TRBOVLJE, 10. MAJA 1962
zu**t TE DNI K
GLASILO SZDL LITIJA, ZAGORJE, HRASTNIK, TRBOVLJE - UREJA URED NIŠKI ODBOR . GLAVNI UREDNIK STANE ŠUŠTAR - ODGOVORNI UREDNIK MARIJAN LIPOVŠEK
PREDSEDNIK TITO V NEDELJO NA VELIČASTNEM ZBOROVANJU V SPLITU
KOMUNISTI SO ODGOVORNI ZA USMERJENJE RAZVOJA
Okrog 150.000 prebivalcev Splita in srednje Dalmacije se je v nedeljo dopoldan zbralo na veličastnem mitingu v Splitu, na katerem je govoril predsednik Tito.
Potem, ko je tovariš Tito govoril o doseženih uspehih, na katere smo lahko ponosni, je opozoril na nekatere negativne pojave v našem družbenem razvoju. Pri tem je poudaril, da smo imeli več let po koncu vojne, po osvoboditvi naše dežele, precejšnje objektivne težave na poti naše izgradnje. Te težave so bile tudi notranjega značaja, pri bajale so pa tudi od zunaj. Danes že ne moremo govoriti več samo o objektivnih težavah, je naglasil predsednik Tito, ker smo težave v glavnem že premagali. Če danes tudi so te pomanjkljivosti, potem so te rezultat subjektivnih napak, v prvi vrsti naših vodilnih ljudi, ko pa pravimo vodilnih ljudi, ne mislimo na vse te ljudi, toda dejstvo je, da jih je precej, katere zadevajo te besede.
-Ko govorimo o napakah vodilnih ljudi, razumem pri tem tudi ne-, posredno odgovornost za tisto, kar so počenjali drugi, mislim pa tudi na vse komuniste, ker morajo biti tudi komunisti odgovorni za vse, za vse tudi za sedaj,, po vojni, med
izgradnjo socializma. Nekaj ca&a je sicer pri nas vladalo mišljenje, da zato, ker smo zdaj izvršili decentralizacijo, zato, ker je zdaj de-
mokracija, nimajo komunisti več niti pravic, pa niti dolžnosti odgovarjati za notranji razvoj naše dežele. To je napačno. Znova moramo poudariti odgovornost komunistov za razvoj socializma v naši deželi. In kdo drugi bo tudi odgovarjal, če ne komunisti? Globoko sem prepričan, da je naša komunistična partija, naša Zveza komunistov, ki je ena izmed krepkih in monolitnih organizacij, da smo mi vsi pripravljeni storiti vse, kar je v interesu naše socialistične skupnosti kot celote. Mi se lahko naslonimo na nekoga, mi imamo splošno osnovno množično organizacijo SZDL. Socialistična zveza te ena izmed največjih pridobitev in je pripravljena delati za uresničitev socializma, na nadaljnji poti pa tudi komunizma v naši deželi . . .<
Predsednik Tito se je n?to dalj časa zadržal na nekaterih novih ukrepih za naš normalnejši razvoj, govoril je o slabostih v našem gospodarstvu, o razponih v osebnih dohodkih, o odločanju kolektivov, škdljivih pojavih v naši notranji in zunanji trgovini, o odpravljanju I napak, o 1 delovnih kolektivih in I njihovih pravicah ter o večji pro-
Občinske komisije pred zahtevnim delom
Na podlagi navodila o izvajanju načel in meril za delitev čistega dohodka v pravilnikih gospodarskih organizacij in navodila o izvajanju načel ter splošnih meril za delitev dohodka v pravilnikih samostojnih ustanov, ki ju je v aprilu objavil Zvezni izvršni svet, sta v Trbovljah in Zagorju ob Savi občinška LO že sprejela sklepe o imenovanju občinskih komisij za izpolnjevanje predpisov in uporabo' načel ter splošnih meril za delitev čistega dohodka. V Litiji je predsednika in člane komisije imenoval s posebno odločbo predsednik občinskega LO, to imenovanje pa morajo potrditi na jutrišnji seji še odborniki obeh zborov občinskega LO Litija; v Hrastniku pa bodo imenovali komisijo na sobotni seji obeh zborov občinskega LO.
Občinske komisije v Trbovljah, Zagorju ob Savi in Litiji so že začele z delom. Za zidaj sicer še no morejo pokazati rezultatov dela, ker bo se samo nekajkrat sestale in na sejah proučevale zakonske predpise, ki jim bodo prišli prav pri nadaljnjem delu. Kljub temu pa kaže, da bodo na podlagi dosedanjih prvih razgovorov občinske komisije najprej obravnavale izpolnjevanje predpisov in uporabo načel ter splošnih meril za delitev čistega dohodka v industrijskih gospodarskih organizacijah, saj ustvarjajo te v vseh štirih zasaviških občinah najmanj po 75% celotnega družbenega bruto produkta. Na način bodo občinske komisije v Zasavju zajelo precejšen del gospodarstva v komunah.
<3b tem velja omeniti, da so od-‘>orT1>ki zborov proizvajalcev pri občinskih LO in člani plenumov občinskih sindikalnih svetov v Zasavju ob obravnavi pravilnikov gospodarskih organizacij o delitvi čistega dohodka in o delitvi osob-nih dohodkov predlagali precej utemeljenih sprememb k pravilnikoma. V nekaterih gospodarskih ucRanizacijah v Zasavju so te Pripombo upoštevali in na sejah delavskih svetov sklenili, da bodo uskladili pravilnike s priporočili.
riigod pa 0 priporočilih Sploh
Jože Greben,
"°v predsednik ObSS Hrastnik
zadnjih sej obiinske-\<>!l > lklUnvga svcta J* bil biti,/''' za novega predsednika ob-darsit*^'1 sindikalnega sveta ru
tehnik
IJe-iT* rJavega premoga T „,.j' t* rastni k, Jože Greben. Do-
*	--■ «-nmK na obratu Hrastnik
i. n"ka rjavega premoga Trbov-
*>danjj Je bil
predsednik, Zdono Ulaga
ŽB]T* razrešen dolžnosti na lastno Jo s!' kpr odhaja na študij v vlš-®°™ za politične vede.
niso razpravljali in so ostali pravilniki v veljavi v stari obliki. Zraven tega je bilo že tedaj opaziti, da so nekateri pravilniki, zlasti še v manjših gospodarskih organizacijah, šablonsko izdelani, pri čemer prihaja ta pomanjkljivost vse bolj do izraza v zadnjem času in člani kolektivov predlagajo spremembe pravilnikov.
Sicer je pa v Zasavju opaziti, da v nekaterih gospodarskih organizacijah kljub sprejetim pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov delijo sredstva za osebne dohodke mimo pravilnikov, kar se je v nekaterih gospodarskih organizacijah že izrodilo v izsiljevanju višjih osebnih dohodkov, na kar vodstva podjetij v takem položaju — sicer ne vem žakaj — pri vol ju j e jo.	Tako početje pa
utegne imeti že v najkrajšem času kvarne posledice v posameznih ekonomskih enotah in v gospodarskih organizacijah, saj tako ni mogoče objektivno deliti sredstev za osebne dohodke.
Iz zaključnih računov gospodarskih organizacij za lansko leto, ki so jih v februarju in marcu letos potrjevali stari organi samoupravljanja, nadalje izhaja, da so le v redkih gospodarskih organizacijah upoštevali načela pravilnikov o delitvi čistega dohodka ,ki določajo razmerje delitve sredstev čistega dohodka na osebne dohodke in sklade. Razmerja o delitvi čistega dohodka na osebne dohodke in sklade, ki so jih uzakonili kolektivi, so bila spremenjena .seveda na škodo sredstev za sklade, ne da bi o tem predhodno razpravljali na sejah organov samoupravljanja in ne da bi utemeljili poru šen je določenega razmerja.
Taka dogajanja pa je opaziti tudi v prvih treh mesecih letos. V industrijskih gospodarskih organizacijah na področju litijske občine je n pr. proizvodnja prvih treh mesecev nižja za 1,2% od proizvodnje, •dosežene v istem obdobju lani, hkrati pa Je v prvih treh mesecih letos izplačano za 16,05% več osebnih dohodkov kot lani. Podobne anomalije je opaziti tudi v gospodanskifi organizacijah na področju zagorske občine, kjer je bilo v razdobju ja-nuar-marec izplačano za 23% več osebnih dohodkov kakor lani, ob tem so pa proizvodni dosežki manjši od planskih predvidevanj, prav tako tudi produktivnost. Isto je mogoče ugotavljati tudi v nekaterih gospodarskih organizacijah na področju občinskih LO Trbovlje in Hrastnik.
2e teh nekaj bežnih ugotovitev opominja na zahtevno delo, ki ga bodo morale opraviti občinske komisije. In v njihovih prizadevanjih bo potrebna pomoč vseh čl-nitoljcv ,da bo dčlo kar najuspešneje.	M. Lipovšek
duktivnosti, ki je porok za večji dohodek.
Ko je tovariš Tito govoril o čuvanju bratstva in edinstva, je med drugim dejal:
»Dovolite mi, tovariši in tovarišice, da povem še nekaj besed o slabostih v našem političnem življenju. Nekatere izmed njih sem že omenil. V zadnjem času imamo precej takih škodljivih pojavov, kakor sta to lokalizem pa tudi šovinizem, ki nastajata zaradi materialnih razlogov in nebudnosti komunistov. Nekateri komunisti so Pozabili na širše koristi celotne skupnosti. Nekateri komunisti gledajo samo svoi najožji krog, tako da je prišlo tudi do političnega nezadovoljstva in nepravilnosti v posameznih republikah. Prelili smo morie krvi za bratstvo in enotnost naš:h narodov in nikomur ne bomo dovolili, da bi se ju dotaknil ali pa nam znotraj rušil to bratstvo in enotnost.. .
Ljudje se vračajo nazaj v svojo zgodovino, začenjajo brskati po njej in pozabljajo na prihodnji razvoj naše socialistične skupnosti kot celote. Niti ena izmed naših republik bi ne predstavljala prav nič, če ne bi bili vsi skupaj, zato moramo ustvarjati svojo zgodovino, svojo jugoslovansko socialistično zgodovino, enotni tudi v prihodnje, in ne smemo drezati v nacionalne pravice posameznih republik, da bi ne gojile svojih tradicij samo na škodo, temveč v korist celotne skupnosti zavoljo medsebojnega dopolnjevanja, To je naša pot, njo hočemo, ne pa razbijanje naše enotnosti Zaradi različnih stvari . ..
Čuvati moramo našo največjo pridobitev, bratstvo in enqtnost naših narodov, kajti to nam omogoča, da gremo lahkh naprej ustvarjalno, da lahko gradimo močno socialistično skupnost in srečnejše življenje njenim ljudem,..*
V nadaljevanju svojega govora je predsednik Tito govoril o našem I kmetijstvu, o ostrih ukrepih proti
gospodarskemu kriminalu, o reviziji pokojninskega zavarovanja, o pripravah zakona o zunanji trgovini, o prometu blaga z inozemstvom, o ustanavljanju komisij za izvajanje predpisov o razdelitvi čistega dohodka in o osnutku nove ustave. Potem je med drugim tudi dejal:
>Z eno besedo, storili bomo vse, kar moremo in kar menimo, da je potrebno, da bi lahko, ko prihajamo pred naše ljudi na takšnih zborovanjih, vsem naravnost pogledali v oči in rekli, da smo storili tisto, kar so od nas pričakovali. Prepričani bodite, da tako bo, dokler smo na tem mestu.*
V zadnjem delu svojega govora je predsednik Tito govoril o dogodkih v svetu, obsodil je nadaljevanje jedrskih poskusov in pri tem naglasil, da se bo Jugoslavija vztrajno borila proti atomskim poskusom, prav tako pa za razorožitev, mir in enakopravno sodelovanje. Govoril je tudi o skupnem evropskem trgu in negativnih posledicah za mednarodno trgovanje ostalih dežel, ki so izven tega sporazuma. Dejal je še, da moramo vztrajno razvijati zveze in se dogovarjati z novimi deželami Azije in Afrike, pa tudi Evrope in Latinske Amerike, da bi tako našli način za odpravo posledic diskriminacije zaprtih tržišč.
Temelji za dom na Dobovcu
V	nedeljo, 29. aprila, so na Dobovcu začeli z že tako težko pričakovano gradnjo doma družbenih organizacij. TemdJtJ kamen za novi dom je položil predsednik ObLO Trbovlje Martin Gosak.
Krajevna organizacija SZDL Dobovec je v sodelovanju s prebivalci že zbrala nekaj lesa ter ostalega gradbenega materiala za gradnjo doma. Na zadnjem zboru volivcev so prebivalci sklenili, da je nujno treba zgraditi dom, kjer bodo imele svoje prostore družbene in kulturne organizacije. Namreč doslej se je opravljalo vse kulturno in družbeno delo v šoli. In ravno zaradi pomanjkanja takega prostora ni moglo zaživeti kulturno življenje v taki meri, kot so si želeli prebivalci.
V	domu bodo prostori za dramsko skupino, za klub ter ostale sekcije, ki so že doslej pokazale veliko prizadevanja ter v najtežjih pogojih nudile dokajšnje razvedrilo prebivalcem ter jih vključevale v kulturno in politično življenje.
Pri gradnji doma bodo s prostovoljnimi deli v veliki meri pomagali sami prebivalci, finančno pomoč pa jim bo nudil LO ter občinski odbor SZDL.	(ek)
Za 7 odstotkov manj, kot je bilo predvideno
Po podatkih. 3 katerimi raznolaga občinski LO Litija o dosežkih gospodarjenja v prvih treh mesecih letos, industrijske gospodarske organizacije s področja litijske občine za 7 odst. niše dosegle planskih predvidevanj gibanja fizičnega obsega proizvodnje.
Z družbenim načrtom litijske občine za letošnje leto je bilo določeno, da bodo industrijske go-■ •poda.ske organizacije v povprečju . povečale fizični obseg proizvodnje za 5,8 %. Po statističnih podatkih pa so dosegle te gospodarske organizacije do konca meseca marca le 18 % predvidenega fizičnega obsega proizvodnje.
Miha Marinko v Trbovljah
v TOREK, NEKAJ PO 12. URI JE PRISPEL NA OBISK V TRBOVLJE SEKRETAR CK ZKS, TOVARIŠ MIHA MARINKO, KJER JE BIL V VEČURNEM PRISRČNEM RAZGOVORU S PREDSTAVNIKI POLITIČNEGA IN DRUŽBENEGA TER GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA V KOMUNI. GOVORILI SO O SPLOŠNO GOSPODARSKIH IN POLITIČNIH PROBLEMIH TER O GOSPODARSKI POLITIKI KOMUNE TER O DOSEŽKIH GOSPODARSTVA V PRVIH TREH MESECIH LETOS NA PODROČJU TRBOVELJSKE OBČINE.
— J- s- i lani.
Tako je poslovna enota Litija Rudnika svinca in topilnice Mežica dosegla v prvih treh mesecih 17,65% predvidenega letnega fizičnega obsega proizvodnje (predvideno je, da se bo letos — v primerjavi z lanskim letom — povečal fizični obseg proizvodnje za 119,6%!), Predilnica Litija 22,92%, Kresniška industrija apna 18,77 odstotka (dokaj ugodno glede na bližnjo sezono), Lesna industrija Litija 16,52 % in Industrija usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve Šmartno 14,13 odstotka.
V primerjavi z lanskim letom se je v industrijskih gospodarskih organizacijah na področju litijske občine povečala plačana realizacija za 6,3 odstotka, materialni izdatki pa so se povečali za 5 odstotkov, medtem ko so industrijske gospodarske organizacije izplačale v prvih treh mesecih letos za 16,05 odstotka več osebnih dohodkov kakor v istem razdobju
Prisrčno slavje ob prazniku mladosti
V	ZASAVJU SO ŽE V POLNEM RAZMAHU PRIREDITVE OB LETOŠNJEM PRAZNIKU MLADOSTI. LETOŠNJE SLAVJE JE ŠE TOLIKO SLOVESNEJE IN PRISRCNEJE, KER HKRATI S PRAZNIKOM MLADOSTI SLAVIJO VSI NAŠI NARODI 70-LETNICO ROJSTVA NAŠEGA DRAGEGA TOVARIŠA TITA. V SLAVJE SO SE VKLJUČILI — KOT VSELEJ DOSLEJ — TUDI NAJMLAJŠI PREBIVALCI ZASAVJA, KI Z LETOŠNJIMI JUGOSLOVANSKIMI PIONIRSKIMI IGRAMI IN DRUGIMI PRIREDITVAMI SLAVIJO TUDI 20-LETNICO USTANOVITVE Pia NIRSKE ORGANIZACIJE.
APRILA, KO SO SE S ŠTAFETO MLADOSTI ZAČELE PRIREDITVE OB PRAZNIKU MLADOSTI, SO V ZASAVJU SLOVESNO PROSLAVILI TUDI 20-LETNICO USTANOVITVE MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD. OB TEJ PRILIKI SO OBČINSKI KOMITEJI LMS V SODELOVANJU Z ORGANIZACIJAMI SZDL IN DRUGIMI, PRIPRAVILI RAZSTAVO O MLADINSKIH DELOVNIH BRIGADAH,'til JE POVSEM USPELA IN PRIVABILA PRECEJ OBISKOVALCEV TAKO V ZAGORJU OB SAVI KOT V TRBOVLJAH, ZAL PA NI OBISKALA ŠE HRASTNIK.
V	PRAZNIK MLADOSTI JE PA VKLJUČENO TUDI PRAZNOVANJE 21. MAJA — DNEVA VAJENCEV IN 25. MAJA SLOVESNOSTI V VSEH AKTIVIH LJUDSKE MLADINE, ZDRUŽENE S SPREJEMOM NOVIH ČLANOV V ORGANIZACIJO LMS.
Zadnje dni, pravzaprav že vse od aprila, je v aktivih IMS živahno. In ne samo v aktivih LMS, ampak tudi v vseh drugih organizacijah in društvih, kii vključujejo mladino. Mladina torej že nekaj časa praznuje. In praznovala bo vse do konca maja, naj-dalje Trboveljčani, ki bodo končali praznovanje ob občinskem prazniku. Letos doslej kakih večjih manifestacij mladine v Zasavju še ni bilo in zato marsikdo meni;*da mladina ne slavi svojega praznika. Da temu ni tako, dokazujejo programi letošnjega praznovanja, ki so jih izdelali aktivi in občin, komiteji LMS v sodelovanju z Društvi prijateljev mladine, Svobodami, prosvetnimi in športnimi društvi, taborniki, planinci, organizacijami Ljudiske tehnike, TVD Partizanom in drugimi, ki delajo poseben poudarek prireditvam v aktivih in društvih, katera vključujejo mladino.
V TRBOVLJAH — poudarek vlogi mladine v komuni
Omeniti je treba, da so aktivi Ljudske mladino na področju trboveljske občine izdelale obsežne programe praznovanja. Gimnazijska mladina ima tako v načrtu vrsto športnih in drugih tekmovanj, sprejem novih članov v organizacijo LMS, v mladinskih urah pa pogovore o vlogi tovariša Tita. Aktivi LMS v Banki, Podjetju za ptt promet, Zlatarstvu in
drugi imajo v načrtu športna tekmovanja, v okviru aktivov in med aktivi, predavanja, izlete v okodiške partizanske kraje itd. — Mladinci iz Industrijske kovinarske šole bodo letos odšli ob koncu šolskega leta na tradicionalni pohod po partizanskih poteh Dolenjske. Bogato praznovanje so pripravili tudi trboveljski pionirji, saj so n. pr. učenci šole »Tončke Čečeve« pripravili pisan program, s katerim bodo obiskali člane trboveljskih delovnih kolektivov. Sicer bo' pa 21. maja v Trbovljah tradicionalno medobčinsko tekmovanje vajencev iz vsega Zasavja.
V programu občinskega komite-1 ja LMS je dan poseben poudarek Vlogi predsednika Tita, povečana aktivnosti organizacij LM in vlogi mladin^ v komuni. Po šolah in vseh aktivih LMS bodo v tem času vrteli filme in pripravili predavanja o tovarišu Titu. Po aktivih LMS v gospodarskih organizacijah bodo v tem času pripravili tudi proizvodne konference ter razgovore o aktualnih go-, spodarekih problemih.
25. maja dopoldan bodo v Trbovljah zaključna tekmovanja aktivov v raznih športnih panogah. Popoldan bo pa veliko zborovanje trboveljske mladine, združeno z nastopom skupin Svobod in prosvetnih društev ter skupin aktivov LMS.
Program prereditev ob prazniku mladosti v Trbovljah bodo z nastopi in tekmovanji ter drugimi
prireditvami dopolnile še specialne mladinske organizacije, tako taborniki, člani počitniške zveze in drugi'
V HRASTNIKU —
27. maja parada mladosti
Pisan spored prireditev so pripravili za praznik mladosti tudi v hrastniški občini, pri čemer so dali tudi tu poseben poudarek praznovanju po aktivih in šolah. Okrog 20. maja bodo pa pripravili v Hrastniku delovno konferenco i mladih, na katero bodo povabili tudi vodilne tovariše,* gospodarskih organizacij, ker bodo na konferenci govorili o problemih v gospodarstvu.
27. maja bo pa v dopoldanskih urah v Hrastniku parada mladosti, zatem pa zborovanje mladine, združeno z razdelitvijo priznanj in nagrad.
Posebne prireditve v okviru praznika mladosti pa pripravljajo tudi Svobode, prosvetna in teles-novzgojna ter športna društva ter druge organizacije in društva.
ZAGORJE OB SAVI -tekmovalni partizanski pohod na Čemše-niško planino
Kot drugod v Zasavju se je tudi na področju zagorsko občine v zadnjem času zvrstilo več prireditev, ki so vključene v letošnji praznik mladosti. Tako so bila zadnjo soboto in nedeljo tekmovanja mladincev in mladink v streljanju z zračno puško, v odbojki in šahu. 19. maja bodo Zagorjani pripravili tekmovalni partizanski pohod na Cemšeniško planino, za katerega vlada v aktivih LMS precejšnje zanimanje. Z mladinci bodo odšli na pot tudi člani ZB; na Cemšeniiški planini bo tabor, zvečer pa zborovanje zagonske mladine.
22. maja bo v Zagorju revija glasbenih skupin, dva dni pozneje pa oddaja »Kaj veš o Titu?«. V nedeljo, 27. maja, bo v Kisovcu revija pionirskih pevskih zborov. Mladina bo sodelovala pri prostovoljnih delovnih akcijah in bo v tem času dogradila otroško igrišče v Farčnitoovi koloniji. V času praznika mladosti bodo pa v Za-
gorju ustanovili tudi mladinsko gledališče.
Zagorski vajenci bodo proslavili tudi dan vajencev — 21. maj. Pionirji in pionirke z osemletk v Toplicah pri Zagorju pa tekmujejo v okviru Jugoslovame(l(kih pionirskih iger v šahu. streljanju, košarki, nogometu, metanju žogice v cilj, igri med dvema ognjema, namiznem tenisu in rokometu.
LITIJA — tradicionalno enomesečno tekmovanje 1 aktivov LMS
Občinski komite LMS v Litiji je razpisal med aktivi Ljudske mladine na področju občine tradicionalno enomesečno tekmovanje. V tem času mladini posredujejo mladini zanimive teme v obliki debatnih ur, klubskih večerov, tribun in predavanj. Skupine mladinskih aktivov uprizarjajo igre in pripravljajo nastope v okviru klubov. V teku so tudi tekmovanja mladine v atletiki, namiznem tenisu in šahu. Zmagovalci bodo nastopili na prvenstvu zasavskih aktivov LMS v športnih panogah.
20. maja bo v Litiji zaključna parada ob prazniku mladosti. Ob
9.	uri bodo na nogometnem igrišču prikazali delo mladine litijske občine, potem bodo pa razdelili nagrade najboljšim aktivom LMS v enomesečnem tekmovanju. Ob 13. uri bo parada mladosti, v kateri bodo zraven telovadcev, športnikov, atletov, modelarjev, strelcev, kajakašev in drugih sodelovali tudi člani pionirskih pevskih zborov, ki bodo po zaključku parade pripravili samostojen nastop.
Seveda nismo mogli našteti vseh prireditev, nastopov in drugo, kar pripravljajo aktivi in komiteji LMS ter ostali za praznik mladosti v vseh štirih zasavskih občinah.
Se enkrat lahko ponovimo, da tako obsežnega praznovanja «b prazniku mladosti v Zasavju Se nismo imeli. Tako bomo lahko našemu dragemu predsedniku Titu ob njegovem 70. rojstnem dnevu še bolj prisrčno čestitali in mu zaželeli
DA BI NAM SE DOLGO ŽIVEL NAS DRAGI PREDSEDNIK!
MfnK e fr fff^S ffNU SM*BH1B
Po volitvah
30. aprila je potekel rok za volitve novih elanov organov samoupravljanja, ki so jih člani delovnih kolektivov opravili v marcu in aprilu.
Po ugotovitvah nekaterih organov, med njimi tudi vseh štirih zasavskih občinskih sindikalnih svetov, so sedanje volitve uspeie. Ze pred samimi volitvami so se v kolektivih na predvolilnih sestankih pomenkovali skoraj o vseh važnih nalogah, ki čakajo novoizvoljene organe samoupravljanja.
Značilno za pravkar opravljene volitve novih organov samoupravljanja je gotovo tudi povečanje števila članov obratnih delavskih svetov in drugih decentraliziranih organov samoupravljanja. To zlasti še opozarja na dejstvo, da se r gospodarskih organizacijah vse bolj zavedajo potreb po neposrednem upravljanju in v zvezi s tem tudi krepitve organov samoupravljanja v ekonomskih enotah.
V nekaterih gospodarskih organizacijah v Zasavju so močno povečali število članov v organih samoupravljanja, čeprav so znatno zmanjšali število članov v osrednjih delavskih svetih.
Ker je bilo ob pravkar končanih volitvah izvoljeno v organe delavskega samoupravljanja precej novih članov delovnih kolektivov, pripravljajo zasavske delavske univerze v sodelovanju z občinskimi sindikalnimi sveti seminarje, na katerih bodo člane organov samoupravljanja seznanili z nalogami teh organov.
■tr umiti?
‘
^ I
Domače prevozniško podjetje v Trbovljah
Razprave o rešitvi in ureditvi mestnega avtobusnega prometa v trboveljski komuni če trajajo skoraj pel leta. Doslej sta obstajali dve varianti: pripojitev k SAP ali pa k Ljubljana transportu. Po daljših in razgibanih razpravah je bila imenovana devetčlanska komisija, ki naj bi dokončno rešila to vprašanje. V minulem mesecu je komisija imela razgovore s predstavniki obeh ljubljanskih podjetij ter proučila pogoje obeh. Oboji »o nudili enake pogoje kot prej, toda sedaj je Ljubljana transport zahteval še združitev obstoječega voznega parka v komuni, medtem ko je SAP ostal pri prejšnjih obvezah. Gani delovnega kolektiva »Avtoprevozništva« pa so se na več sejah delavskega sveta odločili za priključitev k SAP. Ko je komisija glasovala o tem, ali se naj domače avtoprevozniško podjetje priključi k temu ali onemu, so se trije člani izrekli za SAP, trije za Ljubljana transport, eden pa se je glasovanja vzdržal. In tako je prišlo to vprašanje ponovno na dnevni red seje obeh zborov.
Ze ko je bila imenovana omenjena komisija, so odborniki večkrat poudarjali, naj se proučijo možnosti združitve obstoječega voznega parka po gospodarskih organizacijah, kar so pozdravili tudi zastopniki večjih gospodarskih organizacij, ki imajo dokaj močan vozni park, kot: Rudnik, Elektrarna, Cementarna in Strojna tovarna. Po ekonomskih poka-
Mladinci Cementarne iz Trbovelj z delom pri rekonstrukciji tovarne slavijo praznik mladosti Na sliki: del novih prostorov
Vsldaditev z doseženo proizvodni©
Ob koncu aprila je zbor proizvajalcev občinskega LO Zagorje ob Savi na seji razpravljal o poročilu o gibanju gospodarstva v prvih treh mesecih. Iz poročila Izhaja med bistvenimi tudi naslednja ugotovitev: izplačani osebni dohodki v prvih treh mesecih letos niso v razmerju z dosežki v proizvodnji, saj je doseženo le 24,4 % predvidene produktivnosti dela z letošnjim družbenim načrtom, medtem ko so izplačani osebni dohodki za 23 % večji od izplačanih osebnih dohodkov v istem obdobju lanskega leta.
Iz predloženih statističnih podatkov izha ja, da je družbeni sektor gospodarstva na področju zagorske občine dosegel v prvih
TRBOVELJSKA MLADINA SE PRIPRAVLJA NA POLLETNO OBČINSKO KONFERENCO
Po pokongresnih konferencah, ki so jih imeli v aktivih LM na področju trboveljse občine, se mladina pripravlja že na polletne delovne konference, ki so jih ▼ zadnjih dneh v nekaterih mladinskih aktivih že opravili.
Kontrola cen v trgovini
Ob koncu aprila je začel veljati zaipsni ukrep, da Državni sekretariat za blagovni promet določi mafže v trgovini. Ko je govoril o tem začasnem ukrepu na tiskovni konferenci v Beogradu, je državni sekretar za blagovni promet dr. Mariin Brecelj naglasil, da bomo z nadzorovanjem cen v trgovini na veliko in malo Zavrli nadaljnje povečevanje cen na tržišču, trgovske gospodarske organizacije pa bodo tako stimulirane, da ustvarijo večji dohodek na osnovi večjega prometa, ne pa samo na osnovi zaslužka.
Sekretariat za blagovni promet je še priporočil republiškim organom in občinskim ljudskim odborom, da z raznimi proračunskimi ukrepi ne vplivajo na povečanje stroškov v trgovini in s tem ne povečajo maloprodajnih cen. Ta priporočila pa niso vedno upoštevali. Vsi občinski liudski odbori so več ali manj povečali lokalne prometne davke do maksimuma. Ta davek pa je samo povečal maloprodajne cene, čeprav bi moral ta občinski prometni davek po predpisih biti čisti davčni instrument.
V povprečju so se v prvih treh mesecih povečale fene le za 0,7*/i, povsem drugače pa je s posameznimi proizvodi. Blavo za široko potrošnjo je zabeležilo 3-odstotni porast cen. To povečanje so marsikje dosegli z iznajdbami »novih« izdelkov z novimi imeni, na primer v tekstilni industriji, in s tem izigrali nadziranje cen v proizvodnji. V trgovini pa so se cene lahko prosto oblikovale, zaradi česar so nekatere trgovine nakupovale tisto blago, pri katerem se je dalo največ zaslužiti.
Osllok o določanju marž v trgovini na veliko in malo. ki ga je Sprejel Državni sekretariat za blagovni promet, predvideva, da bodo trgovske organizacije zaračunavale maržo,	ki bo pokrila
skupne stroške do višine, ki jo določa Republiški	sekretariat za
blagovni promet, za promet blaga na malo pa ustrezni organ uprave občinskega LO.	Pri določanju
marže za industrijske troizvode bo treba paziti, da prodajne cene v prometu na veliko in malo ne bodo nad ravnilo cen iz lanskega decembra. Trgovske	organizacije so
namreč s stroški v lanskem letu popolnoma ugodno poslovale.
.ZASAVSKI TEDNIK.I Tiska CP -Gorenjski tisk« v Kranju -Uredništvo in uprava: TRBOVLJE. Trg revolucije Ilfll; telefon 80-141 noštni predal 82. Tekoči račun nrl Narodni banki Trbovlje 800-13-3-140 - Letna naročnina 120 dinarjev (a dostavnlno). mesečna fio din (prav tako z d ost a v-n!nn) - Nenaročenih rokopisov in
V teku so pa tudi priprave na občinsko polletno mladinsko delovno konferenco »Problemi mladih proizvajalcev«, na kateri bodo skupaj s tovariši iz družbenopolitičnih ter. gospodarskih organizacij razpravljali tudi o nekaterih gospodarskih vprašanjih, o katerih bo govora tudi na razgovorih v aktivih in na proizvodnih konferencah, ki jih zdaj sklicujejo mladinski aktivi na področju trboveljske občine In ki jih bodo sklicevali tudi V hasiednjih dneh.
treh mesecih letos 19.92 % predvidene realizacije (8.713,091.000 din), od tega industrija 20,43 %, grad-
beništvo 17,41 %. trgovina 20,38«/,, Rudniku rjavega premoga Zagorje gostinstvo 14.58 •/«, obrt 23,24 °b Savi in v Tovarni elektropor-komunala 20,18 "/o in kmetijska za- I cel a,na Izlake, medtem ko je v droga 19,43%. Realizacijo nad drugih gospodarskih organizacijah povprečjem v občini (19,92 %) so |— tako v Industriji gradbenega
Do konca meseca marca je Rudnik rjavega premoga Zagorje ob Savi izvozil 1.005 ton rjavega premoga v vrednosti nad 5,7 milijona din, kar pomeni 42 % predvidenega izvoza premoga letos. Tovarna konfekcije in pletenin Primerjava fizičnega obsega pro- j “Savi« je začela izdelovati v sovini- 7 doseženim družbenim ! delovanju s Tovarno »Toper« -z
Celja srajce za izvoz v Zahodno Nemčijo. Lesno industrijsko podjetje Zagorje ob Savi bo pa le‘os izvozilo tudi 2000 m3 rezanega lesa iglavcev.
nakopali 169.000 ton premoga, v Industriji gradbenega materiala so nažgali 9.292,3 ton apna in ga zraven tega 2.646,6 ton še hidri-rali, v Tovarni elektroporcelana Izlake proizvedli 64,2 tone elektroporcelana itd.
izvodnje z doseženim družbenim bruto produktom kaže. da sta dosegli enako višino fakturirana realizacija i:i dosežena proizvodnja v
dosegli: Rudnik rjavega premoga Zagorje ob Savi 24.04%, Tovarna elektroporcelana Izlake, poslovalnica SAP — Turist biro, Prehrana, Emona, Galanterija — papir, splošno krojaštvo, Projektivni biro
materiala in Tovarni konfekcije in pletenin »Sava« — fizični obseg proizvodnje manjši od fakturirane realizacije.
V prvih treh mesecih letos se je v primerjavi z istim obdobjem
Komuna«, Klavnici Loke in Za- I lani povečala vnovčena realizacija
gorje ob Savi, obrtno podjetje »Zaščita« (prej Čevljarstvo), Ra-diocenter In Komunalno podjetje Zagorje ob Savi. V tem obdobju so v Rudniku rjavega premoga
za 11 %.
Ugotovljeno je tudi, da izvoz v prvih treh mesecih leto« na področju zagohske občine še ne beleži pomembnejših dosežkov.
Pomanjkanje rezervnih delov
Da je STROJNA TOVARNA v Trbovljah do sedaj dobro poslovala, je to zlasti zahvaliti njenim dobrim izdelkom. Kupci so se tudi lansko leto pohvalno izražali o prodanih izdelkih te tovarne. Nedvomno pa ima Strojna tovarna zahvaliti svoje dobro ime tudi servisni službi. Ob vsaki najmanjši napaki in potrebi ta služba takoj reagira. Kot zelo koristni v delu te službe so se pokazali redni obhodi njenih organov pri naročnikih. Na ta način je tovarna lahko do potankosti spoznala situacijo v našem rudarstvu in temu primerno lahko tudi takoj ukrepala in storila vse potrebno. Kritično
Zagotoviti sredstva za nov vodovod
Zadnje dni minulega meseca je bil redni občni zbor Vodne skupnosti »Trbovcijščlca«, ki se g* je udeležilo približno 60 elanov. Razpravljali so o nalogah skupnosti, o potrditvi zaključnega računa, o potrditvi finančnega načrta Vodne skupnosti za letošnje leto, o spremenjenih pravilih skupnosti ter izvolili nov upravni in nadzorni odbor.
Statistični podatki tudi kažejo, da se je ob koncu marca povečal skupni obseg obratnih sredstev v primerjavi s koncem januarja za nad 73 milijonov din, in to predvsem na račun zvišanja kreditov za začasna obratna sredstva. V istem obdobju je bilo po podatkih Narodne banke porabljeno za investicije v osnovna sredstva skupaj skoro 159 milijonov din; od tega je bilo porabljeno v gospodarstvu skoro 120 milijonov din, v stanovanjski izgradnji blizu 20 milijonov din itd.
Z družbenim načrtom zagorske občine |e bilo določeno, da bo gospodarstvo zaposlovalo letos v povprečju 3.297 oseb. V prvih treh mesecih letos je bilo zaposleno manj, kakor je bilo zaposlenih povprečno 3.708 oseb ali 1 % oseb lani. Medtem ko so zaslužki lani znašali v prvem tromesečju v povprečju Irt.Sin din. se je "->Vreček izplačanih osebnih dohodkov do konca marca letos povečal na 27.476 din ali za 23 %.
(ma)
zateljih je razvidno, da gospodarske organizacije z močnim voznim tovornim parkom nimajo nobenih koristi od njega, temveč celo velike izgube, ker jim vozila stoje po več ur dnevno neizkoriščena. Z uvedbo ckonomskin enot pa se je to stanje še poslabšalo, ker se je prej eventualno manjša ali večja izguba oziroma nerentabilnost voznega parka lahko, krila iz skupnega sklada. Sedaj pa gleda vsaka ekonomska enota le nase in na svoj gospodarski račun.
Na minuli seji so odborniki poudarili, da komisija, ki je imela nalogo rešiti to vprašanje, svoje naloge ni izpolnila in da je potrebno, da dela še dalje. — Grajali so tudi nekatere člane te komisije, ki se niso hoteli udeleževati sej in se tako izmikali dolžnostim, ki jim jih je naložil ObLO.
Odborniki so tudi poudarili, da bi bilo edino pravilno in umestno, da bi se ustanovilo enotno domače avtoorevozniško podjetje, saj je v komuni približno 53 tovornjakov in 17 avtobusov po gospodarskih organizacijah. Poudarjeno je bilo, da bi lahko ta nova gospodarska organizacija dosegla v enem letu približno milijardo bruto dohodka ter tako lahko ustvarila že v prvem letu delovanja lepe sklade. Poudarjeno pa je bilo, da je skoraj nad 50 odstotkov tovornega voznega parka slabega, avtobusi pa so le približno 32-odstotno uporabni, in da bi bilo v štirih letih potrebno zamenjati okoli polovico vozil.
Kljub naštetim težavam so odborniki poudarili, da je že skrajni čas, da se enkrat dokončno uredi vprašanje mestnega in tovornega prometa v komuni, ter sklenili, naj komisija še enkrat prouči vse možnosti o združitvi obstoječega voznega parka. O tem pa naj poroča na prihodnji soji občinskega ljudskega odbora. Da bi pa bilo delo komisije še uspešneje, sta bila imenovana v njo Se podpredsednik ObLO Ado Nagla v ter predsednik centralnega I delavskega sveta Rudnika Trbov-• lje-Hrastnik.	J. Savšek
Vodna skupnost »Trbovoljščica« je bila ustanovljena v letu 1053 za obrambo pred poplavami, za uporabo vode, za urejanjd voda in hudournikov, za preprečevanje erozije zemljišč ter za varstvo kakovosti voda. Ustanovljena je bila zato, da zbira sredstva za financiranje graditve novega vodovoda, regulacije Trboveljščico in njenih pritokov, ureditve ka-
detu te servisne službe pa je bilo I nallK1<:1ie tcr drugih podobnih
kajpak to, da v danem trenutku ni bilo takoj na razpolago tega ali onega rezrvnega deia, kadar se je kje kaj pokvarilo. Kljub temu, da je servisna slušba izdelala seznam rezervnih delov, ki naj bi jih tovarna imela na razpolago oziroma v zalogi, vsem danim potrebam ni bilo mogoče vedno takoj ustreči. Ce bi bilo mogoče to vprašanje v celoti zadovoljivo urediiti, bi bilo poslovanje servisne službe Strojne tovarne še mnogo boljše, saj bi bilo tedaj vse okvare, nastale na terenu, mogoče v najkrajšem času odpraviti.
S. S.
komunalnih del. V tej skupnosti so včlanjene vse gospoda trike or-, ganlzacljc, na zboru pu so poudarili, da sc morajo včlaniti tudi vsi zavodi, ki imajo koristi od Vodne skupnosti In doslej Še niso njeni člani. V času od ustanovitve do konca lanskega leta se je zbralo približno 210 milijonov dinarjev za regulacijo TrbovelJŠČice in njenih pritokov ter približno toliko tudi za gradnjo novega vodovoda. Velik del sredstev pa je Vodna skupnost posodila raznim gospodarskim organizacijam, ki morajo dolgove poravnati v prvi polovici letošnjega lota, tako da
Skrb za strokovno izobraževanje
Sedanja stopnja industrijskega razvoja zahteva v vse večji ineri kvalificirano delovno silo. Zavoljo tega se v mnogih gospodarskih organizacijah trudijo, da bi kar največ članov delovnega kolektiva usposobili za opravljanja vse zahtevnejših delovnih procesov. Nekoliko teže Je s prizadevanji v tistih gospodarskih organizacijah, ki so v rekonstrukciji.
Teko tudi v h lastniški Tovarni i lcktiva strokovno usposabljalo, v kemičnih izdelkov. Tam je lansko j »Jugovlniiu« v Splitu 12, itd. Ne-leto sindikalna podružnica na- ' davno lega so pa pripravili v To-vzllc precejšnjim težavam prlpra- j varni kemičnih izdelkov v Hrast-vlla več tečajev za izpopolnjeva- nlku tudi tečaj za usposobitev za nje znanja ter za pridobitev kva- I delo v obratu poli fosfatov, ki ga llflkaeij. Oh tem je pravilno j le obiskovalo 34 delavcev. Skupina ocenila potrebe po kadrih po kon- šestih ključavničarjev pa Je razen
lega lani obiskovala tečaj za dosego visoke kvalifikacije, ki ga Je pripravila domača delavska uni-
čeni rekonstrukciji. Raznih seminarjev in tečajev se je lani udeležilo 85 članov kolektiva, 37 članom »o pa omogočili, da so sl | verza.
Izpopolnili znanje v nekaterih i Navzlic navedenim prlzadeva-,ustanovah in gospodarskih orga- njem pa Je med člani kolektiva ni/arijah v Jugoslaviji,	| Tovarne kemičnih Izdelkov v
Tečaj za pri uči te v na drugih j Hrastniku še vedno 120 takih, ki delovnih meaišh je obiskovalo 54 | nimajo dokončnega osemletnega članov kolektiva, z uspehom Je šolanja. Zaradi tega bodo trm končalo 1(1 oseb tečaj za dosego i članom kolektiva v prihodnje naziva pclkvallfieirancga delavca, I omogočili, da si v večernih šolah v Banja Luki je 20 članov ko- pridobijo potrebno znanje. J. S.
bodo do konca leta 1963 vrnjena vsa sredstva, ki se bodo uporabila za financiranje novega vodovoda.
Kot predvidevajo, bodo v letošnjem letu zbrali približno 76 milijonov rednega vodnega prispevka, ki ga vplačujejo gospodarske organizacije in zavodi. Izrednega vodnega prispevka pa bo okoli 61 milijonov dinarjev. Izredni vodni prispevek je nekoliko večji zaradi tega, da bi se omogočila dograditev rampe in nakladalne klančine na trbovelj-fflti železniški postaji ter dokončala dela na pokritju Trbovelj-Sčice.
V	letošnjem letu so predvideni precejšnji izdatki za graditev in nadaljnje projektiranje novega vodovoda, za regulacijo nekaterih odsekov Trboveljščlce, za komunalno dejavnost (za ureditev kanalizacije in drugega), predvidena pa so tudi določena posojila. Prav tako so predvideni izdatki za dokončanje pokritja potoka Trbovelj ščloo, graditev rampe In nakladalnega prostora ter za graditev ceste od Sušnika do Cementarne.
Finančni načrt Vodne skupnosti Trboveljščice predvideva za letošnje leto dohodke v skupni višini 289 milijonov dinarjev ter izdatkov v znesku 220 milijonov za razne materialne, funkcionalne in investicijske izdatke. V investicijskih izdatkih je predvidena ureditev vodovoda za podjetje »Elit«, za Keriičevo in Partizansko cesto ter zn ureditev vodovoda v naselju Kešetovo.
Za predsednika upravnega odbora Vodne skupnosti »Trbovelj-ščica« je bil ponovno izvoljen Martin Gosak.	J. Savšek
Seja izvršnega odbora SZDL v Zagorju
V	petek, 4. maja, Je bila v Zagorju ob Savi seja izvršnega odbora občinskega odbora SZDL. Precejšen del seje so namenili razpravi o gibanju proizvodnje v prvih treh mesecih letos na področju občine.
(-ma)
VEČJE PRISTOJNOSTI EKONOMSKIM ENOTAM
Na prvi seji novega delavskega sveta v Strojni tovarni v Trbovljah so izvolili nov upravni, 9-člnnski odbor In predsednika delavskega sveta. Za predsednika DS so izvolili Mirka Barliča.
Na tej seji so nadalje izvolili samo štiri komisije za pomoč delavskemu svetu, vso ostalo de-
javnost, ki je bila prej pri DS, so pa prenesli na ekonomske enote, tako da pride decentralizacija delavskega samoupravljanja in pa sodelovanje celotnega kolektiva v upravljanju še bolj do izraza.
Na seji eo so nadalje pogovorili o delovnem programu naslednje seje delavskega sveta. — S. S.
|||II|||||||!!I!II|||||II|IIIIIIII1IIIIIIIIIIIII1I!III!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!!I!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIII!IIIII9T1IIIII|]IIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Potrebno aktivno sodelovanje
V zadnjem času so dela pri izdelavi novih statutov občin napredovala tudi v Trbovljah, Litiji in Zagorju ob Savi. Seveda pa imajo - kot vseskozi doslej - pri tem delu precejšnjo prednost v Hrastniku, kjer so se že od vsega začetka kar najbolj odgovorno lotili tega opravila.
Večji razmah dela pri Izdela-novih statutov zasavskih ob-
vl
čin je fadlo opazili potem, ko so delom tudi podkomisije, občinski LO skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami Imenovali zraven osrednjih komisij še podkomisije za posamezna področja. Tako so n. pr. v Tr-bovljah imenovali pet podkomi-
sejah bodo pa razpravljali o poročilih drugih podkomisij (za občinsko skupščino In njene organe; za družbeno politične organizacije; za družb, službe (er za družbeno-ekonomska vprašanja). V Trbovljah je osrednja komisija v sodelovanju s podkomisijami Že pri kraju del pr* izdelavi zasnove novega statuta občine. V Litiji In Zagorju ob Savi pa so zadnje dni začele z ki n>
sestankih proučujejo vprašanja z njihovih področij ter pripravljajo teze e teh področij za osnutek novih statutov. Zraven tega pa v Litiji in Zagorju ob Savi naglašajo, da bodo podkomisij
1/tFV IJttll	* I'””    ■    —' 	-
sij, v Zagorju ob Save zraven zraven osrednjih komisij * Prl" 15-članske osrednje komisije 6 hodnje še Intenzivneje delal*-podkomisij (In to za družbeno- da tako člmprej izdelajo osnut-
ekonomska vprašanja; za družben o-politične organizacije; zn krajevne skupnosti, zbore obča-
ke novih statutov občin.
Kaže, da bodo v Hrastniku ** kmalu začeli z razpravami
nov In referendum; za občinsko omutku novcea KUtuta občim'
in da bodo razpisali med obč»' ni referendum o novem stalu* predvideno že v začetku S*P tembra. V ostalih treh zasavsK občinah pa bodo po vsej veri* nosil nekaj kasneje razpisali t ferendume o novih statutih čin.
Komisije in podkomisij* ^
ilola.tm nmrlk siutillnV
skupščino In njene organe ter za družbene službe), v Litiji pa zraven 6-članske osrednje komisije 6 podkomisij (za splošna načela; za samoupravljanje v občini In krajevne skupnosti; za samoupravljanje v gospodarstvu; za Izvršne organe v občini, upravo, zavode itd., za financiranje ter za vlogo družbenopolitičnih organizacij).
V Hrastniku no na zadnji razširjeni seji osrednje komisije za Izdelavo novega statuta občine razpravljali le o poročilu podkomisije, ki je proučevala krajevno skupnosti, zbore občanov In referendum; na prihodnjih
izdelavo novih statutov - .(i čaka v prihodnje še dosti .j zalo bo troha, da bodo ul y. člani aktivno sodelovali Prl j, delavi osnutkov statutov 1	«e.
se bodo tudi zanesljivo um ^ vali sej In drugih oblik dcl» misij.
Zbor bivših Dachaučanov
Gore nad Hrastnikom predzadnjo nedeljo. Ze zgodaj zjutraj so se okrog novega planinskega doma začeli zbirati prvi obiskovalci. Toda tokrat niso bili to navadni obiskovalci, iz Hrastnika, Dola in sosednih krajev, pač pa bivši Dachaučani ,ki so se odločili, da letos prav na dan osvoboditve taborišča —	29. aprila
1945. leta — pridejo na Gore. Sicer so se na Gorah doslej že nekaj let zapored zbirali bivši Dachaučani iz Hrastnika in Laškega.
Letos se je pa porodila misel, da bi prišli na Gore še bivši interniranci iz drugih krajev. Pobudi sekcije internirancev pri občinskem odboru ZB NOV Laško sta se pridružili še sekciji iz Hrastnika in Zagorja ob Savi in organizirali zbor.
Tokrat so se na Gorah zbrali bivši Dachaučani s Kozjanskega, Dolenjske, okolice Celja, Zasavja in celo z Gorenjske (partizani, ki so jih zajeli v Dražgoški borbi januarja 1942). In z njimi so prišli tudi mnogi drugi, ki niso oku-
sili, kaj se pravi biti interniranec nemškega koncentracijskega taborišča, nič več človek s svojim priimkom in imenom, pač pa številka brez pravic. Precej se jih je zbralo.
Ob ogledu gradiva iz Dachaua, ki ga je razstavil v veži doma bivši Dachaučan — Zagorjan Jože Božjak, so se spet spomnili tistih strašnih časov. Drugi pa so spet z zanimanjem opazovali gradivo, skice, fotografije in časopise, tako slovenske, ruske, slovaške in poljske, ki so izhajali v tem koncentracijskem taborišču in jih je uspel Božjak očuvati in prinesti domov.
Čeprav se je oficialni del zbora začel tri ure potem, ko je bil napovedan, razpoloženje ni bilo nič slabše, še najmanj pa v skladu z vremenom, ki je hotelo pokazati svojo aprilsko norčavost in v vetru navreči tudi nekaj dežja.
Okrog ene popoldan so se bivši Dachaučani in drugi, ki so prišli na Gore, zbrali na ploščadi pred planinskim domom. Za uvod je pevski sekstet DPD Svoboda
Iz brezpravnih številk smo postali enakovredni člani družbe
Zeleni gozdovi Cemšeniške planine so bili eno od prvih zatočišč mnogim prvoborcem iz zagorske in trboveljske doline. Danes ti gozdovi svobodno šumijo in pojejo uspavanko nad grobovi tistih, ki so dali svrija življenja za svobodo domovine in za našo svobodo!
Dragi sotrpini iz Dachaua!
Danes smo sc zbrali na tem kraju, da obudimo spomine in proslavimo dan osvoboditve iz dachauskega taborišča in 17-let-nico rojstva v svobodi.
Da, danes pred sedemnajstimi leli smo se rodili iz brezpravnih številk, ki nam jih je dal nacistični okupator, v enakovredne člane človeške družbe in borce za obnovo naše porušene domovine.
Ni lahko obujati težkih in žalostnih spominov na težave, ki smo jih preživeli v koncentracijskem taborišču Dachau. O njih pa tudi ne smemo molčati, da bodo tudi drugi slišali in spoznali, kaj je bilo .to koncentracijsko taborišče, kake težave smo morali prestati, da bodo znali ceniti svobodo, za katero je dalo življenja mMogo mož in žena, fantov in deklet.
Zakaj in kako smo prišli v Dachau? To je za vsakega posameznika zgodba zase. Vsi pa smo prišli zato, ker smo bili zvesti sinovi domovine. Zato, ker smo ljubili svojo materino govorico, ker se nismo hoteli ukloniti oholemu okupatorju in ker smo bolj ljubili svobodo kakor pa suženjstvo v velikem rajhu.
Ko smo prišli v Dachau, so nam vzeli pošteno človeško ime in nam zanj dali številko. Številko, ki smo jo dobili vsi interniranci v taborišču. Ostrigli so nas na »bundo« in »lagerstrasse«, nas oblekli v sramotno progasto obleko in na njo prav nad domovino in svobodo ljubeče srce pripeli številkp, da smo tako postali kandidati za v krematorij. Tako smo bili prepuščeni na milost in nemilost podivjanim gestapovcem, »esmanom« in vsem tistim, ki so si s surovostjo pridobili v taborišču kakršnokoli prednost.
Slabo oblečeni smo bili izpostavljeni vsem vremenskim ne-prilikam. Delati smo morali težka in nevarna dela, tako smo odkopavali še neeksplodirane bombe, odstranjevali po bombardiranjih ruševine in še druga težavna dela, seveda ob slabi hrani. Bali smo se transportov, ki se jih je več končalo v Lublinu, kjer so množično uničevali stare in obnemogle internirance. Trepetali smo pred raznimi zdravniškimi poskusi, ki so se skoraj stoodstotno končali s smrtjo in ki so bili po veljavnem mednarodnem pravu dovoljeni samo na živalih, gojenih v ta namen. Tako smo bili torej enakovredni morskim prašičkom, zajcem in podganam!
Tesno nam jc bilo pri srcu, ko nam je gotloril komandant taborišča in dejal da bi v primeru, če bi Nemčija izgubila vojno, kar pa seveda ni mogoče, nihče od internirancev ne bi prišel živ iz taborišča. Dejal je, da je za nas edini izhod iz taborišča skozi dimnik krematorija. In kako nas je bridko prizadela vest o smrti vsakega našega tovariša.
Ne bi rad našteval vseh žalostnih spominov na koncentracijsko taborišče Dachau, saj tega ne more v celoti verjeti tisti, ki na svoji pretepeni in poskusov polni koži ni poizkusil, kaj vse so delali z nami ljudje iz naroda, ki se je ponašal s kulturo 20. stoletja.
Po sedemnajstih letih se zdaj vprašujemo, kaj nas je bodrilo v tistih težkih" časih, da nismo obupali in klonili? Odgovor je kaj kratek — upanje! Verovali smo v junaštvo naše narodnoosvobodilne vojske in upali, da bo zmagala pravica nad krivico.
29. aprila 1945. leta je prišla za nas tako dolgo pričakovana zlata svoboda. 29. aprila 1945. leta jc bil prvi srečni dan za internirance v Dachau. Tedaj so sc prvič odprla vrata v Dachauu, tista vrata, ki so se do tedaj odpirala samo v trpljenje in smrt, v prostost!
To je bilo veselje. S solzami v očeh so si stiskali roke in se objemali med seboj sinovi skoraj vseh evropskih narodov in si obljubljali prijateljstvo in ljubezen. Tako tovarištvo, kakor je bilo v Dachau 29. aprila 1945, bi moralo vladati zdaj med narodi in državami. Potem ne bi bilo treba takih iz.datkov za vojne proračune, ne tovarn za orožje in municijo, ne atomskih poizkusov, in ne bi bilo treba razmišljati o tem, da lahko kdaj naši zanamci trepetajo pred grozotami, ki smo jih preživljali mi, nekateri celo dvakrat.
Prijateljstvo med narodi in državami bi bila mnogo večja pridobitev kot še tako uspel poizkus z atomsko bombo s toliko in toliko megatoni...
Ko smo po osvoboditvi Dachaua spet stopili na domača slovenska tla, osvobojena s krvjo naših staršev, bratov, sestra, sinov in hčera, smo si obljubili in zatrdno sklenili, da ne bomo nikdar več dopustili, da bi našo ljubljeno domovino še kdaj teptala tuja sovražna noga ...
Potem smo krepko prijeli za delo... Sli smo v rudnike, tovarne in na razna druga delovna mesta... In danes lahko s ponosom pokažemo svoje žuljave roke tujcem, ki gledajo naša nova mesta, tovarne in prijazne vasi, ter rečemo, da je to delo naših jugoslovanskih narodov s tovarišem Titom na čelu. Pridružimo se tudi mi Štafeti mladosti, ki nosi čestitke in pozdrave vseh jugoslovanskih narodov predsedniku Titu za njegovo sedemdesetletnico z željo, da bi nas še dolgo vodil po poti napredka, uspehov in miru, ki ga znamo tako ceniti!
Sotrpin in bivši interniranec iz Dachaua, v taborišču ničvredna številka 42.979,
Franc Izlakar
(Opomba uredništva: Na zboru internirancev na Gorah nad Hrastnikom je zbranim internirancem in drugim udeležencem zbora bivših Dachaučanov spregovoril v progasti taboriščni bluzi iz Dachaua tudi bivši interniranec s številko 42.979, Franc Izlakar, ki je prinesel zboru pozdrave v imenu krajevne organizacije ZB NOV Cemšenik v zagorski občini. Njegov nastop je °rosil oči skoro vsem udeležencem zbora. Zaradi izredno zanimive vsebine smo se odločili, da ga skoro v celoti objavimo v našem tedniku, v spomin in opomin na vse tiste grozote, ki ■o Jih doživeli bivši interniranci v koncentracijskem taborišču
Dachau.)
iz Zagorja ob Savi zapel v pozdrav »Zdravo!«. Zatem je pa spregovoril v imenu sekcije internirancev iz Laškega, ki je dala pobudo za organizacijo .ega zbora, Franjo Diacci >z Rečice. Pri tem je poudaril, da so letos nekateri bivši Dachaučani na Gorah že šestnajstič. Potem je predlagal,, da so navzoči z enominutnem molkom počastil:	spomin
vseh tistih Dachaučanov, ki so žrtvovali svoja življenja, pevci so pa nato zapeli žalostinko »Kot žrtve ste padli v borbi za nas«.
V imenu sekcije internirancev iz Hrastnika je govoril Viktor Malovrh in naglasil, da veseli bivše internirance iz Hrastnika, da so bile izbrane Gore za to srečanje, kjer se že vsa leta po vojni zbirajo interniranci iz
Bivši Dachaučan številka 42179, Franc Izlakar
Hrastnika in Rečice. Predlagal je tudi, da naj bi postalo srečanje na Gorah vsakoleten tradicionalni zbor Dachaučanov, o čemer naj odločijo sekcije internirancev pri občinskih odborih ZB NOV.
V imenu občinskega odbor* SZDL in družbeno-političnih Organizacij hrastniške občine je udeležence zbora pozdravil predsednik občinskega odbora SZDL Franc Grešak in poudaril, da naj bi se na Gorah bivši Dachaučani še večkrat sestali in obujali spomine na težke čase v letih 1941 do 1945.
Za njim je govoril Jože Soijak iz Zagorja in poudaril, da je treba, da bivši Dachaučani vedno in povsod izrazijo protest proti ravnanju -nadljudi«, da se ne pozabi na milijone žrtev, ki eo padli v koncentracijskih taboriščih okupatorjev, da se ne pozabi na množične grobove in na vse tiste, ki so dali življenja za našo svobodo. Iz tega pa izhaja naša dolžnost in naloga, da vložimo vse napore v delo, da nam bo v prihodnje še lepše.
In spet so zapeli pevci. In prisotni so prisluhnili govornikom. Med njimi tudi 'Berti Drakslerje-vi, ki je prebrala pismo Štefke Steblajeve, prve interniranke iz Auschwitza, sinu.
Prisotni so za hip onemeli, ko se je pojavil sredi njih udeleženec zbora, bivši Dachaučan, oblečen v progasto taboriščno bluzo s številko 42.979, Franc Izlakar, ki je pozdravil udeležence v imenu krajevne organizacije ZB NOV Cemšenik in govoril o tegobah v tem nemškem koncentracijskem taborišču, ravnanju »nadljudi« in drugem. Težko bi našel med udeleženci zbora nekoga, ki se mu niso mod govorom Izlakarja orosile oči. Kruto je bilo trpljenje Dachaučanov .In mladi so nekajkrat skoraj z neverjetnostjo prisluhnili pripovedovanju, ki pa je bilo resnično, doživeto in nepozabno kljub vsej krutosti -nadčloveka« s kulturo 20. stoletja.
In spet go zapeli pevci.
Se dolgo potem, ko je bil končan zbor ,so ostali na Gorah obiskovalci. Pomenkov ni hotelo biti konec. Drug drugemu so si udeleženci zbora pripovedovali svoje dachauske spomine in drug drugemu so pomagali pri brskanju v spomine.
Vsak Dachaučan ve povedati svojo zgodbo. Zgodbo, kako je prišel v taborišče in kako ga je preživel. In v vsaki od teh zgodb je kaj presunljivega. Tako tudi v zgodbi, ki jo je pripovedoval eden od udeležencev zbora, ki je bil med okupacijo zaprt v trboveljskih zaporih. Neko jutro ga je bil poklical stražar in na policiji so mu povedali, da ga bodo ustrelili v Mariboru. Tja ga je odpeljal esesovec. V Hrastniku so na taisti vlak pripeljali še njegovo ženo jn otroka, s katerima se je vozil v istem oddelku skupaj do Celja. Tam sta žena in otrok izstopila, ker so ju peljali v pre-seljeništvo, njega je pa esesovec peljal naprej v Maribor. Tam je odšel Nemec na poveljstvo zaradi nekega opravila in tako zamudil streljanje. In mož, ki je bil obsojen na smrt, je tako ostal živ. Vendar trpljenje ni bilo nič manj strašno, saj so ga kmalu nato odpeljali v Dachau .. .
In ko smo se poslavljali od bivših Dachaučanov na Gorah, so nam bile še vedno živo v spominu besede Dachaučana številka 42.979, FYanca Izlakarja, da ne bomo nikdar več dopustili, da bi našo ljubljeno domovino še kdaj teptala tuja sovražna noga. Davek, ki smo ga plačali za osvoboditev, je bil strašen. Zato nas sporpinja in opominja.
Marijan Lipovšek
V	nepozabnem spominu nam bodo ostali majski dnevi tisoč devetsto petinštiridesetega. Kot plaz so se vsule z gora naše partizanske brigade in pregnale z naše zemlje okupatorja. Vsi veseli in vzradoščeni smo tedaj s cvetjem in prvimi slovenskimi in jugoslovanskimi zastavicami, izdelanimi doma, pozdravljali osvoboditelje.
V	zgodovini naših narodov se je tedaj začel pisati nov list. Postali smo svobodni. Začelo se je novo življenje. Čakala nas je obnova porušene domovine. Čakalo nas je delo.
15. maj Dan zmage
Ko se te dni spet spominjamo tega veličastnega trenutka, smo si edini, da smo dali za svobodo precejšnje žrtve. Koliko mater in žena, koliko otrok in drugih je čakalo svojce. A zaman.
Toda na žrtvah vseh naših narodov so se kovale nove zmage, se je kovalo bratstvo med narodi Jugoslavije, ta naša največja pridobitev. Pridobitev, ki ima za posledico uspehe, ki smo jih dosegali v povojni graditvi naše porušene domovine in ki jih dosegamo tudi zdaj.
Letos mineva sedemnajst let. Kako hitro teče čas. Saj se nam dozdeva, da smo skoraj bili na ulicah in cestah ter pozdravljali naše osvoboditelje. In v teh majskih dneh se bomo tudi letos spomnili vseh onih neustrašnih sinov naše domovine, ki jim ni bilo žal niti življenja, da bi nas rešili suženjstva. Spomnili se bomo vseh tistih, ki z nami gradijo socializem in našo boljšo prihodnost, in vseh onih, ki jih ni več med nami, da bi se z nami v miru poveselili in skupaj z nami živeli v novi Jugoslaviji!
Posnetek s tradicionalnega prvomajskega praznovanja pri lovski koči na Podmejl. Kolektiv trboveljske Elektrarne se na tem kraju zbira že nekaj let. Ker je bilo letos precej mrzlo, so udeleženci praznovanja radi segli po obrokih tople hrane, ki so jim jih pripravile kuharice
Dostojno smo proslavili naš veliki praznik
Tudi letošnje prvomajske praznike so delovni ljudje iz Zasavja lepo proslavili. V skoro vseh gospodarskih organizacijah in zavodih — razen v Rudniku rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik in Zagorje ob Savi — so že v soboto končali z delom za štiri dni. Zadnji petek in soboto so bile zategadelj v delovnih kolektivih slovesnosti ob mednarodnem delavskem prazniku. Sicer so pa te dni tudi v vseh štirih zasavskih ob-činah že začeli s prireditvami, ki so jih pripravile Svobode, prosvetna društva, klubi, športniki in drugi. Praznik dela so pa slovesno •proslavili tudi po vseh šolah v Zasavju z nastopi, akademijami ln tekmovanji.
Na večer pred praznikom so bile v ./Trbovljah, Zagorju ob Savi in Litiji slavnostne akademije. V Trbovljah je na akademiji sodeloval s celovečernim koncertom pevski zbor »Slavček«. V Zagorju ob Savi so pripravili pisan spored člani domače Svobode; v Litiji so pa nastopili člani TVD Partizana ter pevci in godba na pihala domače Svobode. Istočasno so bile po nekaterih krajevnih organizacijah SZDL in stanovanjskih skupnostih podobne proslave.
Godbe na pihala so pripravile promenadne koncerte, mesta, Industrijska središča in vasi so si nadela praznično podobo. Zvečer prod prvim majem je zagorelo s hribov in vrhov v Zasavju toliko kresov, kot že nekaj let no, Člani delovnih kolektivov, mladina ln ostali prebivalci so pa postavili tudi precej mlajev.
Prvomajsko Jutro je prineslo Zasavčanom presenečenje — vrhovi gora eo se belili v snegu. Toda tudi mrzlo vreme in sneg na okoliških vrhovih, ki pa je čez dan skopnel, nista motila delovnih
ljudi iz revirjev, da ne bi odhiteli na izlete v okoliške kraje. Prvega maja zjutraj so Trboveljčani odšli na Mrzlico, Hrastničani na Gore in Kal. Lilijani so pa odhiteli na Janče, Zasavsko goro, Grilovec in Kum. Povsod je bilo razpoloženje na višku, ob zvokih harmonike pa je marsikje zadonela delavska in partizanska pesem prazniku v pozdrav.
Med prvomajskimi prazniki so se delovni ljudje iz Zasavja na več mestih sešli z delovnimi ljudmi iz drugih krajev naše domovine. Na Gorah in na Kalu so se sešli Hrastničani z Leščani in Zabukovčani; na Mrzlici, Partizanskem vrhu in Kumu Trboveljčani z Zalčani, Zagorjani in Litijani; na Cerhšeniški pianini, Plešah in Zasavski gori Zagorjani s Trbo-
veljčani in Litijani; na Jančah pa Litijani z delovnimi ljudmi iz Zasavja in Ljubljane. Povsod je bilo lepo.
Omenimo naj, da so bile v dneh prvomajskega praznovanja dobro obiskane tudi turistične točke v Zasavju, čeprav vreme — zaradi mraza — izletnikom ni bilo najbolj naklonjeno. Medijske toplice so tako v teh dneh obiskali v precejšnjem številu Celjani in Ljubljančani zraven najvnetejših kopalcev iz Zagorja in Trbovelj; dva posebna avtobusa sta pa pripeljala izletnike tudi iz Zagreba in Karlovca, ki so napovedali, da bo med sezono še več takih obiskov. Pa tudi v Radečah so v bazenu nad Tovarno dokumentnega in kartnega papirja zabeležili prve letošnje obiskovalce.
Predolgo bi trajalo naštevanj* vseh ostalih prireditev in pranfb-vanj v dneh prvomajskega slavja v Zasavju. Omenimo naj le še, da so v Litiji izročili ob prazniku namenu novo kino dvorano in projektorja, ki so jo uredili s po« močjo delovnih kolektivov. Mladinski aktiv s Save, pionirji in mladinci — gasilki pa so v tamkajšnji vasi pripravili uspelo proslavo v zadružnem domu ter slovesnost pred spomenikom; na sam praznični dan so pa mladinci skupaj z gasilci pripravili v vest budnico. nato pa izvedli gasilske vaje.
Skratka: bilo je lepo povsod, prav v vsakem kraju in vsaki vasi našega Zasavja, smo dostojno proslavili ta naš veliki praznik!
Udeleženci zbora bivših Dachaučanov na Gorah med zborom
Zadovoljiva udeležba,
živahne razprave
TE DNI KONČUJEJO SINDIKALNE PODRUŽNICE Z OBČNIMI ZBORI. PRVE ANALIZE LETOŠNJIH OBČNIH ZBOROV SINDIKALNIH PODRUŽNIC V ZASAVJU KAŽEJO, DA JE BILA UDELEŽBA NA ZBORIH ZADOVOLJIVA IN DA SO ČLANI PRETEŽNI DEL RAZPRAVE NAMENILI NEKATERIM AKTUALNIM VPRAŠANJEM, TAKO GOSPODARJENJU, TEŽAVAM NA TRŽIŠČU IN DELITVI DOHODKA; ZRAVEN TEGA SO PA GOVORILI ŠE O ORGANIZACIJI IN DELU SLUŽBE HTV, O IZOBRAŽEVANJU, LETOVANJU IN DRUGEM.
Opaziti je, da so se člani sindikalnih podružnic v Zasavju letos prvič spoprijeli tudi s problemi v zvezi s težavami na tržišču, ki se odražajo v slabšem plasmaju izdelkov. Mnogo-kje so namreč ugotovili, da so sami krivi, da so
osebnih dohodkov. Udeleženci občnih zborov so bili mnenja, naj kolektivi s pravilniki omogočijo realno nagrajevanje slehernega člana kolektiva, ker je mogoče na ta način povečati proizvodnjo in dvigniti pro-. duktivnost tudi tam,
se znašli v težavah, pač kjer še ni na zadovoljivi zaradi tega, ker še vse ravni. Hkrati pa so tudi prepočasi prilagajajo že poudarili, da je treba svojo proizvodnjo po- sisteme delitve in nagra-
trebam trga. Hkrati s tem so tudi ugotovili, da so doslej le v nekaterih gospodarskih organizacijah v Zasavju izdelali analize tržišča, tako domačega kot inozemskega, da bi ugotovili potrebe. Zaradi teh pomanjkljivosti so v nekaterih gospodarskih organizacijah izdelovali proizvode za skladišče in jim pozneje, da so jih prodali, znatno znižali cene. Tako gospodarjenje so člani sindikalnih podružnic na zadnjih občnih zborih grajali, saj 'gre na škodo kolektivov in družbe.
Sicer pa je bila na zadnjih občnih zborih sindikalnih podružnic v Zasavju živahna razprava tudi o ostalih problemih, s katerimi se srečujejo člani kolektivov vsak dan, tako o tehničnih izboljšavah, iskanju notranjih rezerv prav na vseh delovnih mestih, večanju proizvodnje in ustvarjanju dohodka.
V razpravi o samoupravljanju in delu organov samoupravljanja so ugotovili, da je bilo delo uspešneje tam, kjer so se odločili za decentralizacijo samoupravljanja in tudi za prenos pristojnosti z osrednjih organov samoupravljanja na organe samoupravljanja v posameznih obratih, ekonomskih enotah itd. Pri tem so tudi naglasili, da je treba novim članom organov samoupravljanja pomagati, da se bodo na raznih tečajih in seminarjih seznanili s pravicami in dolžnostmi, ter da se bodo seznanili z vsemi važnimi vprašanji gospodarjenja in družbeno-političnega dela, da si tako naberejo novega znanja, ki jim bo koristilo pri tem odgovornem delu.
Dobršen del razprav je bil posvečen tudi pravilnikom o delitvi čistega dohodka in delitvi
jevanja prilagoditi tako, da bodo vsklajeni z instrumenti, ki vsebujejo nove elemente, med drugim rentabilnost in povečanje produktivnosti.
Iz letošnjih občnih zborov sindikalnih podružnic v Zasavju smo izbrali tudi nekaj drugih ugotovitev in razprav, ki vam jih posredujemo.
Vse o gospodarjenju
V Trbovljah ugotavljajo, da Je bila na občnem zboru sindikalne podružnice v STROJNI TOVAR-
NI udeležba zadovoljiva, na njem pa so govorili o problemih gospodarjenja, o nalogah podjetja ter o gospodarjenju v komuni. — V TOVARNI POHIŠTVA so precej razprave posvetili pogojem dela in plasmaju izdelkov na tržišču. Poudarili so, da je v državi več tovarn, ki proizvajajo enake izdelke, toda z razliko, da v boljših pogojih. Čeprav bi bilo treba v tovarni obnoviti strojni park, dosegajo zadovoljive rezultate. Zraven tega so govorili še o delitvi osebnih dohodkov na podlagi plačane realizacije, o higiensko-teh-nični zaščiti in drugih vprašanjih.
Na občnem zboru sindikalne podružnice PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV so pa govorili o novih materialnih in finančnih pogojih, o dotoku sredstev v sklad za šolstvo ter njihovi razdelitvi. Zavzeli so se pa za uvedbo primernega sistema nagrajevanja v prosveti.
Na področju hraslniške občine so pripravili najbolj uspel občni zbor v TOVARNI KEMIČNIH IZDELKOV, ki je bil tudi dobro obiskan. Na njem so govorili o deiu in uspehih sindikalne podružnice ter o nalogah, ki stojijo pred vsemi člani kolektiva. Potem, ko so govorili o rekonstrukciji in težavah v zvezi s tem, so razpravljali še o delu sindikalnih pododborov, pri čemer so ugotovili, da delo ni bilo najuspešneje. Ob vsem tem so ugotovili, da je razvoj podjetja zahteval določene napore vseh članov kolektiva. — Sadovi tega so zdaj že vidni, v prihodnje pa bodo še bolj. Zraven tega so pa razpravljali še o oddihu in letovanju članov kolektiva ter o rekreaciji.
gorske občine je mogoče u_u.z-viti, da se člani vse bolj zanimajo za razne probleme in tudi vse bolj razpravljajo o teh zadevah, pri čemer so deležni še posebne pozornosti nekateri pojavi v gospodarstvu. Letos je bila povsem zadovoljiva tudi udeležba, saj ni balo primera, da bi bilo treba dvakrat sklicati občni zbor sindikalne podružnice. Se posebno pozornost so na zadnjih občnih zborih sindikalnih podružnic na področju zagorske občine posvetili tehničnim izboljšavam, [skanju notranjih rezerv prav na vseh delovnih mestih in drgim važnim vprašanjem, ki vplivajo na večanje proizvodnje. Letos so se na občni zbor sindikalne podružnice zbrali tudi delavci in uslužbenci združene kmetijske zadruge In se na njem temeljito pomenili o nekaterih važnih vprašanjih nadaljnjega dela in razvoja zadruge.
Povsem zadovoljivo
„ ™-->, ki Ima pre-laio sodelavcev. V Lesni industriji so pa govorili o ureditvi obrata družbene prebrane na obratu v Šmartnem. V »GRADBENIKU« so razpravljali o odnosih in o nekaterih kadrovskih vprašanjih ter naglasili, naj sindikalna podružnica v prihodnje sklicuje sestanke članov kolektiva po ekonomskih enotah in gradbiščih. Na občnem zboru sindikalne podružnice ŽELEZNIČARJEV na Savi so pa razpravljali o nekaterih svojstvenih problemih železničarjev, o možnostih letovanja, in se domenili, da si bodo prizadevali, da bo letos delo sindikalne podružnice uspešneje.
Iskanje notranjih rezerv
Iz zadnjih občnih zborov sindi-
Na občnih zborih sindikalnih, podružnic v PREDILNICI in LESNI INDUSTRIJI so razpravljali o proizvodnih vprašanjih, nagrajevanju. Izobraževanju, stanovanj skih problemih, izobraževanju in organizaciji službe HTV; v Predilnici pa še posebej o gla-
Izvoljen nov upravni odbor
Na prvi seji delavskega sveta podjetja EJektro-Trbovjje, ki je bila tik pred praznikom 1. maja, so izvolili novi upravni edber podjetja. Za predsednika delavskega sveta so izvolili Alojza Judeža. za podpredsednika pa Karla Jančiča. Nov upravni odbor ped-
kalnih podružnic na področju za-šilu kolektiva »Tovarniški ob ve- jetja šteje pet članov.
Uspela občinska revija
V nedeljo, 29. aprila, smo do- i de dirigente in jim pomaga pri I polna odrasle publike.
. . .1 1	_ rTS—\_ A..1	1	lvnMnA«in! len	rtirv, »m	rt ril«1	v •	»Knt*l 1	1 10 H	iC O	V PH	9 T*	DPVfl
V Trbov-
živeli v Trbovljah lep koncertni popoldan. Domače osnovne šole so pripravile dva troglasna zbora,
konkretnem delu v zboru.
Pevsko-glasbena kultura na širokem področju nezadržno prodt-
Najbolje v Kemični
Občni zbor sindikalne podružnice KMETIJSKE ZADRUGE RADEČE—DOL je bil slabo obiskan, na njem ni bilo tudi niti enega člana iz radeške Mlekarne. V razpravi so nanizali nekatere probleme v zvezi s slabo disciplino, nezadovoljivo notranjo organizacijo dela, o delu zadruge in o načrtih ter pri tem naglasili, da je treba poiskati vse notranje rezerve ter znižati cene proizvodom, da jih bo tako mogoče prodati na tržišču. Razpravljali so še o nekaterih drugih problemih, manj pa o delu same sindikalne podružnice, ki ni bilo najuspešneje.
en dvoglasni in šest enoglasnih I ra tned našo mladino, saj v Tr-zborov, ki so nastopili na reviji bovliah lahko zabeležimo približ-mladinskih zborov v Delavskem no 500 aktivnih mladih pevcev, domu.	| Ta val navdušenja za slovensko
Sodelovanje med učitelji glasbe ! Pe6em bo Pa prefel tudj na in občinskim svetom Svobod je lo mladino, če bomo se naprej rodilo lepe uspehe. Ker je občin- I	sistematično gojili
skii svet Svobod prevzel vse teh-
nično vodstvo revije, so se dirigenti lahko posvetili samo strokovnemu delu z zbori.
Letošnja pevska revija je bila boljša od lanske. Kvaliteti zborov osnovne šole Ivana Cankarja se je pridružila osnovna šola Tončke Čečevet osnovna šola Alojza Hohkrauta irt osnovna šola iz Ceč. Razveseljivo je dejstvo, da so vsi zbori skoraj izenačeni in da so že presegli povprečni nivo mladinskih zborov.
Naloga aktiva učiteljev glasbe in Zavoda za pedagoško službo bo, da v bodoče organizira čim več strokovnih predavanj za mla-
pevsko
kulturo.
Spominjam se koncerta, ki sem ga imel z mladinskim zborom pred štirim1 leti. Grozno! V dvorani je bilo le dvajset poslušalcev. In tokrs*? Čeprav je bila ura neprimerna (lep nedeljski dan, ob štirih popoldne), je bila dvorana
ljah se vendar nekaj premika! Celjski mladinski festival nas je spodbudil k organizaciji občinskih revij, mi mladino k Rftju. mladina pa je s svojim neposrednim petjem pritegnila občinstvo.
Revijo bi bilo treba iz pedagoških in umetniških, ozirov ponoviti za mladino.
Mladim pevcem in dirigentom je na reviji čestital k uspešnemu nastopu predsednik občinskega Sveta Svobod, 'Franc Princ in podelil zborom denarne nagrade, zborovodjem pa lepa knjižna darila.
Albin Weingcirl
Vrsta prireditev ob 1. maju v Trbovljah
Povratno srečanje mladinskih zborov
V petek, 27. aprila, so Šmarčani vrnili obisk Zagorjanom. Na skupnem koncertu, ki je bil ob štirih popoldne v tamkajšnjem Delavskem domu, so nastopile štiri skupine.
Spored so uvedli učenci zagorske Glasbene šole, ki so nastopili s tremi točkami, Njihove skladbe
prirejene za godala in klavij, bile izvedene enotno, uglašeno
muzikalno. Spored je bil za spoznanje predolg in prezahteven za mlado publiko.
Zagorska osnovna šola Franceta Prešerna je nastopila z dvema zboroma. Enoglasni in dvoglasni zbor. ki ga vodi Ljudmila Kunej, je
Mladina slavi svojo mladost s pesmijo
Hrastnik je proslavljal majske loto, jih povezali i posebnimi be-praznike že z drugim koncertnim sedili in jih ilustrirali z igralskimi nastopom. Prejšnjo nedeljo je bila liki.
v dolini Bobnarice občinska pev-\ Večina pesmi je bila zelo lepo ska revija, v torek 24. p. m. pa so zapeta, zlasti pa je ugajal zborček nastopili mladinski zbori osnovne Silve Pfeiferjevc, ki je odpel svoj šole heroja Rajka pod vodstvom j program ubrano in temperamentno. Rade Rebernik in Silve Pfeifer. Zborček ima že svojo specifično Zanimiva je smer in koncepcija.' barvo. Troglasni zbor bo pa mo-po kateri vodijo glasbeni pouk na1 ral posvetiti več pozornosti točni tej šoli. Tokrat so nastopili zraven
zapel sproščeno in Veselo, vendar mu še manjka točnega podajanja.
dveh rednih zborov še trije razredni zbori, iz česar lahko sklepamo, da so pedagogi glasbe začeii svoje delo zelo široko in poizkušali zajeti med aktivne pevce čim več mladine. Na odru se je zvrstilo več kot 110 pevcev. Množičnost mladinskega petja je na tej Šoli zagotovljena.
Dobro bi bilo, če bi pesmice enoglasnih in dvoglasnih zborov poskušali zaokroiiti v vsebinsko te-
Intonaciji, jasni vokaFzacHi in zanesljivosti posameznih glasov. V zbor je treba pritegniti več moške mladine.
Koncertu je bila priključena majhna slovesnost: sprejem pevcev v Svobodo / Hrastnik. Predstavnik Svobode tov. Viktor Malovrh je čestital zboru k uspešnemu nastopu in zaželel, da bi se pevci tudi po končani osem!-tki vključevali v mladinske zbore in v zbore odraslih.
intonančne sigurnosti in ritmične zavzetosti.
Troglasni zbor, ki ga vodi franc Lakovič, je tokrat zapel sigurne je, točneje m izraziteje. Zbor ima obilo lepih glasov, izgovorjava je enotna, zbor lepo zveni. Presenečajo predvsem izredno lepi glasovi solistov, ki bi la IT: o še bolj popestrili program. Njihova pozornost bo v bodoče morala biti usmerjena v intenzivnost tona, izenačenost glasov ter dinamično in • agogično raznoličnost.
Mladinski zbor iz Smartna, ki ga vodi Joče Cajhcn, ie tokrat zazvenel, da še malokdaj tako. Zbor odlikuje izredno točna intonacija, čisti in izenačeni glasovi ter zborovska disciplina. Zbor ima intenzivno temno barvo. Manjka mu le še izrazitega doživetja, ki bi prešlo z obrazov pevcev na po-slušavce, in pa živahnejši program.
Gostje so si po koncertu, na katerem so domačinom izročili lepo darilo, ogledali Zagorje■ Predvsem so občudovali tamkajšnji Delavski dom, ki jih je tako gostoljubno sprejel in s svojo odlično akustiko pripomogel k uspešnemu nastopu.
Na področju trboveljske občine so delavsko prosvetna društva Svobode in prosvetna društva pripravila v dneh prvomajskega praznovanja vrsto priredite-.
Za uvod so 2*. aprila mladi Svobodarji iz Svobode H sprejeli v goste pisatelja Franceta Bevka, ki jim je govoril o kulturnem življenju na Primorskem v času med obema vojnama in med NOV. V pozdrav pisatelju Bevku je ob tej priliki mladinski pevski zbor Svobode H zapel več pesmi, pisatelju pa so poklonili mladi Svobodarji knjigo »Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola*.
Istega dne zvečer je bila v gledališki dvorani Delavskega doma premiera Goldonijeve »Mtrandoli-ne*, ki jo je naštudirala gledališka skupina Svobode Center v režiji Karla Malovrha. Predstavi fe prisostvovala tudi posebna komisija dramskega sosveta Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije, ki ie bila z uprizoritvijo zadovoljna in je delo izbrala za nastop na V. reviji dramskih skupin Slovenije, ki bo v Novem mestu od 22. do 27. maja. Zdaj je določeno, da bodo trboveljski gledališčniki nastopili na uvodnem večeru v to revijo, to je 22. maja.
28. aprila zvečer se je v domu Svobode v Zgornjih Trbovljah predstavil s celovečernim koncertom mešani pevski zbor Svobode H pod vodstvom prof. Staneta Ponikvarja. Občinstvo, ki je napolnilo
dvorano, je dalo ob koncu s plo-
nrrnane zboru
pevopodji, zlasti še za izvedeni koroški pesmi in »Odmev*.
Nedelja, 29. aprila, je bila v znamenju gostovanj skupin Svobod iz mesta v okoliških krajih. Moški pevski zbor »Zarja* Svobode — Center ■je gostoval v Čečah, pevci Svobode H pa v domu »Tončk; Čečeve* na Kleku. Glede' ':a skupina Svobode — Cente* n »stopila ta dan kar dvakrat. :č — dopoldan — na Dobovz »Operacijo Altmark*, popold \n pa ie na Partizanskem vrhu. Obe predstavi sta bili dobro obiskani in so bili nastopajoči deležni priznanja prišotnega občinstva.
Pred nastopom gledališke skupine Svobode — Center je bila na Dobovcu slovesnost ob pričetku gradnje knlturno-prosvetnega doma.’ Začetna dela je odprl predsednik trboveljskega občinskega LO Martin Gosak.
Zadnjo nedeljo v aprilu pa so v Delavskem domu v Trbovljah nastopili pionirski pevski zbori > trboveljskih osemletk na reviji.
Na večer pred praznikom — 1. majem — je bila v Delavskem domu slavnostna akademija, n* kateri je sodeloval s celovečernim koncertom mešani pevski zbor »Slavček* Svobode — Center.
V soboto, 1. maja, je pa v Trbovljah gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja in dvakrat uprizorilo dramo Arthurja Milerja »Smrt trgovskega potnika*.
Kulturna žetev v trboveljski dolini je bila v dneh prvomajskega Praznovanja bogata in uspešna.
Trboveljski gledališčniki potujejo v Novo mesto.
Skupaj s predsedniki okrainih Svetov Svobod in prosvetnih društev Slovenije so člani žirije in dramskega sosveta pri Zvezi Svobod in prosvetnih društev Slovenije prejšnji teden razpravljali o V. reviji dramskih skupin Sloveni je, ki bo letos v Novem mestu v dneh od 22. do 27. maja. Na skupnem sestanku so bile določene tudi nastopajoče skupine, hkrati so se pa domenili tudi o organizaciji aktualnih tcatrskih pogovorov, ki bodo dopolnili predstave.
Prvi dan revije bodo gledališčniki Svobode-Center Iz Trbovelj uprizorili Goldonijevo »Krčmarico Mlrandollno«, ki Jo |e zrežiral Karlo Malovrh, in je doživela v nekoliko spremenjeni obliki premiero zadnjo sobflto v aprilu v trboveljskem Delavskem domu.
Zraven Trboveljčanov bodo na reviji nastopili še Mežičani (»Razbiti vrč«), Čufarjevo gledališče z Jesenic (»Punčka sanja«), Velenjčani (»Nepokopani mrtveci«), igralci iz Vidma-Krškega (»Namišljeni zdravnik«), iz Svobode »Slava Klavora« iz Maribora (,Mišnica«), mladi igralci iz Prešernovega gledališča iz Kranja (»Začenjamo živeti«), Kostanjevčani (»Mladost pred sodiščem«) ter člani mladinskega kulturno-umetniškega društva »Ivan Cankar« z II. gimnazije v Miriboru (s klubsko uprizoritvijo »Atom-skegci veka«).
Gledališčnikom Iz Trbovelj želimo ob nastopu na V. revi ji dramskih skupin Slovenije v drugi polovici maja v Novem mestu kar največ uspehov!
Novo mesto. —
oliki: člani
Trboveljski gledališčniki pojdejo z »Mlrandollno«
Svobode-Center, ki so ei z nastopom v »Mlrandollnl« prislužili pot v Novo meeto. mwr Zasavčane obveščamo, d* bo reprt* »Mirandotine« v ooboto ob 19. M v Delavskem domu!
--------.
gledali*!1* fo
EiSivŠBf feSnft g ffr W5?$ llfeS S
v *V. ry*r, •','V^
Kal le Z eradnio ostane na voljo ostalim potros-
I 1 ixi
I	lovske kOČe.	Prizadevamo si, da bi ustregli
V Tovariš urednik!	željam potrošnikov. Zaradi poman<-
v Člani Lovske družine Zagorje sokanja teletine v zadnjem času pa v pred leti zaceli z akcijo, da bi nasmo brez moči, čudi nas le, kako v Klančišah zgradili oziroma uredilinekatera druga mesarska podjetia
II	lovsko kočo. Začeli so zbirati po-lahko prodajajo teletino v prečejš-treben material za gradnjo innjih količinah.
opravo. No, in lansko leto so z deli tudi začeli, toda škoda v nc-V pravem vremenu, tako da vseh del
Klavnica Zagorje ob Savi
ni bilo mogoče opraviti. Ker doslej z deli še niso začeli, me zanima, kda\ bodo. Zdi se mi, da se zna dogoditi, da bodo začeli z deli spet
Bo še dolgo tako?
Tovariš urednik!
Ne vem, če sc te pripetilo že na tudi vam. da ste ob ponedeljkih ‘ zastonj šli v kiosk ali trafiko in
is za
# jesen in da tako tudi letos vseh ne “TV' .'	““ VaJ‘*
1» bodo mogli Spraviti.	' ° U P	' T
a	i- j l- l i	-	telesno vzro;o »Polet«, m da
dnt Stom'zadevo‘ in bt"7alTlahko ’C Pr°‘UiM‘ Meznivo poveda-I1 člani Lovske družine Zagorje na I* prihodnjem občnem zboru poročali, ffij (• da so opravili pomembno delo — uredili na Klančišah lovsko kočo.
K. R., Zagorje
to število ne zadošča in da so ljudje nezadovoljni.
Včasih, ko jim zmanjka •Poleta-, svetujejo naj kupimo •Delo« češ, da so tu tudi vsi športni rezultati. Vedeti pa bi morale, da nudi -Polet- športni publiki veliko več zadovoljstva pri prebiranju poročil iz raznih športnih panog kol pa •Delo-. Zato se sprašujem oziroma jih vprašam: Koliko časa bomo morali še čakati, da bomo lahko kupili •Polet- tudi po pol osmi uri?
L. P., Trbovlje
Brez oglasne deske
Tovariš urednik!
Kot vse kaže, bomo prebivalci
Kje so vozni redi?
Klavnica Zagorje pojasnjuje
Tovariš urednik!
V	predzadnji številki >Zasavskega tednika- je bil v »Tribuni bravcev- objavljen sestavek F. D. iz Zagorja o tem, da v naših poslovalnicah ni mogoče dobiti teletine, niti ni izbire ostalega mesa oziroma drobovine.
V	zadnjem času je res občutiti pomanjkanje telet in zato v poslovalnicah ni mogoče dobiti teletine v taki množini, kot jo je bilo nekiv mesecev preje. Naše podjetje odkupuje teleta preko kmetijske zadruge, vendar je ta odkup nezadosten. \
Drobovino, zlasti jetrca, jemljejo v naših poslovalnicah hotel • Kum-, Zdravstveni dom in Gostinski šolski center, in jo res le del
la, da ga nima več. Razumem da smo Trboveljčan’ pravzaprav velika športna publika in da radi posegamo po tem časopisu, ker nas zanimajo športni dosežki in uspehi ter zlasti rezultati nede! -skih prvenstvenih nogometnih tekem in rezultati ostalih športnih panog, ne razumem pa tega. kako to, da zmanjka časopisa že do pol osme ure zjutraj (včasih pa že celo ob sedmi uri!). To se mi ni pripetilo samo enkrat, da sem prišel okoli pol osme ure in da časopisa n;sem dobil. Menim, da bi morale prodajalke v času prvenstvenih tekem naročiti precej več časnikov seda’, in da je popolnoma neupravičena bojazen, da jih ne bi mogle prodati. Morda se jim je to dogodilo v zimskem času, toda sedaj bi lahko že same uvidele, da jim
Zgornjih Trbovelj kaj kmalu ostali brez edine večje oglasne deske v tem delu kraja. Sicer je res, da oglasna deska nasproti gasilskega doma še stoji, toda vprašanje je. koliko časa bo še stala. Prav žalosten le pogled nan:o, ko sc je revica tako upognila in nagnila na eno stran kot bolnik, in menda še samo čaka na močan veter, ki jo bo izravnal z zemljo . . . in potem bomo lahko hoditi poizvedovat v center Trbovelj, kdaj bo kaka tekma, sestanek in Podobno. In od takra’. ko se je tako upognila, se je ogiblie-jo celo možje, ki p-:bijajo plakate ter druga obvestila, in si menda mislim — kaj pa bi le dal sem gori, ko pa je tako zapuščena?
Mislim, da bi bilo umestno, da bi jo popravili, kar je tudi po-
trebno, saj hodimo sedaj do Dim- J nika, če hočemo zvedeti, kaj se <* pripravlja in kaj bo tu ali tam. j Upamo, da se nas bo, pravzaprav, ji da se je bodo usmilili in jo po- i Pravili. Če bodo to storili, jim t bomo nadvse hvaležni.	#
/. K., Trbovlje t
5
Tovariš urednik!	t
Že nekajkrat sem bil po službenih opravkih v Hrastniku in vedno, kadar sem prišel domov sem sklenil, da se bom tudi jaz t oglasil v tej naši rubriki. Nekaj ? me jezi in ne morem razumeti! i Stvar je v lem: »Avto promet- iz (* Celja je prevzel v hrastniški ko- i mani lokalni in medkrajevni pro- # met in ga lepo uredil, tako da t so zadovoljni prebivalci Hrast- ( nika in seveda samo podjetje. To- i da pozabili so na neko malen- f kost, ki slučajnemu potniku v t Hrastniku zagreni za nekaj časa t potovanje. Ne vem, koliko avto- t basnih postajališč je od že- t lezniške postaje do rudnika, toda ‘ zaman bi se ozirali na vsaki po- * staji za voznim redom, hi bi vas f seznanil s prihodi in odhodi av- C tobusov! In če hočeš zvedeti, kdaj / pel-e avtobus na železniško po- ( stajo ali pa v Cel e, imaš le dve j možnost', da nadleguješ z vpra- (I šariti mimoidoče ali pa — seveda j| če se spomniš — zaviješ v gostil- (I no in tam pogledaš na vozni red j| — če ga imajo.	j|
Mislim, da bi z malo dobre f vol'e in truda lahko rešili tudi i to vpr-'an 'e in pritrdili na vsa ? postajališča, tako kot •Avtopro- # met- iz TrboveT, čase Prihodov t in odhodov avtobusov. S tem bi l naredili veliko uslugo oot.n:':nm. I 7. P., Litija t
§
m; m m.
■H
S 31*
$ ■«
M U ai
C ;
Notranjost trboveljske okrogle hiše bo kmalu urejena
Izvolili so 12 komisij

Znižati cene, če je mogoče,
toda ne na račun kvalitete storitev
Novo vodstvo v delavskem upravljanju v podjetju Elektro-Trbovlje je že Izvoljeno. Izvoljen je bil nov delavski svet, ki šteje 15 članov, in petčlanski upravni odbor podjetja.
Za boljše delo organov samoupravljanja je pa delavski svet izvolil na prvi seji kar 12 komisij: disciplinsko komisijo, komisijo za delovna razmerja, komisijo za vzgojo, gospodarsko komisijo, komisijo za HTV, investicijsko, tarifno in požarno-vamostno komisijo, komisijo za varstvo žena, mladine in invalidov, komisijo za zaposlovanje invalidov ter stanovanjsko komisijo in komisijo za delavsko upravljanje.
V vseh komisijah je vključenih 59 članov kolektiva. Razen članov DS in UO ter članov v komisijah dela na področju upravljanja podjetja 79 članov kolektiva ali več kot 60 odst. od vseh 131 v podjetju zaposlenih.
Organi upravljanja v podjetju In politične organizacije so znali zainteresirati člane kolektiva za delo. Treba jim bo le še pomagati
Kot smo poročali že v zadnji številki tednika, je bila v torek, 24. aprila v Zagorju konferenca o nekaterih aktualnih zdravstvenih vprašanjih. Na konferenci so sprejeli vrsto zaključkov in predlogov, o katerih bodo morali v prihodnje razpravljati nekateri organi.
Na konferenci je bilo največ razprave o treh aktualnih zdravstvenih vprašanjih ,tako o programih in finančnih načrtih zdravstvenih zavodov, o ureditvi stacionarija kirurškega oddelka v Zdravstvenem domu in o vprašanju nadaljnjega obstoja oz. statusa obratne ambulante v Kisovcu rudnika Zagorje. Navzoči so bili ' mnenja, da se stroški zdravstvenih storitev letos ne bi smeli povečati in da si je treba celo prizadevati, da se znižajo, pri čemer bo treba paziti, da to znižanje cen ne bo šlo na račun kvalitete storitev. Zraven tega so tudi predlagali, da naj se ponovno izdelajo programi in finančni načrti zdravstvenih zavodov, o katerih naj potem razpravljajo tudi organi samoupravljanja v teh zavodih.
Na konferenci so bile prikazane tudi potrebe po ustanovitvi sta-ciomarija kirurške ambulante v ZD. Trboveljska bolnica namreč ne more sprejeti vseh bolnikov, prav tako ne tudi ljubljanska in celjska. Zategadelj so bolniki z zagorskega področja odhijeli domov, čeprav bi bilo pri prelomih lobanje in podobnih poškodbah »nujno potrebno, da ostanejo v bolnici. V stacionariju kirurške ambulante bo pa na voljo nekaj postelj tudi za nujne ginekološke primere in primere iz okulistične ambulante. V stacionariju bo na vtiljo 19 postelj, čeprav so sprva menili, da jih bo trideset. Ob tem velja omeniti, da bodo cene v stacionariju občutneje nižje od cen v podobnih ustanovah, hkrati bodo pa odpadli tudi prevozni stroški iz ZD Zagorje do drugih bolnic.
Obsežne razprave je bilo deležno tudi vprašanje obratne ambulante v Kisocu Rudnika Zagorje. Rudnik letos ne bo dal finančnih sredstev za preventivo. Tako obratna ambulanta v Kisovcu dejansko ne obstaja več, čeprav zagorski rudnik še ni izdal odločbe o prenehanju dela. Lani je n. pr. imela ambulanta 14.000 kurativnih pregledov, letos bi jih pa mogla opraviti ca 21.000, da bi ostala cena pregledov nespremenjena, pri tem bi pa nastajalo vprašanje kvalitete pregledov, saj bi jih bilo treba opraviti na uro kar 11! Ob tem je bilo sklenjeno, da naj strokovni kolegij zdravstvenih
delavcev razpravlja o vprašanju nadaljnjega dela in predloži predloge o bodočem statusu in načinu financiranja svetu za zdravstvo pri občinskem LO v obravnavo. Poudarjeno je bilo, da o opustitvi te obratne ambulante ni mogoče govoriti, ker jo Kisovec potrebuje; v primem pa, da za sedaj ne bi zadovoljivo rešili1 vprašanja v zvezi z nadaljnjim delom ambulante, naj bi o tem razpravljali tudi občani na zborih v Kisovcu in na Izlakah,
V ostalem so na zadnji konferenci o aktualnih zdravstvenih vprašanjih govorili še O pregledih članov ZB NOV v lanskem letu In o pr Aren livnem okrevanju zavarovancev letos. V ZD Zagorje ob Savi so land pregledali 600 članov ZB NOV, pri čemer so ugotovili, da sta od teh
zdrava le 102 borca, 156 jih je zmožnih za delo z omejitvijo, 6 jih je začasno nezmožnih za delo, 18 jih je pa trajno nezmožnih za dele, Ker je bilo tako ugotovljeno dlabo zdravstveno stanje doslej pregledanih članov ZB NOV, bodo takoj zaceli z njiho-četi z zdravniškimi pregledi še vim zdravljenjem, hkrati pa zaostalih članov ZB NOV.
Letos bo za zavarovance iz področja zagonskega Zavoda za socialno zavarovanje na voljo 30 mest za preventivno okrevanje, in to v Poreču, »Soči« v Bovcu in na Veliki planini, kjer bo trajalo letovanje po 21 dni. Nekaj zavarovancev bo pa lahko odšlo tudi na 10-dnevmo preventivno okrevanje. Zato bodo zdravmkl morali takoj začeti e pregledi zavarovancev. — (ma)
15. maja prvi Hrastničani v Pulj
Komaj je minilo leto dni od ustanovitve počitniške skupnosti v Hrastniku, ki so jo ustanovili na pobudo občinskega sindikalnega sveta ter ostalih političnih organizacij, že se pripravlja prva skupina članov te skupnosti, da bodo odšli že 15. tega meseca na desetdnevni oddih na morje. Vsaka skupina bo po deset dni prebila na morju, in tako se bodo vsak mesec tja do sredine oktobra vrstile po tri skupine članov počitniške skupnosti,
V sodelovanju z ostalimi gospodarskimi organizacijami ter občinsko zvezo Društva prijateljev mladine je občinski sindikalni svet zagotovil primemo zemljišče v bližini Pulja za postavitev petnajstih novih vveekend hišic. V vsaki hišici sta dve ležišči. Te hišice so odpeljali v Pulj minulo
Nad četrt milijarde din realizacije lani
Kmetijska zaUrugu Gabrovka-Dole v litijski občini je imela na začetku leta 482 članov, od katerih Jih je 20 sodelovalo v zadružnem svetu, v katerem Je še 20 članov — delavcev In uslužbencev. Zraven 7-članskega upravnega odbora imata svoje organe samoupravljanja — delavski svet še gozdarska In kmetijska enota. V KZ Gabrovka-Dole je zaposlenih 68 delavcev In uslužbencev; v zadnjem «asu se le število povečalo spričo povečanja obsega investicijskih del.
Velja omeniti, da je kmetijska ■adruga Gabrovka - Dole dosegla v lanskoletnem poslovanju zadovoljive uspehe. Organi samoupravljanja so z vso zavzetostjo farpravljall o nekaterih važnih Problemih, tako o melioraciji, Plantažnih nasadih, arondacijah, Srednji hlevov, nakupu nove mehanizacije, Investicijskih posojilih, odkupu In prodaji kmetijskih pridelkov, o gospodarjenju in drugem.
Na obratu nu Dolah so tako pl-JaU lani mlado živino »baby Poet«, in to 77 glav, od katerih so lih 18 prodali; v Gabrovki so pa Pitali mlado živino, katere so prodali kar 25 glav.
Uspešna je bila tudi odkupna dejavnost kmetijske zadruge, saj je bilo lani odkupljeno 797 ton oglja, 483 ton tanina, 1392 prostorni nski h metrov drv, 6697 m* okroglega lesa in pragov, 288.145 kg živine (od tega 70.050 kg prašičev, 27.707 kg telet in 190.388 kg goveje živine) ter 285.000 drugih kmetijskih pridelkov.
V okviru kmetijske zadruge deluje tudi klavnica in mesnica, ki je lani ustvarila 7,083.961 ddn prometa, zraven tega so pa odprli tudi novo prodajalno mesa na Dolah.
Sicer Je pa v lanskem letu kmetijska zadruga Gabrovka — Dole dosegla 253,710.997 din realizacije.
nedeljo tako, da jih sedaj le to postavljajo in urejujejo notranjost.
Počitniška skupnost v Hrastniku šteje približno 3.000 članov, ki so zbrani v 28 podružnicah. Vsekakor je treba pohvaliti predsednika občinskega sindikalnega sveta tov. Ulago, ki je napel vse sile za ustanovitev te skupnosti, ki je v tako kratkem času pokazala prav lepe rezultate, ter ostale gospodarske organizacije, ki so finančno in materialno podprle načrt za zgraditev majhnega wee-kend naselja v neposredni bližini letovallšča občinske zveze DPM Hrastnik. Iz tega Jasno sledi, da so gospodarske organizacije razumele željo in pobudo za ustanovitev tega središča, ki bo v veliki meri omogočilo delovnim
ljudem hrastniške komune, da
bodb udobno in ceneno preživeli del letnega oddiha ob morju ter si nabrali novih moči za delo.
Plenum ObSS v Zagorju ob Savi
Predvčerajšnjim, v torek 8. maja, je bil v sejni dvorani SZDL plenum občinskega sindikalnega sveta Zagorje ob Savi, na katerem so razpravljali o zadnjih priporočilih in ukrepih Zveznega, izvršnega sveta, o gibanju gospodarstva v prvih treh mesecih letos na področju zagorske občine in o poročilu o volitvah novih organov samoupravljanja, ki so bile povsod opravljene do konca aprila.
(-ma)
j Prvomajski nozdrav j iz Kalifornije
Daleč cd domovin«, v Long B?a-, chu v Kalifom1 ji, je bila v drugi polovici aprila zasidrana ladja TRBOVLJE. Posadka ladje pošilja vsem Z« sa v Janom, Je posebej pa Trboveljčanom, np (lepše želje in pozdrave ob prazn*>ku prvega ma;a.
j Pripomba uredništva: pozdrav z ladje TrbovDe smo prejeli 3(1, aprila, zato objavljamo pozdrave z nje šele v tej številki.
Tudi drugi v Novi grad
Kolektiv litijske Predilnice ima i v Novem gradu urejeno Weekend | naselje, v katerem je 15 hišic s 60 ležišči. Lani je v naselju letovalo 190 oziroma 25 odstotkov članov kolektiva, zraven njih pa še 247 svojcev, ki so ob istrski obali preživeli skupaj 3767 oskrbnih dni.
Letos bodo začeli z letovanjem 1. junija. Dnevni penzion bo veljal 800 din. za otroke do 10 let pa 400 din. Ker je v vveekend naselju še nekaj prostih mest v juniju in septembru, je te dni upravni odbor počitniškega doma obvestil ostale gospodarske organizacije, zavode in ustanove v Litiji, da člani njihovih kolektivov in svojci lahko letujejo v teh mesecih v Novem gradu.
M.
Ambulanta v Gabrovki - pomembna pridobitev
Prebivalci Gabrovke se lahko v zadnjem času ponašajo še z neko I pomembno pridobitvijo. V vasi je začela z delom ambulanta, v kateri je stalno zaposlena medicinska sestra. Po enkrat na teden pa pride v Gabrovko tudi splošni zdravnik, enkrat pa zobozdravnik.
M.
in uspehi na področju delavskega upravljanja ne bodo izostali. Če pa bodo komisije ostale prepuščene same sebi, se lahko zgodi da bodo ostale le na papirju.
! V tem pogledu imata veliko nalogo osnovna organizacija ZK in sindikalna organizacija, kateri naj nudita vso pomoč članom komisij.
Jutri seja občinskega LO Litija
Jutri dopoldan bo v Litiji seja i obeh zborov občinskega LO Liti-j ja. Na njej bodo razpravljali o 1 poročilu upravnega odbora sklada I za šolstvo pri občinskem LO, po-| ročilu sveta za socialno varstvo ; pri občinskem LO in predlogu za 1 revizijo socialnih podpor, o za-| ključnem računu občinskega LO j Litija za leto 1961, o poročilu ko-i misije za ugotovitev pogojev za I združitev »Gradbenika« in Sploš-1 nega obrtnega podjetja ter o poročilu o proračunskih dohodkih in | izdatkih občine Litija za prvo tro-i mesečje letos. Zraven tega bodo pa odborniki obeh zborov občinskega LO Litija na seji razpravljali še o nekaterih gospodarskih zadevah.
Poslovno stanovanjska zgradba »Elektro-Trbovlje« v Zagorju pred dograditvijo
Na novi poslovno-stanovanjski stavbi v Zagorju ob cesti Borisa Kidriča, ki jo je investiralo podjetje Elektro-Trbovlje, opravljajo '.adnja dela. Stanovanja, ki jih bo
Delovni ljudje lz Zasavja ao Izlete v okolico.
se v precejšnjem ite vilu podali, tako kot tile na sliki, na prvomajske
zadnji
dvanajst, bodo kmalu vseljiva.
| Delavski svet tega podjetja le tudi določil višino na plačil, hj jih vplačajo interesenti as. stanovanje. Tako bodo le-ti vplačali za dvosobno stanovanje vnaprej po 200.000 din, za enosobno stanovanje po 100.000 din, za mansardno stanovanje pa po 70.000 din.
Vplačano naplavilo se stano-vavcem odračuna pri vsakomesečni najemnini, katero plačujejo sta-novavci polovično tako dolgo, dokler ni naplačilo izčrpano.
GARAŽO GRADI TAM,
KJER STANUJEŠ
V zadnjem času je opaziti, da gradi vedno več trboveljskih občanov garaže, kar je razumljivo, saj ima vedno več ljudi lastna motoma vozila. So pa tudi primeri, da si grade garaže že bodoči lastniki osebnega avtomobila ali pa motornega kolesa. V večini primerov lastniki motornih vozil postavijo garaže brez gradbenega dovoljenja in lokacije, in šele kasneje, ko je garaža že postavljena, zaprosijo ustrezni organ na ObLO za gradbeno dovoljenje in lokacijo. In ravno tako se velikokrat zgodi, da se garaže grade v neprimernem okolišu, ki kaze podobo stanovanjskega naselja ln motijo ostale stanove! ce z nenehnim ropotanjem in preizkušanjem motornih vozil. Opaziti je tudi, da večina lastnikov motornih vozil ne odstrani izkopane zemlje in da jo navaža na kupe ali pa odvaža v Trboveljščico kljub prepovedi Ribiške družine.
Na minuli seji so občinski odborniki zato sprejeli sklep, da se morajo garaže graditi tako, da ne bodo kazile podobe naselja, nadalje da se mora zemlja odstraniti s kupov, da mora dati za to privolitev za gradnjo garaže tudi hlini svet — doslej se sploh nt upoštevalo mnenje tega organ«, - in kar je najvažnejše, da naj lastniki motornih vozil grade garaže tam, kjer stanujejo, in da bodo v bodoče podrt' vse garaže, za katere ne bo izdana že pred pričetkom gradnje lokacija in gradbeno dovoljenje.
S tem sklepom oziroma odlokom se bo preprečila nesistematična gradnja garaž in zaščitila podoba naselij ter zagotovila disciplinirana in sistematična gradnja objektov.	J. S.
Iz naših krajev
Poroštvo za investicijsko posojilo
ObLO Trbovlje je na zadnji seji sprejel poroštvo za investicijsko posojilo za gospodarsko organizacijo »Tapetništvo«. Tapetništvo bo najelo posojilo za osnovna sredstva v višini 12,000.000 din pri Komunalni baraki. Glede na to, da se bodo verjetno kmalu sprostila sredstva občinskega investicijskega siklada, je ObLO sprejel to poroštvo. — ek
Imenovana posebna odbora
Na minuli seji občinskega ljud-eega odbora so odborniki sprejeli sklep o ustanovitvi sklada za financiranje gradnje nove trboveljske bolnišnice. Že prej je bil imenovan poseben odbor za gradnjo bolnice z nalogo, da zbira sredstva in z njimi razpolaga. Da bi se pa lahko ta sredstva črpala, zahteva banka ustanovitev posebnega sklada, ker le tako lahko banka prevzema in izplačuje sredstva.
Z istim namenom je bil imenovan tudi sklad za financiranje gradnje zdravstvenega doma.
ek
Posojilo za avtobus Alfa-Romeo
Odborniki obeh zborov občinskega ljudskega odbora Trbovlje po dali soglasje za najetje kratkoročnega posojila v znesku 6,175.000 din pri Komunalni banki za plačilo mestnega avtobusa »Alfa-Romeo«, ki ga je dobilo trboveljsko Avtoprevozništvo lansko leto. Za plačilo avtobusa so bila ob sklenitvi pogodbe predvidena sredstva v občinskem družbenem investicijskem skladu, kasneje pa so bila porabljena za druge namene, tako da so avtobus
plačevali v obrokih. Zato bo Ob LO najel pcsojilo za plačan je tega dolga,' ker nima drugih sredstev v ta namen.	ek
Obetajoči načrti
Vodstvo šole v Gabrovk: in organi družbenega upravljanja mi-sl:io, da bi letos uredili streho na šoli, zraven tega pa še fasado. Sicer pa razaravljajo tudi o ureditvi moderne kuhmje. v kateri bi pripravljali toplo hrano za otroke iz oddaljenejših vasi.
V načrtu je nadalje ureditev šolske delavnice, ker bi bilo tako mogoče še bolj približati pouk modernim načelom.
M.
Novo otroško igrišče
Stanovanjska' skupno'* F. Fakina je zaprosila ObLO Trbovlje za dodelitev nacionaliziranega nezazidanega gradbenega zemljišča v Zgornjih Trbovljah, kjer ima namen urediti otroško igrišče. To zemljišče je nekdanja Dolinško-va ledenica. Oba zbora sta sprejela sklep, naj se to zemljišče v primeru, če ni na tem zainteresirano obrtno podjetje »Sodavica«, ki bi tu lahko imelo veliko naravno ledenico, dodeli stanovanjski skupnosti, da bi tu uredila potrebno otroško igrišče, ker prostor ustreza za ta namen. ek
Sodelovanje v JPI 1962
Tudi učenci osnovne šole Gabrovka v litijski občini so se vključili v program JPI 1962. Med najvažnejše naloge v letošnjih pionirskih igrah so si mladi Gabrovčani zapisali sodelovanje pri dograditvi plavalnega bazena v Moravštoi dolini pod Gabrovko, pri popularizaciji telesne vzgoje in tekmovanja v tistih športnih panogah, v katerih je mogoče tekmovati v kraju.
M.
Ustanovljen sklad za osemenjevanje živine
Ze leta 1953 je ObLO Trbovlje sprejel odlok o uvedbi pavšalne skečnine oziroma csemenjevalni-ne ter odlok o ureditvi vzdrževanja plemenskih bikov in osemenjevalne službe. Prav tako je bilo določeno, da plačujejo rejci plemenske goveje živine pavšalno skočnino. ki jo za vsako leto določa svet za kmetijstvo pri ObLO. Prav tako je svet odločal tudi o načinu uporabe in razdelitve teh sredstev iz zbrane skočnine oziroma osemenievalnine. Da bi se pa lahko ta sredstva, ki se bodo stekla v ta namen, v letošnjem letu tudi črpala, je ObLO ustanovil sklad za osemenjevanje živine. ker zahteva to podružnica Narodne banke v Trbovljah. ek
Specialni zdravniški pregledi
Skrb za zdravje članov delovnega kolektiva Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku je ena izmed poglavitnih nalog tega kolektiva zlasti še potem, ko je začel delovati obrat elektrolize, kjer so delavci izpostavljen: zdravju škodljivim hlapom. Kljub vsem | higier.sko-vamostnim ukrepom so bili na specialnem zdravniškem pregledu vsi delavci, ki so zaposleni v tem obratu. Taki pregledi bodo dvakrat letno.	ek
Preložena razprava
Na dnevnem redu minule seje ObLO Trbovlje je bila tudi točka: razprava o stanju trgovine v komuni oziroma o cenah. Komisija, kj jo je na eni zadnjih sej imenoval občinski ljudski odbor, je izdelala temeljite analize in pokazatelje cen v trboveljskih in ljubljanskih trgovskih podjetjih. Ker se pa pričakuje odlok ZIS o maržah, je bila ta točka preložena za naslednjo sejo.	ek
73. Ko se je Glorgio pozneje vrnil v prostor za rešetkami, ni bil več tako obupan kot pre/: v njegovi bližini je bilo dobro dekletce, ki Je skrbelo zanj, — Drugo jutro je mojstrova žena zbudila Giorgia že ob petih. Deček je bil truden In lačen, toda tudi zdaj ni dobil jedi, preden ni opravil dela. Kmalu je spoznal, da ni samo dimnikarski vajenec, ampak tudi gospodinjina »dekla za vse«. Njegova naloga je bila, da očisti kuhinjo In hodnik, da napolni vse posode in kotel z vodo ter končno, da nakupi vse potrebno na trgu In v trgovini. Ko je bilo vse končano, je lahko sedel k ognjišču in dobil je skodelico kave in kos kruha. Medtem je vstal tudi mojster In odšla sta na delo. Ta dan je šlo Giorgu delo že bolje od rok.
74. Ko je preteklo nekaj časa, se je deček že kar privadil težkemu delu, umazanija, sopari In sajam. Vedno manj se mu je vrtelo v glavi in ni več padal v nezavest. Tudi bal sc ni več, ko je moral plezati v visok in teman dimnik. Opoldne sta prihajala z mojstrom točno domov In če mu je uspelo, da se ni ustavil Rossi v nobeni krčmi, sta dobila oba svoje kosilo. Zvečer je šlo že teže, da je mojster premagal skušnjave, in kadar je zapil ves zaslužek, sta morala oba v posteljo brez večerje. Takrat je navadno prišla k Giorgiu Angelletta in mu prinesla svoje priboljške ali pa ga Je povabila v svojo sobico, ko so vsi zaspali. Anselmo ga je namreč še vedno vsak večer zaprl, a sicer ga ni mučil ali pirclepal, kajti Giorgio mu je pokazal pesti.

75. Anselmo In pa druščina uličnih dečkov, ki so se mu vsak dan rogali, to je najbolj grenilo življenje malemu vajencu. — Nekega dne je videl Giorgio, kako se Anselmo nekaj dogovarja s ko-eavim voditeljem in slišal, kako ga ščuva proti Giorgiu in proti lastnemu očetu. Zato mu je nekega dne rekel: »Zanesljivo vem, da pripadaš druščini kozavega. Ce te samo še enkrat vidim z njim, bom povedal tvojemu očetu.« Anselmove Izbuljene oči so postale še večje: »Tl kar povej, toda potem pazi, kaj mu bom jaz povedal!« — »In kaj?« — »To boš že videl, zdaj se pa zgubi v svojo luknjo!« Kljub grožnji Je Giorgio to noč mimo spal ,saj Je imel čisto vest: le kaj naj M Anselmo povedal svojemu očetu?
76. Ko sta se zjutraj odpravljala na delo, je mojster preplašeno pretipal svoje žepe: »Nikjer ni listnice z denarjem!« — »Tvoje denarnice?« je zavreščala žena. — »V njej sem imel še dve Url. Sinoči, ko sem prišel domov, Je bila še tu.« Pri mizi Je sedel Anselmo In mirno pil kavo. Foškim je proti Giorgiu tn odločno rekel: »Potem jo ima lahko samo tale potepuh. Sinoči sem videl, kako je z i ko šaril po tvojem suknjiču.« Giorgio je bil besen in prestrašen obenem. Ali je to tisto maščevanje tega grdega žabjega gobca? »Ti?« je rekel začuden mojster, ki mu Je v tem času mirni In ubogljivi Giorgio prirasel k srcu. »Saj sem »i mislila, je kričala mojstrica In začela dečku preiskovati žepe.
Trboveljski avtobus, okrašen za 1. maj 1918
Prvi avtobus leta 1912
Danes je slika Trbovelj precej I drugačna, kot pa je bila leta 1912. I Petdeset let je preteklo od tedaj, ko je v trboveljsko dolino prispel prvi avtobus. Danes moraš biti na cesti zelo previden. Tako hudo leta 1912 v kraju še ni bilo.
precej drugačna kot pred petdesetimi leti, ko so je v kraju pojavil prvi avtobus.
To zanimivo zgodovino naj izpopolnimo samo še v toliko, da se je prvi zasebni avto v Trbovljah pojavil leta 1907. Njegov last-
nik je bil nekdanji rudniški' zdravnik dr. Hubert Berdach. Da je bil pojav prvega avtomobila v trboveljski dolini svojevrstna senzacija za vse domačine, posebno pa še za otročad v kraju, ni treba iT posebej poudarjati.
Turistično društvo iz Trbovelj je pripravilo za prvomajske praznike tridnevni izlet v Avstrijo. Udeleženci izleta so mislili tudi na vožnjo na Grosglockner, ki je odpadla zaradi novozapadlega snega. Med obiskom na Gosposvetskem polju so obiskali tudi pomemben »po-menik — prestol
MLADA ANGLEŽINJA — TARZANKA
Naš dopisnik je obiskal te dni prvega šoferja in mehanika v Trbovljah, tovariša Franca Gučka, ki je povedal nekaj zanimivosti iz zgodovine razvoja avtomobilizma v Trbovljah.
Prvi avtobus v Trbovljah je bil precej drugačen kakor danes. Vozilo je imelo štiritaktni bencinski motor, karbidno razsvetljavo, pogon na verigo in kolesa s polno gumo.
Karoserija je bila razdeljena takole: sprednji prostor za šoferja je bil odprt (zima in prepih!), za njim dva večja prostora, drugi im tretji razred za potujoče občinstvo. V II. razredu so bili sedeži oblazinjeni in na vzmeti pritrjeni, da so se tresljaji med vožnjo omilili. V tretjem razredu so pa bile navadne lesene klopi in pod njimi prostor za prtljago. V tem oddelku je bilo tudi stojišče. Tako se je pri takratni »hitri« vožnji, ko je avtobus vozil največ po 36 kilometrov na uro, marsikomu pretresel želodec.
V letu 1912 se ie v kraju ustanovila -Avto družba«. Ta je naročila v Tovarni avtomobilov »Sa-uer-Werke« na Dunaju avtobus in tovornjak. V tej tovarni je bil takrat zaposlen naš rojak, Trboveljčan Franc Guček, ki je v dogovoru z avto družbo prevzel prevoz avtomobilov z Dunaja v Trbovlje in nato v samem kraju in tudi uredil vozni promet.
No, ti avtomobili niso bili dolgo v prometu. Izbruhnila je prva svetovna vojna in je vojaška oblast leta 1914 odvzela avtomobile in šoferja.
Takoj po prvi svetovni v.^jni leta 1918 se je prvotna ari-o družba v Trbovljah razšla in na novo se je ustanovilo podjetje bratov. Rozin in Stroja, ki so z avtobusnim prometom nadaljevali, dokler ni prišel v Trbovlje iz Amerike domačin Arzenšek, ki je odkupil avtomobilske vozove ter sezidal na svojem svetu tudi veliko garažo. Za tovarišem Arzenškom, ki je umrl leta 1928, so sledili šoferji in avtoprevozniki:	Dolanc, Bizjak,
Kačnlk, Zemljan, Gutsmandl in drugi. Avtomobilski promet pa sc je z leti vedno bolj moderniziral, tako da je podoba na cesti danes
Mlada Angležinja jc preživela petnajst mesecev strahu v afriškem pragozdu. — Z namenom, da bi raziskala pragozdove Tanganjike, je odšla 27-letna Angležinja Jane Morris Gohard *. to afriško deželo. Jane je diplomirala na vseučilišču v Cambridgeu. Popolnoma sama je preživela 15 mesecev na področju, kamor še ni stopila človeška noga, med divjimi zvermi in izpostavljena vsem vremenskim neprilikam. V teh petnajstih mesecih se je tako zanemarila, da se je vrnila z lasmi do pasu. To zanimivo znanstveno ek-
Kaktus s sto cvetovi
Lepoši a va Adamovič, gospodinja iz Golubca, že trideset let goji kaktus, ki je po njenih besedah verjetno najstarejši v tem kraju. Zanimivo je, da se na kaktusu vsako leto razcvete izredno veliko cvetov. Lep čislava pravi, da je enkrat preštela 200 cvetov. Te dni je zopet prinesla kaktus iz kleti na sonce in nadeja sc, da bo letos njena priljubljena rastlina dosegla nov rekord.
špedicijo sta plačali dve ameriški znanstveni ustanovi.
Zdaj se je pogumna Angležinja vrnila v Evropo z dragocenimi podatki. Med drugim je odkrila v pragozdovih Tanganjike šimpanze, ki uživajo meso gazel in zajcev. Opazovala je tc inteligentne opice, kako uporabljajo primitivno orodje: kao kopljejo s palicami po termitnjaku, da bi prišli do teh mravelj, ki jih pobijejo in jedo, da bi si z njimi ozdravili prebavne motnje. Zoologi domnevajo. da je tudi človek na podoben način navadil svojo roko na delo.
Koza povrgla petorčke
Ko je prod dnevi Dušan Kulič, delavec iz Uljme, rano zjutraj stopil v stajo, je bil zelo presenečen. Poleg njegove koze ee jc stiskalo pet kozic popolnoma belo barve, ki jih je povrgla koza ponoči.
Zanimivo je, da je imela koza do zdaj vedno po štiri mladiče. Sedaj jc povrgla šestič in ima potomstvo, ki šteje 25 kozličkov, kar j c v tem kraju prava redkost.
Tragedija z Mlinš pred sodiščem
V petek, 4. maja, je na Okrožnem sodišču v Ljubljani dobil epilog uboj na Mlinšah. Andrej Rožič je na Silvestrovo ubil Slavka Razorška, ko so se skupaj vračali z veselice iz zadružnega doma na Mlinšah. Slavko Razoršek je šel z veselice že prej, ker je bil jezen na ženo Marijo, ki je plesala z Rožičem. Ko je žena videla, da je mož odšel, jc odhitela za njim. Rožič, ki je imel že skoraj pol leta razmerje z Razorško-vo ženo, je odšel za njima in na poti pobral ko« železa. Ko so prišli do potoka Kandrščice, je Rožič pokojnega Slavka dohitel, Marija je pa odšla nekaj korakov naprej. Takrat ga je Rožič z železom udaril po glavi, da sc je zvr-| nll v deročo in skoraj meter glo-I boko vodo. Pokojni je menda še 1 enkrat vstal, Rožič je pa skočil za njim v potok. Kot so med preiskavo ugotovili, je pokojni umri zaradi utopitve in ne udarca. Za-: radi tega in tudi v skladu z zagovorom Razorškove žene je prišlo | sodišče do sklepa, da je Rožič pokojnega Razorška toliko časa tl-I ščal pod vodo, dokler ni utonil. Pokojni je tudi bil močno vinjen
in se zato ni mogel braniti.
Na obnavnavi so na podlagi izpovedb obtožencev jasno odkrili, da je bil uboj naklepen. Obtoženca Andrej Rožič in Marija Razoršek sta od oktobra lanskega leta nenehno mislila, kako bi spravila s poti pokojnega Razorška, ki je bil glavna ovira njunim medsebojnim odnosom. Nekoč sta colo poskusila uresničiti enega izmed mnogih načrtov. Na dan, ko je Rožič izvršil uboj, mu Je Razorškova opisala podobno nesrečo, ki se je pripetila neki ženski v bližini. Tako je očitno napeljala Rožiča na uboj in mu nudila pri dejanju vso podporo.
Sodišče je -spoznalo Rožiča za krivega in ga obsodilo na 20 let strogega zapora. Upoštevalo je mladost obtoženca in njegovo dosedanjo nekaznovanost. Zato Jc smrtno kazen nadomestilo z zaporom. Marijo Razoršek j«' pa sodišče obsodilo zaradi napeljevanja na uboj na 13 let strogega zapora. Pri tem Je upoštevalo, da Je kot mati treh otrok Rožiča napeljevala k zločinu in mu dopustila, da je ubil njihovega očeta In rednika.
Vino za mimoidoče
V vaseh zahodnega dela Istre se jc ohranil zanimiv običaj, da domačini, ob kakšni veliki slovesnosti, postavijo pred hišo mizo, nanjo pa steklenice z vinom. Vsak mimoidoči lahko tu pije na gospodarjevo zdravje. Če tega ne stori, žali gostitelja. Ta, za današnje priliko ne preveč donosen običaj je dosegel svoj višek pred nedavnim v vasi Sveti Ivan nad Umagom, ko so vaščani slavili dograditev novega vodovbda. Tega dne je bila pred vsako hišo miza in na njej steklenica z vinom. A tudi mimoidočih ni bilo malo.
Vas, ki se je podvojila
Vas Luga, ki je od lvangru.n oddaljena slab kilometr ln po», sc je v poslednjih treh letih pcovo-jila. Pred tremi leti je imeia »8 hiš, danes pa jih ima 128.
Velika eksplozija kotla v »Segestici«
Pred nedavnim jo prebivate0 Siska prebudila iz spanja mitii'1 eksplozija. V »Segestid«, tovarn1 špirita, likerja in kvasa, je eksplO" diral parni kotel. V kritičnem M*" nutku sta bila v tovarni dva delavca, ki sta bila takoj mrtva. P® eksploziji jo izbruhnil še požar ki je napravil veliko škodo. Normalna proizvodnja ee bo lahk° začela komaj čez dve leti.
Prodam stanovanjsko hišo, takoj vseljivo, z velikim sadnim vrtom v Trbovljah. - Naslov v oglasnem oddelku.
Prodam otroško posteljo s predalom (javor) 120 krat 0,70 m. — Clemenz, Novi dom 43.
13.	maja dr. Južnič
14.	maja dr. Drnovšek Mihaela '5. maja dr. Kramberger
16.	maja dr. Južnič
17.	maja dr. Drnovšek Hinko
Ivan Dominkovlč, Zagorje. Kisovec 91, preklicujem žaljive besede zoper čast in dobro ime Rozi Štajner, Zagorje, Kisovec M. 91.
VABILO
Občinski odbor ZB NOV Trbovlje -sekcija internirancev, deportirancev, zapornikov in izseljencev vabi svoje člane na redno letno konferepco in tovariško srečanje, povezano s kulturnim programom, ki bo 12. maja 1962 ■ pričetkom ob 17. uri v domu Tončke Čečeve na Kleku.
Vabi odbor
Sola IVANA CANKARJA v Hrastniku razpisuje službeno mesto šolskega sluge (hišnika).
Prošnjo, naslovljeno na šolski odbor je treba vložiti na ravnateljstvo šole.
ZAHVALA
Ob smrti drage mame, babice in prababice ANGELE KAŠIC se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji v času bolezni kakorkoli lajšali trpljenje, vsem darovalcem cvetja in vencev, in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sinova in hčerke z družinami. Trbovlje, 4. maja 1962
Tisti, ki imajo pri meni ure v popravilu, naj jih dvignejo 15., 16. in 17. maja od 8. ure zjutraj do 18. ure zvečer. Kdor v tem času ne bo dvignil ure, mu zapade vsa pravica do ure in vsi listki so neveljavni. — Slavko Jazbtnšek, urar.
ZAHVALA
Zavarovalnici Trbovlje se iskreno zahvaljujem za hitro in točno izplačano življenjsko zavarovalno vsoto po mojem pok. možu Antonu Klančišar. Zahvaljujem se tudj tov. Laharnarju, zastopniku Zavarovalnice za solidno posredovanje. Vsem priporočam, da se zavarujejo. — Angela Klančišar, Trbovlje.
Kifto »Delavski dom« v Trbovljah: 11. do 14. maja italijanski film »Dekle s kovčkom«; 15. do 17. maja jugoslovanski glasbeni film (komedija) »Seki snema«, pozor!«; 18. do 21. maja švedski film »V krempljih vohunov«.
Kino »Svoboda — Trbovlje II«: 12. do 14. maja angl. film »Smrt preži«; 15. in 16. maja domači film »Veliko sojenje«; 19. do 21. maja koprod. film »Prestop na begu«.
Kino »Delavski dom« v Zagorju: 10. maja nemški barvni film »Planet smrti«; 12. do 14. maja francoski film »Vroči asfalt«: 16. in 17. maja nemški film »Pred zatonom sonca«.
Kino »Svoboda II« v Hrastniku: 10. maja ameriški barv. film »Rio Bravo«; 12. do 14. maja ameriški film »Ko je kraljevala komedija«; 13. maja jugoslovanski barvni film — matineja ob
10.	uri »Od Schvvarzvvalda do Črnega morja«; 16 .in 17. maja sov. film »Zasledovanje za Avrikom«.
Kino Šmartno pri Litiji: 10. maja angl. sov. film »Pot na Antarktiko«; 12. in 13. maja amer. we-stem barvni film »Tanka«; 16. in 17. maja zap. nemški film »Rešena sreča«.
ZDRAVNIKOV V TRBOVLJAH
10.	maja dr. Drnovšek Hinko
11.	maja dr. Komorowsky
12.	maja dr. Južnič
KOMERCIALNO TEHNIČNI BIRO poslovnega združenja »RUDIS« — Rudarsko industrijska skupnost, Trbovlje, Trg revolucije 7, razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	pravnega referenta
2.	referenta za propagando •	•	,
3.	daktilografko I. razreda
Vse informacije se dobijo v biroju RUDIS.
RAZPIS
Komisija za razpise pri IK9 — STT Trbovlje razpisuje delovno mesto
UČITELJA STROKOVNIH PREDMETOV - 2 delovni mesti
Pogoji: višja strokovna pedagoška šola ali Tehniška šola strojne stroke. Prednost imajo učitelji s prakso v tej stroki.
Kolkovani prošnji Je priložiti dokaz o šolski izobrazbi in R»atck življenje;:ji z opisom dosedanje zaposlitve. Nastop službe J. 9. 1962. Stanovanja ni. Osebni dohodek po pravilniku Industrijske kovinarske šole Strojne tovarne Trbovlje.
Razpis velja do izpopolnitve delovnega mesta.
SPLOŠNI POZIV OBVEZNIKOM - NABORNIKOM
Na podlagi 61. člena Zakona o narodni obrambi (Ur. list FLRJ it 30/35) pozivamo obveznike, nabornike, rojene v letu 1913 in 1944, stalno ali začasno stanujoče na območju občine Trbovlje, ki iz kakršnihkoli razlogov niso prejeli pozivnice za obvezni vojaški nabor v dneh od 14. do 19. 5. 1962, da se v navedenih dneh ob 7. uri javijo naborni komisiji Komande vojnega odseka Ljubljana zaradi nabora.
Komisija bo delala v sejni dvorani obe. LO Trbovlje — Leninov trg št. 10.	.
Ta poziv velja tudi za tiste obveznike nabornike letnikov 1935 do 1942, stalno ali začasno stanujoče na območju občine Trbovlje, ki Iz kakršnihkoli razlogov niso bili pri naboru v letu, ko je bil nabor njihovega letnika.
S seboj naj prinesejo osebno izkaznico In knjižico predvoja-ške vzgoje, če pa je obveznik — nabornik bolan tudi zdravniško spričevalo, če ni starejše od • mesecev. Vsekakor pa naj prinesejo s seboj tudi potrdilo protituberkuloznega dispanzerja (tudi zdravi).
Obvezniki naborniki, ki spadajo pod ta poziv, se morajo po njem ravnati, sicer bodo po 339 čl. Kazenskega zakonika (Ur. list FLRJ št. 30-569/59) klicani na odgovornost.
Obenem obveščamo tudi vojaške obveznike (obveznike in rez. podoficirje), katerim je zaradi raznih bolezni ali poškodb zmanjšana sposobnost službe v JLA, da pridejo dne 19. 5. 1962 ob 7. uri k naborni komisiji zaradi ugotovitve sposobnosti. Takšni vojni obvezniki morajo s seboj obvezno prinesti: vojno knidtlco, osebno izkaznico In zdravniške izvide, ki pa ne smejo biti starejši od 6 mesecev.
Freglcd vojaških obveznikov bo samo 19. 5. 1962, ker se bodo druge dni pregledovali samo obvezniki naborniki.
Občinski ljudski odbor Odsek za NO Trbvolje
OBVESTILO
Vse naše poslovne partnerje obveščamo, da smo s L 5. 1962 preimenovali naše podjetje.
Ime firmo bo:
»SIJAJ«
RAZSVETLJAVA - GALVANIZACIJA HRASTNIK
Prosimo, da se od navedenega datuma dalje v korespondenci z našim podjetjem poslužujete našega novega naziva.
Naš žiro račun Je pri Narodni banki Hrastnik št. 600-29/1-6.
V nadi nudaljnih poslovnih »tikov vas tovariško pozdravljamo!
Elektrotehnična delavnica Hrastnik
ČETRTEK - 10. maja
8.30 Naš zabavni kaleidoskop; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Kako stara je naša zemlja; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 KZ RTV poje slovenske narodne pesmi; 12.05 Dalmatinske narodne pesmi; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Erzik Eiselt: Priprava govedi za pašo; 13.30 Pisani zvoki izpod zelenega Pohorja;
14.05	Radi bi vas zabavali; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Turistična oddaja: 17.05 Koncert po željah poslušalcev; , 18.45 Kulturna kronika; 20.20 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.40 Lepe melodije.
PETEK - 11. maja
8.25	Eno v drugo, minute za minuto (popevke in vedri ritmi);
9.25	Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.35 Sestanek z orkestrom Ray Martin in pevcem Deanom Martinom; 11.35 Do dvanajstih pa nekaj melodij za dober tek; 12.05 Ljubljanski oktet poje slovenske narodne pesmi; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Rihar: Izbira lege za čebelnjak; 13.30 Poje baritonist Tito Gobbl; 14.05 Radijska Šola za nižjo stopnjo — Čebelica z modrim lončkom; 15.20 Godala in zabavni zbori; 15.45 Jezikovni pogovori; 18.10 Za vsakogar nekaj iz arhiva slovenskih narodnih pesmi in domačih vižar-jev; 19.05 Panorama popevk in lepih melodij; 20.15 Tedenski zunanje-potitični pregled; 20.35 Spoznavajmo svet in domovino; 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA - 12. maja
8.05	Poštarček v mladinski glasbeni redakciji: 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo - Čebelica z modrim lončkom; 10.15 Od tod in ondod; 12.05 Godba JLA Igra koračnice; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Gvido Fajdiga: Raba pridelka krmnih mešanic; 13.30 Iz na-"ega arhiva zabavne glasbe; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Ngpotki za turiste; 15.40 Mariborski ženski vokalni kvintet;. 17.05 Gremo v kino: 17.50 Plesni orkester Wer-ner Mttller: 18.45 Naši popotniki na tuiem; 19.05 Od vael do vasi:
20.00	Prvi festival slovenskih popevk; 22.15 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA - 13. maja
8.00	Mladinska radijska Igra -Matjaž Kmecl: Odločilni dan v mačji zgodovini; 8.50 »Stari mojetrl - mladi umetniki«; B.05 Z zabavno glasbo v novi teden; 9.49 Zdravo, tovariš! 10.00 Se pomnite, tovariši - Milan Babič -France: Oblaki, drevesa, ljudje; 11.30 Nedeljska reportaža: 11.50 Sto pisanih taktov za dober tek; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Za našo vas; 14.00 Anton Negelč -slovenske narodne v priredbi za glas in klavir; 14.15 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo; 15.15 Zabavna ruleta; 16.00 Humoreska tega tedna — Spas Jan-Čev: Moja kariera; 16.20 Melodije za nedeljsko popoldne; 17.15 Radijska Igra — Gilnther Wel-
senbom:	Harlemska balada;
18.30	Športna nedelja; 20.00 Izberite melodijo tedna; 21.00 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu.
PONEDELJEK - 14. maja
8.05 Zabavni kaleidoskop; 8.55 Za mlade radovedneže; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Igra pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Stariča; 11.15 Naš podlistek - Tito in umetniki — I.; 12.05 Sloven- i ske narodne poje Roman Pe-trovčič; 12.15 Kmetijski nasveti
-	Ing. Milan Novak: Uvajanje sodobnih strojev v vinogradništvu; 13.30 Majhna prodajalna plošč; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 17.05 55 minut za ljubitelje operne glas-be; 18.45 Radijska univerza — j Božidar Debenjak: Države žuželk i n "vi ovčka: 20.00 Pojoči mozaik; 23.05 Zaplešite z nami na našem valu.
TOREK — 15. maja
8.05	Zabavni kaleidoskop; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo
—	Mesto v noči; 9.25 »Prodana nevesta« v Ljubi jarski operi; 10.15 Izberite melodijo tedna;
12.05	Gorenjski vokalni kvintet poje slovenske narodne; 12.15 Kmetiiski nasveti - Ing. France Lombergar: Letna rez in redčenje plodov pri breskvah: 13.30 Pesmi jn plesi jugoslovanskih narodov; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Pitagora; 15.20 Nekaj lahke glasbe: ’5.29 V torek " nasvidenje; .17.05 Izbor iz Čajkovskega: 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Za staro in mlado;
20.30	Radijska igra — Limanica.
SREDA — 16. maja
8.55 Pisani svet pravljic in j zgodb; 9.25 Zabavni kaleidoskop; j 10.15 Od tod in ondod; 11.15 Člo- j vek in zdravje; 11.45 Zabavni orkester Alfred Seholz: 12.05 Za- i dovoljni Kranjci s pevci; 12.15 j Kmetijski nasveti - Ing, Ivan j Pucelj: Kako lahko letos izve- | demo strogo izločanje v strnjenih nasadih semenskega krompirja; 13.30 S slavnimi sopranistkami; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Mesto v noči (ponovitev); 14.35 Melodije na tekočem traku; 17.05 Šoferjem na pot; 18.10 Veliki virtuozi Sodobnosti; 18.45 Ljudski parlament; 20.00 Naš variete; 21.50 Medigra po tipkah; 23.05 Petindvajset plesnih minut.
HRASTNIK
Rodili sta (izven porodnišnice): Ida Ružič s Čeč 92 — deklico; Pavla Zadobovšek, gospodinja iz Studenc 45 — dečka.
Poročili so se: Silvester Bočko, rudar iz Hrastnika 276, in Bo-siljka Zelič, delavka iz: Hrastnika 183; Janez Zajc, rudar iz Gora 6, in Frančiška Vodišek, delavka s Turja 54; Josip Srenk, delavec iz Podkraja 70, in Marija Vodenik, delavka iz Podkraja 33; Mihael Javoršek, strojni tehnik iz Hrastnika 78, in Sanda-Pavla Zupanc, uslužbenka iz Hrastnika 104; Franc Romih, trgovski pom. z Dola 195, ln Ana Sluga, trgovska pom. Iz Koludrj 2, Šentjanž. Umrla sta: Franc Percel, upokojenec iz Hrastnika 68 — star 60 let; Rudolf Pogačnik, upokojenec Iz Hrastnika 172 — star 53 let.
LITIJA
Rojstev (izven porodnišnice) ni bilo.
Poročili so se: Viktor Resnik, zidar, in Pavla Grm, poljska delavka; Anton Medved, mizarski pomočnik, in Marjeta Dragar, delavka; Jože Hauptman, vodovodni inštalater, in Irena Križan, pomožni laborant; Sta nlslav Oblak, rudar, in Hedvika Spitalar, poljska delavka; Jožef Mrzel, strojni ključavničar, ln F^nčlška Potočar, krojaška pom.; Janez Vidic, kmečki delavec, m Ivana Což, posestnica; Anton Birk, transportni delavec, in Ivana Což, gospodinjska pomoč.; Marjan Cešek, tovarniški delavec, ln Marija Izlakar, tovar. delavka; Jože ■ Končar, rudar, in Antonija Perme, kmečka delavka; Stefan Žižek, kmečki delavec, in Marija Babšek, kmečka delavka; Jože Gracar, delavec, in Antonija Podkoritnik, kmečka delavka; Anton Zupan, gradbeni delavec, in Ljudmila Anžlč, pletilja; Alojzij Hudorovac, gradbeni delavec, in Roza Baranja, kmečka delavka; Franc Končar, čevljarski pomočnik, in Štefanija Orož, natakarica; Vojteh Rajhar, študent ,in Gabrijela Kos, učiteljica.
Umrli so: Ivan Cocaj, Litija, Graška 11 — etar 68 let; Jakob Du-šak, Litija, Ježa 8, — star 72 let; Helena Potočnik, Litija, C. za-sav. bataljona 11 — stara 78 let.
SEVNICA
Na tem matičnem področju je
bila (izven porodnišnice) rojena samo 1 deklica.
Poročili so sc: Ivan Abram, kmetovalec iz Kladje, in Rozalija
Hlastam, gosp. pomočnica iz Blance; Anton Perko, delavec iz Kočevja) in Štefanija Kre-velj, poljedelka iž Vranja; Martin Dolinšek, železničar iz Sevnice, in Karolina Hočevar, delavka iz Sevnice; Dominik Mirt. poljedelec iz Krajne brde, in Ivana Lipovšek, gosp. pomočnica iz Ledine: Janez Marc, kovač iz Šmarja, in Katarina Štern, delavka iz Šmarja; Albert Čič, pekovski pom. iz Izole, in Ljudmila Šorli, delavka iz Sevnice; Alojz Vidmar, železničar iz Konjskega ,in Ana Šorli, delavka iz Sevnice; Franc Kozinc, poljedelec iz Šmarja, in Ivana Tihole poljedelka iz Ledine; Jože Vidmar, pol j dd el ec iz Čanja, in Terezija Miri. gospodinjska pomočnica iz Gor. Brezovega; Franc Abram, kmet iz Kladja, in Frančiška Blaznik, gosp. pomočnica iz Zurko-vega dola.
Umrli so: Matija Kozinc, kmet s Pcdvrha — star 73 let; Joto Romih, kmet iz Stržišča — star 85 let; Marija Rak, upokojenka iz Sevnice — stara 67 let: Amalija Jaklič, gospodinja iz Sevnice — stara 67 let; Marija Sušnik, upokojenka iz Sevnice — stara 70 let; Franc Demjač, prevžitkar iz Orehovega — star 85 let: Marija Stopar, prevžitkarica iz Pečja — stara 70 let.
ZAGORJE
Rojstev (izven porodnišnice) ni bilo .
Poročili so se: Damjan Mizori, rudar iz Znojil, in Marija Tre-bušak, pom. šivilja iz Potočke vasi; Alojz Drnovšek, rudar iz Znojil, in Marija Urbančič, šivilja iz Sela pri Zagorju; Franc Flere, rudar iz Potočke vasi, in Marija Kovač, kmečka delavka iz Zavln; Stanislav Dornik, rudar iz Sela, in Ana Eberl, šivilja iz Sela; Ivan Ocvirk, rudar iz Cemšenika. in Slavka Vodovnik, delavka z Izlak; Janez Kmetič, strojni ključavničar iz Trbovelj, in Emilija Flere, delavka iz Zagorja; Ivan Roka-■ vec, elektro-inštalater iz Sem-nika, in Marija Baloh. gosp. pom. iz Semnika; Janez Horvat, rudar iz Lok, in Ljudmila Strehar, šivilja iz Lok; Anton Jerman, mizar iz Ljubljane, in Frančiška Vidergar, delavka z Izlak.
Umrla je: Jožefa Kure roj. Ko-rinšek .gospodinja iz Zagorja -stara 78 let.
BREŽICE
Rodile so: Erika Kovačič, Brežice
—	dečka; Frančiška Božič, Ža-
dovinek 1 — deklico; Terezija Gerjevič, Sela 82 a — deklico; Zofija Tomše, Rigonce 15 — deklico; Marija Urbanica, Videm-Krško — dečka; Pavla Poslek, Klanjec — deklico; Margareta Strgar, Stara vas 6 — deklico; Jožefa Beuc, Kostanjek 1*7 — dečka; Amalija Gerjevič, Sent-lenart 77 — dečka; Jožefa Kostanjšek, Gor. Lenart 5 - deklico; Jagoda Feratovič, Brežice — dečka; Antonija Nečemer, Grze-ča vas 27 — dečka; Helena Žnideršič, Zakot 43 — dečka; Frančiška Ogorevc, Videm-Krško — mrtvorojeno deklico; Marija Dornik, Vrbovška vas 1 — dečka; Marija Kostrevc, Piršenberg 3 a — deklico; Slavka Kuzmič, Brežice — mrtvoroj. deklico; Stefica Šoštarič, Drenje 7 — deklico; Marija Ogorevc, Sentle-nart 21	— dečka; Stanislava
Oštir, Račja vas 4 — deklico; Neža Varlec, Radna 9 — dečka; Alojzija Lužar, Jablanica 42 — deklico; Božena Zupančič, Videm-Krško — dečka; Štefanija Simčič, Trnje 41 - deklico; Ivanka Slovenc, Gor. Skopice 39
—	dečka; Marija Švajger, Zgor. Obrež 10 — dečka; Bogdana Ta-nevski, Brežice — dečka; Dragica Jakovina, Ključ — dečka; Karolina Dolinšek, Sevnica — dečka.
Porok ni bilo.
Umrli so: Jože Valenčak, kmetovalec iz Arnovih šel 62 — star 49 let; Ana Oštir, druž. upokojenka iz Gor. Pirošice 31 — stara 64 let; Hugo Kunst, oseb. upokojenec iz Zgor. Obreža 25
—	star 57 let; Bariča Mokrovič, gospodinja iz Kraj Gornji 7 — stara 35 let; Jože Pečnik, upokojenec iz Šentlenarta 52 — star 61 let; Franc dr. Piltaver, zdravnik iz Brežic — star 33 let.
TRBOVLJE
Rodile so: Terezija Belčič iz Trbovelj, Šuštarjeva 26 — deklico; Vida Kastelic iz Trbovelj, Rudarska 2 a — dečka; Dragica Peklar iz Hrastnika, Gore 32 — deklico; Ida Deželak iz Trbovelj, Partizanska 33 - dečka; Ljudmila Zatler iz Hrastnika 83
—	dečka; Marija Mizori iz Znojil 5 —dečka; Marija Drnovšek iz Zagorja, Na bregu 32 — deklico; Helga Podistudenšek iz Hrastnika 192 — deklico; Julijana Vnuk iz Trbovelj, Partizanska c. 39 — deklico; Angela Arh iz Podlipovice 38 — dečka; Blanka Vajdič iz Trbovelj, Novi dom 48 — dečka; Ivanka Zalar iz Kočevja — dečka; Marija Salamon Iz Hrastnika 186 -dečka; Marija Kunej iz Zagorja, Cankarjev trg 2 — deklico; Marija Zorko iz Ceč 49 — deklico.
Poročili so se: Anton Ogorevc, pek, Trbovlje, Keršičeva 47, in Ana-Alojzija Ocvirk, gosp. pom
iz Trbovelj. Keršičeva 47; h loman Rajbar, rudar iz Tri velj, Golovec 15, in Marje Kerman, šivilja iz Trbovelj Golovec 15; Viktor Pintar, železničar iz Litije, Tenetiše 8, ir Ana Vodišek, uslužbenka iz Litije, Tenetiše 8; Ivan Bola, motorist iz Trbovelj, Nasipi 34, in Vekoslava Pikš roj. Verhovšek, delavka iz Trbovelj, Savinjska c. 24; Stanislav Stanič, delavec iz Trbovelj, 1. maj 15, in Ana Potrata, kuharica iz Trbovelj. 1. maj 15; Alojz Boič, rudar iz Trbovelj, Neža 24, in Cvetka
, Zalaznik, delavka iz Trbovelj. Neža 24; Martin Senčar, čevljar s Čeč 56, in Berta Zadobovišek. kurirka iz Ostenka 23; Ivan Močilar, ključavničar iz Trbovelj, Neža 24, in Justina Rozina roj. Bolarič, gospodinja iz Trbovelj, Šuštarjeva 1; Baldvin Hološek, tiektromonter iz Trbovelj, Neža 15, in Martina Aškerc, gosp. pom. iz Trbovelj, Neža 15; Stanislav Bizjak, rudar iz Trbovelj, Šuštarjeva 41, in Štefanija Naglav, frizerka iz Trbovelj, Hohkrautova 20; Vladimir Agrež. električar iz Trbovelj, Trg F. Fakina 30, in Elvira Vuga, bolničarka iz Trbovelj, Rudarska 9.
Umrli so: Vinko Prošek, delavec iz Podgrada 31, Ljubljana — star 29 let; Marija Hančič roj. Jamšek, druž. upokojenka iz Trbovelj — stara 77 let; Marija Mam roj. Kolesa, upokojenka iz Trbovelj, Kolodvorska 6 — stara 70 tet;' Terezija Smeh roj. Filipančič iz Brezovice 24 — stara 72 let; Angela Kalčič roj. Ključevšek, druž. upokojenka iz Trbovelj. Trg F. Fakina 2 -stara 87 let.
Nesreče
V ZAGORJU
Rudi Gomilar, star 32 let. zaposlen pri IGM. — Pri prenašanju tira oziroma tračnic je spustil tračnico .na nogo in se težko poškodovati.
Martin Korimšek, star 33 let, zaposlen pri Rudniku. — Pri prehodu iz 18. na 20. etažo se je prevrnila lestev in se je udaril na levo stran reber.
Alojz Vozelj, star 48 let, zaposlen pri Rudniku. — Ko je peljal polni voziček, ga je zaneslo in se je pri padcu udaril na levo stran prsnega koša ob žloto.
Tomaž Marinko, star 35 let, zaposlen pri Rudniku. — Pri razpenjanju vozičkov -sta dva zdrsnila naprej in ga stisnila- za sredinec in prstanec leve roke.
Roman Zakrajšek, star 24 let, zaposlen pri Rudniku. — Pri nakladanju premoga iz sipelndka v voziček, mu je priletel kos premoga na sredinec leve toke.
Vinko Sopotnik, star 46 let, ttaipo-slen pri Rudniku. — Ko je delal gnezdo za stojko, mu je padel stropnik na sredines desne roke.
e
Vinko Kuder, star 52 let, zaposlen pri Rudniku. — Ko je iel po progi ob transporterju- se z njega zvalil kos premoga, mu je padel na pnst desne noge.
Karel Lovše, star 33 let, zaposlen mi Rudniku. — Pri žlebjanju dojke mu je iver skočila v (tesno oko.
Franc Žonta, star 25 let, zaposlen pri Rudniku. — Pri prenašanju stropnika mu je spodrsnilo ln se je pri padcu udaril na levo stran prsnega koša.
Farni Trebušak, stara 17 let, zaposlena v Keramiki. — Ko je šla zjutraj v službo s kolesom, ji je na ostrem ovinku spodrsnilo zaradi gramoza in je padla ter si močno poškodovala desno roko.
Dopolnitev občinskega prometnega davka
Na predlog odseka za dohodke pri ObLO Trbovlje so odborniki sprejeli odlok o dopolnitvi odloka občinskem prometnem davku za predelavo lesa. Po dosedanjih stopinjah so zasebni obrtniki plačevali naslednje stopnje: od žaganega bukovega lesa 15 odstotkov ter od vseh ostalih proizvodov 10 odstotkov. Sedaj pa je ta dopolnilna stopnja spremenjena na 25 odstotkov, tako da znaša skupaj 40 odstotkov, od vseh ostalih proizvodov pa še nadalje 10 odstotkov. Prav tako so sprejeli tudi dopolnilno davčno stopnjo od rezanega lesa, ki ga dajejo v promet zasebniki od prodajne vrednosti razen bukovine po stopnji 25 odstotkov.	ek
Dom učencev v gospo darstvu v Kisovcu se pripoji k rudniku
Dom učencev v gospodarstvu v Kisovcu (prej internat Industrijske rudarske šole) se bo v celoti pripojil k Rudniku rjavega premoga Zagorje ob Savi v zvezi z reorganizacijo izučevanja učencev v gospodarstvu. Dela v zvezi s pripojitvijo bo opravila posebna komisija do konca meseca. Dom bo pa še vnaprej odprtega tipa in bo sprejemal tudi druge učence, seveda ob plačilu oskrbnine.
BBvSUTBSBFlTWf	5§8Tli Stev8®Č56
8
fTV-, ' . ■• 'jaejit*' V v V ii'. ,.- '• • • ' -”.vc • • £r-I	J.	>r. ■ " t-
POtiT-. ŠPORT . ŠPORT . ŠPORT
Tek zmage v Litiji
Občinski odbor ZB NOV in občinska Zveza za telesno kulturo Litija prirejata tradicionalni TEK ZMAGE, ki bo v LITIJI v torek, 15. maja, s pričetkom ob 17.30 uri.
Nastopijo lahko vsi člani atletskih klubov, kolektivov, člani TVD Partizana, gojenci šol in člani množičnih organizacij.
Kategorije:
—	člani, 2,800 metrov (letnik 1942 in starejši).
—	mladinci, 1.500 metrov (letnik 1943 in mlajši) in
—	mladinke, 500 metrov (letnik 1944 in mlajše).
Nagrade:
—	pri članih prejme zmagovalec spominski pokal in prehodni pokal občinskega odbora ZB NOV,
—	pri mladincih spominsko plaketo in prehodni pokal Predilnice Litija ter
—	pri mladinkah spominsko plaketo ter prehodni pokal občinskega odbora ZB NOV.
Drugo in tretjeplasirani v vsaki kategoriji prejmejo plakete.
Prijave, ki naj vsebujejo priimek ter ime in letnico rojstva, je treba poslati na občinsko Zvezo za telesno kulturo Litija, Po-noviška 14 (Zavod ‘za socialno zavarovanje) do danes (računa se tudi datum poštnega žiga).
Informacijska tekmovalna pisarna bo poslovala v prostorih gostilne »Lindtner«. Tu prejmejo vodje ekip pismena navodila in startne številke.
Organizator tradicionalnega Teka zmage v Litiji povrne vsem nastopajočim potne stroške.	Pripravljalni odbor
Odprta vrata?
Z zmago nad Slovanom so si nogometaši trboveljskega Rudarja skromno odprli vrata, ki drže v kvalifikacije za nastopanje v II. zvezni nogometni ligi. Prvi član je znan, še vedno pa je vprašanje drugega člana. Z omenjeno zmago nad Ljubljančani ter polovičnim izkupičkom iz Gorice ter s porazom Slovana proti Olimpiji, si je Rudar priboril tri točke naskoka pred nevarnim tekmecem iz Ljubljane. Jasno pa je, da bo borba za točke, ki bo odločala o kvalifikacijah, ogorčena. Tako Rudar kot Slovan si bosta prizadevala, da bi iz najtežjih srečanj odnesla točke.
Slovan se bo v nedeljo pomeril z enajstorico »Ljubljane«. O izkupičku te tekme in napovedi so tvegane. Rečem pa lahko, da bo moral Slovan napeti vse sile, če bo hotel iztržiti obe točki ter pokazati igro, ki bi presenetila nogometaše »Ljubljane«. — In Rudar? Trboveljčani, ki so že na pragu vrat, ki drže v kvalifikacijo, bodo imeli v nedeljo vsekakor največ dela. Kazno je, da bi z morebitno zmago nad renomiranimi nogometaši Olimpije Trboveljčani, že z obem:	nogami v kvalifikacijah,
tako dosegli največji uspeh. Morebitna zmaga? Da, kajti s prikazano igro v Gorici in minulo nedeljo doma v srečanju proti Celju, so Trboveljčani kar razočarali gledalce. V Gorici so bili nekateri igravci le statisti in so opazovali igri tovarišev, ne da bi jim pomagali in tudi sami pokazali malo več prizadevanja in borbenosti. Štiri — pet igravcev je igralo za vse moštvo. Rezultat te tekme je vsekakor zadovoljiv, saj je Gorica eden izmed najtežjih nasprotnikov Rudarja, hi pa zadovoljiva igra, ki jo je Rudar prikazal. Ista pesem se je ponovila v nedeljo, ležerna, neborbena, pravzaprav počivajoča igra, saj smo videli, da se nekateri igravci prav trudijo, da bi se odpočili.
Za nedeljsko srečanje lahko rečemo, da bo odločilno za nadaljnjo usodo Rudarja. Toda, če bodo hoteli domačini obdržati vsaj točko in si tako zagotoviti družbo višje lige, sc bodo Rudarjeve! mo-
rali krepko potruditi. Moštvo bo moralo nastopiti kot homogena, vigrana celota, kot moštvo, ki se skupno bori za točke, ter prikazati tako igro, kot jo je proti Slovanu, ko je žoga šla z noge na nogo in ko so vsi igravci vedeli, da se bore za točke. V borbo bodo morali poseči tudi dosedanji »dopustniki« ter dati svoj delež v igri. Kajti le s skupno igro si lahko Rudar obeta vsaj točko ter tako obdrži precejšnje vodstvo. — Sicer pa nam bodo nedeljski dogodki pokazali, kaj moremo in kaj ne smemo pričakovati. — J. S.
SLOVENSKA CONSKA LIG A Nova Gorica : Rudar 1:1 (0:0)
Zadnjo nedeljo v mesecu aprilu se je zbralo na igrišču Gorice približno 1500 gledalcev, ki so bili priče izredno borbeni igri. Domačini so se trudili, da bi gostom odvzeli obe točki, gostje pa da bi si zagotovili vsaj točko. V tem prizadevanju so si po borbeni igri razdelili točki, kar je tudi uspeh za Rudarja, saj mu pride prav vsaka točka.
Dokaj vetrovno vreme je precej oviralo napadavce obeh moštev. Dokaj številni gledavci so nenehno spodbujali domače igravce, ki so pokazali lepo igro ter večkrat zaposlili dobrega vratarja Kaiška ter včasih celo obrambo. Do konca prvega dela igre so imeli nekaj priložnosti tako domačini kot gostje, toda žoga ni našla poti v mrežo.
Občutno spremenjena igra je bila v drugem polčasu, ko so gostje napeli vse sile in skušali doseči zadetek. Rudarjevi napadavci so nekajkrat resneje ogrozili vrata domačinov. Prizadevanje Rudarjevih napadavcev je bilo kmalu kronano z uspehom. Tako je v 68. minuti Opresnik lepo streljal in dosegel gol. Po tem zadetku so
domačini napeli vse sile za izenačenje, tako da se je moral Rudar na trenutke braniti z vsemi igravci. Do 90. minute je igra valovila iz polja v polje. In ko je že kazalo, da bodo gostje odnesli obe točki z vročega terena v Gorici, je branivec zagrešil napako, najstrožjo kazen — enajstmetrovko — pa je realiziral Černič.
LJUBLJANSKA PODZVEZA Proletarec : Svoboda (K) 3:1 (1:0)
Partizan (Mengeš : Litija 3:2
Rudar (Hrastnik) : Sava 2:1 (1:0
Bratstvo : Duplica 4:1 (2:0)
LNP — mladinci Proletarec : Svoboda (K) 6:1
Rudar (H) : Sava 3:0 p. f.
Prijateljska srečanja Rudar : Celje 4:2 (2:1) * 1
Minulo nedeljo je trboveljski Rudar odigral prijateljsko tekmo z moštvom Celja. Maloštevilni gledavci niso bili zadovoljni z igro domačinov. Tekma je bila precej ležerna in neučinkovita, tako z ene kot z druge strani.
Rudar ml. : Litija 4:2
Rudar (T) : Rudar (H) 2:2 — pionirji
Proletarec : Rudar II
1:1 (1:1)
Približno 250 gledalcev je bilo nezadovoljno s prikazano igro obeh moštev. Za Rudarja je bil v 35. minuti uspešen Vodenšek. V zadnji minuti prvega dela igre pa je izenačil Prašnikar.
Zasavsko pionirsko prvenstvo
Rudar I (Hr) : Litija 3:0: Rudar II (Hr) : Litija 2:2; Bratstvo : Rudar II (Hr) 2:2; Rudar I (Hr) : Bratstvo I 2:2.
Turnir v Hrastniku
V okviru tedna mladosti je bil v nedeljo v Hrastniku mladinski nogometni turnir, na katerem so nastopili mladinci Rudarja (Hr), Papirničarja (Rad.) ter Bratstva. Izidi: Bratstvo : Papirničar 1:0, Rudar : Papirničar 1:1, Bratstvo : Rudar 1:1. — Prehodni pokal je osvojila mladinska ekipa Bratstva.
Tekmovanje za jugoslovanski pokal Domžale : Rudar 68:56
V osmini finala za pokal Jugoslavije so se ladnjo soboto minulega meseca pomerili v Domžalah košarkarji Domžal ter trboveljskega Rudarja. — Gostje so popustili šele v drugem delu igre in dopustili domačinom, da so občutno povišali razliko v koših. — S tem porazom je bil Rudar izločen iz nadaljnjega tekmovanja.
Republiška liga
Jesenice : Rudar 65:52 (31:29) Proletarec : Branik 48:49 (22:22)
Občinsko prvenstvo v Hrastniku
Zadnjo nedeljo v aprilu je bilo v Zidanem mostu občinsko prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško. Tekmovanje je bilo ekipno in posamično, na njem so pa nastopili strelci iz šestih družin, in to iz Hrastnika, Dola, Radeč in Zidanega mosta. Med ekipami so bili najuspešnejši strelci SD Rudnik Hrastnik, pred SD »Ernest Draksler« z Dola in drugimi. Med posamezniki je zmagal Alojz Kajina z Dola pred Dragom Cstrovršnikom ter Sava-nevičem itd.
Občinski strelski odbor Hrastnik je nagradil za uspeh strelce SD Rudnik Hrastnik z malokalibrsko puško, najboljši trije med posamezniki so pa prejeli diplome.
B. K.
Kegljanje
Zagorjani na delu
V zadnjem času je bilo na kegljišču Proletarca v Zagorju dvoje prijateljskih kegljaških tekmovanj. Športna kegljaška ekipa »Invalid« je povabila v goste kegljače »Invalida« iz Domžal. Invalidi — kegljači so se dvakrat sestali, v skupnem tekmovanju pa so bili gostje za 56 klinov uspešnejši od domačinov.
Zadnjo nedeljo v aprilu so gostovali v Zagorju člani KK Lokomotiva iz Ljubljane. V prijateljskem srečanju so gostje premagali domačine z rezultatom 362 : 324, v borbeni partiji pa so bili uspešnejši kegljači Proletarca z rezultatom 2278 : 2188.
I. M.
Rudar : Exoortdvvo (Rijeka) 16:14 (9:7)
NAROČAJTE IN KUPUJTE
iasavskt
TEDNIK
^miuniiuinHiiimiiiniiniiiinniiuiiiimiiiiimiiniiiuusiKiuiiiiiKiRi3iiiK!iimiiiimm;i(::!viiiiiNiniiiiiiiiuiiuiiiiiiig
H N. Tatar:	17 g
j Ukleti partizani
g - Jutri pa se moramo vrniti proti Ljubinem grobu, je kom- g = čal svoje enostavno razlaganje.	y
g — Rešiti moramo samo eno vprašanje, je spregovoril Kom- g g nen. Risto ne bo mogel iti v to akcijo. Jela mora vzeti dojenčka B g in ostati z Ristom. Predlagam, da se jim pridruži še Miraš in da e g gredo proti Vrbničkim kolibam. Tam jih bomo poiskali.	e
g Jela je poskušala se upirati, a šlo je za otroka, ki ga je g g treba izvleči iz tega pekla. In to je bilo dovolj, da je kot človek g g in komunist soglašala s predlogom.	E
Risto je nervozno stiskal pesti, a ni mogel najti stvari, da E = prepriča komandirja, da gre lahko z njimi. Zato je samo dejal, E g če ima kdo še kaj za vprašati in kaj povedati.	E
g Vsi so molčali.	E
=	— Sestanek je končan, lahko se razidemo, je zaključil Risto. E
g Nekaj minut kasneje so Risto, Jela, Miraš, mali C uk stali in E g gledali za tovariši. Novak se je še enkrat obrnil in pogledal E g sinčka, ki ga je Jela držala v naročju. Novakove oči so bile za- g H meglene, tako da ni dobro videl otroka.	g
— Pohiti! Tja! se je zadrl Kcmnen, kakor da se jezi nad E g tovariši.	f§
E S temi grobimi besedami jo pravzaprav hotel olajšati sebi E g in tovarišem slovo. Spraševal se je, če pošilja zadnjikrat ljubeče g g poglede dekletu. Nikoli ji namreč 'ni govoril o svoji skriti lju- g g bežni, čisti kot zlato.	g
g Morda je tudi ona tisti trenutek žalovala, ker ni mogla po- g g hiteti za njim, da bi se ga še enkrat dotaknila in slišala njegov = | glas...	g
H Vsi so imeli občutek, da se trgajo .med njimi nevidne vezi g g in da jim srca krvave. Toda tema je že postajala in skrivala g g solze, ki so polzele po temnih, od sonca ožganih ter od lakote s g in truda izpitih obrazih.	-	g
g Štirinajst tovarišev je s Komnenom in Radom utonilo nekje E g daleč v noč.	'	• E
3	— Pojdimo! jih je poklical Risto in odšepal po stezi.
= Po nekaj korakih se je nenadoma ustavil in presenečen gle- g g dal okoli sebe.	g
g — Kje je Miraš? je glasno vprašal.	E
g	Vsi so se obrnili. Fantek je klical svojega zaščitnika, njega g
E pa ni bilo nikjer. Klicati ga je začela tudi Jela. Njen glas je E g prevpil oglušujoče eksplozije topovskih granat, tako da se je g g dojenček prebudil in začel glasno jokati.	g
g V tistih trenutkih se je neka senca premikala mimo bukev g g in pazila na vsak svoj korak. Bil je Miraš, ki je spremljal svoje E 3 tovariše na njihovem neznanem pohodu. Sam sebi je tiho govoril: E 3	— Nikamor ne boste šli brez mene! Zapomnil sem si trenu- g
5 tek, ko ste me nad grobovi padlih tovarišev razorožili! Vedno g I bom z vami . . . dokler bom živ in dokler bo živ še kdo izmed E 5 vas. To je moja trma, moj odgovor na ponižanje... In tedaj g j sem bil utrujen...	g
j Na ravnini nad njimi se je začela bitka. Ročne granate so E _ eksplodirale. Nekdo je vpil: - Juriš, tovariši, juriš, proleterji! E g Odgovarjali so glasovi:	"	E
g — Vorwarts! Vorvvarts! Gott mit uns!
E Miraš je nekaj zaklel na račun nemškega boga in pohitel E g k potoku, kjer se je izgubila velika Novakova senca.	fc
§E	p
g	Korakal je zadnji	in	se trudil, da	bi razumel	neko misel.	E
g ki	mu	je nenehno motovilila po glavi.	Poskušal se	je spomniti,	i
§š kam to pelje. A bilo je vse motno in nejasno. Edino jasno, kar ; g je	za	trenutek videl,	je	bila podoba	Olge, ki je	nepokopana	'
g ostala	tam v planini,	za	trenutek pa	je spet videl zaspaleg.t
E sinčka.
g Naenkrat je dojel, da sc želi vrniti, da hoče pohiteti in pr; - : g teči do Jele, da bi dobil in očuval svojega sinčka. Toda korakal I 1 je naprej za svojimi tovariši, ki so z velikimi koraki jiodili po | s robu hoste.
g — Ne zaostajaj! Izgubil boš zvezo! mu je zašepetal puško- L g mitraljezec Obren.	...
E	— Grem ...! Grem ...! mu je odvrnil Novak in pospešil korak. E
g	Bili so že sredi nemških rovov. Borci so se plazili d nag za E
g drugim in iskali izhod.
g Miraš je bil blizu njih. Zastal je za nekim kamnom in jih g g opazoval, kako otipavajo položaj. Morali bi preplezati čistino, g g ki je niso tako močno branili nemški mitraljezi...	§
g Tisti trenutek se je zaslišal pok in svetlobna raketa je raz- g E parala nebo. Naenkrat je razsvetlila petnajst k zemlji pribitih s g teles. Pri močni svetlobi je Miraš zagledal, kako sta se vzdignili g g dve čeladi in kako sta se dve mltraljczni cevi obrnili na par- g g tizane.	g
g Bili so to tisti poznani »grobovi«, ki so jih Nemci velikokrat g g izkopali, ko je bilo treba napraviti zasedo ali pa kadar so hoteli g g zapreti kak čisti prostor. Izkopali bi štirioglate jame, odstraotit g g zemljo in pustili mitraljezce, ki so bili zamaskirani s šotorskimi g g krili. V odločilnem trenutku bi se vzdignili in sejali smrt... To g g se-je dogajalo tudi sedaj pred Miraševimi očmi. i Vzdignil se je in pritisnil na petelina pred Nemcem, ki je, ne gj g videč, kaj se pripravlja, precizno meril za svoj smrtonosni ra- g g fal, ki je imel najmanj tisoč metkov, povezanih v dolg trak. g	(Nadaljevanje sledi) g
ll|ttlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|l|||||||||||||||||||||||||||!||||!|l||||lll|llllllllll!l!llll|lllllllllll||||||||nil|lf
Nekaj časa sta oba samo buljila v bogato opremljen salon, v beneška stekla ln ostalo razkošno opravo. Sele ko Ju Je baron ogovoril, sta sc oba ozrla vanj.
— Mislim, da bi bilo dobro, če bi se prej malo okrepčala, preden bosta pričela z delom.
Ouerjean ju je odpeljal do bogato obložene mize. Rokodelca •ta hkrati vzkliknila:
— Ce je to vsakdanja hrana vašega gospodarja, potem Je res naj bogatejši človek v Parizu.
Baron se je samo nasmehnil. Ko sta se najedla, ju je Ouerjean odpeljal do stene v kleti ter jima pokazal, kje naj začneta prebijati zid. Ko sta ga predrla, se je pokazal kakih dvajset metrov dolg hodnik, ki je bil na drugi strani zazidan.
Ko sc je prvi rokodelec približal steni ln zamahnil s krampom, se je ustavil na pol poti. Baron ga je vprašal:
— No, kaj pa je?
— Poslušam.
— Tako? In kaj slišite? ga je s smehljajem na ustnicah vprašal Ouerjean.
— Cujem pogovor za zidom.
— Kje le! mu je odgovoril. To se vam samo zdi! Kdo naj bi govoril?
— Poslušajte sami! mu pravi rokodelec.
Baron je pristopil k steni ln začel poslušati. Takoj se je prepričal, da je mož govoril resnico.
— Oba dobita po deset louisdorov več, če hitro In tiho prebijeta zid, da Iznenadlmo one za steno.
Oba sta začela hitro prebijati zid. Toda ravno ko sta hotela prebiti zadnjo opeko, se je z velikim truščem podrla stena.
— Midva nisva kriva, je dejal prvi rokodelec.
Ouerjean jima je dal z roko znamenje, naj molčita, ter začel prisluškovali ob zadnji steni zidu. Slišal Je hitre korake ln govorjenje,
— Ptički so pobegnili! je pripomnil baron.
Franjo ln Andr!ja sta kaj kmalu napravila veliko odprtino v zidu. Ko sta prebila steno, so zagledali na drugi strani zidu veliko leseno mizo, na njej pa kruh in vrč. Ob zidu so bile slamnjače, na katerih so spali ubežniki. Na neki kopici slame v kotu je bilo videti sledove krvi. Ouerjean se je spraševal, če ni bil tu morda kdo umorjen.
— Potrebujem vaju le še nekaj časa, je dejal baron rokodelcema. Nato je pristopil k lesenim vratom, ki so bila zaprta, In jima dejal, naj jih podreta. Ko sta podrla vrata, Je baron dejal, da sta delo skončala In da lahko gresta domov.
Ko je Andrlja pobiral orodje, Je dejal baronu:
— Zdi se ml, da sva opravila zelo smešno delo.
— Smešno delo? se Je začudil baron. Kako mislite to?
X AVI ER DE MONTEP1N	28
Maščevanje in ljubezen
— Ta skrivnost: podzemni prostori, rovi, zazidana vrata — kar sami priznajte, da se za vsem skriva neka ljubezenska pustolovščina!
Rokodelec se je veselo nasmejal In namignil svojemu tovarišu.
Po tem razgovoru so vsi trije odšli v baronovo spalnico. Tu Jima Je baron na tleh zaznamoval velikost vratc, ki naj Jih izrežeta. Kaj kmalu sta prežagala pod in pokazale so sc stopnice.
— Tako! je dejal Andrlja, ko Je zadovoljno opazoval svoje delo. Toda...
— Kaj toda? vpraša baron.
— Odnesti bom moral preprogo, ker bo drugače naš trud zaman.
— Zakaj?
— Zato, ker bo preproga pokrila vratca ln Jih ne boste mogli odpirati.
Ouerjean se je zadovoljno smehljal In potegnil iz žepa deset malih medeninastih cevčic in ravno toliko žebljev z zelo ostrimi glavicami.
— Kaj Je to?
— Položita preprogo tako, kot da jo bosta pribila!
Ko sta rokodelca Izpolnila naročilo, sta opazovala barona, ki je zabijal žebljičke ln cevčice. Nista se mogla načuditi, kje se je baron tega naučil, kajti čez nekaj trenutkov se je preproga lahko odstranila z desk. Ko pa Je bila preproga na tleh, nisi mogel nikjer videti, da so pod njo vratca.
Ko so končali zadnje delo, jima je baron Izplačal dogovorjeni znesek ter še vsakemu dodal po pet louisdorov, nato pa oba odpeljal v zamračeno sobo. šele zvečer ju Je odpeljal venkaj, Ju naložil na kočijo z zavezanimi očmi, nato pa se vrnil v Pariz.
PAT IN PATACHON
Ves čas, ko Je Ouerjean uresničeval svoje načrte, ga Je mučila misel: kaj se je zgodilo z markizom Renčjem? Nikakor sl ni znal razložiti njegovega skrivnostnega Izginotja. V trenutku, ko se je baron vrgel z Moralesom ln 'Coquellcotom na mladega markiza In so njegovo mrtvo truplo odnesli do vodnjaka, je zašumela veja stoletne ciprese, ki Je bila oddaljena od bojišča največ dvajset metrov — med vejami pa se Je pokazala nenavadna glava, ki je opazovala vse tri morilce.
Po odhodu vseh treh zahrbtnih morilcev se Je s ciprese spustil majhen, suh motlcelj, po obrazu zaraščen s kocinami. Možlcelj je
Imel nenavadno dolge roke, ki so mu d !r:!c podobo opice. Njegove majhne, sive oči so kar žarele od zadovoljstva.
1 Previdno se je približal vodnjaku, pogledal vanj in počasi odkorakal na drugo stran dvorišča, kjer Je z lahkoto vzdignil velik kamen, izpod katerega so držale precej strme stopnice.
Spustil se je po stopnicah navzdol. Ko je z glavo prišel do višine zemlje, Je porinil plošnati kamen nazaj na prejšnje mesto, tako da se je vhod ponovno zapri.
Nekaj trenutkov pozneje Je prišel ta nenavadni možlcelj skozi Ouerjeanu nepoznani Izhod do podzemne galerije »Pri hudiču«.
Tu se je ustavil ln Izvlekel Iz žepa nenavadno Izoblikovano piščalko In z njo močno zapiskal. Cez nekaj trenutkov Je že dobil nekak odgovor: galerija se je razsvetlila In slišali so se težki, toda hitri koraki. Takoj nato je prišel močan, visok moški. Prišlec je Imel kožnato obleko, ki Jc spominjala na uniforme vojakov Iz 16. stoletja.
Pristopil je k majhnemu, suhemu možiclju In ga začel presenečeno opazovati od pet do glave.
— Ce sl me klical za kakšno neumnost, Dagobcrt, Je grozeče spregovoril, te obžalujem, ker te bom pretepel.
Možlcelj Je prezirljivo skomignil z rameni.
— te velikokrat sem se spraševal, nll je samo naključje, o narava vlije v tako veliko glavo tako malo možganov.
— Govori — kaj hočeš? Je vzkliknil velikan.
— Nekaj važnega ti moram povedati,
— Govori!
— Ravnokar je bil v ulici Tombc-Issir umorjen neki plemič.
— V dvoboju?
— Da ln ne.
— Kaj pa sc to mene tiče — en plemič več ali manj na svetu 1 Meni Je to čisto vseeno.
— Morda boš spremenil svoje mišljenje, če 11 povem, rta je morilec vrgel truplo v vodnjak.
— Kar se naju tiče, ne hodiva tamkaj okrogl
— To Je res. Toda če je bil umorjen kakšen ugleden ln motaš plemič — ln prepričan sem, da Je tako — ga bo policija Iskala, m če ga ljudje gospoda de Cartlncssa najdejo tukaj, lahko odkrijejo kaj, kar hi bilo za naju neprijetno.
— Prav imaš, Dagobcrt. Toda kako naj sc rešiva te neprijetnosti?
__Nič lažegu kot to: morilci so boleli mrliča skriti, midva g»
bova nesla nazaj ln ga položila W bojišče. Ce bodo agenti našli mrliča na mestu dvoboja, bodo zadovoljni ln ne bodo prišli semkaj-
__Res je, ti sl pameten fant, Dagobcrt. Veliko pametnejši sl 00
mene, čeprav sl tako majhen, jaz pa tako velik.
(Dalje prihodnjič)