovite požige javnih poslopij ter zahtevali več desetin mrtvih in na stotine ranjenih. Vlada je bila prisiljena oklicati obsedno stanje v petih večjih mestih, med njimi v prestolnici Seulu.
Ker je južna Koreja takorekoč severnoameriški varovanec in se je Washington zaradi volilnih nepravilnosti, ki so se dogajale pred očmi ameriške vojske v tej državi, zbal vprašanj zahodnih vlad glede značaja južnokorajske demokracije ter škodoželjnosti in cinizma Moskve in Pekinga, je severnoameriška vlada z vso naglico opozorila starega Rheeja, da njegov način izvajanja in vodenja demokracije ne odgovarja zapadnim idealom in da mora položaj popraviti.
Sprva se je njegova vlada upirala mislim o sprejetju opozicije v svoje vrste, toda razvoj se je začel gibati v smer koalicijske vlade v južni Koreji. Najbolj zainteresirani v tem razvoju so Ameri-kanci, preko njih pa vse članice ZN, ki so pred desetimi leti žrtvovale svoje borce v takratni krvavi borbi proti komunizmu.
Takoj zatem je zlasti južno in severnoameriško časopisje začela napolnjevati z novicami revolucija v Venezueli.
Proti sedanji sredinski vladi Betancour-ta se je v mednarodnem pomorskem svetu znanem mestu Cristobal dvignila vojaška posadka pod vodstvom bivšega letalskega generala Castra Leona, ki se je vtihotapil z orožjem iz. sosednje Kolumbije. Skupina je bila skrajno desničarsko nastrojena, toda ni imela zaslombe v ostalem delu vojaštva, še manj v venezuelskem prebivalstvu. Betancourt se je počutil tako sigurnega, da je že prvi dan objavil, da bo v nekaj urah povsem obvladal položaj ter je zagrozil upornikom, da jih bo obsul z letalskimi bombami in z granatami z ladijskih to,-pov, če se takoj ne predajo. Ker se je proti upornikom dvignilo tudi civilno prebivalstvo, jim ni preostalo drugega, kakor predaja ali beg. Castro Leon se ;e skril, toda v nekaj dneh so ga našli in zaprli. V južni Ameriki se je tako zopet končala ena izmed tolikih žepnih revolucij, v kateri so imele svoje interese sosednje države, med njimi zlasti še ena diktatura v tem delu sveta, r-ujillova Dominikanska republika.
IZ TEDNA V TEDEN
De Ganile v USA
De Ga ul'e je iz Kanade priletel pfe-tekli petek na washingtonsko letališče, kjer ga je pričakalo 500 ameriških odličnikov z Eisenhowerjem na čelu. Po oddanih 21 topovskih strelih in po izmenjavi pozdravov sta se državnika v avtomobilu odpeljala v Washington.
Tam je De Gaulla pričakala 200.000 glava množica v morju francoskih in ameriških zastav. Bila je to doslej največja množica v Washingtonu, ki je kdaj koli pozdravljala tujega poglavarja.
De Gaulle je ob prihodu izjavil, da se bo “v treh tednih začela resna in odločilna mednarodna debata. Pred to debato je bilo potrebno, da se v imenu Francije pogovorim z vašim predsedni-
kom”. Eisenhower je hvalil De Gaulla kot “simbol Francije, dežele, ki se že stoletja bori za svobodo in dostojanstvo
človeštva.”
Iz Washingtona sta Eisenhower in De Gaulle odletela na Ikovo posestvo v Get-tysburgu, od tam pa v sloviti Camp David v pogorju Maryland. Tu sta imela eno svojih najdaljših konferenc, na kateri sta razpravljala predvsem o problemih, o katerih se bodo zavezniki razgo-varjali s Hruščevem na vrhunski konferenci. V vseh zadevah sta bila popolnoma sporazumna.
Iz Washingtona je De Gaulle odšel še na obiske New Yorka, San Francisca in New Orleansa. V vsakem teh mest se je ustavil za en dan.
Konferenca NATO v Carigradu
Zahodni zunanji ministri so se sporazume i, da se bodo 1. maja sestali na vrsto konferenc v Carigradu. Dne 2. maja se bo prav tako v Carigradu začela dvodnevna pomladanska konferenca sveta zunanjih ministrov članic NATO.
Prvega maja bodo zunanji ministri imeli naslednje medsebojne konference:
1)	Ameriški, angleški in francoski zunanji minister se bodo razgovarjali o vrsti problemov, s katerimi se bodo morali baviti Eisenhower, De Gaulle in Macmillan na vrhunski konferenci v Parizu, ki se bo začela 16. maja.
2)	Pridružil se jim bo nato zahodno-nemški zunanji minister Von Brentano za razgovor o načelih, ki jih bodo veliki trije postavili Hruščevu, ko se bodo
“Problemi socialistične politike na vasi”. Tam namreč navaja, da bi bilo treba vzeti najmanj 30 do 40% obde'ane zemlje, ki jo še imajo v rokah kmetje, ter jo priključiti socialističnemu sektorju.
Samostojni kmetje so v Jugoslaviji o-stali pastorki komunističnega režima. Ko se je zde o, da dohodki kmečkega prebivalstva hitreje naraščajo kakor zaslužki mestnega prebivalstva, so se takoj pojavili glasovi, naj vlada pazi na “pravo razmerje med deželo in mestom”. Zato ni nič čudnega, da kmetje nimajo pravega veselja, napeti vse sile pri obdelovanju zemlje. Potreben je postal celo poseben zakon o prisilni obdelavi poljedeljske površine, ki je bil izdan pod pretvezo, da bi se “odpravila konservativizem in zaostalost” med kmeti. Po tem zakonu so kmetje dolžni obdelovati zemljo z modernimi sredstvi. Kar v isti sapi pa je takorekoč izšla prepoved, da se ta moderna sredstva samostojnim kmetom ne smejo prodajati; namen je jasen: prisiliti jih hočejo na sodelovanje s komunističnimi zadrugami. Kot dober zgled tega zapostavljanja
samostojnih kmetov nam služi poraba u-metnih gnojil v letu 1957; tedaj so mogla državna kmečka posestva porabiti 555 kg umetnih gnojil na hektar, zadruge celo 570 kg, samostojni kmetje pa le 43 kg na hektar.
Zadnjo jesen pa ne le samostojni kmetje, ampak celo člani zadrug niso hoteli prodajati svoj pridelkov državi, ker so bile nakupne cene določene tako nizko, da ne bi krile niti proizvodnih stroškov!
Zmeda v jugoslovanskem komunističnem poljedeljstvu je postala po rekordni letini jeseni 1959 tako velika, da je gospodarski minister v posebnem inter-vjuvu v jugoslovanskem radiu izjavil, da bi pomenile nadaljnje investicije v poljedeljstvu pravo katastrofo. Komunisti na splošno in posebej še jugoslovanski komunisti se bodo morali počasi vendarle naučiti, da ni važno samo to, če morejo na posebej izbranih področjih proizvajati velike množine poljedeljskih pridelkov, ampak da je še bolj važno to, da jih zamorejo proizvesti po primernih in zmernih cenah. (“Tages-Nachriehten”, Bern, 11.IV.I960)
z njim razgovarja i v Parizu o Berlinu in o nemškem vprašanju.
3	Kanadski in italijanski minister se jim bosta pridružila, von Brentano pa se bo umaknil iz konferenčne sobe, ko se bodo razgovarjali o problemu razorožitve. Kanada in Italija se z USA, Anglijo in Francijo udeležujeta razorožit-vene konference v Ženevi, ki je trenutno v zastoju.
Vsem tem konferencam bo prisostvoval glavni tajnik NATO, Belgijec Paul Henri Spaak.
Ministrski svet NATO bo zasedal 2.
in 3. maja. Glavni namen tega zasedanja bo dobiti velikim trem mnenja in predloge malih članic NATO gede vprašanj, o katerih se bodo spopadli s Hruščevom na vrhunski konferenci.
Mnenja in predloge, ki jih bodo prerešetali na tem zasedanju, bodo brez dvoma jemali v poštev Eisenhower, Macmillan in De Gaulle v debati s Hruščevom. Ti trije predsedniki se bodo pred vrhunsko konferenco sestali še enkrat 14. maja v Parizu, dva dni pred njimi pa ponovno njihovi zunanji ministri prav tam.
Pred prihodom v Carigrad nameravata britanski zunanji minister Lloyd in ameriški zunanji minister Herter potovati v Teheran, kjer se bo 28. aprila začela tridnevna konferenca CENTO (Central Treaty Organisation).
CENTO je naslednica bivšega bagdadskega pakta, ki je izgubil svoje ime, ko se je Irak, katerega prestolnica je Bagdad, po revoluciji izbrisal iz < te obrambne organizacije. Bagdadski pakt je bil, kakor znano ,plod vztrajne protikomunistične politike umrlega ameriškega zunanjega ministra Dullesa.
Štirje člani CENTO so Anglija, Turčija, Perzija in Pakistan. USA je povezana s to obrambno organizacijo v njenih odsekih.
Čilska dijaška zveza je potrdila prejem pisma, ki jih je dobila od ameriškega predsednika Eisenhowerja ter kubanskega dr. Dorticosa. V odgovoru na pismo kubanskega predsednika čilski dijaki pozdravljajo kubansko revolucijo, poudarjajo pa, da je dolžnost revolucionarnih oblasti ustvariti državo zakoni-sti in pravnega reda. Predsednika vlade Castra pozivajo, naj razpiše splošne volitve.
Brazilija ima od prejšnjega četrtka novo prestolnico Brasilia. Je to tretja prestolnica, ki jo ima sosednja republika. Prva je bila Salvador, druga pa Rio de Janeiro. Brasilia šteje trenutno 80.000 prebivalcev. Ob otvoritvi je imel mašo papeški odposlanec kardinal Manuel Gonzalez Cerejeira. Ob povzdigovanju, ki je bilo o polnoči, je nova prestolnica zažarela v morju luči. Ko so pred predsednikom republike prvikrat v tem mestu zaigrali narodno himno, so jo zbrale množice poslušale z ginjenostjo in globoko spošljivostijo. V mestu so seveda sedaj še začetne težave, ker ni na razpolago še vseh tistih udobnosti, kakor v Rio de Janeiru, toda stanje se vsak dan zboljšuje. V novi prestolnici je začel izhajati že tudi prvi časopis “Correo Brazilense”.
Kubanski Fidel Castro v svojih izpadih proti Severni Ameriki in njenemu predsedniku ne pozna mej. V odgovor na Eisenhowerjeve obtožbe, da je izdal ideale kubanske revolucije, je Eisenho-werju očital, da postopa tako kot sta delala Mussolini in Hitler, da Severna Amerika sleherno priložnost izrablja za napade na Kubo, da s svoje baze na Kubi podpira upornike proti njegovi vladi in podobno. Na njegovo izpade je severnoameriško državno tajništvo odgovorilo zelo odločno ter je Castra dejansko proglasilo za diktatorja, kajti 95% vsega kubanskega tiska je že spravil iod kontrolo svoje vlade. Znano pa je, da sta svobodni tisk tudi najprej zadušila evropska diktatorja Mussolini in Hitler. Tako ni prav nobenih izgledov, da bi se v doglednem času odnosi med Kubo in Severno Ameriko izboljšali. Zadnje dni je prišlo do proostritve odnosov tudi med Kubo in Guatemalo. Guatemalska vlada obtožuje kubansko, da predsednik kubanske narodne banke, znani argentinski komunist “Ghe” Guevara z denarjem podpira guatemal-ske komuniste, jim dobavlja orožje in pripravlja za napad na Guatemalo. Kubanci pa očitajo Guatemali, da se na njenem področju pripravljajo nasprotniki sedanje kubanske vlade za napad na Kubo.
Amintore Fanfani je opustil misel na sestavo vlade iž demokristjanov, Sara-gatovih socialistov in republikancev ob nevtralnem zadržanju Nennijevih socialistov. Vodstvo krščanskodemokratske stranke je po dolgotrajnih razpravah o-dobrilo sestavo take vlade. Ko je Fanfani stopil pred poslanski in senatni klub te stranke, je naletel na take težave, da je predsedniku Gronchiju vrnil mandat za sestavo vlade. Poslanci in senatorji krščansko demokratske stranke so se proti vodstvu stranke postavili na stališče, da bi bilo sodelovanje stranke z Nennijem, ki se noče javno izjaviti, da povsem prekinja odnose s komunisti, prenevaren političen eksperiment za notranjepolitični položaj v Italiji ter so zato nastopili proti sestavi levičarske vlade. Proti sestavi take vlade je nastopil tudi Vatikan. Svoje nezadovoljstvo je pokazal v listu Osservatore Romano. Predsednik Gronchi je zatem imel na izbiro tri odločitve: razpust parlamenta tri leta pred iztekom njegove dobe, ali iskanje nove osebnosti za sestavo vlade ali ponovna potrditev na položaju odstopivšega predsednika Ferdinanda Tambronija. Odločil se je za poslednjo ter je Tambronija naprosil, naj se s svojo vlado predstavi tudi senatu ter od njega zahteva zaupnico. Tam-broni je včeraj to storil. O deklaraciji njegove vlade je v teku debata, zaupnica mu je pa zagotovljena, ker imajo krščanski demokrati v senatu večino.
NAROČAJTE I N ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
Peti Slovenski dan v Argentini
Dan slovenske solidarnosti, slovenske skupnosti, slovenske dobrodelnosti je to. Vsako leto zbere na slovenski pristavi v Moronu veliko Slovencev, ki s svojo udeležbo na njem potrjujejo svojo voljo in željo, da ostanejo živi udje slovenske izseljenske družine in slovenskega naroda ter da s svojo udeležbo tudi priskočijo na pomoč vsem tistim, ki so' med nami pomoči potrebni.
Letošnji —V. — slovenski dan je bil v nedeljo dne 24. aprila. Za razliko od lanskega leta, ko na njem ni bilo nobenega takega sporeda, ki bi temu dnevu dajal potrebno in primerno vsebino in pomen, je bila letos na sporedu proslava spomina škofa Antona Martina Slomška ob stoletnici prenosa lavantinske .škofije iz Št. Andraža v Maribor, združena z razstavo šolskih zvezkov in risb učencev ter učenk slovenskih šolskih tečajev na področju Vel. Bs. Airesa. Popoldanska prireditev je imela na sporedu nastop slovenske folklorne skupine, tekmo v odbojki med moštvoma;SFZ Moron ter dijaki iz ško-
fovega zavoda v Adrogueju ter ljudsko veselico.
Maša za vse Slovence v Argentini
V. s.ovenski dan se je začel dopoldne ob 10. uri s sv. mašo na prostem. Imel jo je direktor slov. dušnih pastirjev v Argentini g. Anton Orehar, med njo so pa peli združeni pevski zbori iz Lanusa, Ramos Mejie, San Justa, San Martina ter Gallus pod vodstvom Jožeta Omahne. Na obeh straneh oltarja je stala častna vrsta skavtov.
G. direktor je imel med mašo tudi lep cerkveni nagovor. V njem je na prvi Slomškov pastirski list navezal misli za življenje in delovanje slovenskih izseljencev za versko in narodno ohranitev. Rojake je pozival, naj posnemajo vzg ed velikega škofa Slomška pri vsem svojem delu za čast božjo in za koristi slovenske izseljenske skupnosti ter vsega slovenskega naroda, zlasti pa na slogo in požrtvovalnost, ki naj vedno spremljata to delo.
Sv. maša je bila za vse Slovence v Argentini,
PROSLAVA STOLETNICE PRENOSA LAVANTINSKE ŠKOFIJE IZ ŠT. ANDRAŽA V MARIBOR
Po maši,, je bila proslava stoletnice, odkar je škof Anton Martin Slomšek prenesel sedež lavantinske škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor. Začel jo; je predsednik Društva Slovencev prof. Lojze Horvat s krajšim nagovorom,. v katerem je omenjal zgodovinski pomen tega dogodka za nadaljnji narodni in verski razvoj slovenskega naroda ter za njegovo narodno ohranitev.
Po njegovih besedah so po slovenski pristavi zadoneli topli akordi Slomškove pesmi “Lahko noč” v Foersterjevi harmonizaciji v izvedbi združenih pevskih zborov, nakar je povzel besedo slavnostni govornik predsednik Slovenskega kat. akad. starešinstva
dr. Leopold Eiletz
Imel je skrbno pripravljen govor, poln lepih miš i in naukov ter nasvetov slovenski mladini in vsem rojakom sploh. Škoda je samo, da prireditelji niso poskrbeli ojačevalnih naprav, da bi govor lahko slišali vsi, ki so bili zbrani na Pristavi. Prav tako bi bilo želeti, ,da bi se ne dogajalo več, da bi otroci med govorom v ozadju letali po pristavi ter z vriščem motili govornika; prav tako, naj bi tudi kuharice med slavnostnim govorom malo ub’ažile ropotanje z lonci in s točenjem vode na slavnostnem prostoru. So to stvari, ki močno kvarijo slavnostno razpoloženje in so omalovaževanje prizadevanj vseh nastopajočih.
Iz govora predsednika starešinstva dr. Eiletza pa povzemamo naslednje glavne misli, ker vsega govora zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti.
Cerkveni knezi — vodniki Slovencev
V	začetnih izvajanjih je omenjal, da so bili v najodločilnejših dobah slovenskega narodnega življenja zadnjih sto let vodniki Slovencev njihovi najvišji cerkveni knezi. V najbolj tragični in krvavi, ravnokar minuli dobi, kar jih je slovenski narod v zgodovini sploh kdaj pretrpel, je bil na čelu Slovencev nepozabni cerkveni knez škof dr. Gregorij Rožman. Ko bo prišel čas in se bo pisala objektivna zgodovina slovenskega naroda, bo mogoče šele v svej polnosti vrednotiti kaj vse je storil in žrtvoval škof dr. Rožman, da bi rešil narod pred verskim in kulturnim propadom.
V	dobi našega državnopolitičnega preloma, ki je obračunal s tisočletno preteklostjo, in v kateri se je narod dvignil kot državen narod, je bil kne-zoškof dr. Jeglič tisti, ki je dotedaj razcepljeni narod združil v enodušno fronto za gradnjo nove boljše bodočnosti.
Ko je slovenski narod kulturno dozoreval, v dobi najveejih kulturnih borb, v dobi kat. preporoda, je škof dr. Mahnič javno in neustrašeno poudarjal zahtevo do priznanja in uveljavljanja krščanskih načel v vsem javnem življenju.
Ko so se ob pričetku XIX. stoletja evropski narodi ovedli svojega življenja, v dobi ‘ narodnega prebujenja, je po božji volji zrasel iz našega naroda cerkveni knez Anton Martin Slomšek, ki je bil eden' redkih slovenskih mož, ki je občutil v'sebi velik zgodovinski pomen svoje dohe in ki je iz prave narodne ljubezni posegel v narodni razvoj. Tedanji prelomni dobi je dal Slomšek v pravem pomenu besede samega sebe, da se je mogel kulturno dvigniti na raven drugih evropskih narodov. Poglobil je versko zavest in nanjo postavljal vso zgradbo slovenske kat. kulture. Če iz današ-
nje perspektive gledamo v dobo Slomškovega delovanja pred 100 leti, se nam njegovo javno, versko, narodno in kulturno delo, odkriva vedno bolj globoko in nam priča, kako je bilo važno in odločilne važnosti za ohranitev našega naroda.
Slomšek začetnik slovenskega šolstva
Slomšek, sodobnik velikih slovenskih mož dr. Prešerna, Čopa, Barage, je bil prepričan, da je materin jezik podlaga za versko in narodno prevzgojo naroda. Kar največjo skrb do jezika je priporočal že kot bogoslovec, še bolj pa kot spi-ritual v bogoslovju. Narodni in jezikovni vzgoji duhovščine je posvečal vso skrb, prav tako ustanavljanju ljudskih šol, Sam je ustanovil takozvane nedeljske šole, ki imajo v slov. kulturni zgodovini velik sloves. Za fante in dekleta, ki so se zbirali v njih, je spisal svojo najlepšo knjigo “Blaže in Nežica v nedeljski šoli”. Preveva jo duh plemenitosti, dobrote, vedrosti, poštenosti in pobožnosti. Prevedli so jo tudi na češki jezik in na moskovski univerzi rabili kot pcmožno knjigo za vzgojeslovje. Slovenska kulturna zgodovina škofa Slomška upravičeno prišteva med prve ustanovitelje slovenske ljudske šole in med prve oblikovalce s’ovenskega jezika. Da bi pouk slovenskega jezika pustil med mladino trajne sledove, je začel pisati tudi prve mladinske knjige.
Slomšek kulturni delavec
Med ljudstvom je Slomšek nadaljeval to» kar je začel v šoli. Pri njegovem delu na šo’skem področju mu je dozorela misel za ustanovitev družbe za izdajanje dobrih knjig. Vlada mu ustanovitve take družbe ni dovolila, toda Slomšek je pa načrt izvedel brez nje. Sam je napisal in izdal knjigo “Drobtinice”, ki so imele nepreceljiv pomen za narodni preporod Slovencev. Končno je pa tudi uspel s svojo zamislijo ustanovitve družbe za izdajanje dobrih knjig. Vlada je namreč. 28. avgusta 1953 le-potrdila pravi'a Društva sv. Mohorja, ki se je leta 1860 preosnovalo v cerkveno bratovščino Družba sv. Mohorja. Zasluga te družbe je, da se je z izdanimi knjigami, ki so prihajale v slovenske domove, razširila enotna slovenska narodna zavest čez vse tedanje avstrijske kronovine, v katerih so živeli razkropljeni Slovenci, V svoji nepopustljivosti za dobro stvar je škof Slomšek povzdignil veljavo slovenske knjige. Ni postal samo ustanovitelj s’ovenskega mladinskega slovstva, ampak tudi steber slovenske književnosti. Razgibal je usihajočo slovensko kulturo.
Slomšek narodni preporoditelj
S premestitvijo škofije v Maribor leta 1859 so štajerski Slovenci dobili svojo škofijo. Objektivno pisana političnc-kulturna zgodovina priznava škofu Slomšku nesporno zaslugo, da je v dobi, ko se je ljudstvo narodnostno še'e prebujalo, s premestitvijo škofijskega sedeža v Maribor , storil za slovenski narod dejanje, ki ga postavlja v vrsto slovenskih narodnih voditeljev. Kar pomeni Prešeren za pesništvo, pomeni Slomšek za narodno in kulturno prebujenje slovenskega ljudstva. Pri vseh Slovencih je zbudil iskreno ljubezen do naroda, z neumornim in vedrim dušnopa-stirskim delom pa je poglobil spojitev slovenske narodne duše s kato’ičan-stvom. Po njegovem prizadevanju se j® pri Slovencih dvignil narodni ponos, ki
je bil dotlej popolnoma neznan in narodna zavest je vzkipela v navdušenih srcih.
Klical je našim prednikom in kliče danes tudi nam: “Narod, ki hoče živeti, mora biti samozavesten, drage mu morajo biti domače šege in noše, običaji in lepe navade. Narod, ki sebe ne ljubi ter ne spoštuje, ni vreden obstanka, ako na sebe ni ponosen, je izgubljen. Ljubezen in navdušenje do naroda je poglaviten pogoj narodovega življenja.
Z njim se prebuja, raste in cvete, brez njega se pogrezne v grobno temo-to.”
Slomšek nam bodi vzor
Slomšek je prišel v zgodovino kot odličen cerkveni knez, ljudski buditelj in plodovit pisatelj. Priznavajo mu nesporno prvenstvo med slovenskimi vzgojitelji in mladinoljubi, a v duši slovenskega naroda ima njegova častitljiva oseba še višji nadzemski sij, svetniški značaj. Slovenski narod gleda v škofu Antonu Martinu Slomšku svojega svetnika.
Slomšek se je dobro zavedal, da je povezanost vseh Slovencev, kjerkoli so živeli, edino sredstvo za ohranitev verskega in narodnega življenja. Koliko bolj bi on danes, ko bi čez 100 let videl razkropljene sinove, svojega naroda po
vseh kontinentih sveta, pozival k slogi. Kakor oporoka so nam njegove besede: “Prijatelji Slovenci, bodi nam geslo našega dejanja in nehanja zlata beseda sv. Avguština: V potrebnih rečeh naj vas vodi sloga, v dvomljivih svoboda, v vseh pa ljubezen bratovska”.
Slovenska mladina naj gleda v Slomšku vzor velikega Slovenca, naj uvažuje z vso polnostjo svoje duše vse delo in žrtve, ki jih je doprinesel tudi za sedanji rod, naj ga vzljubi in naj ji bo vzor, kakor je bil vzor in ideal vsem rodovom do današnjega dne.
Sto let je minilo od velikega zgodovinskega dogodka. Slomšek je odšel v večnost po zasluženo plačilo. Naš narod pa mu je še vedno dolžan zahvalo. Izrekel in pokazal mu jo bo s tem, da bo sledil njegovim naukom in da mu bo javno povrnil svojo ljubezen za ljubezen, kadar bo prišel dan, ki ga je določil Gospod.
Zavedajno se, da v tej usodni dobi, ki jo preživlja naš . narod doma in .V: kateri gre za obstoj najvišjih, absolutnih verskih in kulturnih vrednot, nosimo tudi mi v zamejstvu veliko odgovornost pred zgodovino. Ta odgovornost nam bo lahka, če jromo sledilu duhu velikega škofa Slomška.
Lepa izvajanja govornikova so vsi navzoči sprejeli s toplim odobravanjem.
Pevci združenih pevskih zborov so nato zapeli Slomškovo Zdravico Slovencev v Bajukovi harmonizaciji.
RAZSTAVA SLOVENSKIH ŠOLSKIH TEČAJEV
Ko so združeni pevski zbori odpeli pesem, je predsednik Društva Slovencev prof. Lojze Horvat spregovoril nekaj besed o Slovenskih šolskih tečajih na področju Velikega Buenos Airesa. V govoru je o-značil velik pomen teh tečajev za vzgojo naših najmlajših v verskem in narodnem duhu, nato pa je odprl razstavo šolskih zvezkov in risb mladine, ki obiskuje te tečaje.
Razstavo je skrbno pripravil Mladinski odsek pri DS, izvedle pa so ga učiteljice posameznih tečajev. Od 16 tečajev je bilo 10 tečajev zastopanih: Slovenski šolski tečaj nadškofa Jegliča iz Buenos Airesa, Franceta Balantiča iz San Justa, škofa Barage iz Slovenske vasi v Lanusu, Ivana Cankarja iz Be-razateguija, Simona Gregorčiča iz San Miguela, Frana LeVstika iz Floride, Franceta Prešerna iz Mcrona, Frana Stritarja iz San Martina in Narteja Ve-
likonje iz Ville Tesei. V lepo pripravljeni sobi je imel vsak tečaj določen prostor "p° številu učencev. Na stenah so bili napisi-posameznih tečajev (z edino pomanjkljivostjo — brez navedbe kraja) in slike mož, po katerih nosijo tečaji imena. Razstavili so zvezke in risbe o-trok,-učenci tečaja iz San Justa pa so se postavili še prav posebno z lepimi albumi slovenskih krajev, ki so ji sami okrasili z raznimi ornamenti.
Ves dan so se vrstile v sobi učiteljice, ki so dajale pojasnila obiskovalcem razstave. Slovenski skavti pod vodstvom neumornega Marijana Trtnika, ki so postavili svoj šotor na Pristavi pa so imeli prav tako tudi častno nalogo: Imeli so dežurno službo na razstavišču ter skrbeli za prvo pomoč, če bi bila potrebna. Obisk razstave je bil velik in to kaže, da se starši zavedajo važnosti poslanstva slovenske šole.
POPOLDANSKI SPORED
cm*’-
Drugi del, oziroma nadaljevanje Slovenskega dneva ,se je pričelo popoldne kmalu po tretji uri. Seveda so mnogi o-stali čez opoldne na Pristavi, kjer je bilo poskrbljeno za jedačo in pijačo. Gospe v kuhinji so pripravile kosila. Naš dom iz San Justa je pod veščo roko odbornikov Janežiča, Intiharja, Keršiča in Hrena točil izbrane žgahe pijače. Planinci s predsednikom Robertom Petrič-kom in njegovo gospo na čelu so za posebnim štantom nudili slaščice, kavo in medico.
Tam pod ombujem, na strateškem položaju pa so se člani Društva slovenskih protikomunističnih borcev — Pregelj, Rant, Jenko, Logar in Šturm — izkazali kot spretni čevapčičarji, pekli so tudi krvavice in pečenice. Vrsta čakajočih na njihove specialitete je bila zgovoren dokaz njihove kuharske spretnosti. Poleg omenjenih pa je še cela vrsta požrtvovalnih članov raznih organizacij, predvsem Slov. fantovske zveze in Dekliške organizacije, ki so s drobnim delom prispevali svoj delež, da je V. Slovenski dan čim lepše uspe'.
Kmalu pa se je pričelo nabirati na Pristavi še vedno več Slovencev iz vseh koncev in krajev Velikega Buenos Airesa. Zbralo se njih je veliko nad tisoč.
Popoldanski spored je pričela Slovenska folklorna skupina, ki jo vodi Janez Bitenc. člani te skupine -— Bitenc Janez in Šonc Lojzka, Ahčin Jure in Bitenc Barbka, Vombergar Jure in Savelli Anka ter Černič Janez in Vombergar Tinka — so prikazali občinstvu čar in lepoto narodnih plesov. Skupino je s kratkim uvodom predstavil Miha Gaser, ki je nato seznanil gledalce z vsakim pred-' vajanim plesom. Skupina je nastopila s petimi plesi: S Svatovskim rejem, ki je eden najstarejših slovenskih plesov, s Ženitovanjsko polko, z Rezijankc, z Žaklji in kovtri in s Potrkanim plesom. Vsaki točki je občinstvo sledilo z zanimanjem in je izvajalce nagradilo z obilnim ploskanjem za njihov trud in požrtvovalnost, da obranijo in tudi posredujejo širšemu občinstvu naše narodne plese.
Sledila je nato tekma v odbojki med SFZ Moron in moštvom iz, Adrogueja, o kateri poročamo v športnem kotičku. Po tekmi je bilo še dovolj časa, da so lahko mnogi znanci, ki se samo ob takih prilikah snidejo, pokramljali.. Kogar pa so srbele pete, pa se je tudi lahko še veselo zavrtel na plesišču.
Letošnji Slovenski dan 'je zeio lepo uspel in je bil mnogo bolje pripravljen kot lanski.
talna proslava za škofom Rožmanom
Na god pokojnega ljubljanskega škofa dr. Rožmana je Katoliška prosveta v Celovcu priredila v veliki Kolpingovi dvorani žalno proslavo. S tem so se koroški Slovenci hoteli oddolžiti spominu velikemu sinu koroške zemlje, ki je postal ena največjib osebnosti slovenskega naroda. V uvodu je prelat Blueml orisal pomen te svečanosti, ki je žalna in zmagoslavna obenem, kajti medtem ko na zemlji žalujemo vsi. Slovenci za njim, je on odšel po plačilo za svoje delo in trpljenje.
Pokojniktov prijatelj1 župnik Vauti iz Sel je nato prikazal žlvljensko pot pokojnega škofa, vmes pa vplete1 osebne spomine na srečanja s pokojnikom. Ob koncu pa 'je v filmu in slikah zalive! veliki pokojnik: ob priliki svoje zlate
maše, na obiskih med Slovenci po svetu in končno na njegovi zadnji poti v daljni Ameriki.
Vmes je pevski zbor iz Šmihela pri Pliberku po vodstvom Mihe Sadjaka zapel nekaj pesmi, med njimi tudi take, ki jih je pokojnik kot mladenič prepeval. Polna Kolpingova • dvorana pa je izpričala, da duh velikega, škofa živi v srcih vseh koroških Slovencev.
ŽIVLJENSKI JUBILEJ V Ljubljani je v začetku marca slavil 80 letnico svojega življenja član Slor. akademije znanosti in umetnosti dr. Ivan Grafenauer. Pri znanstveni akademiji je še vedno upravnik Inštituta za slovensko narodopisje ter tajnik razreda za filološke in literarna vede.
ARGENTINA
Argentinski vojaški poveljniki so ponovno naglasili, da bo vojska nastopala proti teroristom z vsemi sredstvi tako dolgo, dokler jih ne bo povsem uničila. Po vsej državi so policijske in vojaške oblasti zato še naprej zasledovale delavnost teroristov ter prihajale do novih odkritij. Vojaška sodišča so več teroristov že tudi obsodile na večletne zaporne kazni. Glede preiskave proti teroristom v Cordobi je pa prišlo do nasprotij med civilno in vojaško sodno oblastjo. Vojaška oblast, ki po objavi voješkega načrta CONINTES sodi vse prevratnike, je od preiskovalnega sodnika dr. Hectorja Gillija zahtevala izročitev pripetih teroristov, da jih bi zaslišal vojaški preskovalni sodnik. Civilni preiskovalni sodnik se je zahtevi vojaških preiskovalnih oblasti uprl ter objavil, da je proglasitev stanja pripravnosti v državi protiustavna. O tej odločitvi je cordobski vojaški preiskovalni sodnik obvestil vrhovno vojaško sodišče, ki je ponovilo zahtevo civilnemu sodišču v Cordobi po začasni izročitvi priprtih teroristov zaradi zaslišanja. Ker je civilni preiskovalni sodnik zavrnil tudi zahtevo vrhovnega vojaškega preiskovalnega sodnika, je bilo jasno, da vojska takega postopanja civilnega sodnika ne bo pustila brez, odgovora. To tem manj, ker so med tem teroristi naravnost izzivalno postavili močno bombo v drugem nadstropju buenosaire-ške zvezne policije, ponoči pa ponovno napadli tudi posamezne stražnike. Zato je odgovor vojske prišel zelo hitro. Na predlog vrhovnega poveljnika vojske gen.. Toranzo Montera, ki ima na skrbi izvajanje vojaškega načrta CONINTES, je zvezna vlada mobilizirala vse osebje kaznilnic v provinci Cordoba. Tako je kaznilniško osebje avtomatično prešio pod vojaško oblast ter je vojska prevzela tudi vse kaznilnice v omenjeni provinci..
Da pa civilni oblasti v bodoče ne bo treba segati po izrednih vojaških ukrepih za zatiranje terorizma in prevratnih akcij, je notranje ministrstvo v sodelovanju z min. za narodno obrambo ter drž. tajništvi za vojsko, mornarico in letalstvo ter zvezno policijo izdelalo o-snutek zakona za zaščito države, ki ga bo vlada prihodnje, dni predložila v odobritev državnemu kongresu. V zakonskem. osnutku so kazni za teroristična dejanja in protidržavno nastopanje zelo poostrene in izključujejo možnost, da bi terorist proti položitvi kavcije mogel priti na svobodo.
Položaj na zobozdravniški fakulteti buenosaireške univerze je ostal nespre-njen. Na fakulteti deluje in nastopa njen dekan ugledni vseuč. profesor dr. Emilio Ferre, na fakulteti za farmacijo pa od levičarsko usmerjenega vseučili-škega sveta imenovani komisar dr. Juan Izquierdo s svojim' tajnikom dr. Franciscom Manganarom. Prejšnji, teden so ,se na zobozdravniški fakulteti zbrali tudi njeni slušatelji. Z ogromno večino so odobrili postopanje svojega dekana dr. Ferreja ter izjavili, da od vseučili-škega sveta postavljenega komisarja sploh ne priznajo ter, da je zanje sploh nezaželena osebnost. Napovedali so, da bodo sporočili javnosti razloge, zakaj ga je leta 1949 sodišče obsodilo “zaradi pomanjkanja etike”. Končno so slušatelji zoboz.dravniške fakultete povabili na zborovanje svojega dekana dr. Emilija Ferreja. Ob vstopu v dvorano so mu priredili viharne ovacije, ki so nato spremljale tudi ves njegov govor. V njem je dr. Ferre naglasil, da so vse njegove žrtve zadnjih dni ta trenutek obilno poplačane, kajti vidi, da je mladina domovine in njegove fakultete pripravljena odgovoriti na vsa vprašanja. Zatem je naglasil, da na tej fakulteti ne gre za osebna vprašanja, ampak za obrambo zakonitosti in preprečitev, da ne bi fakulteta prišla pod jarem kamarile vse-učiliškega sveta. Končno je naglasil, da je ta skupščina samo vzpodbuda za nadaljevanje borbe za spoštovanje zakonitih predpisov in postav in spoštovanja vere. Zaključil pa je svoj ognjeviti nagovor z zatrdilom: Kljub 62. letom imam večjo vero, kajti vi, mladina, s.te vera v bodočnost.
Na proslavi ISO letnice argentinske svobode dne 25. maja bo francosko delegacijo zastopal minister za vpravo-sodje in čuvar državnega pečata Ed-mont Michelet. S s.eboj bo prinesel v Buenos Aires originalno oporoko, ki jo je pred svojo smrtjo napisal v Franciji argentinski osvoboditelj gen. San Martin ter je bila do sedaj: shranjena v francoskem državnem arhivu. Da jo je francoska vlada lahko podarila Argentini, je izdala poseben zakon.
'ilovice iz
Planinska društva v Sloveniji morajo vsako leto izdati za popravilo poti po planinah nad 2 milijona dinarjev. V zadnjih desetih letih so izdala za nadela-vo, popravilo in markiranje poti po slovenskih gorah in planinah nad 25 milijonov dinarjev. Planinska društva morejo kriti te velike izdatke samo v višini ene tretjine, vse ostalo morajo doprinesti člani planinskih društev s prostovoljnim delom.
V	Novem mestu je med uslužben-stvom in delavstvom nastalo veliko razburjenje ob sklepu občinskega odbora o uvedbi petodstotnega dopolnilnega proračunskega prispevka, ki ga morajo plačevati tisti uslužbenci in delavci, ki imajo večje plače kot 12.000 dinarjev. Komunistični propagandisti so na celi črti odpovedali in niso mogli razburjenim delavcem dajati zadovoljivih pojasnil. Zato so v ljubljanskem listu objavili, da “se kaj takega ne sme nikdar več zgoditi”, da tudi komunisti ne bi bili vnaprej obveščeni o tako važnem sklepu, da bi mogli ljudi vnaprej pripravljati na nove dajatve občini.
V	občini Ljubljana Center obiskuje 17 šol nad 12.300 otrok. Na vseh šolah, razen na gimnaziji v Šubičevi ulici, delijo otrokom tople malice. Na zadnjem sestanku Sveta za varstvo družine v tej občini so pa ugotovili, da bi bilo za šolsko mladino nujno potrebna šolska kuhinja, kajti po šolah je veliko otrok, ki čez dan nimajo staršev doma, ker so zaposleni po službah in tovarnah, na drugi strani Se pa vsak dan vozi v Ljubljano v šolo nad 700 dijakov, vsak teden pa nad 1000 vajencev.
V	Predstrugah, v neposredni bližini žel. postaje Videm, bo začel v kratkem obratovati odde'ek Tovarne električnih aparatov iz Ljubljane,
Narodopisna sekcija Literarnega kluba v Mariboru namerava to leto izdati v serijah Zbornik slovenskih mest in središč pod naslovom “Slovenija od A-Ž”.
V	Sloveniji mislijo letos elektrificirati železniško progo od Rakeka do Borovnice ter nadaljevati z elektrifikacijo proti Ljubljani, v Ljubljani bodo začeli s predpripravami za elektrifikacijo železniške proge Ljubljana-Jesenice. Prav tako imajo v načrtih začetek ure-
HLADILNIK
BLED
JE NAJFINEJŠI IN NAJCENEJŠI.
Ako ga še nimaš, si ga nabavi sedaj z malim predplačilom pri
Cerrito 2245, Lomas del Mirador
Poleg vseh hišnih potrebščin, nudim prvovrtna kolesa za odrasle in otroke, primerna za darila. Po naročilu tudi motorna kolesa.
jevalnih del na želenizniških vozliščih v Ljubljani, Celju in Jesenicah.
Glavni odjemalci izdelkov stelarne v Hrastniku v inozemstvu so Zahodna Nemčija, Nizozemska, Anglija, Italija, Švica in države Bližnjega Vzhoda. V te di-žave bodo letos izvozili okoli 820 ton raznih steklenih izdelkov.
Proračun LRS za proračunsko leto 1960 predvideva 12 milijard dinarjev dohodkov in izdatkov.
Razgledni stolp na ljubljanskem gradu, ki ga upravlja Turistično društvo Ljubljana, je v letu 1959 obiskalo 49.228 domačih in 2.916 tujih turistov.
V	Ljubljani so imeli na velesejmskem prostoru od 16. do 24. januarja prireditev “Moda 1960”, na kateri so bile prikazane najnovejše modne in konfekcijske tkanine ter usnjeni izdelki. Ostale gospodarske prireditve na ljubljanskem razstavišču bodo naslednje: Tradicionalni Mednarodni lesni sejem od 21. do 29. maja. Na njem bo prikazan pregled jugoslovanske pohištvene industrije; od 11. do 19. junija bo Mednarodna razstava motorjev in motornih vozil. Tradicionalni in v svetu že močno uveljavljeni Mednarodni vinski sejem bo od 3. do 8. septembra. V tem mesecu bo tudi IV. mednarodni sejem embalaže 1960. Zadnja velesejmska prireditev bo VII. mednarodni sejem Sodobna elektronika.
V	Mariboru je umrl v starosti 87 let zaslužni slovenski glasbeni pedagog prof. Hinko Druzovič. Kot učitelj je deloval v raznih krajih, po izpitu iz petja, klavirja in orgelj v Gradcu, je pa od leta 1905 do 1918 poučeval petje na gimnaziji v Mariboru, od leta 1917 naprej je bil tudi profesor na mariborskem učiteljišču. V letih 1909 do 1914 je vodil Mariborski čitalniški zbor, leta 1933 pa prevzel ravnateljstvo glasbene šole mariborskega žel. društva Drava, na kateri je poučeval glasbeno teorijo, vodil pa tudi zbor in orkester.
Ker tedaj še ni bilo na razpolago zadosti učbenikov za glasbeni pouk, je pok.
NE POZABITE!
V nedeljo 22. maja popoldne bo v veliki dvorani kolegija Marije Pomočnice, ulica Yapeyu (poleg bivše slovenske cerkve na Belgranu) koncert slovenskega pevskega zbora iz Mendoze pod vodstvom staroste slov. pevovodij g. ravnatelja Marka Bajuka. Ob tej priložnosti bodo nekaj pesmi skupno zapeli vsi slovenski pevski zbori v Argentini.
Prcgram koncerta in druge podrobnosti bodo še objavljene.
Organizacijo gostovanja našega bratskega mendoškega pevskega, zbora in vse priprave za koncert sta prevzela Društvo Slovencev in pevski zbor “Gallus”, ki bosta storila vše, kar je v njuni moči, da se bodo rojaki iz Mendoze med nami kar najbolje počutili.
Druzovič napisal Pesmarico za osnovne šole v 4 zvezkih, za srednje šole pa pesmarico Lira. Z glasbenega področja je stalno objavljal članke v najrazličnejših revijah ter je zlasti pomembna njegova Zgodovina slovenskega petja v Mariboru.
Umrli so. V Ljubljani: Ivan Duh, od-delkovodja pivovarne Union, Franc Močnik, upokojenec, Margareta Drenik, roj. Polž, Pavle Jilek, Viljem Kapelj, bakrokotlarski mojster, Marija Gal, kuharica v p., Josip Pulec, polic, stražnik v p., Franc Arhar, upokojenec in Simon šmon, posestnik iz Nadgorice, Janez Poljanšek, upok. v Tržiču, Ivana Rotar, roj. Seliškar v Brezovici, Marinka Si-brič v Celju, Marija Žiberna v Notranjih goricah, Ivan Erjavec, rudarski nadzornik v Tlakah pri Šmarju, Franc Pečovnik na Vranskem, Marija Lavrič v Novem mestu, Rozalija Kračun, roj. Cajnko v Ormožu, Franc Jančar v Kresnicah, Peter Zupan v Tržiču, Alojz Zagoričnik v Zabukovici, Pepik Hanuš, posestnik na Bizeljskem, Marija Ker-šmanc, upok, Tob. tovarne na Viču, Jože Pučnik v Zagorju, Franc Helena v Borovnici, Alojzij Strah, župnik na Rudniku pri Ljubljani, Jurij Drobnič, mizarski mojster v Borovnici, Marija Šket v Šmarju pri Jelšah in Anton Kozjek, davčni uslužbenec v Kamniku.
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
Vseslovensko romanje v Lujan
ne bo dne 15. maja, kakor je bilo objavljeno, ampak je preloženo na 8. maj. Podrobnosti v oglasu na 4. strani.
UMETNIŠKA RAZSTAVA
Razstava absolventov Umetniške šole Slov. kulturne akcije bo zaključila prvo učno dobo. Razstava bo odprta v soboto 30. aprila ob 19. uri in v nedeljo 1. maja ves dan na Alvarado 350, Ramos Mejia.
Razstavljeni bodo: Metka Žirovnik, Ivan Bukovec, Tone Kržišnik, France Papež, Drago Šušteršič in Jurij Vomber-gar.
OSEBNE NOVICE
Krščeni so bili v cerkvi Marije Pomočnice v Ramos Mejia ob novem oltarju Marije Pomagaj: Feliks Oblak, sin Feliksa in Mare Draksler, Rudolf Urbančič sin Rajka in Francke Bergant in Alojzij Mlinar, sin Alojzija in Marije Mlinar.
Smrtna kosa. Jože Jakončič, doma iz Vipolž v Brdih je umrl na Vel. soboto.
ARGENTINI
Daj mu Bog večno plačilo; bil je dober kristjan, spoštovan delavec, zvest družinski mož in dober oče. Zaposlen je bij pri cestni železnici. Pred 6 leti je stopil v pokoj kot inšpektor. Kmalu ga je obiskala bolezen. Od tedaj je bilo njegovo življenje le trpljenje, katero je vdano prenašal.
Bil je zaveden katoličan in Slovenec in ga lažnjiva rdeča pesem ni zmotila. Bil je zvest naročnik in bralec našega lista.
Na samo veliko nedeljo se je poslovil od doma in od farne cerkve Gospodovega Vstanja pri čakariti.
“Naj v miru počiva, ženi, hčerki in zetu ter vnukom naše sožalje.
V	domovino je odpotoval te dni Franc Lakner doma iz Dragatuša, priseljen v Argentino pred 30 leti. Bil je uradnik pri Narodni Banki in je bil svetovalec mnogim rojakom ob prvih korakih po prihodu.
V	domovino je potoval, da uredi zadeve s premoženjem.
Želimo mu srečno pot in srečen povratek.
GORIŠKA IN PRIMORSKA
Včasih ni Slovencev v Italiji, včasih pa preveč.
Italijanski liberalci, so nedavno zasedali v Rimu. Njehov tržaški zastopnik Mopurgo je seveda porabil priložnost in se seveda izjavil proti deželni avtonomiji ter prikazal nevarnost, da bi Slovenci izrabili avtonomijo v škodo države, kot se dogaja na Južnem Tirolskem. Mopurgo je tudi vprašal predsednika liberalcev Malagodija, če so liberalni poslanci za podporo vlade stavili pogoj, da se deželna avtonomija ne izvede. Ma-lagodi je na to vprašanje pritrdilno odgovoril. (Leta 1947 je rimska ustavodajna skupščina izglasovala v ustavi člen, da se uvede posebna avtonomija v deželi Furlaniji — Julijski krajini in pa člen o zaščiti jezikovnih manjšin. Prav tako pa je parlament že istega leta v jeseni izglasoval, da se začasno odloži izvedba deželne avtonomije, ostane pa v veljavi člen 6 o zaščiti slovenske manjšine. Predlog je stavil sedanji predsednik republike Gronchi, pobudo pa so dali seveda italijanski goriški krogi.
Tržaška demokracija je takoj odgovorila Mopurgu, da je njegov strah pred Slovenci prazen, ker jih v videmski pokrajini sploh ni, zelo malo jih je na Tržaškem in še manj na Goriškem. Zato Slovenci ne bi predstavljali nobene nevarnosti. Kljub temu, da Slovenci ne predstavljajo nobene nevarnosti, pa jim demokristjani ne dajo nobenih pravic, ampak samo obljube. Jeseni 1945 je italijanska vlada izjavila (ni bila še podpisana mirovna pogodba), da bo Italija spoštovala vse jezikovne manjšine in jih zaščitila. Kako je s to zaščito pa do-
Vsak teden ena
POJDEM ČEZ SAVO... Leopold Turšič
Pri nas se v kožuhe zavijamo še, na štajerski strani je maj; tam v cvetje odeva se pesem in moč, tam vriskata polje in gaj.
Hu, v kučme pri nas se pokrivamo še in dihamo v zmrzle roke, na štajerskem Kremenu trta brsti in ptički svatujejo že.
Gez Savo šumečo na štajersko stran kot ženin bom šel preko trat: pomlad bo nevesta in solnce moj drug
in polje moj biserni grad...
bro vidimo: Slovenske šole sicer obstajajo, ni pa se zakona, ki bi jih pravno zaščitil. Popačili so na Stotisoče priimkov in jih še Spreminjajo, ker demokratična Italija ne mara preklicati fašističnega zakona. Kljub vsemu temu pa se seveda širokoustijo, da so različne etnične skupine v Italiji “čudovito zaščitene”.
Torej za nekatere je preveč Slovencev v Italiji, za druge pa nič. In kljub temu celo po vladni izjavi živi v Videmski pokrajini 29.000 Slovencev; število je obljavila revija “Docummenti de vita italiana”, pa jih je najmanj 40.000. Na Goriškem jih je po izjavi pokojnega nadškofa Margotija samo 9.000; na Tržaškem pa 40.000 po italijanskih podatkih. Po vseh teh virih je torej v Italiji vsaj 78.000 Slovencev, torej dovolj, da Italija izpolni obljube, ki izvirajo iz
6.	člena ustave in jih zaščiti.
SLOVENCI PO SVETU
KANADA
V	župnijski dvorani pri slovenski fari Marije Pomagaj v Toronto je življenje., želo živahno. V mesecu februarju so imeli naslednje prireditve: 6. februarja: Opereta Radovana Gobca: Planinska roža. V režiji Staneta Brunška so jo uprizorili pevci cerkvenega pevskega zbora; Ponovitev uprizoritve te operete je bila 7. februarja. 13. februarja je bil v dvorani banket cerkevnega odbora Marije Pomagaj, naslednji dan, 14. februar., pa prireditev Slovenske, šole. Sodelovali sta obe slovenski šoli: iz Toronta in New Toronta. Dne 19. februarja je bil članski sestanek društva “Baraga” skupno z Mladim domom. 20. februarja je imelo v dvorani družabni večer društvo Zvon, 21. februarja je pa bil v njej občni zbor Hranilnice. Dne 27. februarja so se v njej zbrali na družabnem večeru člani cerkvenega odbora župnije Marije Pomagaj, 28. fabruarja so pa imeli v njej znano Nušičevo veseloigro “Navadni človek”. Naštudirali in uprizorili so jo člani Prosvetnega društva Baraga.
Baragovo društvo v Montrealu je imelo občni zbor, Dosedaj ga je vodil Ivan Rabzelj, na občnem zboru je pa bil izvoljen za predsednika prof. Zdenko Osa-na.
V	Hamiltonu je umrl Jožef Berkopec. Rajni je bil zaveden rojak ter je bil nje-
gov dom stalno zbirališče Slovencev, Pevci iz Hamiltona in Burlingtona so mu ob odprtem grobu zapeli žalostinko “Gozdič je že zelen”.
Slovenska šola župnije Marije Pomagaj je z letošnjim mesecem januarjem zaključila prvo polletje šolskega leta 1959/60. Učenci in učenke so prejeli spričevala. Uspehi v šoli so bili naslednji:
Prvi razred: 2 z odličnim uspehom; 9 f prav dobrim; 11 z dobrim; 3 z zadostnim; 6 z nezadovoljivim uspehom. Drugi razred: 3 z odličnim uspehom; 6 s prav dobrini; 7 z dobrim; 2 z zadostnim; 4 z .nezadovoljivim uspehom. Tretji razred: 2 z odličnim uspehom; 4 s prav dobrim; 7 z dobrim; 9 z zadostnim; 5 z nezadovoljivim uspehom. Četrti razred: 2 z odličnim; 8 s prav dobrim; 6 z dobrini uspehom. Peti razred: 5 z odličnim; 1 s prav dobrim; 3 z dobrim u-spehom.
Poročili so se: g. Franc Počkaj in gdč. Cveta šegulin; g. Henrik Ziernfeld in gdč. Frančiška Zupančič; g. Josip Kinkella in gdč. Helena Perčič; g. Jožef Spišič in gdč. Marija Palatin; g. Franc Frelih in gdč. Marija Gombocz; g. Nevio Edvin Rodela in gdč. Marija Ana Brajnik; g. Stjepan Lazar in gdč. Ana Žugelj; g. Vinko More in gdč. Marija Križ; g. Jožef Mervar in gdč. Ana Bregar, gl Vinko Kordež in gdč. Sonja Se’jak, g. Tone Pušavec in gdč. Marija Vučko.
BORBA KOROŠKIH SLOVENCEV ZA SVOJE PRAVICE Slovenska delegacija sprejeta pri vladi
Avstrijski diplomati že nekaj mesecev sem iščejo po vsem svetu zaveznikov v boju za Južno Tirolsko. Zunanji minister Kreisky je obiskal s podtajnikom Gschnitzerjem več evropskih prestolic. Nista dobila zaželenih odgovorov, toda diplomati pletejo mreže dalje in skušajo v ZN pridobiti afroazijski blok za svoje cilje. Pa tudi obiski podpredsednika dr. Pittermanna v Južni Ameriki prav gotovo niso bili brez želja o pomoči. Zunanji rninister Kreisky in njegov pomočnik Gschnitzer sta sredi marca odšla tudi v Beograd. Podpisali, sta Jugoslavija in Avstrija nekaj pogodb gospodarskega značaja, bilo pa je v Beogradu seveda tudi nekaj govora o slovenski manjšini v Avstriji.
Vodstvo slovenske koroške manjšine je seveda moralo porabiti priliko in je pred odhodom zunanjega ministra v Beograd ponovno poslalo delegacijo na Dunaj. Delegacija je izročila obširne in temeljito izdelane spomenice predsedniku vlade inž. Raabu, podpredsedniku Pit-termannu', prosvetnemu ministru Drimm-lu, pravosodnemu ministru Tschadeku, in veleposlaniku Wodaku za odsotna zunanjega ministra Kreiskyja in njegovega pomočnika Gschnitzerja, ki sta bila tedaj pri Adenauerju v Bonnu.
Delegacijo so sestavljali vodilni člani
Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Sprejem pri kanclerju Raabu je bil protokolarnega značaja, vendar , so predstavniki prikazali nerešene, točke člena 7. državne pogodbe. Kancler Raab •je izjavil, da bo obvestil vlado o razgovoru . in da bo izročil predloge pristojnim ministrom.
Podkancler Pittermann je izjavil slovenski delegaciji, da ima avstrijska vlada le tedaj moralno pravico, zavzemati se za pravice Tirolcev* , če je izpolnila vse obveznosti do manjšin, ki žive v Avstriji sami. Ta izjava sama potrjuje, da avstrijski politiki kljub nekaterim •’vugačnim mnenjem rie Smatrajo za rešeno slovensko manjšinjsko vprašanje in dokazuje, da je slovensko manjšinjsko vprašanje tesno povezano s1 južnotirol-skim. Izjava podkanclerja Pittermanna je ‘sicer zelo jasna in je razveselila vse Slovence; seveda bodo še bolj veseli dejanj, ki bi morala slediti besedam. ,
Delegacijo ja sprejmi tudi prosvetni minister Drimml, razgovor je trajal nad eno uro. Predstavniki šo obširno prika-li celotno 'manjšinjsko šolsko problematiko in jasno izpovedali, da ne spreje-jemajo sedanjega stanja, ker ni v skladu s členom 7 državne,pogodbe. Zavrnili, so tudi trditev samega ministra, ki je
izjavil, da ni bilo slišati v zvezi z novim šolskim zakonom nobenih pritožb, Izjavili so, da so Slovenci odklonili šolski zakon še preden je bil v parlamentu izglasovan. Že ob pi-iliki je posebna delegacija predložila parlamentu obširno argumentacijo, čemu odklanja šolski zakon .V slovenskem časopisju so bile večkrat obljav.ljene pritožbe, zato ministrova izjava ne odgovarja resnici.
Rozgovoru So prisostvovali tudi štirje višji uradniki, ki se bavijo z manjšinj-skim šolstvom. Prosvetni'minister je ob koncu razgovora zagotovil, da bo preučil slovenske predloge in bo petem nanje pismeno odgovori1.
“Slovenščina naj se goji v cerkvi” — izjavlja pravosodni minister.
Delegacija je nato bila sprejeta pri pravosodnem ministru Tschadeku in mu izročila obširno spomenico v zvezi z vprašanjem uradnega jezika na sodiščih. Ministrova izjava pa je Kila popolnoma v nasprotju z izjavo podkanclerja Pittermanna: Dejal je, da ima sicer razumevanje za to, da se manjšina poslužuje slovenščine v čerkvi in če goji svoje običaje, ni pa po njegovem razloga po zahtevi slovenščine na sodiščih, saj itak vsi razumejo nemško. Pray gotovo ta izjava ne kaže dosti volje pravično, reševanje manjšinskega vprašanja.
Minister je namreč, dejal, da je .bila slovenščina upeljana v treh sodnih o-krajih le kot poskus, ki pa da se ni obne-
sel, ker se nihče noče posluževati slovenščine, razen tega da bi bilo celo neverjetno, da bi kdo znal toliko knjižne slovenščine, da bi mogel z njo nastopati pri sodiščih. Zastopniki so dejali, da pomanjkljivo znanje jezika ni taka ovira, ki bi odvračala od rabe materinščine, na sodiščih, večja ovira so . določbe zakona,. razen tega večina slovenskega prebivalstva sploh nima možnosti posluževati se ga, ker je pač omejen le tri sodne okraje. Na to izjayo delegatov je minister dejal, da pač ne more siliti sodnikov, da- bi uporabljali slovenščino
Slovenski predstavniki pa so izjavili, da bodo sedanji zakon tudi vnaprej odklanjali kot nesprejemljivega za Slovence.
Na zunanjem ministrstvu je. sprejel slovenske zastopnike vodja oddelka za vzhodno in jugovzhodno Evropo Wodak. Izjavil je, da imata zunanji minister in njegov pomočnik nam,en povabiti, večkrat predstavnike manjšine .na razgovor. Ta osebni kontakt naj vbi: ustvaril predpogoje za zadovoljivo rešitev tega vprašanja.
Tiskovna konferenca
Slovenska delegacija je bivanje na Dunaju izrahiia tudi za:-fiskovno konferenco. Dne 9. marca je povabila avstrijske in tuje časnikarjen na razgovor v hotel “Erzherzog Rainer”,' Ro vabilu se: je. odzvalo 30 časnikarjev; med njimi so bili dopisniki agencij Reuter, United
Press, Asociated Press, londonskega Timesa in newyorškega New York Timesa .Časnikarji so se v dveurnem razgovoru zelo zanimali za koroško vprašanje prav v zvezi z južnotirolskim. Predsednik delegacije dr. V. Inzko je nato prečita! načelno izjavo:
“V zadnjem času sta gospod zunanji minister Kreisky in gospod državni tajnik dr. Gschnitzer podala g’ede slovenske manjšine na Koroškem izjave v smislu, da južna Tirolska nima z južno Koroško nobene zveze, ker koroški Slovenci baje ne živijo na zaključenem oziroma strnjenem naselitvenem področju, marveč v: posameznih vaseh in so raztreseni med nemškim prebivalstvom; zato za koroške Slovence tudi ne pride v poštev regionalna rešitev vprašanja, temveč le rešitev na podlagi priznaval-nega načela. Na te izjave moramo za- ; stopniki koroških Slovencev vsekakor odgovoriti.
Najprej popravljamo: Koroški Slo*-' venci živimo slej ko prej na strnjenem naselitvenem področju! Razlika med južno Tirolsko in južno Koroško. je le v tem, da traja asimilacijski proces na Južnem Tirolskem šele 40 let, na južnem Koroškem pa se asimilacijska politika izvaja že nad 100 let.
Kljub temu so se koroški Slovenci ob držali do danes kot narodnostna skupina in 'e naselitveno ozemlje, na kate-(nad. na 4. strani)
Prometna tehnika na prelomnici
Na prvi pogled bi človek menil, da je človeška tehnika dosegla neprekosljiv višek s tem/ da danes pošilja umetne satelite okrog zemlje in sonca z raketami, o katerih pred dvajset leti nihče niti sanjal ni. Temu res pomembnemu višku v tehniki pa stoje dandanes ob strani novi izumi, ki bodo morda čez deset let v marsičem preobrazili osnove človeške civilizacije.
Tako je leto 1959 prineslo uresničitev in izvedbo zamisli, ki je bila že Večkrat izrečena, a se je zdela neizvedljiv sen. Od nekdaj — iz predzgodovinskih časov — je človek poznal dva osnovna izuma, ki sta mu pomagala premagati razdalje. Na suhem je to bilo kolo pri najrazličnejših vozilih, na vodi pa je to bil čoln, pa naj so ga gnala vesla ali veter, ki se je upiral v jadra. Pri današnjem razvoju tehnike je kolo predpogoj vseh vozil na suhem, na vodah plavajo najrazličnejše ladje, zrak pa si je osvojilo letalstvo. Ali si moremo misliti, da bi v bodočnosti moglo biti drugače?
Ne, nikakor ne — velja samo za letalstvo! Kolo na suhem in ladja na vodi sta dobila letos enega samega tekmeca: vozilo brez koles, ki istočasno tudi plava nad vodo! Angleški inženir C.S. Cockerell je prijavil 1.9.1958, švicarski inženir C. Weiland pa 22.10.1958 patent za vozilo^ ki zamore plavati na tako imenovani zračni blazini, ki si jo sproti ustvarja na suhem ali pa nad vodo. Oba izumitelja sta v letu 1959 praktično preizkusila svoje zelo podobne zamisli in oba sta imela uspeh, švicarski inženir je napravil dogovor z ameriško vojsko in bo tam v tajnosti nadaljeval svoje poskuse, ne da bi mu bilo treba varčevati. Anglež pa je s pomočjo tovarne Saunders-Roe zgradil poskusno
vozilo, imenovano “Hovercraft SR -— NI” in z njim dokazal, da so njegove zamisli pravilne.
Oglejmo si to vozilo, čeprav spominja njegova oblika za sedaj na čuden nestvor (Glej sliko!) Na veliki ploščadi, ki nima nobenih koles, vidimo spredaj precej oglato kabino za potnike (št. 1), takoj za njo pa velikemu dimniku podoben bel votel valj. V tem valju brzi na vertikalni osi štiridelen lesen propeler, ki vsrkava od zgoraj ogromne množine zraka. Ta propeler žene motor za 435 konjskih sil. Nameščen je za kabino, kakor kaže št. 2. Na obeh stranskih robovih vidimo nekakšnim zabojem podobne naprave. Tu so izpušne šobe za pogon vozila naprej in nazaj, s št. 3 je o-značeno v ozadju krmilo, podobno letalskemu, s št. 4 pa je označeno ohišje, po katerem brzi mogočen zračni tok, ki ga goni propeler. Ploščad sama ima na dnu in nekoliko navznoter krog in krog špranjo, skozi katere pravtako propeler poganja močen zračni curek.
Preden začne delovati propeler, sedi

VAŽNO! SPREMEMBA HOM ANJ A!
Letošnje slovensko romanje v Lajam ho v nedeljo 8. m a j a
SPORED: ob 10 sv. maša s pridigo
ob 15 v cerkvi pridiga, potem procesija po trgu
Pojasnilo: Datum slovenskega romanja smo morali preložiti na 8. maj, ker so iz Škoiije Buenos Aires zasedli naš prej določeni datum. Vzrok njihove spremembe je zaposlenost apost. nuncija Mons. Mozzonija, ki bo njihovo romanje vodil. — Naj nam to spremembo oprostijo vsi, ki so kaKor-koli zaradi nje prizadeti.	i
!
¡
ESLOVENA UBRE
Editar responsable: Milos Star® Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires Argentina
vrT¿>ic¿
nas ne zanimajo, saj vemo, da propeler po posebnih ^kanalih dovaja stisnjeni zrak do elipsaste šobe, ki teče pod ploščadjo, šoba je izdelana tako, da u-haja zrak iz nje usmerjen proti notranjosti ploščali in navzdol. Pod ploščadjo je torej nastala recimo nevidna elipsasta zavesa zračnega curka, ki je v prerezu nekako takšen, kot kaže črtež. Puščice na črtežu dobro označujejo zračni curek, ki stiska zrak pod ploščadjo in mu ne dovoli, da bi uhajal navzven. Tako nastane pod ploščadjo blazina sti-snjenenega zraka, ki je dovolj močna, da drži v zraku vso ploščad. Zračna blazina je na črtežu označena s pikicami. Dokler vozač ne spremeni krmila, bo ploščad mirno plavala v zraku, če pa potegne za vzvod, ki pomeni vožnjo naprej, potem začne bruhati zrak tudi iz zabojev in žene vso ploščad na blazini naprej.
Vožnja s tem vozilom nikakor ni letenje z letalom, saj se ploščad ne more poljubno visoko dvigniti od tal. Je nekakšno plavanje po zraku, vedno v določeni nizki višni nad tlemi ali vodno površino. Največja hitrost, ki je bila dosežena, je znašala nekaj nad 50 kilometrov na uro. 25. julija letos je angleško poskusno vozilo plavalo po zraku tudi preko Rokavskega preliva s tremi potniki in srečno doseglo Francijo. Seveda so to izvedli ob lepem vremenu. Ob viharnem morju se to najbrž še ne bi posrečilo. Zato pa bodo delali poskuse naprej, medtem ko je šlo vozilo št. 1 že v muzej.
Američani so izdali posebno knjigo, kjer objavljajo, da se tudi v Ameriki in Kanadi že več let delajo podobni poskusi in da si največ je avtomobilske tovar-
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N? 6775
	TARIFA REDUCIDA Concesión M? »824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 613.742	
po tem načelu.
Gotovo je, da bomo najprej imeli večja, ladjam podobna vozila, ki bodo vozila na zračni blazini. Računi so pokazali, da je treba sorazmerno tem manj sile, čim večja je ploščad. Dalje je z
Naročnina Svobodne Slovenije za leto
1960 za Argentino 8 340.—.
zemske A, postaja Loria) v španščini: “Lo nacional y Do internacional en el comunismo” v nedeljo 1. maja ob 18.
večjo ploščadjo lahko doseči, da plava "a ¡	praví ter pTo^esort na“ tukajšnji
MaT,™	katoliški univerzi. — SKAD vabi na
ploščad na tleh. Ko pa propeler začne črpati zrak, se ploščad dvigne od tal in obvisi prosto v zraku v višini 30 ali. 40 cm. Nevidna sila, v resnici stisnjeni zrak, je dvignila vso ploščad, ki sedi tako rekoč na nevidni blazini iz zraka! Kako je ta blazina mogla nastati, nam pojasni črtež. Vodoravna siva črta naj bo dno ploščadi. Vse naprave nad njo
ŽALNI DAN SLOVENSKEGA NARODA
z veliko spominsko proslavo za vse, ki so v dnevih komunistične revolucije darovali svoje življenje za krščanske in slovenske ideale, bo tudi letos kot vsako leto
na prvo nedeljo v juniju t. j. 5. junija t. 1.
Prosimo vsa slovenska društva v Velikem Buenos Airesu, da naj na ta dan opuste vse svoje prireditve in z vsem svojim članstvom obiščejo to bsrednjo spominsko proslavo, ki jo bo organiziralo naše društvo.
Društvo Slovencev
(s. 3. strani)
pem živijo, strnjeno in avtohtono, in to dejstvo je vsem znano. Na tem ozemlju zahtevamo uresničitev manjšinske zaščite na osnovi čl. 7 državne pogodbe. To naše stališče in naše načelne poglede na majšinsko zaščito ter na vlogo manjšine na družbenem, državnem in meddržavnem področju smo ob naših razgovorih s pristojnimi uradnimi predstavniki včeraj in danes ponovno izrazili in hkrati — v skladu s sedanjim položajem — še enkrat izročili konkretne in izčrpne predloge za nujno potrebno ureditev življenjskih vprašanj naše narodnostne skupine.
Ti predlogi obsegajo: 1. Ureditev šolskega vprašanja; ki v nasprotju z izjavo gospoda zveznega ministra za pouk dr. Drimmla s tako imenovanim manjšinskim zakonom nikakor ni zadovoljivo rešeno. 2. Zahteve s področja gojitve in pospeševanja kulture. 3. Uresničitev jezikovne enakopravnosti in enakosti, katera kljub tako imenovanemu zakonu o sodnem jeziku na sodišču še ni uresničena. 4. Pospeševanje gospodarskih in socialnih potreb. 5. Poprava škode, ki je bi’a slovenski narodnostni skupini na južnem Koroškem prizadejana zaradi raznarodovalne politike. 6. Ukrepe za odpravo narodnostne mržnje.
IzTecno ugotavljamo in smo to jasno poudarili tudi pri naših razgovorih, da je vsakršna rešitev vprašanj, ki zadevajo slovensko manjšino, možna samo v so-
delovanju z le-to, in zato tudi pozdravljamo s strani gospoda zunanjega ministra ob njegovem informativnem obisku v Celovcu dne 8. novembra 1959 izraženi načrt o ustanovitvi stalne ko misije iz zastopnikov pristojnih vladnih predstavnikov in prizadete manjšine kot' vzor za dobrohotno sodelovanje med vlado in manjšino. Razumljivo je, da hočemo pri tem v vsakem oziru sodelovati lojalno in pozitivno.”
Odmeri v svetu
Še pred tiskovno konferenco je napisal New York Times dolg članek pod naslovom “Slovenci zahtevajo pravice v Avstriji, v katerem zelo podrobno seznanja svoje bralce z vprašanjem slovenske manjšine. Po tiskovni konferenci pa je objavil londonski Times po naslovom “Nezadovoljna manjšina v Avstriji” članek o izjavah koroških Slovencev glede slovenskih predlogov za zadovoljivo rešitev manjšinskega vprašanja. Milanski “Corriere de !a Sera” je v članku “Slovenci so predložili svoje zahteve” zapisal, da so zahtevali Slovenci “enako ravnanje kot gre Južnim Tirolcem v Italiji” in nato v celoti objavlja načelno izjavo koroških Slovencev. Avstrijsko časopisje pa je prešlo molče to konferenco, le dva graška in celovška lista sta prinesla netočna poročila. Edino uradna dunajska Wiener Zeitung je objavila stvarno poročilo, ki je bistveno povzetek načelne izjave.
Lojze Novak
izključno zastopstvo FOTO OPTIKA
B R IT E R A
Avda. de Mayo 311, Ramos Mejia
svetuje in se priporoča.
SOLIDNE CENE IN DELO
Če se boste sklicevali na tale oglas, boste pri nakupu dobili 20% popusta.
bolj visoki zračni blazini.
Kaj to pomeni za bodočnost, si težko pravilno predstavljamo. Vozila na zračni blazini ne potrebujejo pristanišč, ampak zapeljejo po zračni blazini kar naravnost naprej po položnem bregu in se na poljubnem mestu na suhem vse-dejo na tla. Taka vozila ne bodo potrebovala posebno trdnih cest, saj se jih sploh med vožnjo ne bodo dotikala, prav tako ne nobenih mostov. Bo dovolj, če bo cesta speljana položno do vodne gladine. Odpira se popomoma nov način prometa, ki se utegne razviti v nekaj desetletjih. Tedaj bodo morda že vozili čez- morje na zračni blazini “leteči” krožniki, kar s celim kilometrom v premeru. Seveda bo tedaj njihova ploščad 10 do 15 metrov nad morjem! Krožnik pa bo v resinci potniška ladja, ki bo plavala po zraku s hitrostjo kakih 300 km na uro. To je danes še pravljica. Smo pa že na .začetku te pravljice.
predavanje člane ter vse, ki -jih tema zanima.
Mladinski dom vabi svoje člane in prijatelje prihodno nedeljo 1. maja ob 11. dop. na otvoritev nove družabne sobe posvečene velikemu spominu pok. ljubljanskega škofa Dr. Gregorija Rožmana.
Slov. kat. akademsko društvo sklicuje vse člane na svoj vsakoletni študijski dan in redni občni zbor, ki bosta v nedeljo 15. maja. Podrobnosti v naslednji številki.
Občni zbor Družabne Pravde bo v nedeljo 1. maja v prostorih Slovenske hiše ob 10 uri. Ob pol deseti uri pa bo v
kapeli sv. maša za žive in mrtve člane Družabne Pravde. Vabimo vse člane pa tudi ostale rojake, da se udeleže sv. maše in občnega zbora.
Družabna Pravda
Na Slovenskem dnevu so bile pri sre-čolovu izžrebane naslednje številke: 0551, 0012, 0214, 0584, 0112, 0416, 0350, 0069, 0505, 0559, 0228 in 0024. Dobitke morete od nedelje dalje dvigniti v pisarni Društva Slovencev.
OBVESTILA
Prvi kulturni večer Slovenske kulturne akcije bo v soboto, 7. maja, ob 19. uri v salonu Bulrich, Sarandi 41, Capital. Predaval bo g. dr. Pavle Krajnik: Krščanstvo v Pasternakovem romanu ‘Dr, živago”.
V okviru Združenja srednjeevropskih akademikov (FEDECE) bo predaval prof. dr. Halajdžuk v Ukrajinskem domu na Maža 150 (tri kvadre od pod-
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2. Cangallo 1642
T. E. 35 - 8827	Buenos Aires
PRIHODNJA
DRUŽABNA PRIREDITEV
SLOVENSKE
BESEDE
bo v soboto 21. maja 1960
v običajnih prostorih KLUBA EXCELSIOR PATRICIOS 457 SANTOS LUGARES
Sodeloval bo orkester Moulin Rouge
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO
Domar, SRL
Av. de Mayo 302 — Ramos Mejia T. E. 658 - 7083
Vam nudi vse to najboljše kakovosti in najboljših znamk na dolgoročno odplačevanje brez jamstva drugih oseb.
Kličite po telefonu in se boste prepričali. Pridem tudi na dom. In ne pozabite: Nudimo samo prvovrstno blago.
IV. ŠPORTNI DNEVI
V ODBOJKI ŠE NI PRVAKA. — SFZ. PREMAGAL ADROGUE Z 2 :0 IN SE PRIBLIŽAL NASLOVU
Sodnik France Šturm ni imel ravno ¡lahkega dela a tudi ne najbolj srečne toke; toda to se lahko zgodi vsakemu, tudi najboljšemu sodniku. Mnogi res niso bili zadovljni z njegovimi sodbami, roda napake, ki jih je naredil so bile v kodo tako enemu kot drugemu moštvu.
Prav gotovo je imela senzacionalna in ča to pot ni imel dneva. Verjetno so mu nepričakovana zmaga Zavodarjev iz j tudi prvi udarci, ki so šli v mrežo, vze-	.	...
Adrogueja nad Morončani v Našem do- li zaupanje^ vase. Vivodu ni šlo dosti izid tekme pa niso vplivale, mu v San Justu pred štirinajstimi dne- boljše. Ta čas so domačini zmagali z	S to zmago so si Morončani občutno
vi velik odjek med vsemi Slovenci, tudi 15:8. Drugi čas pa je bil dosti bolj na- i izboljšali opoložaj. Obe moštvi imata med tistimi, ki se ne zanimajo dosti za pet. Gledalci so se razgreli in še bolj | enake možnosti za osvojitev naslova, šport. Zato je tisočglava množica na burno navijali za svoje barve. Pri sta- Zmagovalec v naslednji tekmi bo prvak. Slovenskem dnevu na Pristavi v Moro-; n ju 12:5 se je moštvo iz Morona _ kar Gledalci so napeto pričakovali in želili, nu nestrpno pričakovala pričetka po- j nekoliko zmedlo, ko so se Adroguejevci da bi se moštvi kar takoj nato pomerili novne igre med obema nasprotnikoma, pričeli nevarno bližati. Marsikdo je upal, ' še v’ odločilni borbi in so vztrajali dalj Če bi Adroguejevci zmagali, bi že po- da bodo Zavodarji ponovili uspeh iz San časa ob igrišču. Toda tekma, je obe mo-stali prvaki; kljub porazu pa imajo še Justa, ko so po približno enaki razliki štvi precej utrudila — dan sam je bil možnost, ker bosta obe moštvi v novi izenačili in nato zmagali. Toda ni šlo; lep, a težak — zato so odložili tekmo na tekmi dokončno za letos odločili naslov. Morončani so ponovno prevzeli iniciativo kasnejši čas. Menimo pa, da bi bilo pri-Ljudem se je kar z obrazov bralo, za v svoje roke in odločili igro s 15-10 v merno, če bi to tudi jasno in točno spo-katero moštvo bodo navijali. Morončani svojo korist.	ročili vsem gledalcem,
so imeli lepo število navijačev, sedaj pa so Zavodarji pritegnili na svojo stran mnogo publike: nekateri, ker jim mladi ugajajo, drugi pa samo zato, ker vedno radi vidijo, da izgubi tisto moštvo, kij je vsaj na papriju boljše. Morončani pa niso bili boljši samo na papirju, ampak so dolga leta bili brez pravega tekmeca. Toda časi se spreminjajo.	j
Ob 16 h sta pritekli na igrišče obe moštvi. Za Moron so nastopili; Knap,
Magister, Prijatelj, Mežnar, Malovrh in Mehle; za Adrogue pa Skvarča, Žakelj,
Vivod, Troha, Boltežar, Poglajen in Sušnik. Rado se zgodi ravno v finalnih tekmah, da gledalci na pridejo povsem na svoj račun. Tako tudi to pot; tekma je bila tipično prvenstvena in spočetka ni mogla ogretih gledalcev. Moštvi nista igrali ravno slabo, pač pa je bilo opa-! žiti precej nervoze. Morončani so za- | igrali za zmago, kajti s porazom bi se zanje za letos končalo. Zmagali so in j vendar še niso prvaki. Adroguejevc; so j igrali še bolj ■. nervozno, kajti oči vseh gledalcev so bile uprte vanje. In z zmago bi dosegli sen; z eno besedo, bili bi
prvaki. RezuPat pa je pokazal, da so	.
bili Morončani boljši.	, .v	Foto Lojze Rezelj
V prvem času je bila igra precej ne- Najboljše potrdilo o pravilnosti naših zadnjih napovedi za odbojkaško tekmo med točna: Knap pri Moronu skoraj ni zabil zavodarji iz Adrogueja in SFZ Moronom je bilo izredno zanimanje za to igro. ene žoge, vendar so igrali vsi izredno1 Temu edinstvenemu dogodku slov. športnih prireditev v Argentini je napeto požrtvovalno. Na nasprotni strani Skvar- i	prisostvovalo okoli 1000 rojakov.