Leto LXVII PoStnlna plačana t gotovini. V Ljubljani, v soboto, dne 8. julija 1939 Stev. 153 a Cena 2 din Naročnina mesečno 25 L)in, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi ui.b/111 VENEC telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniko Čekovni račun: Ljubljana številka 10,o50 in 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica številka 6, S kom poide Amerika Ker bi zadržanje Zedinjenih držav severno Amerike pri kakšnem vojnem spopadu med obema taboroma velesil bilo odločilnega pomena za izid borbe, moramo pri presoji mednarodnega položaja vsikdar jemati obzir tudi na politične dogodke v severni Ameriki, ki že sedaj odločujočo sovplivajo na potek diplomatične borbe v Evropi in na Daljnem vzhodu. Iz ust predsednika Roosevelta, kakor tudi njegovega državnega tajnika Hulla smo v zadnjih mesecih slišali že precej nedvoumnih izjav glede zunanjepolitičnih smernic Zedinjenih držav. Toda ker so Zedinjene države demokratična ustanova, izjave najvišjih predstavnikov še ne pomenijo končnoveljavnega tolmačenja državne politike, ki jo še vedno lahko po svoje razlaga in usmerja zakonodajno telo, ki se imenuje ameriški senat. In prav v senatu je predsednik Roosevelt zadnje dni doživel nekoliko bolestna razočaranja, ki dokazujejo, kako težko je v demokratični državi tako ogromnega obsega in tako raznovrstnega narodnostnega sestava najti tisto srednjo črto, ki jo narod odobrava. Razočaranje, ki hočemo o njem govoriti, se tiče tako imenovanega nevtralnostnega zakona, ki ga je ameriški parlament sprejel dne 1. majnika leta 1937 in ki v svoji izvirni obliki v primeru izbruha vojnega stanja kjerkoli na svetu Zedinje-nim državam Severne Amerike — v primeru seveda, da se vojne ne udeleže — prepoveduje izvoz slehernega blaga, ki bi lahko služilo v vojne namene. V primeru izbruha evropske vojne bi verjetno vsaj v začetku ostale nevtralne. Vendar pa je jasno, da politične simpatije Zedinjenih držav niso enako razdeljene med oba evropska tabora velesil, med totalitarnega, ki mu pripadata Italija in Nemčija, ter demokratičnega, ki ga predstavljata Anglija in Francija. Simpatije Zedinjenih držav so nedvomno pri Angliji in Franciji, s katero jih vežejo »skupni ideali svobode in spoštovanja človeškega dostojanstva«:, kot se je izrazil sam Roosevelt. Ameriški predsednik si je torej hotel za primer izbruha vojne v naprej zavarovati svobodo, da idejnim prijateljicam Amerike v primeru vojne pomaga vsaj na ta način, da jim prodaja vojno blago. V ta namen je predlagal kongresu, naj nevtralnostni zakon tako spremeni, da dobi predsednik države pravico, da odredi izvoz vojnega blaga v gotovih okolščinah. Možnosti je bilo več: ali naj se prepoved izvoza vojnega blaga sploh ukine in iz zakona izbriše, ali naj se zakon tako spremeni, da bo prepoved veljala le za napadalce, ali pa da se uvede načelo »cash and £arry«, to se pravi, da dobi v Ameriki vojno blago samo tista v vojni udeležena država, ki ga takoj v zlatu plača in na svojih lastnih ladjah odpelje (plačaj in odnesil). Prvi zakonodajni dom je sprejel Rooseveltov spreminjevalni predlog, ki nosi ime Pittmanovega zakona, da naj se prepoved izvoza iz zakona briše in prepusti predsedniku države, da sam odloča, kdaj je nastopilo vojno stanje. Toda senat ni bil tega mnenja. Po večdnevnem prerekanju so Pittmanovo besedilo zavrgli in sprejeli besedilo senatorja Blooma, ki dovoljuje izvoz vojnega blaga s to omejitvijo, da ostane prodaja »smrtonosnega orožja* tudi še nadalje prepovedana. Senat je nadalje sklenil, da se odločitev, kdaj nastopa »vojno stanje«, predsedniku vzame in podvrže svobodni oceni in sklepu kongresa. S tem so Rooseveltovi nasprotniki v senatu dosegli svoj cilj, ker so predsedniku v primeru vojne zvezali roke, a si na drugi strani ipak priskrbeli možnost, da tržijo z vojskujočimi se državami, ki jim lahko svobodno prodajajo »nesmrtonosno orožje«, to so letala, motorje, staro železo vsake vrste, bencin, bombaž, rude, kar vse tvori neprecenljivo vrednost za vsako vojskujočo se državo. Roosevelt in državni tajnik Hull sta oba takoj izjavila, da se ameriška vlada s to klofuto, ki jo je dobila v senatu, ne bo zadovoljila, ampak da bo vztrajala pri tem, da se v interesu države nevtralnostni zakon tako spremeni, kakor zahtevajo trenutne potrebe, namreč, da se prepoved izvoza orožja na splošno ukine in Zedinjenim državam omogoči, da v primeru vojne z dobavljanjem vojnega blaga vsaj posredno pomagajo onim državam, ki se borijo za načela, ki so tudi ameriškemu narodu sveta. Roosevelt odklanja tudi, da bi kongres dobil pravico odločevati, kdaj nastopa vojno stanje, ker je to po ustavi določena predpravica vsakega ameriškega predsednika. Pristan." pa na to, da se v nevtralnostni zakon uvede načelo »cash and carry«, ker stvarno ne prizadene Anglije in Francije, ki plačujeta v zlatu in razpolagata s pomorskimi prevoznimi sredstvi, medtem ko Italija in Nemčija sledeč svojemu svojstvenemu gospodarskemu ustroju v zlati gotovini uvoženega blaga ne plačujeta in bi se te ugodnosti itak ne mogli poslužiti. S tem sta tako Roosevelt kakor njegov zunanji minister Hull nedvoumno izpovedala, v katero smer gre ameriška zunanja politika, pa čeprav se s kakšnimi posebnimi političnim pogodbami ne veže na Anglijo in Francijo. Kakšna sredstva bo Roosevelt uporabil, da stre opozicijo, ki mu je v senatu priredila to nemalo razočaranje, še ni bilo pojasnjeno, toda ako pogledamo številke glasovanja, kjer je samo 159 senatorjev glasovalo proti 157, ne bo težko dobiti tistih dveh glasov, ki sta še potrebna, da dobi Roosevelt zadoščenje ln sredstva, da bo v primeru evropske vojne zavzel stališče, ki odgovarja ne samo gospodarskim in političnim, marveč tudi idejnim načelom Zedinjenih držav Severne Amerike. Takšna je bila torej vsebina debate, ki se je odigravala onstran morja v ogromni ameriški republiki in ki meče zanimive sence na bodoči mednarodni položaj, ako bi se evropske napetosti zaostrile, da ne govorimo o možnosti, da bi bila tudi Amerika prisiljena, da z orožjem v roki zavzame svoje stališče. Zagrebška vremenska napoved: Večinoma Jasno, na severovzhodu krajevne oblačnosti. Zemiinska vremenska napoved: Po večini jasno vreme v vsej državi, le v severovzhodnih krajih bo pooblačenost večja in bodo ponekod morda krajevne nevihte, predvsem v gorskih predelih. Dunajska vremenska napoved: Menjaje oblačno. lahne nevihte, soparno. ff Odnošaji prisrčnega prijateljstva med Bolgarijo in Nemčijo" Kjuseivanov v Berlinu ne bo prevzel nobene nove polilične obveznosti Nove možnosti za nemško gospodarstvo v Bolgariji Berlin, 7. julija. (Od posebne strani.) Bolgarski ministrski predsednik Kjuseivanov je za časa svojega bivanja v Nemčiji kot gost nemške vlade ime! daljše razgovore z voditeljem Nemčije in državnim kanclerjem Hitlerjem, zunanjim ministrom von Ribbentropom ter z drugimi vodilnimi državniki, predvsem z maršalom Goringom in njegoviim sotrudniki pri vodstvu gospodarske štiriletke. Na merodajnih nemških mestih so naglaaili, da ta obisk ni nič izrednega, ker je samo odgovor lia obisk, ki ga je pred dvemi leti napravil v Sofiji takratni neinški zunanji minister Neurath. Samo po sebi pa je razumljivo, da so se državniki ined seboj menili o političnih vprašanjih in sicer v vseh podrobnostih, kajti položaj Bolgarije je po sklenitvi angleško-turške in francosko-tur-ške zveze kakor tudi po živahnem delovanju, ki ga je razvil romunski zunanji minister Gafencu, postal za Nemčijo zelo zanimiv. Nemški državniki so se potrudili, da pritegnejo bolgarsko vlado za čim bolj tesno sodelovanje v območju nemško-italijanske politike. V Berlinu so večkrat naglašali. da je prijateljstvo, ki ga Bolgarija goji na eni strani do Nemčije, na drugi strani pa do Italije, najboljša priprava za »pravičnejši red na Balkan u«. Voditelji nemškega gospodarstva pa so naglasili, da ima Nemčija, ki je itak že za več kakor dve tretjini kupec in dobavitelj Bolgarije, še nove možnosti za gospodarsko udej-stvovanje. Vendar pa je gotovo, da tudi gospodarska pogajanja ne hodo zaključena s pogodbo, marveč bodo le začeta in se bodo pozneje nadaljevala do zaključka. Z bolgarske strani se je poudarilo, da bolgarski ministrski predsednik Kjuseivanov v Berlinu ne bo podpisal nobene politične pogodbe in tudi ne bo prevzel nobene politične obveznosti, razen te, da bo Bolgarija napram vsem državam — in izven vseh evropskih taborov — ohranila politiko najstrožje nevtralnosti. Značilni napitnrci pogoje miroljubnega razvoja, spremlja z veseljem rajvoj nemškega naroda pod modrim vodstvom vodje ter potrjuje svojo vero v bodočnost. Mnogo pii je na tem, da poudarim, da je trud moje domovine v službi gospodarske obnove našel prijateljsko razumevanje v Nemčiji. Zaradi tega izražam hvaležnost bolgarskega naroda. Na kraju svoje zdravice je Kjuseivanov izrazil upanje, da se bodo v bodoče odnošaji med Bolgarijo in Nemčijo razvijali v duhu prisrčnega prijateljstva iu zaupanja. Uradno poročilo Berlin, 7. jul. TG. O obisku bolgarskega predsednika vlade je izšlo uradno po-rolilo, ki govori o starem prijateljstvu med Bolgarijo in Nemčijo in poudarja obojestransko željo, da naj bi medsebojni politični, kulturni in gospodarski odnošaji postali še globlji. Bolgarijo imenuje urad-no poročilo »činitelj reda in miru na Bal-Icanu Na poučenih mestih izjavljajo, da so bili razgovori med Ribbentropom in Kjuseivanoviin večji-del gospodarske vsebine. Vendar pa sta oba državnika dolgo razmotrivala tudi vprašanje I) o -b r u d i e in bolgarskega dostopa do E g e j -skega morja. Čeprav teh vprašanj ne smatrajo za pereča, vendar nemški vladni krogi izražajo svoje simpatije do Itolgarskih čet, ni pa gotovo, da bi Nemčija tem svojim čustvom dala javni izraz v bližnji bodočnosti. Predsednik bolgarske vlade je nocoj ob šestih zvečer zapustil Berlin. Na železniški postaji se je dr. Kjuseivanov poslovil od zunanjega ministra v. Ribbentropa. Pri slovesu so bile prisotne tudi druge ugledne osebnosti. Kjuseivanov se bo jutri pomudil v Munchenu, nato pa bo skozi Salzburg in Podroščico zapustil Nemčijo. Dve leti vojne na Kitajskem Japonci prirejajo velike zmagoslavne proslave Angleški listi pišejo, da so Japonski uspehi - revni Komaj preprečeni pokolji ob francoski naselbini v Sangaju Kjuseivanova •t-------- in Ribbentropa Berlin, 7. julija. AA. Nemški zunanji minister von Ribbentrop in gospa sta priredila snoči v hotelu Esplanade večerjo na čast bolgarskemu predsedniku vlade in zunanjemu ministru Kjuseiva-novu. Nemški zunanji minister von Ribbentrop je v svoji zdravici med drugim dejal: V sedanjem svobodnem in miroljubnem razvoju ostanemo zvezani s prijateljstvom in medsebojnim zaupanjem. Vaš obisk predstavlja za nas viden dokaz, da smatrate za naraven cilj svoje politike poglobitev in nadaljnji razvoj prijateljskih odnošajev z Nemčijo. Bolgarski narod je pod modrim vodstvom svojega kralja šel po isti poti obnove kakor Nemčija k srečni bodočnosti, na tem potu ga spremljajo naše najtoplejše želje. Bolgarski predsednik vlade je odgovoril na zdravico ter dejal med drugim: Stari odnošaji prijateljstva, ki so vedno obstojali med našima narodoma, so bili utrjeni z bratstvom orožja za časa svetovne vojne v dnevih junaških borb in težkih razočaranj ter težkih preizkušenj, ki jih je usoda namenila obema narodoma. Bolgarija, ki se trudi po zgledu Nemčije odstraniti krivice in ustvariti Tok io, 7. julija. AA. Havas: Današnji dan so proslavili na svečan način kot dan novega reda v Vzhodni Aziji. Ob drugi obletnici japonsko-kitaj-ske vojne prirejajo proslave ne samo na Japonskem, pač pa tudi v Mandžukuo in na Kitajskem. Po vseh hišah so razobešene zastave. Vojaške oblasti objavljajo številke o doseženih uspehih v toku zadnjih dveh let japonsko-kitajske vojne. Na osnovi teh podatkov so Japonci uničili 2500 kitajskih letal ter onesposobili 26 kitajskih vojnih ladij za borbo. V sedanjem trenutku opravlja japonska mornarira nadzorstvo nad kitajsko obalo v dolžini 4000 km med Čang-Čang-Kuanoin in Kantonom. Japonska mornarica nadzira tudi vse plovne reke. Vojska na kopnem gospodari nad vsemi prometnimi žilami na Kitajskem. (I)NB) Povodom začetka trot ega leta kitajsko-ja-ponske vojne so naglasili člani vlade, da vztrajajo pri tem, da se odstranijo vsi oni, ki podpirajo maršala Cangkajšeka Japonska vojska ie pripravljena izvesti svojo nalogo do kraja. (DNB) Protiangleški pohodi »Danes Japonci nikogar tako ne sovražijo kakor Anglije« Honkong. 7. julija, b. Tekom današnjega dne so se obdržala v vseh mestih, ki so jih zasedli Japonci številna zborovanja povodom ci/uge obletnice kitajsko-japonskega neprijateljetvt. Japonski agitatorji so izkoristili to priliko z j. širjenje protiangleške propagande. V govorili po radiu in v kinih poživljajo vse množi...«, da sc dvignejo proti angleškim imperialistom. Davi so se zbrale velike množice demonstrantov preti zgradbo angleškega poslaništva, ki so priredile burne protiangleške demonstracije. Množice ljudstva so poskušale vdreti v samo zgradbo, toda v tem trenutku je nastopila policija in razgnala množico. Nek ugleden japonski politik je izjavil, da Japonci niso nikdar nikogar tako sovražili kakor sovražijo sedaj Angleže. ftanghaj, 7. julija, b. Na meji francoske koncesije je prišlo danes do neprijetnih dogodkov. Japonski in kitajski časnikarji, ki so v službe Japonske. so priredili ob priliki obletnice japonsko-kitajske vojske manifeslarijsko zborovanje, na kar so hoteli iti v sprevodu po ulicah francoske koncesije, da pokažejo Francozom in drugim ino-zemceni, kako Kitajci in Japonci znova zahtevajo, naj se vsi inozemci odstranijo iz Azije. Francoska straža na meji koncesije je zaustavila sprevod. Ko so demonstranti hoteli prodreti v koncesijo, je francoska straža postavila nekoliko strojnic. Japonski oficirji, ki so uvideli, da hoče francoska straža otvoriti ogenj in da bo prišlo do pokolja, so pozvali demonstrante, naj se odstranijo. Demonstranti so nato odšli vzklikajoč proti Franciji in inozomcem sploh. Vsa stvar je trajala nad eno uro. Na straži so bili francoski anamitski vojaki. Angleški glasovi London. 7. julija. AA. Havas: Ob drugi obletnici vojne na Daljnem Vzhorlu so časopisi naredili pregled uspehov, ki so jib Japonci dosegli v tem razdobju. »New Chronicle< pravi: Japonri so zavzeli za veliko ceno manj kot desetino Kitajske. Kitajci se ne bore samo za svojo stvar, pač pa tudi za stvar civilizacije proti nasilju in napadu. Eden: „V Evropi so za vedno a prenehali dnevi napadov in ropov Francoski vrhovni vojaški poveljnik, general Gamelin, ko pregleduj« častno četo alpincev v Niči. London, 7. jul. AA. Reuter. Bivši zunanji minister Eden je imel v Limingtonu govor, v katerem je med drugim dejal: Ni nobenih izgledov, da bi se mednarodni položaj izboljšal vse do tedaj, dokler vlade ne bodo uvidele, da bi vsak napad imel nujno za posledico, da vrže vso Evropo v vojno. Izhod iz tega stanja bi bil zelo enostaven, ako bi vsi, ki nosijo odgovornost v svojih državah, razumeli, da so v Evropi za vedno prenehali dnevi »napadov in ropov*. Začeti je treba pogajanja in ustvariti sistem mednarodnega reda ali pa bo Evropa pri prvem prihodnjem napadu stopila v vojno. Angleži so pripravljeni sodelovati pri ustvarjanju takega reda. Pripravljeni so pogajati se, ko bo ponovno nastala nevarnost oboroženega spopada, toda oni so prav tako pripravljeni in odločni, da se odslej ne umaknejo nobeni grožnji in ne popustijo nobeni sili. Kdor smatra, da bi nas lahko izčrpal z neprestanim nemirom in grožnjami, goji iluzije ter ne vidi nevarnosti. Angleški državniki imajo danes pred seboj edino nalogo, to je prepričati voditelje in narode gotovih dr •.(iv o tipom niti osti n)in1pk\:t> odločnosti, Ako se nam to posreči, potem ne bo vojn Previdnost je mati modrosti Zagrebški »Obzor« se v svojem uvoilniku od 6. t. m. bavi z neko našo |>olitično notiro, v kateri smo rekli, da si od zopetnega prizadevanja srbske združene opozicije (UO), da bi po posredovanju g. Grola zopet prišla v stik s Hrvati in morda z dr. Mačkom zopet sklenila kakšen sporazum, za rešitev hrvatskega vprašanja ne obetamo ničesar. »Obzor« nato odgovarja, da nas vodijo pri tej naši sodbi izključno domači strankarski vidiki in naše znane antipatije tako do UO, kakor do za njo capljajoče JNS in tako zvane SDK. v kateri« razočarani prijatelji rajnega I rihičeviča po polomu svoje veleunitaristične politike sedaj stopajo za dr. Mačkom v l>orbi 7a hrvatske pravice, ki so jih prav oni prvi in najbolj teptali., kakor jih Srhi iz stare kraljevine niso nikoli. Spoštovani »Obzor« se zelo moli. Pri prisoii vprašanja, ali morejo Mačku pomagati ti zavezniki, ki so ga potem, ko so podpisali sporazum v Far-kašiču, k mahi pustili samega, ker jim ni ne mogel, ne hotel pomagati, da se kot nekaki rešitelji države v duhu jakobinske demokracije zopet po-vzpno do vplivnih mest v kakšni levičarski vladi, nam niso ne UO, ne JNS, ne SDK niti malo nevarni, ker s to gospodo je slovenski narod že ilavno obračunal. Cesar se bojimo, je to, da vse te tri politične skupine še danes načeloma stojijo na integralnem unitarističnem stališču, kakor dokazuje ravno izjava g. Milana Grola, ki, kakor se vidi, uživa tolike simpatije pri »Obzoru«, v najnovejši številki »Nove Rijoči«. Zakaj ta izjava ne pomeni ničesar drugega, kakor hojo mačka okoli vrele kaše, kakor pravi naš narodni pregovor. O .INS pa niti ne govorimo, saj je sama opetovano in še nedavno izjavila, da od svojega unitaristi-čnega načela ni nikoli odstopila in tudi ne misli odstopiti, ampak da ii gre samo za nekako psihološko zadovoljitev Hrvatov, o kateri še danes krepko trdi, da ne predstavljajo samosvojega naroda. Tega mnenja pa je tudi g. Davidovič. ki ga nikoli ni skrival. Kar se pa tiče SDK, nas tudi njena sedanja Itorba ramo ob rami s Hrvati ne moro prepričati, da ne bi bila ona otrok istega duha, kakor je JNS s srbskimi demokrati vred, in da tega še danes v sebi ni zatajila. Če sedaj te stranke iščejo zopetnega priključka k dr. Mačku, je to po našem trdnem prepričanju samo neobhodna politična nujnost, ker je sporazum postal osnovni postulat naše državne politike in hi bil vsak zmlet pod kolesi, če bi se ne znal danes kakorkoli že, prikrilo ali neprikrito, resnično ali navidezno, prilagoditi tej prvi zahtevi našega državnega življenja v sedanjem Času.' Gotovo pa je. če bi hrvatsko vprašanje ne stalo (ako. kakor stoji, da bi slavna UO in .INS Mačka zopet pustile na cedilu tako, kakor sta ga kmalu |K> pogodbi v Farkašiču in ne samo tako slarim in izkušenim politikom, kakor so pri -Obzoru«, da iiolagajo toliko nade v to. da se nezvesti . zavezniki zopet priglašajo k hrvatski zastavi. Mi sodimo, da se, kakor Srbi pravijo, »nešta izza brda valja-!', in zato prav nič ne zaupamo nobenemu, ki se je izkazal v tako važnem načelnem vprašanju za tako nezanesljivega, kakor tisti naši unitarci, ki so enkrat dr. Mačka zapirali, se potem zbrali pod njegovo zastavo, ga poteiru z najbolj smešnimi in izumetničenimi pretvezami zapustili, sedai pa zopet lazijo okrog njega. Tolaži nas pa, da je po našem trdnem prepričanju voditelj hrvatskega naroda previden, kakor je »Obzor«. S tem bodi ta polemika zaključena. Nova akcija Zagrebške »Novosti« pišejo, da sla znani dr. Laza Markovič in Radojevič, ki 6ta do zdaj bila v združeni opoziciji, vedno zastopala idejo iskre, nega sporazuma s Hrvati. Ohadva sta za to, da naj v tem vprašanju vsi priskočijo na pomoč predsedniku vlade Cvetkoviču in da naj se tisti radikali, ki se kujajo okoli Ace Stanojeviča, spet pridružijo skupni stranki v eno samo radikalno zajednico. V zvezi s tem so pa tudi govorice o akciji, ki da jo je začel znani bivši minister lloža Maksimovič. Tako je dr. Maček dobil zopet nekaj prijateljev več. Za nemško gimnazijo Na shodu v Apatinu je narodni poslanec Franc Hamm sporočil, da je ministrstvo notranjih del dovolilo, da se letos vpiše 40 novih dijakov v nemško učiteljsko pripravnico v Novem Vrbasn. Govoril je tudi o svojih prizadevanjih, da se osnu-• je v naM državi ena nemška popolna gimnazija. Jahja paša - naš gost Egiptski zunanji minister obišče tudi Bled Skrajni tabori >Narodne srbske novinec objavljajo poziv na <ododbore. Jutri zvečer se sestanejo v strankinih proslorih v»i člani novega mestnega odbora. Izvolili bodo novo predsedstvo iu delegate za glavni strankini odbor. Belrrad. 7. jul. AA. Dopoldne ob 930 se je pripeljal na belgrajsko železniško postajo egiptski zunanji minister Jahja paša h svojim spremstvom. Na kolodvoru so Julijo pašo sprejeli in |>ozdravili zunanji minister Aleksander Cincar-Markovii, [i-nančni minister Vojin Djuričič. minister za trgovino in industrijo Jevrem Tomič, zastopnik prometnega ministra dr. Džafer Kulenovč, romunski veleposlanik na našem dvoru Viktor Cadere. grški velc|K>slanik Bibira-Knseti. turški veleposlanik Ali Hajdar Aktaj, bolgarski iioslanik Popov in tajnik angleškega poslaništva Son, ki je zastopal poslanika. ker se ta zdaj mudi na Bledu. Pri sprejemu jo bil ludi iioveljnik mesta Belgrada general Ko-sič, zatem pomočnika zunanjega ministra gg. Sini-Ijanit in 1'ilja z osebjem zunanjega ministrstva, osebje egiptskega poslaništva in številni časnikarji. Četa pohoto je izkazala cgiptskcniu zunanjemu ministru vojaško čast. Zunanji minister Cinrar-Markovič je priredil ob 13.30 v zunanjem ministrstvu na čast egiptske-mu zunanjemu ministru Abilul Petah Jahji paši kosilo, na katerem so bili poleg drugih kraljevski svetnik v predsedništvu vlade Abdel Hamid Ba-<1 ii i s soprogo, opolnomočeni minister Mohamed Abdel Khalek hej s soprogo, egiptski poslanik na našem dvoru Ali Siri Omar-bej, egiptski odpravnik poslov v Belgradu Husein Bej Katib. tajnik egiptskega poslaništva Husein Azis, ataše egiptskega poslaništva Anvar Mijazi, trgovinski minister Jevrem Tomič, finančni minister Vojin Djuričič. pomočnika zunanjega ministra Milivoj Pilja in Smi-Ijanič. načelnik političnega oddelka v zunanjem ministrstvu Radovan Petrovič s soprogo, šef odseka v zunanjem ministrstvu Dragan Protič. svetnik zunanjega ministrstva Avguštin Bukovac s so- Naš poslanik v Turčiji izročil svoje poverilnice Ankara, 7. julija. A A. Danes je bil oh 11 dopoldne sprejet v svečani avdienci pri predsedniku turške republike novi jugoslovanski poslanik dr. Ilija Sumenkovič. Pri tej priliki je poslanik dr. Šunienkovič izročil svoje poverilnice. Po izročitvi poverilnic je predsednik Ismet Ineni pridržal poslanika tor so z njim dalje časa razgovarjal. nato pa je poslanik predstavil predsedniku republike svetnika poslaništva Milovana Tomazeja lor vojnega odposlanca podpolkovnika za geueralštaUne posle Pelra Tonica. progo, šef kabineta Vukašin fiečerovi? s soprogo in nekaj drugih. Program za jutrišnji dan bivanja se je nekoliko spremenil ter bo jk> nocojšnji večerji v Gardijskem domu egiptski zunanji minister odpotoval na Bled. V avdienco bo sprejet pri knezu namestniku Pavlu na Brdu. Z večernim vlakom ho nato odpotoval nazaj v Belgrad. V nedeljo bo egiptski zunanji minister odpotoval na Oplenac in Avalo, kjer ho položil venca na grob blago|>o-kojnega kralja Aleksandra in na Avali na grob neznanega junaka. Ostali člani iz spremstva egiptskega zunnanjega ministra bodo stali v Bolgradu ter si bodo ogledali zanimivosti naše prestolnice. Predsednik vlade se je vrnil Belgrad, 7. julija, m. Davi se je vrnil v Belgrad predsednik vlado Dragiša Cvelkovič. Na železniški postaji so ga poleg številnih političnih in osebnih prijateljev pozdravili vojni minister general Milutin Nedič, gradbeni minister dr. Krek, finančni minister Djuričič in več poslancev. Po krajšem zadržanju na železniški postaji je predsednik vlade nadaljeval potovanje v Niš. Kongres profesorskega združenja Sarajevo, 7. julija, m. Včeraj popoldne se je nadaljeval kongres Jugoslovanskega profesorskega združenja. Nadaljevali so razpravo o poročilu, ki ga je za kongres pripravil osrednji odbor o svojem poslovanju v pretekli poslovni dobi. Med drtfgim je govoril tudi dosedanji predsednik dr. Medakovič in poudarjil, da je izposlovalo profesorsko društvo, da bo v letošnjem letu postavljenih 100 novih suplentov. Rešila se IkhIo tudi razna druga pereči srednješolska vprašanja in vprašanja, ki interesirajo profesorski stan. Pri razpravi ie govorilo tudi več slovenskih profesorjev, med drugimi tudi prof. Gspan iz LJubljane, ki se je zavzemal za to, da hi se dosedanja praksa dodelejvanja posameznih profesorjev, ki so v f. draginjskem razredu, v druga mesta spremenila tako, da bi profesorji takoj prejemali prejemke, ki so določeni za dotično mesto. Prolesor Štopar iz Ljubljane se je zavzemal za napredovanje profesorjev v 3. skupino brez dokončanih 35 let službe. Zavzemal se je za zboljšanje položaja, v katerem se nahajajo suplenti. V imenu ljubljanske sekcije je kongres pozdravil njen predsednik prof. Grafeuauer, ki se je v uvo- Pismo iz Pariza Pariz, julija. Več kot polovica maturantov je padlo S poletjem nastop; v Franciji čas, izpitov. Šolsko leto se namreč prič^ijja tukaj jeseni in se končuje sredi julija. Sedaj stoje vsi pred * izpiti! Otroci kolegijev in licejev, ki bi radi iz sedmega prišli v ti. razrod so sedaj na tem, da bodo napredovali iz ljudske šole v srednjo šolo. Za prvi razred velja 11 in potem gre vnaprej« (po številu navzdol) do prvega in na te se potem navežejo matematični in filozofični kurzi, na kar so kandidati pripuščeni k maturi. Lani se jih je za maturo prijavilo v celi Franciji 76.000 mladih l.iudi obeh spolov. Letos pa jih bo še več. Natančno število bo znano šele jeseni, ko bo vse končano. Samo Pariz postavi 26.500 abiturientov. Lani jih je bilo 2000 manj, toda od vseh ni bilo nili polovici priznana »zrelost«. To je huda stvar. Toda visoke šole so tudi v Franciji prenapolnjene. Izpraševalci pri maturitetnih izpitih imajo torej nalog, da pomečejo vso kar se le da. Zato so naloge za maturo večkrat tako težke, da bi mogle zadostovali za doktorsko diplomo. Lani jih je v Franciji od 76.000 maturantskih kandidatov »zletolo« 40.000. To gotovo ni idealuo, toda šolniki si drugače ne morejo pomagati. Ali hudo je za tisoče in tisoče, ki bi hoteli na univerzo, pa se jim prod nosom zapre. Takšni mladi ljudje potem iščejo vsake mogoče nastavitve, za katero se sicer ne zahteva nili nižja gimnazija. Mnogi gredo med po-strešfke, drugi med hotelsko osebje, tretji postanejo delavci itd. Volitve šele leta 1942 V notranji politiki je postalo čisto tiho. Nekaj časa se je zdelo, da bodo zopet zadivjale stare |>o-litične strasti. Nekaj 6e je govorilo o štrajkih v pristaniščih in o zahtevali uradništva po večjih plačah. Toda nezadovoljstvo se je polagoma zopft pologlo. Enotnost je potrebna bolj kot kdajkoli in vlada se prizadeva, da jo po možnosti tudi ohrani. V parlamentu ni prišlo do razgovora o sedanjem položaju, ki se z govori itak ne bo izboljšal. Poslanci se pečajo s tem, da razpravljajo o novem volivnem zakonu. Ti razgovori so sedaj celo ugodno zaključeni. Za poslanske volitve Je bil izbran kot volivni sistem proporc. Odpravljene so kandidature po dosedanjih okrajnih glavarstvih. Kot temelj za štetje in kandidaturo bo poslej vzet departe-mont. Razven tega imajo stranke pravico, da postavijo razven tega vsaka še svojo »narodno listo«, na katero odjiadejo vsi odvisni glasovi. S temi glasovi naj bi bili izvoljeni voditelji skupin, ki so v deparlementu propadli. Na ta način naj bi bili celo bolj neodvisni od volivcev, ki se niso izrekli za nje, ampak za stranko. Toda trenutno novi zakon najbrže ne bo še uporabljen. Sirer ni verjetno, da bi senat na njem kaj spremenil, ker redno prepušča parlamentu, da sam odloča o tem. po kakšnem sistemu hoče biti izvoljen. Toda Daladier misli, da ni sedaj ugoden Čas za volivno kam-nnnjo. Tudi Kanada je preložila svoje volitve. Državlianski mir pa je še mnogo bolj potreben Franciji. Potrebna je daljša doba po eksnerimen-tih ljudske fronte, da se pomirijo strasti, ki še vedno le prav nalahko dremljejo. Daladier ima pooblastilo, da lahko zbornici podaljša zakonodajni mandat za dve leti. Verjetno bo to tudi storil in bodo prihodnje državnozborsko volitve šele 1. 1942. Zaenkrat na je itak poslal parlament na pnčUnire do novembra, ako se med tem časom ne zgodi kaj posebnega v mednarodni politiki. Francosko-turška pogodba Zunanji politični položaj se je spremenil zaradi sklenitve francosko-turške pogodbe. Ta pogodba je za zapadni velesili slrategično važna, ker imata »odaj na razpolago dovoli pristanišč in ludi oporišč za svoje zračno brodovje. Razven tega je prosta zveza z Romunijo In Sovjetsko Rusijo. V Parizu se govori o še močnejši utrditvi Dardanel in novi Maginotovi liniji v Franciji, ki naj zapre pot iz Balkana v Prednjo Azijo. Turčijo z vsemi silami oborožuje Anglija. Kot protiuslugo so Francozi morali odstopiti Turkom Aleksandrettp.^Gre^ za staro evropsko kulturno ozemlje, na katerem Moji tudi nekdanje sijajno mesto Antiohija. ki je v starem veku bila med štirimi najimenitnejšimi mesti sveta in ki so jo v 10. stoletju križarji znova zgradili. Zapadna kultura izgubi torej zopet važno postojanko v Aziji. Zato v Parizu nad turškim sporazumom niso preveč navdušeni. V Parizu tudi domnevajo, da bodo Arabci poslej še bolj iskali opore pri osiš?u, ker Anglija in Francija tako očitno podpirata Turke. x. y. du zahvalil sarajevskim tovarišem - za lep sprejem, Zatem je tudi poudaril rešitev raznih stanovskih vprašanj. V času, ko U> poročamo, kongres še traja. Kongres učiteljev meščanskih šol Niš, 7. jul. m. V Nišu se je danes končal kongres meščanskošolskih učiteljev. Za predsednika društva je bil izvoljen Brani*fav fttefanovič. Na kongresu je govorilo več govornikov. V resoluciji zahtevajo, da se čimprej uzakoni uredba o spremembah in dopolnilih zakona o meščanskih Mah, in to tako, kakor je predložil glavni odbor društva. Nadalje zahtevajo, da se na meščanskih šolah postavljeni diplomirani filozofi ne dodeljujejo na delo v druge sorodne šole. ker meščanske šole še vedno trpijo na pomanjkanju strokovnega "osebja. Dalje zahtevajo, da se v teku šolskega leta brez dokazane potrebe ne prestavljajo učne moči ter upravitelji Sol. Dopolnilni in zaključni izpili naj se meščanskošolskim učiteljem nagradijo v smislu pravilnika o polaganju in honoriranju zasebnih izpitov na srednjih šolah. Nazadnje zahtevajo. naj se poročenim učiteljicam povrnejo osebne doklade. Naša šolska ladja »Jadran« v Kielu Kiel, 7. julija. AA DNB. V čast posadke jugoslovanske šolske ladje »Jadran« je kielska občina priredila 6prejcm. Zupan Boren« je imel pri tej priliki govor, v katerem je izrazil svoje veselje, da more pozdraviti mornarje prijateljske države. V svojem govoru je poudaril skladnost interesov ter izrazil upanje, da bo bivanje mladih jugoslovanskih pomorščakov doprineslo k utrditvi prijateljstva Poveljnik »Jadrana«, kapitan fregate Dimitrije Zaharija, «e je zahvalil za dobrodošlico in izjavil, da bodo jugoslovanski mornarji ohranili v najlepšem spominu svoje bivanje v Kielu, nato se je posadka »Jadrana« vpisala v zlato knjigo mesta Kicla. Osebne novice Belgrad, 7. julija, m. Z odlokom socialnega ministra je postavljena za administrativno uradnico splošne državne bolnišnice v Ljubljani v 8. 6kup. Alenka Berkopec-Prekoršek. Belgrad, 7. julija, m. Z večernim vlakom potuje v Pariz fininčni minister Vojin Djuričič. Za časa njegovega bivanja v inozemstvu ga bo nastopal v finančnem ministrstvu trgovinski minister Tomič. Tenis London, 7. julija. AA. DNB. V finalni tekmi v wimbledonskem turnirju ie Amerikanec Riggs premagal Amerikanca Cooka po težki borbi v 5 setih s 2:6, 8:6, 3:6; 6:3, 6:3. Drobne novice Rim, 7. julija. A A. Štefani: V bližini pristanišča je treščilo na letališču Tasignano na tla italijansko vojaško letalo. Pilot in oba mehanika so se ubili. Rim, 7. julija. AA. Havas: Izve se, da je v bližini otoka Rodosa zgorel italijanski potniški jiarnik »Roma«. Vzrok požara ni znan. Na parniku se je nahajalo 800 židovskih potnikov ter 13 članov, posadke. Po dosedanjih vesteh 60 bili vsi rešeni. Berlin, 7. jul. b. Kancler Hitler ie včeraj od-iz Berlina v Bcrchtesgaden Ba svojem novem Mirimotornetn letalu. ttuenn* Aires, 7. julija. AA. Havas: Izdana je bila odredba, da se izvede preiskava o delovanju fašističnih elementov v Braziliji. Pariz, 7. julija. AA. Havas: Seja francoske vlade ee je začela ob 17.43 pod predsedstvom Daladiera. Kongres Kristusa Kralja od 25. do 30. julija 1939 Jutri ne bo vaje za »Igro o kraljestvu božjem« Ker je za jutri 9. julija za ves dan Stadion oddan Gasilski zajednici zaradi priprav za gasilski kongres, mora odpusti za jutri napovedana vaja za »Igro o kraljestvu božjem«. Vse sodelujoče v tej igri prosimo, da do nadaljnjega ne ukrenejo ničesar glede igre ter se ravnajo edino le po navodilih, ki bodo še izšla. — Vrhovni režiser. Vsem gg. župnikom! Te dni so vsi župni uradi ljubljanske in lavan-tinske škofije prejeli okrožnico, v kateri stanovanjski odsek prosi, da bi mu krajevni pripravljalni odbori ali župni uradi poslali prijave udeležencev, ki žele, da jim stanovanjski odsek preskrbi prenočišča. Okrožnici smo priložili dopisnico, katero naj župni uradi izpolnijo in najkasneje do 10. julija vrnejo. Na poznejše prijave ne bomo gledali! Pošljite tudi negativne odgovore! Vsem, ki želijo prenočišč Vse izvenljubljanskc udeležence kongresa, ki žele, da Jim stanovanjski odsek preskrbi prenočišča, prosimo, naj se takoj javijo pri svojem krajevnem pripravljalnem odboru ali župtiein uradu in mu sporoče svoje želje glede na prenočišča. Prenočišča bo dobiti pri privatnikih, v zavodih in šolah ter jim bodo cene: pri privatnikih za osebo in noč 30 din, v zavodih 20 din, skupno ležišče na slamnjači 10 din in skupno ležišče na slami 3 din. Gg. akademike in vlšješolre. ki bi bili zmožni tujih jezikov, prosimo, da stavijo svoje znanje na razpolago tujini gostom. Naj se javijo v kongresni pisarni. Škofje z vsega sveta pišejo Da večina škofov na kongres no more priti, je jasno. A da se zanj vsaj zanimajo, to je razveseljivo. V tem oziru moramo reči, da je napravljena dobra reklama po svetu za kongres, za LJubljano in za Slovenijo. O kongresih Kristusa Kralja katoliški svet do sedaj ni mnogo vedel, večinoma še prav nič. Danes pišejo o nnšem kongresu katoliški listi po vseli delih sveta. In kdo je na Kitajskem, v Afriki, Južni Ameriki in Mehiki kaj vedel o Ljubljani in Sloveniji? Danes so nam od tam napovedani na obisk cerkveni knezi. Oni pa, ki priti ne morejo, pišejo v Ljubljano vsaj pisma, pozdravljajo kongres, mu želijo najboljšega uspeha in zagotavljajo, da zanj molijo in da po-zivljejo svoje vernike, zanj moliti. Vabilo našega prevzv. škofa ostalim škofom je našlo lep odziv. Gospodu škofu prihajajo zahvalna in pozdravna pisma iz najrazličnejših dežela. Pisali so doslej: kardinal Jožef Mac R o r y, Armagh na Irskem: Jožef Ingles iz Gerone na Španskem; Jožef Miralles y Sbert s Palme Mallorce (špansko); Krnest M. Piovella, nadškof in predsednik škof. konference na Sardiniji; nad škof Anton Lu štora, Relem do Para v Braziliji: nadškof Garibi Jožef R i v e r a. Gvada-lajna v Mehiki; Anastazij H u r t a d o, Tepic, Mehika; Gerald Patricij O'H a r a, Savannah-Atlanta, Sev. Amerika; nadškof Ferdinand P e r i e r, Kal-kuta, Indija, nadškof Jožef D e s c u f f i, Smirna; Mihael P n t e r n a i n, Florida; Stanislao Adam-ski, Katovica. Poljska; Vladimir .1 a s i n s k i, Lodz, Poljska: nadškof Janez Jožef M i 11 y, San Francisco, Kalifornija: nadškof Leopold PreČan, Olomuc; nadškof Dionizij C a s a r o 1 i. Greta, Italija; Simon B a r t a. Budjejovice, Češka; Viljem Le m m en s, Ruzmont, Holandija; Jožef Lope z, Agnas Calientes. Mohika; nadškof Ismael Per-domo, Bogota, Kolumbija; Janez B a 1 a n, Lugoj, Romunija: nadškof Avguštin K a n d a t h i 1, Er-nakulain, Indiia; kardinal Ahiles L i e n a r t, Lille, Francija: nadškof Umbert Malehiodi, Came-rino, ilalija: Krnil T h i e n a r d, Constantina in llippon. Afrika; nadškof Jožef Frančišek R umni e 1, New Orleans, USA; Adalbert F 1 e i s c h e r, Marianhill, Afrika: kar.linal Peter B o e 11 o, Ge-nua; kardinal Avgust Hlond. Poznanj; kardinal-primas Justiniian Š e r č d i. Ostrogon; Frančišek Bar d a, Premisl. Poljska: Atilij A d i n o 1 f i, Ag-nani, Italija. Aleksander Macchi, Como, Italija; Tomaž Ludvik H e y 1 e n. Namur, Belgija; nadškof Tomaž Valeri, Brindisi. Italija; Tomaž S u h r, Kopenhagon, Danska; Janez Krstnik C h i a p p e, Gerace. Kalabrija, Anton Santin, Trst; Janez Evangelist de Lima V i d a 1, Aveiro, Portugalska; Teodor P a 11 n r o n i. Sarsina, Ilalija; Mihael B u b n i f. Rožnava, Slovaška; Kari Jožef Ev-gen R u c h. Strasshurg. Alzarija; Ferdinand Roti olf i, Vicenca, Italija, Leon D u r a n d, Oran, Afrika (Alžir); Alojzij C o s g i o, Rccanati-Lorctto, Ilalija; Avguštin P a c h a. Temešvar. Romunija; Kamil V i k t o r i n. Fachinetti Tripolis: Inocenc Alfred Russo. Bovino, Italija; Stanislav Luko ws k i. Lomž. Poljska: nadškof R i gobe rt D o m e n e c k y V a 1 e s. Saragoza. Špani ja: Aron Marton. Alha Juha, Romunija; Štelan B r e y e r, Gjor, Madžarska. Luč In sol sveta Nobeden izmed dosedanjih govorov papeža Pija XI. ni lepši, kakor je bil nagovor, ki ga jc imel te dni 3000 klerikom iz vsega sveta, ki študirajo v Rimu. Papež je razvijal program katoliikega duhovnika v sedanjem času, ki zahteva od njega ne samo globoke izobrazbe, ampak predvsem pravega duha, ki se izdej-stvuje t največjem žrtvovanju samega sebe za Večne vrednote življenja. Papež je povdarjal, da kljub ali mogoče ravno zaradi velike zmede, ki vlada v naši dobi glede največjih vprašanj življenja, v vsej Zgodovini krščanskega človeštva duhovnik, če |e goreč, sam ves prežet od verske resnice in poln svetega Duha, ni imel tolikega uspeha, kakor danes. Po takem duhovniku danes vsako pošteno srce hrppenj kakor po živi vodi. Kandidati za sveti duhovski stan naj imajo Tedno pred očmi Kristusov opomin, da naj duhovnikova luč vedno sveti pred ljudmi, da bodo videli njegova dobra dela in tako poveličevali Očeta v nebesih. Duhovniška služba zahteva velikega znanja, predvsem krščanske iilozofije, da se pobijajo sodobne zmote, to znanje pa mora biti združeno s tisto brezdanjo ljubeznijo v Kristusovem duhu, ki iz duhovnika napravi večno žrtev za blagor drugih. »Ne pustite se« — je dejal papež — »v tej plemeniti požrtvovalnosti zasenčiti od vernikov, ki danes potrpežljivo prenašajo vse težave za zmago krščknSke resnice in slavo božjo, ampak korakajte v tej bitki za večno resnico vsem na čelu z lučjo svojega zgleda, s svojimi neutrudnimi napori in s svojo vztrajno požrtvovalnostjo ter samopremagovanjem.« Nato je papež naglašal, da kdor ljubi Boga, mora ljubiti tudi svojega bližnjega, ker brez te ljubezni ni ljubezni do Boga. V današnjih dneh pa je prav posebno potrebno, da se ta ljubezen kaže v tem, da se spoštujejo in ljubijo med seboj vsi narodi in ravno duhovščina mora biti v tem oziru vsem prvi zgled. Pustite — je dejal papež — plemenske polemike in politične borbe ter sovraštvo drugim in stojte nad vsemi temi razprtijami, ve-doč, da mora ljubezen pravega kristjana objemati vse jezike in narode preko vseh barijer; ▼i si prizadevajte pred vsem za kraljestvo božje v nežni skrbi za duše in za rast svete Cerkve t dušah. Naposled — fe dejal papež — [e treba, da vlada ljubezen med verniki samimi, da bodo resnično kakor ena sama družina, združeni okoli svojega očeta na zemlji, rimskega papeža. Saj on noče nič drugega kakor blagor, »rečo in izveiičanje vseh. Napačno je ločiti (ako zvano juridično Cerkev od ljubezenske Cerkve. Obe sta eno in isto in tako zvana furidična Cerkev je obenem Cerkev neskončne ljubezni, ki jo Kristus, in kot njegov namestnik papež) goji do vse krščanske občine na zemlji. Na koncu fe papež spomnil klerike na Zgodovino Cerkve, kako je premagala vsako trpljenje in ni nikoli zamrla, ampak je vselej ▼stala iz katakomb še bolj utrjena. Zato duhovnik ne sme nikoli kloniti duha v težavah, nmpak vedno verovati v zmago krščanstva v Vseh menah življenja. V Parizu ostre besede na naslov Rusije »Naj si Rusija zapomni, da Nemčija svojega življenjskega prostora ne bo iskala pri nas, ampak pri njej...« Paril, 7. julija. TG. >Jour Echo de Pariš«, ki je glasilo vojaških krogov, objavlja zelo oster članek na naslov Sovjetske Kusije, ki jo dolži, da je v teku pogajanj dokazala, da ji nikakor ni za to, da bi z Anglijo in Francijo tvorila »fronto miru«, marveč, da hoče na vsak način le vojno, v katero bi bili zapleteni drugi z Nemčijo, med tein ko bi Sovjetska Rusija prišla zelo poceni do položaja ob strani stoječega razsodnika. Člankar nadaljuje: Kaj pomeni, da sta se Anglija in Francija ponižali ter sprejeli sovjetsko zahtevo po brezpogojnem jamstvu za baltiške države? Finska, Lctonska in Estonska same ne želijo, da bi bile pokrite po trozvezi Anglija-Francija-Kusija. Ako jih že niso poslušali, ko so jim vsilili jamstvo, je treba vendar vedeti, da ni mogoče, da bi imeli trije zavezniki tudi pravico, da sami odločajo, kdaj je katera od teh baltiških držav v nevarnosti. To pravico imajo same! Toda ne! V pogodbi naj Sovjetska Rusija dobi pravico, da presoja, kdaj je nastopila nevarnost. Lahko se zgodi, da bo sovjetska vlada, ako se v kateri baltiški državi prikaže samo en narodni socialist v uniformi, žo zavpije: Neposredni napad, ogrožena sem! Naprej! In žc bi morali Anglija in Francija z vso svojo oboroženo silo kriti Rusijo, ki bo zasedla baltiške države pod pretvezo, da so ogrožene, odnosno, da je ogrožena ona sama Na to smo pristali!« »Toda to sovjetski vladi še ni bilo zadosti. Sedaj zahteva še, da podpiše enako jamstvo tudi še Poljska! Zakaj in proti komu? »Ako se pogajanja ne bodo zaključila zaradi sovjetskih špekulacij, potem je jasno, da je treba takoj preklicati tudi franrosko-sovjetsko vojaško zvezo. Naj si Rusija zapomni, da Nemčija svojega »življenjskega prostora« ne bo iskala pri nas, marveč pri njej!« V čem so nesoglasja: 1. Kdo naj jamči za koga 2. Kaj je »posredni napad« London, 7. julija. TG. Londonski tisk sedaj že mnogo več ve o sovjetskih predlogih, ki so pogajanja za sporazum z Anglijo in Francijo spet zavlekli. Najprej je Anglija od Rusov zahtevala, naj jamčijo za Poljsko in Romunijo. Sovjetska vlada je na predlog odgovorila, da je pripravljena to storiti, ako Anglija in Francija jamčita za baltiške države, in sicer v javni pogodbi. Iz česko-Moravske Praga, 7. julija. A A. Ifavas: Češka fašistična stranka je opustila 6vojo akcijo ter pristopila k stranki nacionalne solidarnosti. 4. član upravnega odbora fašistične stranke so stopili v izvršilni odbor vladne stranke. Predvideva 6e, da bosta eden ali dva predstavnika stopila v vlado fašistične stranke o priliki prve rekonstrukcije. London, 7. julija, b. »Daily Express« prinaša iz Prage vest, da je predsednik Hacha naslovil na kanclerja Hitlerja prošnjo, da ga čimprej sprejme. Predsednik Hacha bo izročil kanclerju Hitlerju dolgo pTedstavko, v kateri bodo navedene vse krivice, ki se godijo Čehom s strani Nemcev, Novi romunski patriarh Nikodem, bivši nadškof v Jassyju, ko se pogovarja z romunskim ministrskim predsednikom Salinescom. Iz Slovaške Bratislava, 7. julija. AA. Slovaške oblasti so poklicale pod orožje devet letnikov profesorjev in učiteljev, ki bodo za časa šolskih počitnic imeli posebne vaje. Na ta način se bo ustanovil slovaški rezervni častniški kader. Dozdaj je zapustilo Slovaško 15.000 Judov, v kratkem bosta zapustila Slovaško še dve skupini Judov svobodnih poklicev, kar je v zvezi z zakonskimi določili o omejitvi svobodnih poklicev Judov. Tako je del Judov ostal brez sredstev za življenje. Boji na mandžurski meji Tokio. 7. julija. A A. Reuter: Dane« so prispela poročila o ogorčenih bojih, ki trajajo na meji med Mandžurijo in zunanjo Mongolijo. Japonska poročila z bojišča pravijo, da se mongolske čete na postojankah pri Kjilklndolu pripravljajo na to, da izvrše napad na kombinirano japonsko-mandžureke sile. , Vladna kriza na Nizozemskem Haag, 7. julija. AA. Reuter: Kraljica Vilje-mina je povabila na posvetovanje predsednika narodnega predstavništva ter poveljnika suhozemske vojske in mornarice. Ker se je to zgodilo dozdaj prvič, tolmačijo v političnih krogih ta korak kot željo kraljice, da se sestavi vlada nar. obrambe. Nov položaj Judov v Nemčiji Judje tvorijo posebno skupnost, ki mora kulturno in socialno skrbeti sama zase Berlin, 7. jul. AA*. DNB. Uradni list objavlja deseto uredbo, ki dopolnjuje določbe glede nemškega državljanstva. Najpomembnejše določbe te uredbe so sledeče: Židje bodo združeni v posebni zvezi Zidov v Nemčiji »Reichsvereinigung der Ju-den in Dentschland«. Zveza bo imela sedež v Ber-linu ter podružnice v raznih nemških središčih. Zveza bo vodila izseljevanje Zidov ter skrbela za židovske šole in posebna židovska vprašanja. V zvezi bodo včlanjeni tudi Židje s lfansenovim potnim listom, ki prebivajo v Nemčiji. Tujim Zidom je prav tako mogoče pristopiti k zvezi. Nadzorstvo nad zvezo bo vodilo notranje ministrstvo. Zveza Židov je dolžna ustanoviti v Nemčiji dovoljno število ljudskih šol ter paziti na to. da otroci šole jpbiskujejo. Razen tega lahko ustanovi tudi srednje Anglija je na ruski predlog odgovorila, da je pripravljena to storiti, čeprav nerada in čeprav bi želela, da bi njeno jamstvo za baltiške države ostalo tajno, ako Rusija v javni pogodbi jamči tudi za Nizozemsko, Belgijo in Švico. Sovjetska Rusija je Angliji sedaj odgovorila, da tega jamstva ne odklanja, čeprav se ji čudno zdi, kako naj jamči za varnost držav, kot sta na primer Švica in Nizozemska, ki Sovjetske Rusije niti priznali nista in z njo nimata diplomatičnib odnošajev, ako tudi še Poljska in Turčija v javni jx)godbi jamčita za varnost Rusije. Medtem ko je Turčija seve takoj pripravljena storiti, kaže poljska vlada roge in se noče z Rusijo vezati. To je prva točka, ob kateri so sedaj pogajanja obtičala. Drugo vprašanje, kjer ni mogoče priti do sporazuma, je vprašanje, kaj pomeni izraz »neposredni napad« in kaj izraz »posredni napad«. Anglija je pripravljena ne samo Rusiji, marveč tudi baltiškim državam obljubiti takojšnjo vojaško j>omoč, a 6amo v primeru »neposrednega napada« na nje. Rusija pa je postavila zahtevo, da mora Anglija prožiti svojo pomoč tudi že v primeru »posrednega napada« in da mora sovjetski vladi prepustiti v presojo, kdaj je nastopil primer »posrednega napada« na kakšno baltiško državo. Anglija je sedaj Ruse vprašala, kaj razume pod »posrednim napadom« na baltiške države. Sovjetska vlada je Angležem raztolmačila, da bi smatrala kot »posredni napad« na primer že ustanovitev Nemčiji prijazne fašistične vlade, ali tudi že vsako gibanje, ki bi moglo nastati kje v baltiških državah in ki bi delalo propagando za zvezo z Nemčijo. Anglija pa stoji na stališču, da gredo sovjetske zahteve vendarle predaleč in da bi takšno jamstvo pomenilo vmešavanje angleške vlade v notranje zadeve neodvisne države. Ruska vlada se je pa pri tej točki zakrknila. In to je druga težava, mimo katere pogajanja ne pridejo. Enostavna trozveza" Nocoj objavljajo časopisi, da sla angleška in francoska vlada poslali v Moskvo nova navodila, ki da so tako prožna, da bo sovjetska vlada morala vse predloge smatrati za zadovoljive. Ako pa jih še ne bi vzela na znanje, potem Ne pozabite: za namakanje perila i* imajo angleški in francoski opolnomočencl nalogo, da sovjetski vladi predložijo sklenitev enostavne trojne pogodbe o medsebojni pomoči v primeru neposrednega napada, medtem ko bi vprašanje jamstev za razne druge države prepustili za poznejša pogajanja, ko hi jih bilo mogoče lažje urediti, kakor danes, ko čas sili k sklenitvi pogodbe. Angleška in francoska vlada pristajata tudf na to, da se začno takoj pogajanja in posveti med generalnimi štabi za sklenitev vojaškega sporazuma, ki bi tvoril tepielj in osnovo za politično zvezo. Kdaj bi Amerika stopila v vojno Washington, 7. julija. AA. Senatni odbor za ustavna vprašanja je z 9 proti 5 glasovom odklonil predlog, da bi moral biti v primeru spopada s kako državo na drugi strani oceana najprej plebiscit. Odbor je nato z 9 proti 6 glasovom sprejel predlog, da je za vstop Zedinjenih držav v vojno potreben pristanek kongresa, razen v primeru napada proti Zedinjenim državam ali kaki državi ameriškega kontinenta t strani kake neameriške države. Angleška posojila zaveznikom „zrtve za lastno varnost" Prostodušna priznanja angleškega tiska London, 7. julija. AA. Reuter: Današnji listi se »DailyTelegraph« piše o sklepu angle- bavijo z mednarodnim položajem ter naglašajo po- $ke vlade, da s krediti fradpre države, ki se ude- men sklepa angleške vlade, nuditi znatne kredite ležujejo ustvarjanja sistema garancij, da je postalo državam, ki sodelujejo pri ustvarjanju sistema ga- za Anglijo življenjskega pomena, podpreti rancij. prijateljske države ter o«nogočiti jim izpopolniti »Times« pozdravljajo ta ukrep ter zastav- sredstva državne obrambe. Anglija doprinaša to ljajo vprašanje, dali se ne bi mogla skupna vsota žrtev stvarno za lastno varnost, zvišati, da bi se gotovo dosegel cilj, kajti ne gre za »Daily Express« je edini list, ki nc trenutno željo okrepitve državne obrambe poedtnih odobrava sklepa angleške vlade o linančni pod- držav, temveč za to, da se te države okrepijo tudi pori omenjenim državam. Boljše bi bilo, da se ti gospodarsko, da bi bile tako sposobne braniti na krediti dajo na razpolago angleškim dominionom, vseh poljih svojo neodvisnost. Ako ni gosj>odarske namesto, da se pokopljejo v živem pesku evrop- neodvisnosti, zaključuje list, pride tudi zelo hitro 6ke politike, konec politične neodvisnosti. Okrog Gdanska bolj mirno Poljski predsednik republike šel na počitnice šole ter posebne strokovne šole. Židje, ki živijo v Nemčiji, bodo lahko obiskovali samo šole, ki jih vzdržuje omenjena zveza. Nadzorstvo nad šolami bo vodilo prosvetno ministrstvo. Židovska zveza bo imela tudi dolžnost s svojimi sredstvi skrbeti za Žide, ki jim je potrebna podpora, da ne bi ti Židje padli v breme ministrstvu za socialno politiko. »Volkischer Beobachter« trdi, da pomeni uredba prispevek k rešitvi židovskega vprašanja v Nemičji. Združitev 2idov v posebno skupino bo omogočila več jasnosti glede židovskega vprašanja. Brez dvoma nn bo židovsko vprašanje rešeno v celoti šele takrat, ko bo zadnji Zid zapustil nemško ozemlje. ^ i Varšava, 7. julija. AA. Reuter izve, da je poljska vlada po posvetovanjih, ki jih je imela z angleško in francosko vlado, sprejela sklepe o ukrepih, ki jih bo izvedla v zvezi z vojnimi pripravami v Gdansku. Podrobnosti teh sklepov niso znane. Pa pisanju tiska se zdi, da ne bo poslana senatu mesta Gdanska nobena nota. Verjetno pa je, da bo poljski komisar v Gdansku opozoril oblasti Gdanska na odredbe štatuta mesta Gdanska glede obrambe mesta. Varšavski merodajni krogi nc kažejo volje izzvati nesoglasje z oblastmi Gdanska glede zadnjih priprav. Angleški io francoski predstavniki v Varšavi so obveščeni o omenjenih sklepih varšavske vlade. »Osservatore Romano« o Gdansku Vatikan, 7. julija. AA. »Osservatore Romano« ponovno piše o vprašanju Gdanska ter nemško -poljski napetosti. Organ svete stolice podrobno piše o stališču Poljske na osnovi spomenice, ki jo je poljska vlada poslala v Berlin 26. julija in v kateri izjavlja, da je pripravljena za pogajanja. Pozivajoč se na to spomenico, ki je ostala S TOPLO ALI HLADNO VODO P R O I IVA j A"U niQH"( * CH» dosedaj brez odgovora, ugotavlja »Osservatore Romano«, da je poljska vlada v začetku napetosti bila pripravljena popustiti Nemčiji v gotovih zadevah. Iz tega sklepa list, da je mirna rešitev še vedno mogoča. Uspeh morebitnih pogajanj pa še vedno zavisi od ugodnega razvoja splošnega položaja, to je popuščanja splošne napetosti. V kolikor smemo verjeti, da je v zadnjih dne napetost popustila, potem je verjetno, da se lahko doseže miroljubna rešitev vprašanja Gdanska v primeru, da se obe stranki postavita na stališče medsebojnega popuščanja ter začneta pogajanja, za katera obstojajo že sedaj potrebni elementi. Ako taka pogajanja nikakor niso mogoča, potem se na začasno popuščanje napetosti ne bi moglo gledati z optimizmom. Varšava, 7. julija, b. Predsednik poljske republike Moscicki je včeraj odšel iz Varšave na svoje posestvo Spala. Odsotnost poljskega predsednika pojačava v varšavskih političnih krogih mnenje, da se vsaj začasno more računati z zastojem v pogledu Gdanskega. Iz Aleksandrette beže vsi Neturki Antijoliia, 7. julija. AA. Havas: Hataj je včeraj proslavil obletnico vkorakanja turških Jet. Ozemlje bo predano Turčiji 22. julija. Izdeluje se poseben statut za manjšine. Aramejci se nameravajo izseliti v libanonsko republiko še pred odhodom francoskih čet. Madžari imajo dosti petroleja doma BudimpeHa, 7. julija. AA. DNB: V zadnjem času so postavili 18 novih črpalk v petrolejski kotlini Lispe. Dnevna proizvodnja znaša sedaj 46 vagonov. Madžar&ka krije 6 tem tričetrtine domaČih potreb. Vohuni v Franciji Pariz, 7. julija, b. V teku zadnjih dni je francoska policija v Parizu in drugih mestih Francije izvedla vrsto preiskav nad osebami, ki so bile sumljive, da vohunijo in delajo propagando za tuje države. Skupno je bilo 300 preiskav pri znanih osebah javnega življenja, posebno pri časnikarjih. Te preiskave so »gndilp pn izgonu iz Francije Nemca Abessa, ki se je mudil v Parizu ' .. .' | MEDNARODNE TEKME V R0K0B0RBI »e naclaliujejo danes ob 21. uri v dvorani UNt UNION-a Nastopajo: Pirnatski proti Kirilovu, Kop proti Sotlerju, Mana preti Ali k«« »bdu in odločilna borba Mrna proti Janežu Predprodaja vstopnic ob 18. uri pri blagajni kino Uniona i Narodna banka ob koncu polletja Izkaz Narodne banko za 30. junij kaže naslednjo sliko (v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. junija): Aktiva: zlato v blagajnah 1.009.04 (+ 0.3), zlato v inozemstvu 10.8, skupna podlaga 1.919.8 (+ 0.3), devize izven podlage 5 potrebno za 20—30% več internih dinarjev. Koliko je danes na razpolago internih dinarjev, ne vemo, najbrž pa znatne vsote. Op. uredništva: Svoječasno je Narodna banka objavljala v svojih poročilih, kolike so bile vsote posameznih vrst dinarjev na koncu lota. Za leto 1935. so bili objavljeni zadnjikrat podrobni podatki, iz katerih je razvidno, da so znašale na koncu leta 1935 ierjatve inozemcev 372 milij. din, od tega je bilo 117.7 milij din internih dinarjev in je verjetno, da je ta vsota v teku let še znatno narasla. Končno pravi agencija, da je treba v bodoče računati za premiranje izvoza samo enoletni prirastek internih dinarjev in v teh mejah se bo lahko premiiral naš izvoz, seveda pod pogojeni, da pristanejo njih pravni lastniki na pogoje, ki bodo zahtevani. Izboljšanje v Belgiji Dne 6. julija je Belgijska narodna banka znižala svojo diskontno obrestno mero od 3 na 2.5%, torej za pol odstotka. Ko je prišlo spomladi leta 1939. do velikega odtoka kapitala, je bil diskont zvišan od 2.5% na 4% dne 17. aprila 1939. Ko pa je prenehal odtok kapitala, je bil diskont najprej znižan 10. maja na 3%. Sedaj pa je nastopilo znižanje na 2.5%, kar je stanje, ki je trajalo šest mesecev pred aprilsko krizo. Položaj Belgijske narodne banke se je med tem tudi znatno izboljšal, namesto odtoka zlata je nastopil zopet dotok, kar dokazujejo naslednje številke. Na koncu leta 1938. je znašal zlati zaklad 17.140 milij. frankov, devizni pa 4.619 milij.. kotlec aprila se je zlati zaklad'zmanjšal na 15.445, devizni na 2.227 niilij. V teku maja in junija se je nato zlati zaklad povečal zopet na 15.933 milijo-, na frankov, devizni pa na 3.696 milij. frankov, ne da hi seveda dosegel stanja pred krizo. Obtok bankovcev je znašal na koncu 1938 21.989 milij. frankov, do konca aprila se je povečal na 22.293 milij. frankov, v maju in juniju pa se je neznatno zmanjšal na 22.211 milij. frankov. Nadalje je te dni uvedla za gospodarstvo Belgijska narodna banka dve važni novosti. Dajala bo odslej predujme na državne papirje z največ trimesečnim rokom po 2.5%. To bo dalo bankam več likvidnih sredstev. Končno je banka sklenila uvesti poseben prednostni diskont od 1.5% za akceptirane ali po dokumentih spremljane trate in bančne akcepte, ki temelje na prodaji v Belgiji izdelanega blaga v inozemstvo. Trgovina z Egiptom Egiptovska zunanja trgovina v zadnjih letih je bila naslednja (v milij. egiptovskih funtov): uvoz izvoz 1932 26.55 25.27 1933 26.1 28.1 1934 28.6 31.05 1935 31.2 34.3 1936 30.5 33.0 1937 37.1 38.66 1988 36.0 28.6 Glavni izvozni predmet Egipta je bombaž, ki tvori dve tretjini do tri četrtine vsega egiptovskega izvoza. Od donosa bombaža je odvisno blagostanje Egipta. Nadalje izvaža Egipt še mnogo bombažnih zrn, riža, jajc in cigaret. Med uvoznimi predmeti se pozna, da Egipt še nima svoje industrije, čeprav se delajo napori tudi ie na tem polju. Tako si postopno Egipt ustvarja lastno tekstilno industrijo, zgrajeno na lastnih surovinah. 10.2% vsega uvoza leta 1937 so tvorile l>ombažne tkanine, nadalje je bil znatnejši delež pri uvozu kemičnih proizvodov, premoga železa in izdelkov ter strojev. Za nas bi prišli v poštev naslednji predmeti: inoka, umetna gnojila, cement, tkanine, železni izdelki itd. Lesa je Egipt uvozil leta 1937 za 1.4 niilij. funtov (samo stavbni les). Naša trgovina z Egiptom je znatna, dala bi se pa še znatno povečati. Statistika naše zunanje trgovine za 1938 izkazuje, da je znašal tega leta naš izvoz v Egipt 40.06 niilij. din, uvoz iz Egipta pa 39.7 milij. din. Največ smo izvažali v Egipt naslednje predmete: govedo, stavbni les 14.6 milijonov din, sir kaškavelj 10.46, cement 5.37, furnirji, pločevinasta posoda 1.2, cink in cin. Uvažali pa smo iz Egipta: bombaž 29.3, tomate 2.3, čebul 2.9, staro železo 3.64 milij. din. Razvoj naše zunanje trgovine z Egiptom nam kažejo naslednje številke (v milij. din v in v odstotkih): Uvoz Izvoz milij. din v % milij. din v % 1929 8.25 0.11 55.7 0.70 1930 3.6 0.05 45.26 0.67 1081 1.9 0.04 21.1 0.44 1832 6.0 0.21 16.3 0.54 1883 5.04 2.18 16.27 0.48 1934 13.3 0.37 26.1 0.07 1935 41.1 1.11 32.95 0.82 191',6 54.6 1.34 50.06 1.14 1937 34.64 0.66 60.4 0.96 1938 39.7 0.80 40.06 0.79 Iz tega pregleda je razvidno, da smo do leta 1934 uvažali malo egiptovskega bombaža, kajti prej je šel za uvoz pod firmo drugih držav, sedaj pa prihaja naravnost. Pred krizo je bil naš izvoz v Egipt večji, zlasti izvoz cementa. Z Egiptom smo prvikrat sklenili trgovinsko pogodbo leta 1927, nov začasni trgovinski sporazum pa je bil uveljavljen 9. decembra 1930 (podpisan je bil 13. julija 1930). Ob priliki obiska egiptskega zunanjega ministra Jaliia Paše bodo prišli v razpravo tudi gospodarski stiki med obema državama, ker je tudi sam egiptski zunanji minister izrecno poudaril. Zato lahko pričakujemo, da bodo v Belgrattn rftz-mišljali o načinu, kako povečati trgovinske odno-šaje med obema državama, kar bo v obojestransko korist. ik Nova uredba o odkupu domačega bombaža. Iz Belgrada poročajo, da je že sestavljena nova uredba o odkupu domačega bombaža. Po prejšnji uredbi je bila namreč določena odkupna cena za domači bombaž na 50% višje kot so bile svetovne cene. Ker pa so cene bombaža v Ameriki in sploh na svetovnih trgih izredno padle, je prišlo do tega, da bi naša cena znašala 11—13 din kg, kar pa je premalo. Zato bo nova uredba opustila ugotavljanje cen na podlagi svetovne paritete, ampak bo ugotavljala cene po drugih kriterijih, kot na pr. prakticirajo v Bolgariji. Nadalje vsebuje nova Borze Dne 7. julija« Denar Angleški funt 258— Nemški čeki 14.30 V zasebnem kliringu so nemški čeki ostali neizpremenjeni na 14.30, za konec julija in avgu« sta bo beležili v Zagrebu 14.30 blago. Praga je ostala v Belgradu neizpremenjena na 150.50 denar, dočim je tečaj za blago v Zagrebu narastel na 151.50. Devizni promet je znaSal na zagrebški borzi 5.091.902 din, na belgrajski 4.695.000 din. V elek-tih je bilo prometa t Belgradu 1 milij. din. Ljubljana — Uradni tečaji: London 1 funt ....... 206.7— 209.27 Pariz 100 frankov.....116.35— 118.65 Newyork 100 dolarjev , . , , 4384.25—4444.25 Ženeva 100 frankov . , . , . 995.--1005.— Milan-Trst 100 lir ..... 231.85— 234.95 Praga 100 kron...... 150.50— 152.— Amsterdam 100 hol. gold. . , , 2336.--2374 — Berlin 100 mark...... 1771.12—1788.88 Bruselj 100 belg ....... 748.— 700.— Ljubljana — Zasebni kliring: Berlin 1 marka........14.20—14.40 Ljubljana — Svobodno triišče: London 1 funt ....... 256.40— 259.60 Pariz 100 frankov . . . . , 144.82— 147.12 Newyork 100 dolarjev , . . . 5459.24—5518.24 Ženeva 100 frankov ..... 1237.32—1247.32 Amsterdam 100 hol. gold. . . , 2906.66—2944.66 Bruselj 100 belg............930.70— 942.70 Zagreb — Zasebni kliring; Praga 100 kron . . . . Solun 1 drahma .... • . . . . 151.50 blago ..... 30.65—31.35 Belgrad — Zasebni kliring: Praga 100 kron ■■■*..• 150.50 denar Solun 1 drahma....... 30.90—31.60 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.75, London 20.7725, Newvork 443.75, Bruselj 75.426, Milan 23.34, Amsterdam 235.55, Berlin 178, Stockholm 107, Oslo 104.40, Kopenhagen 92.75, Sofija 5.40, Praga 15.125, Varšava 83.50, Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25, Ilelsingfors 9.16, Bue-noe-Aires 102.875. Vrednostni papirji Vojna Skoda: v Ljubljani 465—467 v Zagrebu 464.50 denar v Belgradu 466—466.50 Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko iioeojilo 99—100. agrarji 62.50—63.50, vojna škoda promptna 465—467, begluške obveznice 86.50—87.50, dalm. agrarji 83.50—84.50, 8% lllerovo posojilo 100—101, 7% Blerovo posojilo 93.50—04.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 99.50 do 100.50, 7% stab. posojilo 100—101. Delnice; Narodna banka 7400—7500. Trbovlie 172—177. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 99 denar, agrarji 60 denar, vojna škoda promiffna 464.50 denar, begluške obveznice 86.50 do 88, dalm. agrarji 83.50 denar. 4% severni agrarji 59—61, 6% šumske obveznice 79.50—81, 8% Blerovo posojilo 100—100.50, 7% Blerovo posojilo 93—94 (94), 7% posojilo Drž. hip. banke 99.50 denar, 7% stab. posojilo 99—100.50. Delnice: Narodna banka 7350 denar, Priv. agrarna banka 210 denar. Trboveljska 171—172. Gutman 39—4o, Sladk. tov. Osijek 80—85, Oej. livarna 150 do 162 50, Jadr. plovba 320 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% inves'i-rijsko posojilo (100.75). agrarji 62—62.50, vojna škoda promptna 406—466.50 (467), za konec julija 465.50-466.50 (466.50), za konec avgusta 464.50 do 465 (465), begluške obveznice 87—87.50, dalm. agrarji 84—84.50, 4% severni agrarji 59,—59.50, 6% šumske obveznice 81—81.25 (81.50, 80.75), 7% ! Dane9 premiera veselo dunajske glasbene komedije DONAVSKE MELODIJE Maria Andergast, W. Liebeneiner Georg Aleksander. Tibor V. Halmay in Oskar Szabo. — Če se hočete zopet enkrat nasmejati, ne zamudite priložnosti in si oglejte ta film' KINO UNION - telet. 22-21 Predstave od danes naprej za časa nastopanja rokoborcev tudi ob 16. uri. tedaj ob 16. in 19. uri predvajanje filma: ob 21 uri nastoo rokoborcev. Nov plačilni sporazum z Bolgarijo Dne 4. julija je izdal minister financ pod številko 39.760-VIII naslednji odlok: 1. Odobrava se dopolnilni protokol, sklenjen med Narodno banko kraljevine Jugoslavije in Bolgarsko narodno banko v Sofiji dne 24. junija. 2. Narodna banka je pooblaščena, da po svojem deviznem ravnateljstvu osebam, za katerih račun prihajajo nalogi, o vplačilih na zbiralni račun v Sofiji, more izdajati čeke, ki se bodo prodajali na domačih borzah uvoznikom bolgarskega blaga in ostalim osebam v okviru obstoječega plačilnega sporazuma. 3. Izdani čeki v bolgarskem kliringu imajo v vsem lastnosti in pravne učinke, katere dajo klirinškim nakaznicam čl. 2 in 3 uredbe o klirinških nakaznicah z dne 5. oktobra 1935. 4. Devizno ravnateljstvo Narodne banke je pooblaščeno, da more izdati potrebne naredbe in navodila za izvajanje tega odloka. Odlok je objavljen v »Službenih novinah« z dne 6. julija. Nova delniška družba. V Zagrebu Je bila ustanovljena parobrodna družba Dalmacija z glavnico 6.5 niilij. din. Člani upravnega sveta so: Ante Topič, dr. Stjepan Posilovič, Olga Topič. dr. Branko Krnic in Juraj Gunalachi — vsi iz Zagreba. I Ljuhe'en in umetniško ustvarjanje velikega muzikalnega genija GIUSEPPE VERDI V glavni vlogi: BENJAMIS GIGLI Danes ob 19. in 21. uri Ml (ton 27-30 Kino Sloga i Bilance Bolgraj poteklo še precej časa. — V prvih 5 mesecih letos je znašal italijanski uvoz bombaža 495.787 mot. stotov. od lega je prišlo samo 5731 met. stotov iz italijanskih kolonij, 256 »isoč 340 met stotov je prišlo iz severnoameriških Združenih držav, 88.3<>3 met. stotov iz Egipta, 45.180 met. stotov iz britske Indije, 36.948 met. stotov iz Brazilije in 32.906 met. stotov iz Tur-čije. Poleg tega ima tudi že Italija znatno lastno proizvodnjo bombaža, ki je dala leta 1937 42.000 met. stotov in je pričakovati za naslednji leti znatnega povečanja. Poraba železa v Italiji. Generalni komisa-rijat za vojni material, ki je pristojen za dodeljevanje železa, ne izdaja več dovoljenj za železo in ostale kovine, ki se zahtevajo ra ograje posestev, vrtov itd. Javne uprave, inženirske zveze in gozdna miiica morajo paziti na izvrševani« tega odloka. Blerovo posojilo 93.-93.75, 7% posojilo Drž hip. banke 100 denar. Delnice: Narodna banka 7400-7475, Priv. agrarna banka 211-212 (211.50 drobni komadi). Sitni trg Novi Sad. Koruza bač., bač. pariteta Indjija 119—121. Tend. neizprem. Promet srednji, Sombor. Borza zaprta. Živinski sejmi Cene živini in kmetijskim pridelkom v Dravo, gradu, dne 1. julija 1939: Voli I. 4.50, II. 4, III. 3.50; telice L 4.50, II. 4. III. 3; krave L 4, II. 3. III. 2.50: teleta I. 6, II. 5; prašiči špeharji 10. pr-šutarji 7 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. 10—12, II. 9—11, 111. 8—10, svinjina 16, slanina 18, svinjska mast 19, čisti med 18, volna neoprana 24, oprana 30, surove koie goveje 10, tele&je 12, svinjske 6 din za 1 kg. — Pšenica 250, ječmen 200, rž 200, oves 175, koruza 150, fižol 230, krompir 100, seno 50. slama 35, jabolka I. 400. II. 300, III. 250, moka pšenična 325, koruzna 200, ajdova 350 din za 100 kg. — Drva 75 din za kub. meter, ja jca 0.75 din za 1 komad, mleko 2 din za liter, surovo maslo 24 din za 1 kg. Gozdni požari na švedskem napravijo na minuto 65 kron škode Švedska vlada jc v zadnjem času izdala več zelo strogih odredb glede omejevanja gozdnih požarov. &vedskt gozdovi so namreč veliko bogastvo; požari v gozdovih pa so tudi zelo pogostni, statistično je izračunano, da vsako minuto napravijo za 65 švedskih kron škode, brez ozira na človeške žrtve, ki niso tako Izredno redke. Cerkve 60 večinoma zgrajene iz lesa in večkrat se zgodi, da nastane požar sredi službe božje, kar povzroči silno zmedo iu gnečo in se vse konča z najhujšimi posledicami. Vlada Je ustanovila posebno gasilsko organizacijo, ki 6e posveča samo požarom v gozdovih, zlasti je namenjena severnim pokrajinam, kjer se razprostirajo velikanski gozdovi, naselbine pa so le zelo redke. Na severu hodijo po deželi od naselbine do naselbine tudi uradniki, ki ljudstvo poučujejo o sredstvih zoper gozdne požare, ubeneui pa vabijo moške, da se prijavljalo kot prostovoljci v gasilsko organizacijo. K ureditvi našega cestnega prometa Kako poskrbimo za kolesarski promet Vprašanje cestnega prometa v Ljubljani je prav glede na velikansko število kolesarjev pri I nas posebno pereče. Zato je priredilo Združenje | inženirjev in arhitektov v Četrtek zvečer debatni j večer, v katerem je razpravljal o ureditvi kolesar- j skega prometa g. ing. Lapa j ne, ki je pokazal • tudi nekaj osnutkov za sodoben način izpeljave kolesarskih stez. Izvajanja so bila prav zanimiva in je predavatelj povedal v glavnem sledeče misli. Zadnje čase se v javnosti zelo veliko razpravlja o potrebi avtomobilskih cest. o načinu gradnje in o motornem prometu sploh. V naših krajih, posebno v Ljubljani, je cestni promet zelo raznovrsten, in to v taki meri, da je potrebno pri reševanju prometnih problemOv upoštevati vse vrste prometa. Vrste prometa v Ljubljani in okolici so v glavnih obrisih sledeče: 1. Motorna vozila. Motorna vozila označuje velika hitrost. Ta hitrost povzroča ogromne dinamične učinke na cestišče in zahteva napravo klatitet-nega tlaka. V drugih ozirih so motorna vozila ugodna: imajo veliko gibčnost umikanja, so stabilna, zahtevajo pa preglednost z ozirom na veliko hitrost. 2. Vpreina vozila. Vprežna vozila imajo zelo majhno hitro.it. Posebnih zahtev od cestišča nimajo, razen minimalne trdnosti zaradi teže voza. Značilna je njihova počasnost in neokretnost umikanja, sicer so stabilna in nimajo posebnih zahtev. 3. Kolesarji. Kolesarji se gibljejo s srednjimi hitrostmi 15 do 30 km na uro, nimajo posebnih obremenitev tal in nobenih posebnih zahtev v pogledu tlaka. Značilna zanje je nestabilnost. Kolesar lahko vozi le v rahlih vijugah, popolnoma naravnost sploh ne more. Tudi razni zunanji mehanični i>n psihični vplivi, kakor n. pr. kamen, veter, dež, ropot, strah, itd. bistveno vplivajo na niegovo stabilnost in ga lahko spravijo iz ravnotežja. V ostalem so kolesarji v umikanju gibčni, vendar zaradi labilnosti nezanesljivi. Zahtevajo tudi nekaj preglednosti. Neugodno vpliva na njihovo gibanje nevarnost pred motornimi vozili. 4 Pešci. Pešci se gibljejo počasi, nimajo nobenih izrednih zahtev glede poti, se lahko umikajo, pač pa zahtevajo garancijo varnosti pred vozili. , . . • 5. Električna železnica je poglavje zase: zdaj vozi, zdaj stoji, nima nobene možnosti umikanja, Iker je vezana na določen tir; v tehničnem oziru je zelo neugoden način prometa. Po približni statistiki merjeni ob železniškem prelazu ljubljanske dovozne ceste, je bilo zabeleženo približno sledeče razmerje vozil: na 1 motorno vozilo so prišli 3 vprežni vozovi, 20 kolesarjev in 40 pešcev. Koristna bi bila točna statistika. Vendar preseneča visoko število kolesarjev. Splošno načelo pri razvijanju prometa je sle: ileče: Tisti, ki se lažje umika, se mora umakniti onemu, ki se težje umika; v večini primerov se gornje načelo izpremeni v sledeče: počasnejši se umika hitrejšemu. Izjemi v pogledu drugega načela sta le: električna cestna železnica, ki se spton ne more umikati, in pa križanje vpreznega voza t avtomobilom ali bicikljem; v ,tem primerke morata umakniti oba, ker je voznik z vozom paC prepočasen oziroma prenemaren. . . Praktično se gori navedeno načelo tudi izvaja. Pri cestnem križišču počakajo pešci, da gredo avtomobili in kolesarji mimo; na ozki stezi stopi vljuden pešec vstran, da ga kolesar prehiti. Kolesarji se umikajo motornim vozilom k robu ceste. Le pri nediscipliniranih voznikih in pri cestni ze-leznici nastajajo večje neprilike iz vzrokov, ki sem jih že navedel. Vsaka borba proti gornjemu načelu je brez zdrave podlage in smešna, kakor n. pr. mišljenje, naj se avtomobili, kolesarji in vo-sovi umikajo pešcu, ali pa naj se kolesarju umikajo avtomobili ali celo tramvajski voz! Dandanes je precej veliko mržnje, da ne re-Kem sovraštva, med pešci in kolesarji na eni, in med kolesarji in avtomobilisti na drugi strani. Del vzroka za nesoglasje leži v intolerantnosti enih m drugih, del vzroka v nediscipliniranem gibanju, davni vzrok pa leži v bistveni razliki načina gu banja enih in drugih takrat, kadar so pn*>l«» gibati se po istem prostoru. Kolesarji se dandanes morajo gibati po avtomobilskem cestisču, kjer so izpostavljeni nevarnosti motornih vozil; če je io cestišče nesposobno za kolesarski promet, potem si kradejo prepovedane hodnike in pridejo v na-sprotstva s pešci. Res so danes zelo redka pota, kjer bi bila dana možnost absolutnega zavarovanja (kolesarja pred avtomobilom in zavarovanja pešca ipred kolesarjem. Edina trajna rešitev kolesarskega vprašanja je: popolna ločitev pešpoti od kolesarske steze in kolesarske steze od vozišča. Seveda se priporoča tudi ločitev vozišča za vprežna vozila od vozišča za motorni promet in popolna ločitev cestne železnice, toda statistika: 1 motorno vozilo na 20 kolesarjev in 40 pešcev potrjuje pravilo: pešpot zase, kolesarska steza zase in vozišče zase Zgoraj navedena ločitev kolesarske steze od pešpoti in vozišča seveda ne pride v poštev pri mestnih razdelilnih cestah in ulicah. Pač pa pride tem bolj do veljave uporaba tega principa na podeželskih cestah (državnih in hanovinskih) ter pri vseh glavnih dovoznih cestah v mesto. Tehnična izdelava kolesarske steze ni draga. Najidealnejša kolesarska steza je lahek tip makadamske utrditve s posipanjem dolomitnega peska, podobno, kakor so izvršene steze v ljubljanskih parkih. Utrditev pač mora biti toliko močna, da se pod mimo težo vozil kolesa ne bi vtiskala v stezo. Odvod vode mora hiti brezhiben. Prednosti ločenih stez so: 1. Absolutna varnost kolesarjev pred motornimi vozili. 2. Alwolutno očiščenje vozišča od labilnih kolesarjev. 3. Pri širokih prometnih dovoznih cestah bi se dalo na račun kolesarske steze dragoceno tlakovano cestišče zožiti Opaziti je namreč, da labilni kolesarji stalno zavzemajo s svojim serpentinira-njem na vsaki strani lOmeterske ceste \Vi m širine, tako da taktično ostane za vozila le okrog 7 m širine. Če bi bil ta prostor lažje tlakovan, bi bilo prav za prav ravno tako dobro. S tem bi se na investicijah nekaj prihranilo. Ugovori proti kolesarskim stezam so: 1. Avtomobilisti in kolesarji lahko varno vozijo po istem vozišču, če so disciplinirani. — Ta ugovor ne drži — to trdijo samo pešci, ki niti ne kolesarijo, niti ne šofirajo. 2. Kolesarska steza je predraga. V mislih imajo namreč betonirane in asfaltirane steze. To pa ni potrebno. Kolesarska steza praktično ne bi stala več, kakor sprehajalna steza v Tivoliju. — Znano je, da stane n. pr. 1 m avtomobilske ceste najmanj 1000 din, 1 m dobrega asfaltnega hodnika 300 din, 1 m kolesarske steze pa bi stal 60 din. Če so na:de denar za avtoniobiliste in pešce, bi se lahko našlo nekaj odstotkov tudi za kolesarje. 3. Prostora za stezo ni: V Ljubljani je res nekaj dovoznih cest, kjer se ne bi dale napraviti kolesarske steze. V zadnjih letih pa je opaziti, da so bili na nekaterih ljubljanskih dovoznih cestah z napredujočo modernizacijo hodniki za pešce pretirano razširjeni (s prostorom za drevje — brez drevia), razširjeno je bilo vozišče, toda kolesarska steza, ki so si jo ustvarili kolesarji, je bila ka-sirana. 4. Edini resni faktor, ki bi praktično zadrževal rešitev, je vprašanje ekspropriacije zemljišč, koder je to potrebno. Pripomniti je treba, da je v drugih državah ta delitev prometa že dolgo v praksi in se je sijajno obnesla (na Nizozemskem, na Danskem). Zgodilo se je celo, da so avtomobilisti zgradili kolesarske steze, samo da se znehč kolesarjev z avtostrad. Tudi v naših krajih se kolesarske steze odlično obnesejo, n. pr. na cesti proti Jožici, proti Brezovici, delu na gorenjski cesti. Krasna kolesarska steza in pešpot je do nedavnega držala ob obeh straneh kamniške železnice proti Jožici. — Zanimivo je, da vlada na takih poteh zelo dobra, mestoma odlična prometna disciplina brez policijskega nadzorstva — saj imajo opravka kolesarji samo med seboj, pešci samo med seboj, avtomobilisti samo med seboj. Naj se dajo kolesarjem steze, pa bodo o«re-čeni kolesarji in avtomobilisti, pešci in policaji pa se bodo oddahnili. Naš Stadion je vedno lepši Tri četrtine stadionskih brežin je dobilo betonirane sedeže Ljubljana, 7. julija. 2e za lanski mladinski tabor je dobil naš Stadion lepo urejene brežine, ki so v marsičem povzdignile lepotno ureditev stadiona, ki je pri velikanskih tisočih gledalcev še pridobila na učinku. Lani so na vsako stran mogočne in lepo urejene častne tribune zgradili na brežinah stopničaste terase. Te stopnice so zavzele ves prostor brežin, kjer se krivijo proti častni tribuni. Ravnih podaljškov brežin proti Tyrševi cesti pa lani ni bilo mogoče urediti, zato 60 prišle letos na vrsto in so že dograjene. Zo kongres Kristusa Kralja in tudi za kongres gasilcev bo nudil stadion obiskovalcem nad vse mogočno in sodobno sliko. Le brežina, ki se spušča v 6tadionsko areno vzporedno z Dunajsko cesto, je ostala nedograjena. Obe podolžni stranici in velikanski lok, v čigar sredini stoji veličastna tribuna, pa so končno dograjeni in bodo nudili velikemu številu gledalcev prijetne sedeže. Letos urejene brežine so bile zgrajene po istem načelu kakor lani, tako da je bila ohranjena enotnost po vsem stadionu. Lani so zgradili na vsako stran častne tribune sedem stopničastih polj, ki so jih sedeti na betonski stopnici. Za betonsko stopnico Vsako stopničasto polje ima stopnice zgrajene iz betona. Jasno je, da so te stopnice na močnih s lagodat' za Vašo kožo, tudi če je se tako občutljiva: ELI DA MILA temeljih. Vsako polje ima 12 stopnic, katerih višina je prav tolikšna, da more gledalec udobno seeti na betonski stopnici. Za betonsko stopnico je še travnata ploskev, tako da je dovolj prostora od stopnice do stopnice in da gledalec na višji stopnici ne more motiti tistega, ki sedi pod njim. Skoraj prav toliko polj kakor lani, je bilo urejenih tudi letos. Na desni in levi strani so zbe-tonirali skupno 13 polj. Sedem polj je bilo dograjenih na južni strani, šest polj pa na severni sttani. Nedograjeno pa • je ostalo eno polje na severni strani. Na tem polju bodo zgradili prihodnje leto velik paviljon za godbo, ki bo zgrajen prav tako iz kamenja in betona kakor častna tribuna. Ta paviljon bo zgrajen po najbolj sodobnih načelih akustične tehnike zato, da se bo glas godbe razlival lepo in enakomerno po vsej stadionski areni. S tem, da je več kakor tri četrtine stadionskih brežin bilo urejenih, je bil stadion v glavnem dograjen. Na brežini, ki gre vzporedno z Dunajsko cesto, bo namreč zgrajena velika stavba, v kateri bodo združene najrazličnejše telovadnice, športne naprave, plavalni bazeni, kopalnice in garderobe. Ta stavba bo zahtevala še mnogo izdatkov in zato ne bo tako hitro urejena. Svojemu namenu pa v polni meri že ustreza sedanja ureditev, saj je z njo Sedemnajst zlatih porok v eni in isti občini Pokrajina Touraine, vrt Francije, ni le ena najlepših, marveč tudi najbolj zdravih koprajin v Franciji. V mali občini Fondettes, ki je blizu mesta Tours, sredi samih trat in njiv, j e ta teden istega dne obhajalo 17 zakonskih parov zlato poroko. Tourški nadškof, ki je sam zlatomašnik, je osebno prišel na to izredno proslavo. Sedemnajst-kratna zlata poroka v Fondettesu je bila pa tem bolj slovesna, ker je istočasno obhajal domači župnik svoi petdeseti letni jubilej mašniškega po-svečenja. Lahkomiselni IfucSfe Nikjer na svetu ne ravnajo z denarjem tako lahkomiselno kot v Tokiju glavnem mestu Japonsko. Kakor pravi policijsko poročilo o izgubljenem in najdenem denarju v letošnjem aprilu, je naznanilo 5534 ljudi, da je izgubilo skupaj milijon 207.428 jenov denarja. To je bila za 170 primerov ve£ kot v marcu. Tudi izgubljenih predmetov je kar na kupe. Samo v aprilu so v Tokiju izgubili ljudje 20.331 prijavljenih predmetov. A v Tokiju je pa tudi izredno dosti poštenih najditeljev. V aprilu se je prijavilo 8055 c*?eb, ki so skupaj našle 558.067 jenov denarja na cesti. — Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franc-Joselove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Reg po min soc. pol in n zdr. S-br 15 485 25 V. 35. dobil stadion ogromno število sedežev. Kadar bo sila, se bo na teh stopnicah nabralo lahko na deset tisoče gledalcev, ki bodo lahko udobno sedeli. Ugodnost celotne ureditve stadiona se bo prav posebno pokazala ob kongresu Kristusa Kralja, na katerega bo prihitelo na deset tisoče udeleženrev z dežele. Tudi gasilski kongres bo imel svoj najbolj veličastni zaključek na stadionu. t Župnik Jernej Kovic lega v grob Zalog. 7. julija. Prva beseda, ki jo poročevalec danes zjutraj slišal v Zalogu, v bridkost in žalost pogreznjenem, zgrinjajočem se okoli cerkve, besedo uglednega moža, poštenjaka, je bila: »Prezgodaj smo gospoda egubili, veliko prezgodaj, vsaj petnajst let...« Videl si samo eno: v vseh očeh, od joka vnetih, solze, vsa srca prenapolnjena z žalostjo. Kakor je bil rajnik v življenju skromen in je odklanjal sleherno češčenje, tako je bil oh smrti počaščen in slovesno pokopan kakor malokateri njegovih tovarišev. Zaloška soseska vsa pokonci, cerkev nabita kakor ob največjih slavnostih. Pred osamelim žup-nišfjpm, skromnim, pa zelo prijetnim, je najprej domači moški zbor lepo zapel dve kitici naše naj-milejše nagrobnice: Vavknove »Vigred se povrne«. 2e ob tej pesmi smo vsi tako živo čutili, kako nam je vsem bil »prijatelj ljubljeni«. Pogrebne slovesnosti je ob asistenci ve? ko BO duhovnikov opravil rajnega gospoda sošolec stolni dekan dr. Kimovec. V govoru je na pričo klical vse, da je gospod Jernej bil res in ves duhovnik po Jezusovem Srcu, kristalno čist značai »duša«, ki bi srce dal iz prsi, dušo iz telesa, ali kakor sv. Pavel: svoje zveličanje dal. da hi se zveličali ljudje, njemu zaupani. Resnično kakor malokdo: drugi Kristus; saj je v njegovi prečudni dobroti in nesebični ljubezni, ki je vse enako objemala, vsakdo lahko gledal dobroto in ljubezen Kristusovo. Po nenavadno prisrčnih svečanostih — saj so bila vsa srca raztajana — smo truplo t velikim spremstvom Založanov, ki se od ljubljenega svojega gospoda kar niso mogli ločiti, prepeljali v rojstni kraj k Sv. Heleni na Dolskem. Znova je rajnika sprejelo skoraj 30 duhovnikov sobratov z množico ljudstva in društev. Po maši litijskega dekana A. Gornika so se pogrebci razvrstili v veličasten sprevod: šolarji in zastavo, Marijina družba, fantovski odsek in množica župljanov s Polšnika in velika množica domačih župljanov. Pokopal ga je sošolec iz dijaških let stolni dekan dr. Kimovec. Ob odprtem grobu se je rajnemu polšniškemu župniku toplo in prisrčno zahvaljevala preprosto dekle s Polšnika; njej je beseda, nam so srca tonila v solzah, ko je komaj še mogla izreči v žalostno slovo; Z Bogom, z Bogom ... Za njo je povzel besedo dekan Gornik in opisoval, kako se je spomin na prečudno dobroto rajnika ohranil povsod, kjer je pastiroval. V Starem trgu je po 15. letih še vse govorilo o g. Jerneju; v šmartinu, kjer je rajnik bil samo eno leto, so te dni — po 25 letih, kar je bil odšel! — ljudječ strahoma spraševali, ali je res, ali je mogoče, da so »naš gospod Jernejček« umrli. Pre-čudna ljubezen, ki je največja pred Bogom in ljudmi, mu je pristavila ta prelepi, neminljivi spomenik — saj po Pavlovo: ljubezen nikoli ne mine (1. Kor. 13, 8). In še iz dolenjskega Št. Vida iskrico: Ko je poročevalec te dni povedal uglednemu možu, ki je z gospodom Jernejem 7 let služboval tam doli, da gospod umira, so možu poigrale solze v očeh in vzkliknil je: Kako je tega gospoda škoda! Nobenega ne tako. O ta gospod, kako je bil dober! Kako so ga ljudje tam doli radi imeli... — Kakor je Jezus rekel Natanaelu, ko ga je Filip pripeljal, tako — upamo je lahko pozdravil g. Jerneja: Glejte ga, pravega Izraelca, v katerem ni zvijače (Jan 1, 47) ... Have, anima pia — zbogom milo preblago srcel Delavski mladini sonca in zraka! V začetku tega tedna sta odšli dve skupini mladih delavcev na počitniško kolonijo. V prvi skupini je 26 vajencev, v drugi pa 30 vajenk. Počim hi bili morali iti vajenci po prvotnem načrtu Društva za varstvo delavske mladine, ki se je pod veščim vodstvom svojega delavnega predsednika mest. sv. Vinka Požarja, tako silno vrglo na organiziranje počitniških kolonij za vajence in vajenke, iti na Črni vrh nad Jesenicami, so se zaradi nenadnih zaprek naselili ta teden v Mednem, kjer jim je ljubljanska mestna občina rade-volje dovolila v ta namen uporabo svoje barake. Prihodnji teden pa pojdejo v Karavanke. Vajenke pa so uredile svoje letovanje na Sangradu pri Cerkljah na Gorenjskem. Da so počitniške kolonije za našo delavsko mladino, zlasti za obrtniški naraščaj, silne važnosti, jc vsakomur jasno. Drugod so to zelo »go-daj spoznali, zaradi česar imajo na pr. v Nemčiji, Švici, Belgiji in drugod silno razvite počitniške kolonije za delavsko mladino. Pri nas je to tako socialno delo pričelo Društvo za varstvo delavske mladine. In vse kaže, da bo ta za nas nova akcija, pognala korenine. Kolikor nam je znano, so se baš na prizadevanje imenovanega društva, začeli zanimati tudi v Kranju, na Jesenicah in v Celju za to, da se organizirajo kolonije za vajence in vajenke. Predvideno je bilo letos deset počitniških kolonij. Če bodo zadostna denarna sredstva, bo program izveden v polni meri, sicer pa najltolj v Ljubljani in okolici, kjer je pokazala mestna občina, ki jo vodi agilni in res socialno čuteči g. župan dr. Adlešič, polno razumevanje. Naklonila je Društvu izdatno podporo 9500 din. Prav veliko zaslugo ima tudi OUZD, ki si prizadeva pod agil-nim vodstvom svojega zdravnika-šefa dr. Droh-niča in ravnatelja dr. Bohinjra, zamašiti to vrzel v potrebah delavstva. S sodelovanjem mestne občine in OUZD so se mogle letos začeti v pravem pravcu počitniške kolonije. Tudi Delavska zbornica in banska uprava sta dali v ta namen svojo podporo, ki pa bo razdeljena med vse kolonije, tako med mestne, okoliške, jeseniške, kranjske in če uspe. tudi celjska prejme svoj delež. Kraljevska banska uprava je naklonila jiodporo 2500 dinarjev, Delavska zbornica pa 3000 din. Natančnejše podatke namerava zbrati druStvo v posebni brošuri, nekakem »letnem poročilu«, kjer bodo poleg drugega našteli vsi prispevki posameznih ustanov. Treba bi hilo, da se zainteresira vsa javnost za to tako socialno in prepo-trehnn »kcijo ter d« pomaga vsak po svojih močeh, da se izvede v polni meri. ShOJ&ite novice Koledar Sobota, 8. julija: Evgenij III., papež; Elizabeta, kraljica. Zadnji krajec, Henschel napoveduje del. Nedelja, 9. julija: 6. pobinkoštna nedelja. Ni-Ifolaj in tov. gorkumski mučenci. Novi grobovi + Oa. Marica Tifar roj. Selič. žena davčnega Upravitelja v pokoju, je odila v večnost. Pokopali jo bodo v nedeljo o!> 9 dopoldne na [>okopališču pri Sv. Marjeti pri Rimskih Toplicah. Naj počiva v miru! Žalujočim svojcem naše sožalje! Osebne novice = Za doktorja medicine je bila 29. julija t. 1. promovirana na belgrajskl univerzi gdčna. Marica Kemperle iz Češnjic pri Železnikih, Čestitamo! Poleti so najboljši proviant Slamičeve Konzerve — »Slovenec« naj Vas spremlja na počitnice. - Sj)oročito nam Vaš počitniški naslov! Uprava >Slovencaor!>a končala že po desetih minutah in je Peter Kop položil na hrbet svojega nekdanjega učenca. Za gledalce najbolj zanimiva in napeta borba je bil spopad med Čehom Mrno in Petrom Janežem. Tudi med tema dvema je bila že na zunaj precejšnja razlika, ki pa jo je še bolj podčrtal Mina s svojo držo in poudarjeno nasilnostjo, s katero je zadel občinstvo na pravo žilico. Skoraj ganiti se ni smel več, že je protestirala dvorana, da se ne bori več pravilno in da greši. Za vsak prijem ali udarec, ki je bil videti malo bolj grob, je zadonela po dvorani fanfara žvižgov in vzkli- kov. Kakor hitro pa je na tako gesto s slično odgovoril Janeš, je vsa dvorana zopet navdušeno vzklikala: »Prav je, le daj ga!< Je pač tako, da športna publika, tudi tista, ki je dobro vzgojena, 6matra za pravično staro pravilo: prva ni dovoljena, druga pa je. V teni boju, ki ga je občinstvo tako lepo |)odžigalo, sta se tudi rokoborca včasih sama razvnela in zato je parkrat odletel Janeš z odra, Mrna pa je padel enkrat celo med občinstvo Malo je manjkalo, pa bi se bil boj zaključil že sredi predpisanega časa, zakaj Mrna je Janeša skoraj položil na hrbet, vendar je bilo to izven iimnice in sodnik zmage ni priznal. Po štirih krogih, trajajočih sedem minut, je bil tudi ta boj prekinjen z neodločenim rezultatom. Četrti par je bil zopet senzacija. Nastopil je Egipčan Ali ben Abdu proti Rusu Aleksandru Kirilovu. Tudi tu je bila za gledalce zanimiva izrazita različnost obeh borcev. Kirilov je srednje postave, prileten, močan in rutiniran rokoborec. Egipčan pa je presenetil vse po svoji velikanski dolžini, suhih in drobnih nogah in velikanskem prsnem košu, s čigar mišičastih ramen so visele res ogromne dolge roke. Vsi gledalci so imeli v začetku vtis, da bo borba končala neodločeno, kmalu pa so spoznali, da je Črnec močnejši. S svojimi dolgimi in močnimi rokami se je vedno izkopal iz grozečih prijemov, v katere ga je skušal dobiti Rus. Nato pa je v drugi rundi sam svojevrstno napadel. Prijel je z rokama Kirilova za glavo. Prijem se imenuje »ameriška kravata« in ga najbrž more uspešno izpeljati le tisti, ki ima dolge roke in daljšo postavo kot njegov pro-tivnik. S tem prijemom je Črnec spravil Rusa na žimnico kljub temu, da je bil ves čas v prijemu, je Rus še parkrat vstal, vendar je moral tretjič zopet na tla in na — hrbet. Tako se je končal prvi večer v popolno zadovoljstvo gledalcev, ki so le napol zasedli veliko unionsko dvorano. V petek zvečer je bilo zanimanje občinstva že večje ter ie bila dvorana lepo polna. Nastopil je tudi Ljubljančan Šotler. Celje 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 5 zjutraj. 1 Napredek na Žalah se je spet pokazal tudi z razpisom steklarskih pleskarskih, slikarskih in pečarskih del, ki je objavljen v »Službenem listu«. Pri razpisih je pa mestna občina vpeljala novost, da iponudniki ne dobe več ozko omejenih proračunov in ponujajo popuste pri teh proračunih, temveč dobe le še tačne opise in izmere razpisanih del, nato pa ponudniki sami določijo 6voje cene. Monumentalno portalno poslopje Žal se bo v kratkem pakazalo v vsej svoji snežni belini, 6aj je zunanjost že skoraj gotova in bodo pričeli že z deli v notranjosti. Velika molilnica je že pokrita, prav tako sta pa pokriti že tudi dve kapelici in gospodarsko poslopje, ki bo prav učinkovito zaključevalo raznovrstnost Žal. Poleg tega je dozidana že ena dvojna kapela in štiri posamezne kapelice. Med temi zbuja največje zanimanje nenavadna oblika kapelice, ki nas bo spominjala na starodavne gamile. Seveda bo pa vsa obložetii ie zemljo in zasajena. Zidajo še dve dvojni in dve posamezni kapeli, druge pa pridejo v kratkem na i vrsto. Ker delo naglo napreduje, upamo, da bodo vsaj do Vseh svetih Žale že dodelane. 1 Tombola v Mostah. Ali že imate tablice za tombolo Prosvetnega društva Moiste-Ljubljana, ki bo 6. avgusta ob 15 na prostoru poleg cerkve Sv. Družine v Mostah. Ako jih še nimate, pridno segajte po njih, kajti 6iccr bo prepozno, ker povpraševanje po tablicah je zelo veliko. Tablice so samo 3 din, za katere lahko dobite spalnico, šivalni stroj, kolo, moška obleko, voz drv, vrečo inoke, jedilni servis itd. Danes koncert vojaSke godbe pod vodstvom kapelnika g. podpotk. Hercoga ▼ vrtu restavracije grand hotela »Union«. 1 Mestno zdravniško nedeljsko službo bo opravljal od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Ciber Fran, Srbska ul. št. 7/1. telefon št. 36-41. 1 Zaplenjeni predmeti neznanih lastnikov. Na policiji imajo shranjene te-le predmete: Ena kompletna rujava moška obleka znamke »Tivar«, ena navadna kimpletna siva obleka s mdeče-zeleno-plavimi pikicami, ena srebrna moiška dvokrovna ura, znamke »Medana št. 8830« z arabskimi štev. in zunanjimi okraski na pokrovu, ena srebra eno-krovna ura, štev. 163224, moška z rimskimi štev. in z zeleno, rudeče plavami rožicami na številni-ku, rob pokrova pozlačen, ena damska srebrna enokrovna ura, znamke »Remoimotuar« šte. 78103 z rimskimi štev. in srebrna verižica z navadnimi podolgovatimi členi, en mvški poročni prstan, ši-Tok, ena mala rujava usnjata moška denarnica na tri predale že močno obrabljena z vsebino: dva stara avstrijska kovanca pa 5 kron, eden z latinico 1907, drugi pa 1909. — Nadalje štiri kovance po eno krono z letnicami 1893, 1901, 1894 in 1915. — En srebrn madžarski »Forint« z letnico 1879, en srebrni avstrijski goldinar z letnico 1877, en star avstrijski kovanec, z letnico 1848 in napisom: Pa Irana hung. S. Maria. mater. Dci. Dve srebrni avstrijski desetici z letnicami: 1868, in 1872. 1 Knjižnica Prosvetnega društva Trnovo naznanja vsem čitateljcm, da od 9. t. m. pa do 1. oktobra t. 1. ne bo poslovala. Vse članstvo vljudns prosimo, da v nedeljo dne 9. t. m. zagotovo vrne izposojene knjige. Knjižnica bo odprta v nedeljo od 10 do 12 dopoldne. — Knjižničar. ] V počastitev spomina ge. Basajeve. Družina inž. VI. Remec, tovarnar, poklanja namesto cvetja na grob t Aste dr. Basajeve 300 din za reveže Mar. Ozn. — V imenu ubogih. Bag plačaj. 1 Ravnateljstvo uršulinske gimnazije, učiteljišča, meščanske šole, vadnice in osnovne šole v Ljubljani opazarja učenke iz Ljubljane in okolice, ki sodelujejo pri igri na Stadionu, da se polno-številno in točno udeleže vaje dne 9. julija ob 9 dopoldne. 1 Tatvine koles v Ljubljani. Zadnje dni je bilo Izpred kavarne Majcen na Dunajski cesti ukradeno kolo Mateju Merzerju. Kolo je znamke »Wan-dererc in ima tovarniško fctev. 643-(>43. Vredno je 800 din ter črno pleskano. — Lindiču Natonu pa je neznanec odpeljal 1000 din vredno kolo izpred Delavskega doma. Kolo je črno pleskano, znamke »Puchc in ima tovarniško štev. 481.434 1 Star grešnik se ie uiel. Ljubljanska policija je te dni prijela Pctriča Jožefa, ki je bil že osemkrat predkaznovan in je pred kratkim odsedel 2 leti robije. Pri preiskavi je policija našla pri njem lepo zalogo. Zbiral je dragocenosti, ki jih je baje vse isti dan kot je bil aretiran kupil od neznanca. Tako je imel pri eebi 4 srebrne ure z verižicami, en moški poročni prstan in staro denarnico, v kateri je imel stare avstrij*ke srebrnjake po pet kron, po kroni in še starejši srebrni denar. Pri njem so našli tudi lepo rujavo in sivo obleko. Gotovine pa je imel pri sebi okroglo 500 din, katere je baje zaslužil z delom na Hrvaškem. Dokazali so mu, da je s pred kratkim aretiranim Tomšičem izpeljal več vlomov v Ljubljani in ljubljanski okolici. Sumijo nadalje, da je izvršil rop nad prekup-cem v bližini Višnje gore '24. junija, kateremu je pobral nad 2000 din. Pošteno pa se je ujel takoj tri dni po tem, ko je prišel iz zapora. Konec marca so ga namreč pripeljali v domovinsko občino in 28. marca je neznanec oropal v Malih Laščah Fran-čiško Petrič. Vendar je pri njej našel le 35 din v gotovini. Pri takratni preiskavi «o našli na šipi prstne odtise roparja. Ko so jih sedaj primerjali z odtisi Jožeta Petriča so ugotovili, da so popolnoma skladajo. S tem je njegovo življenje v svobodi, ki je trajalo le par mesecev, zopet končano. c Revizija in priziv na smrt obsojenega Maksa Zahukovška zavrnjena. Okrožno sodišče v Celju je obsodilo na smrt na vešalih morilca Maksa Za-bukovška. Zabukovšek je vložil zoper preostro sodbo priziv in revizijo na Stol sedmorice v Zagrebu, ki pa je priziv zavrnil in [>otrdil sodl>o celjskega okrožnega sodišča. Sedaj so bili poslani akti ministrstvu pravde, da končno odloči o morilčevem življenju. Zvedeli smo, da Zabukovšek po|K)lnoma mirno pričakuje odločitve in se vede v zadnjem času v zaporu posebno dobro. Zaprt je v za|iorih okrožnega sodišča v Celju. c Železniška nesreča pri Sv. Petru. Pri cestnem prehodu pri »Koloficuc se je zgodila v četrtek ob četrt na deset zopet železniška nesreča. 24 letni hlapec posestnika Jožeta Krolata v Čep-ljah pri Vranskem Jakob Livk je peljal prazen dvovprežni voz čez cesti prehod. V tem trenutku je pridrvel večerni potniški vlak iz Celja in zadel v voz, zlomil soro in vlekel voz še kakih 200 m s sel>oj. Na srečo je hlapec padel z voza in dobil le poškodbe po desni roki in boku. Desnemu konju je pri karambolu zvilo zadnjo desno nogo. Potniki potniškega vlaka so se razumljivo zeio prestrašili, ko pa so videli, da ni smrtnih žrtev, so se pomirili. c Zveza združenih delavcev ima jutri, v nedeljo 9. julija, ob 9 dopoldne v Katoliškem domu v Sv. Jurju ob juž. žel. ustanovni občni zbor. Vabljeni! c Zdravniško nedeljsko službo za člane OlTZD ima jutri, v nedeljo, g. dr. Premšak, Cankarjeva ulica 6. c Ciril-Metodovo nedeljo, združeno z blagoslovitvijo nove kapelice Matere božje in slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, obhajamo v nedeljo 9. julija na Lisci. Ob 10.30 služba božja. Popoldne planinska veselica. Kapelica je zgrajena na pobudo Blaža Jurka, znanega turista in humorista, nadučitelja iz Razborja, pod vodstvom gosp. Alojzija Šmida iz Jurkloštra. Kapelica je sezidana iz samih kapnikov in je edinstvena na Slovenskem. Izletniki, planinci in ljubitelji narave, pohitite v božjo naravol cAoferski izpiti za kandidate iz celjskega, gor-njegrajskega, konjiškega in šmarskega okraja bodo v sredo 16. avgusta ob 8 zjutraj pri okrajnem načelstvu. Prošnje je treba vložiti čim prej. c S češnje je padel 11 letni sin mizarja Iz Malih Grahovš v Št. Lenartu nad Laškim Bez-godvšek Franc in se poškodoval po glavi in prsnem košu. Zdravi se v celjski bolnišnici. c Pri klepanju kose se je ponesrečil 50 letni Ivan Lukner iz Velikega vrha pri Šmartnem ob Paki. Po nesreči je padel na koso in si prerezal hrbet. Pripeljali so ga v celjsko bolnišnico. c I-ievo rnko si je izpahnil v ramenu 48letni pos. Papinucci Ludvik iz Čepljega pri Vranskem. c Klub slovenskih kolesarjev priredi v nedeljo 23. julija 17. zvezno tekmo. Popoldne bo gorska tekma na stari grad. KranI Oglase za »Slovenca«, »Slov. dom«, »Domoljub« in »Bogoljub« naročite v podružnici »Slovenca« v Kranju, Vidovdanska cesta štev. 3 (Majdičeva hiša - sodnija). H DE MARIBOR Mariborske ceste in prah Maribor, 7. julija. Huda nadloga Maribora je neznosen prah po cestah. Dasi jih mestni avtoškropilniki neprestano od jutra do večera škropijo z vodo, so vendar zaradi vročine in vetra ter številnih avtomobilov, ki po njih drvijo, vedno zavite v prašno meglo. Tudi na tlakovanih cestah ni dosti bolje, ker prinašajo vozila prah in blato iz stranskih, netla-kovanih ulic. Zabavljanja zaradi prahu je tedaj v Mariboru več kot dovolj, prav tako pa tudi nasvetov, kako naj bi se prašna nadloga odpravila. Glavni vzrok te nadloge so pač neurejene mariborske ceste, katerim se šele zadnja leta posveča večja pozornost. Pred vojno so v Mariboru delali ceste tako, da so enostavno nasipali na zemljo nekaj centimetrov na debelo gramoza ter so potem vsakih par let to ponovili. Šele po vojni si je nabavila mestna občina valjar ter je začela graditi ceste s potrebno kamnito podlago. Vse te na novo izdelane ceste pa so večinoma stranske ulice, ki so sedaj v dobrem stanju. Glavne ceste, ki so bile narejene pred vojno, pa je treba sedaj z velikimi stroški preurejati, ker se morajo izdelati popolnoma na novo. To se je posebno videlo pri Prešernovi, Grajski in Maistrovi ulici, pa tudi na Glavnem trgu. Povojne občinske uprave so začele posvečati vprašanju ureditve cest veliko pozornost, posebno pa se briga za to sedanje vodstvo mestne občine, vendar naenkrat ni mogoče popraviti tega, kar se je poprej desetletja zanemarjalo. Urejajo in tlakujejo sedaj samo stare, liajprometnejše ceste, ki jih morajo delati iz temeljev, kar ureditev zelo podraži. Ko pa bodo urejene te ceste, bodo začeli z delom na drugih ulicah, ki so bile izdelane z moderno podlago v povojnem času in tam bodo dela dosti hitrejše napredovala ter bodo tudi znatno cenejša. Najuspešnejša je borba proti cestnemu prahu pač s tlakovanjem cestišča. Vendar bo mogoče izvršiti to le v prometnejših ulicah. V stranskih ulicah pa bodo nastopili proti prahu z drugimi sredstvi. Priporočajo polivanje cest a posebnim oljem, ki bi vezalo prah. Tak način je zelo uspešen, ima pa samo to slabo stran, da makadamske ceste pod vplivom olja razpadajo. Poleg tega pa je škropljenje z oljem tako drago, da za Maribor pač ne pride v poštev. Drug način pa je katraniziranje cest Cestišče se prepoji z zmesjo katrana in bitumena. Ker pridobiva katran mariborska mestna plinarna, je te snovi dovolj na razpolago. Pod vplivom katrana in bitumena se veže vrhnja plast cestišča v trdo površje, ki ne tvori prahu. Obnese pa se ta ureditev cestišča le na takih cestah, na katerih je malo konjskih vpreg. Kako hitro uniči močan promet s konjskimi vpregami takšno cestišče, se jo videlo najbolj nazorno na Ruški cesti, katero so preparirali na naveden način, pa jo tlak v pol leta popolnoma propadel. m Rodovitna župnija. Iz Svcčine nam poročajo, da so dobili tam v presledku enega tedna v dveh družinah izreden prirastek. Žena posestnika Lebra v Podigracu je porodila trojčke, in sicer enega dečka in dve deklici. Porod se je izvršil pod izrednimi prilikami. Ttojčki so se rodili v presledku treh ur. Otroci in mati so zdravi. — Pri posestniku Božniku v Svečini pa so dobili dober teden poprej dvojčke. Tudi tam je bil porod posrečen. Ljudje v teh krajih že dolgo ne pomnijo takega prirastka v kaki družini. m Letošnja rekrutacija bo v Mariboru 13., 14. in 15. julija v Gambrinovi dvorani od 7 ure zjutraj naprej. Vsi vojni obvezniki so dohili posebne pozive, s katerimi se morajo predstaviti rekrutni komisiji, vsi se morajo točno ravnati po navodilih, ki so natiskana na pozivu, vsi onj, ki imajo pravico do kakršnihkoli olajšav, morajo prinesti s seboj odgovarjajoče listine. Vse ostale informacije o rekrulaciji dobe interesenti pri mestnem vojaškem uradu. m Kroj mladenke je bil najden v dekliški meščanski Soli na Slomškovem trgu. Dobi se v upravi »Slovenrar v Mariboru. m Obe nnjti si je zlomil pri padcu s češnje 55 letni viničar Jakob Kožar od Sv. Marjete ob Pesnici. Hudo poškodovanega so prepeljali v mariborsko bolnišnico. m Veliko delavsko zborovanje. V nedeljo, dne 9. julija se vrši v dvorpni Zadružne gospodarske banke v Mariboru velik delavski shod. Začetek ob 9 dopoldne. Govorili bodo podpredsednik ZZD tov. Pirih iz Ljubljane, narodni poslanec Žebot ter strokovni tajnik ZZD Rozman in drugi. Tovariši delavci, udeležite se tega delavskega zborovanja polnoštevilno, ker gre za vaše koristi. m Z vrelim lugom se je polila po glavi in rokah 7 letna Stanislava Filep iz Pobrežja. Dekletce je zadobilo hude opekline ter so jo spravili v mariborsko bolnišnico. m Prosvotno društvo na Pohrežju uprizori v nedeljo ob 7 zvečer v Slomškovem domu dramo v treh dejanjih »Župnik iz cvetočega vinograda*. Vabljeni I m Neprijeten seznam. Nekateri mariborski meščani, ki niso slovenske narodnosti, so bili včasih člani prostozidarske lože, in sicer tiste, ki je imela svoj sedež v Gradcu. Bili so to najimenitnejši meščani. /Cadeve po so se tnko zasukale, da sedaj ni prijetno, če si bil kdaj včlanjen pri prostozidarjih. Mariborčani so zadnje čase to zelo tajili, pa jim ni nič pomagalo, ker so v Gradcu iztaknili seznam članstva te lože. Ta seznani so dobila v roke nemška oblastva. vsi člani pa so naenkrat zdrknili na mesta navadnih smrtnikov. Usoden je bil ta seznam tudi za nekaj Mariborčanov. m Mestno kopališče bo zaradi rednih letnih popravil zaprto v času od 10. do 24. julija, m Šahovske novice. Tretje kolo šahovskega prvenstva se je takole končalo: Oerželj je premagal Mišuro, Mohorič .VidoviČa, dr. Kruljc Ba- 9bmagaf socjmu otroku, da ohrani kolikor mogoče dolgo prve zobe! SARGOV KAL0D0NT PROTI ZOBNEMU KAMNU biča, Rogoršek Certaliča, Lukeš sen. KetiSa in Pesek Kncchtla. Remis je bila partija Lukeš jun. in Eferl, prekinjena Nosan in Sumenjak, Mavriu pa je bil prost. m Letošnji pregled uniform rezervnih častnikov bo dne 19. julija od 9 do 11 v Gambrinovi dvorani. Predstaviti se morajo v uniformah vsi rezervni častniki, ki so jih dobili od države potom Združenja rezervnih častnikov. Posebua vabila se letos ne bodo razpošiljala. m Sprejem v vojaške šole. Razpisana sta natečaja za sprejem gojencev v inženirsko podčastniško šolo v Šabcu in v topniško podčastniško šolo v čupriji. Natančnejši pogoji se dobe pri mestnem vojaškem uradu. m Telovska procesija bo v nedeljo pri Devici Mariji na Brezju. Procesije se udeleži tudi Prosvetno društvo na Pohrežju. Odhod od Slomškovega doma točno ob 9. m Smrt blage žene. V Truharjevi ulici 4 jc umrla v starosti 68 let ga. Barbara Srimpf, roj. Eichmeister. Bila je zelo spoštovana in priljubljena. Pogreb bo danes, v soboto, popoldne ob 16 iz mestne mrtvašnice na magdalensko pokopališče. m RosenberRor mlin prodan. Mariborski industrijalec g. Josip Rosenberg je prodal svoj valjčni mlin v Jezdarski ulici z vso opremo industrijalcu Janezu Vindišu iz Ptuja za 1,287.000 din. m Žetev smrti. V Gregorčičevi ulici 4 jo umrl upokojeni polkovnik Avgust Schmid. — Na Aleksandrovi cesti 75 je umrla 73 letna zasebnica Frančiška Bidovc, v Verstovškovi vilici 38 na Pohrežju pa zasehnira Ivana Kolman, stara 62 let. Naj počiva jo v miru I m Zborovanje Zveze katoliških učiteljic se vrši v nedeljo 9. julija ob 10 dopoldne na Betnavi pri Mariboru. Ježica Pred Cerkvenim domom na Ježici je živahno vrvenje; fantje postavljajo tribuno, urejajo telovadni prostor, pripravljalni odbor za proslavo daje še zadnja navodila za nedeljo. Vsa fara je v mrzličnem pričakovanju jutrišnjega dne, ki bo najlepši jubilej posavske mladine. Zadnji dve leti so naši vrli fantje in dekleta hodili nedeljo za nedeljo polni navdušenja po različnih taborih ši-rom Slovenije; nobena ovira jih ni mogla zadržati, skoraj na vseh taborih je bila častno zastopana tudi Ježica. Jutri pa vabimo mi. Kakor smo na okoliških taborih s svojo udeležbo pomnožili vrste katoliških fantov in deklet in pripomogli k čim lepšem uspehu tabora, tako želimo, da tudi vsa okoliška društva jutri pridejo v krojih in narodnih nošah v praznično okrašeno Po-savje, da z nami ob 30-letnem jubileju ježenske prosvele manifestirajo za naše skupne ideale. — Prihod na Ježico omogočajo sledeče zveze: vlaki vozijo iz Ljubljane: ob 8.07, 13.40 (prvi je primeren za dopoldansko prireditev, drugi za telovadni nastop). — Avtobusi vozijo iz Tavčarjeve ulice dopoldne v^ako uro ob četrt, popoldne vsako uro ob četrt in tri četrt. Kolesarji bodo mogli spraviti kolesa ali na mestu, odkoder bo šel sprevod ali pa na šolskem dvorišču v bližini zborovanja. Vsak udeleženec bo mogel dobili skromno kosilo na mestu zborovanja ali pa v naših gostilnah. — Za vse informacije se obrnite na reditelje, ki bodo imeli posebne znake (trak na prsih z napisom Ježica). Torej jutri vsi na veselo svidenje na Ježici 1 Marija Ljubno na Gorenjskem O vlomu v Ljubnem smo prejeli: Vsi znaki, posebno poškodovane ključavnice v zakristiji, kažejo na to, da je bil tat, lahko tudi tatovi, prikrit nad zakristijo. Vlomljeno je bilo v dva stoječa nabiralnika, eden pa, ki je stal na stranskem oltarju, odnesen. Govoriti o gotovini 250 din, o katerih je vedel z gotovostjo poročevalec, je prenagljeno. Kdo je štel? Običajno se pobira vsak teden iz nabiralnikov, pred vlomom pa je bilo pobrano poslednjič 18. junija. Ker od tega čar-a dalje ni bilo kaj prida romarjev, gotovina ni bila velika, komaj se je izplačalo toliko riskirati. Od-nešeni nabiralnik se je čez nekaj dni našel nad vasjo razbit — v njem sta ostala še dva dinarja — Župni urad v Ljubnem. Cankova 9. julija bo na Cankovi v Prekmurju nova maša. K Gospodovemu oltarju bo prvič pristopil č. g Antan Zclko, salezijanec. Gospod novomašnik je študiral po večini v Turinu. Novomašni pridigar bo g. Stanko Obržan iz Maribora. Vsa (ara se navdušeno pripravlja za novo mašo. Vsaka vas dela svoj slavolok: slavoloki v Gornjem Prekmur)u so sploh prava narodna umetnost. Pomemben bo zlasti trenutek, ko bo 34 članov M Vrtca izročilo v zborni deklamaciji novomašniški križ. Domačini g. novomašniku iskrena čestitamo! Kamnik Nova maša v Kamniku. V Kamniku bo daroval v frančiškanski cerkvi v nedeljo, 16. t. m. svojo prvo mašo naš tukajšnji rojak, g p. Pavlin Heybal, sin znanega organista B. Ilevbala. — Kamnik ga bo nad vse slovesno sprejel v soboto, 15. t. m. oh jk)1 6 na Glavnem trgu, nato bodo slovesne lilanije v frančiškanski cerkvi. KULTURNI OBZORNIK Prežihov Voranc: Požganica Roman iz prevratnih dni. »Naša založba« v Ljubljani, str. 420. Prežihov Voranc je literarno ime, ki se je Šele pred leti pojavilo v naši revijalni književnosti, dasi je pisatelj pod drugim imenom pisal že davno prej ter Je izšel iz Kvedrovega »Domačega prijatelja«, kakor veliko naših pomembnih pisateljev. Pod imenom Lovro Kuhar se je uveljavljal tudi že v Ljubljanskem zvonu (Potepuhi, Baraba itd.), in kot Ivan Vastl je napisal svoj čas (1932) nekaj lepih literarnih feljtonov tudi v našega »Slovenra« (če Žila noj Drava nazaj po-teko...) Dozdaj je izdal samo eno majhno zbirko »povestir« v Trstu, dočim je pri našem občinstvu dobil ime dobrega in klenega pisatelja iz Mežiške doline s svojimi novelami »Na Požiravniku« in Jirs in Bauh«, ki so izhajale v Sodobnosti. O no-veliri »Na Požiravniku« smo pisali že svoj čas v našem listu ob priliki celoletnih pregledov, da je spadala med najboljše novele v letu svojega izida. Zdaj pa je stopil pred nas s svojim obširnim romanom iz prevratnih dni: »Pozganira«. ki je prvo njegovo večje delo in prva njegova knjiga v Jugoslaviji. 2e z dozdaj Izdanim? novelami, ki so pognale iz pristnega kmečkega naturalizma ter iz zavedne materialistično razredne zavesti (Na Požiravniku) je izpričal nenavaden epični talent, lahkotnost pripovedovanja ter preprostost izražanja pa tudi problematike. Ni se v njem kazal psiholog, temveč slikar dogodka, kot ga je videl pred seboj v gestah in dejanjih, ne meneč se za dušeslovno pogojenost. Kpik kmerkega življenja, ki pa je svoje na-turne ljudi cepil še s trenjem dveh nepomirjenih razredov, kakor se je začela kazati neurejenost sveta bolj njemu kot pa njegovim ljudem. In ta naturna vživetost v kmečkega človeka ter razredna proletarska borbenost se kaže tudi v njegovem najnovejšem romanu, ki zato resnično tudi razpada v dva neenaka dela. Dve stvari se namreč v tem romanu tepeta za prvenstvo in nadvlado: namreč — socialen problem agrarne reforme, kakor se kaže v »Požganj-ci«, in pa težnja, da naj bo roman epičen opis in kritika naših osvobodilnih bojev za Koroško. Obe pa je povezal s tezo, da srno izgubili svojo liortK) za Koroško predvsem zato. ker nismo znali rešiti socialnega razrednega vprašanja, in nismo šli z razredno reformo v boj, temveč z nacionalizmom. Nekaj časa je koroško vprašanje okvir, nekaj časa glavna vsebina njegovega epičnega pripovedovanja o koroških bojih, ki jih motri in kri-tikuje izključno s stališča razredno borbenega delavstva, ki ne pozna narodnosti, le pravičnost in maščevanje. In tu beremo, kako se je Mežica znašla v prevratnih dneh, kako je izplenila nemčur-je, kako se je za vas Jazbino bil ves osvobodilni boj jamo v tem. da bodo dobili nazaj pravico do gozda Požganice. Kako Malgaj mora izvajati nesmiselne zapovedi Narodnega sveta in preganjati izbruh socialnega maščevanja, namesto da bi osvajal Koroško; kako se socialna demokracija organizira na nemčursko stran in pomaga v nemški vojski, ki je agitirala z republiko proti Balkanski monarhiji in s tem dobivala »nap.rednejše« delavce zase. Prenese nas tudi na nemško stran, kjer prav tako vidimo, da je bila vojska demoralizirana, brez pravega navdušenja, sita vsakega oboroženega nastopa, tudi če Je šlo za »domovino«. In kaj je domovina? Korošci se tega tedaj niso zavedali, ker so živeli v materialističnem nazoru >ubi bene ibi patria« — kar je tudi nazor tega romana. In ker Slovenci niso znali napraviti koroške Slovence zadovoljne s socialnega stališča, so jih izgubili. — To je en smisel tega romana, tisti del. ki^ poroča o koroških bojih in je videti od časa do časa, da Zbornik za umetnostno zgodovino I. XV. Pred dnevi je izšel celotni XV. letnik (za 1. 1938) naše umetnostnozgodovinske revije »Zbornik za umetnostno zgodovino«, ki ga urejata vseuč. prof. dr. Franc Štele in kustos dr. Rajko Ložar. Zbornik obsega 112 strani ter vsebuje več zanimivih razprav in poročil. Na čelu letnika stoji nastopno predavanje prof. dr. Steleta, kakor ga je imel na naši univerzi dne 18. marca 1938 1. pod naslovom: Gotske dvoranske cerkve v Sloveniji. V uvodnih besedah se spominja nastopajoči profesor umetnostne zgodovine na naši univerzi odločujočih prednikov ter znanstvene discipline ter označi svoje učitelje na Dunaju (Dvoraka ter svojega prednika dr. Cankarja v Ljubljani, na kar preide na važno temo določitve izvora zanimivim gotskim dvoranam v naših cerkvah, kakor jih človek opazi v skupini: Kranj, Škofja Loka, Št. Rupert, Crn-grob, Radovljica, Novo mesto in Cerknica, ki so vse nastale v pol stoletja 1452—1524. Ta skupina je videti najstarejša ter izvor nadaljnemu tipu cerkva, ki se je širil po Krasu in Goriškem do Beneške Slovenije še dalje v XVII. st. Štele označi najprej notranje podrobnosti vseh teh cerkva ter razlike od idealnega tipa te gotske dvorane, ki bi nastal, če bi združili v enotno stavbo kranjsko ladjo ter rmgrobski presbilerij. Ta idealni tip je na slovenskih tleh dobil svoje spremembe. Pisatelj ugotavlja neko medsebonjo zvezo teh edinstvenih in za Slovenijo nepričakovanih stavb ter za to opravičeno sumi, da so bile k nam prenesene od drugod že kot tipi, ne pa po organski poti razvoja. Na podlagi tega se mu nudi idealna snov za primerjalno umetnostno zgodovinsko nalogo: poiskati v evropskem gotskem stavbarstvu podobni slog. In Štele ga išče v lokih v bližnji in daljni okolici Slovenije, na Koroškem, na Češkem, dokler podobnih stavb ne najde na Bavarskem v mestih Landshut. Strauhing, v okolici Freisinga. v delu arhitekta Stetheimerja. Na videz taka odleg-lost podobnosti pa postane razumljiva, če pomislimo, da so hrižinski (freisinški) škofje imeli velika posestva v Sloveniji ob središču Škofji Loki, ki je bila tudi središče te vrste stavbarstva. Tako je v zgodovini dobljena skupna vez in potrjena verjetnost, da so hrižinski škofje ta tip gotskih dvoran (Bavarska je domovina gotike!) prenesli na svoja posestva v lx>ko. Steletu je uspelo dokazati, da je v Škofji Ixiki bila delavnica te vrste cerkvenih stavb, odkoder se ie širil vpliv do Zagreba in na zahod v Benečijo. Vsa razprava je važen donesek h kulturnim vplivom brižinskega gospodstva na Slovenijo, ki je dozdaj Se neraziskan. — Druga zanimiva razprava je študija Jožeta Gregoriča Tintorettov sv. Miklavž v Novem mestu«, kjer ta mladi dolenjski umetnostni zgodovinar primerja novomeško podobo v glavnem oltarju cerkve, o kateri gre tradicija, da je Tinto-rettijevo delo (Valvazor). z drugimi Tintorettije-vimi slikami na lanski razstavi v Benetkah ter pride do iasnega zaključka, d« je to poaooo za- je Prežihov Voranc na teh straneh bolj reporter kot umetniški oblikovalec, kljub temu, da ostane še odprto vprašanje, v koliko odgovarja to tudi resničnosti. Prepričani smo namreč, da je tudi pri koroškem ljudstvu veliko večino vodila v boj narodna zavest in brezkoristni idealizem. Gotovo pa je, da zaključni prizor z generalom Maistrom ne more biti zgoogoje in zemljo, ki jim jih daje. Ti se zbirajo okrog gozda »Požganice«, do katerega so imeli nekoč servitut-no pravico, pa so jo |>o nevednosti v 1. 1848. izgubili. In v prevratnih dneh se znova porodi njihova »stara pravda«, ki pa vse bolj izgublja up na ugodno rešitev. Agrarna reforma — to bi bila njihova rešitev, te pa novi oblastniki ne dovolijo, in zato se vse zoj>et povrača v staro. In ko stvar vedno bolj in bolj propada, zažgo gozd, ki gori kot kres ob pokanju možnarjev in maščuje njihovo krivico. Jazbine kot vasi, gonitve živine v planine, areticaje in požar: to so strani, ki bi bile v čast tudi največjemu slovenskemu pisatelju. Tako tudi postave Krepuhove matere, stare Kopišarice in klasičnih Granictalerjev, ki nimajo v naši književnosti nič sebi enakega in ki bi sodili v vsako čitanko. Kljub temu, da vplivajo na nacionalno vzgojo razkrajajoče — podobno kot vojak Švejk! — so pa podani tako izrazito in živo, da ostanejo človeku v spominu še davno potem, ko opis postopanj Malgajevcev v romanu že davno pozabi. In tu je moč Prežihovega Voranca: v risanju kmečkih ljudi, ki jih zna opisati tako nazorno in resnično, tako epično, da bodo še dolgo zgled prave slovenske epike. Prežihov Voranc je resnično pravi slovenski pripovedovalec. Kako lahkotno mu teče nazorni in čudovito svojski jezik, ves posut z mežiškimi lokaliztni, ki mu dajejo šele pravo barvo in težo. Kako dramatično zna zaključevati svoja poglavja in kako na široko razplesti svojo snov. »Požganica« ni roman v starem smislu besede, ni povest dveh ali več ljudi, ki se pletejo v razne trikotnike in se očiščujejo in rastejo v duhovnosti, temveč je to prava epopeja kolektivnega značaja: nacionalnega in socialnega značaja. Koroška osvobodilna borba z nemčursko nacionalno politiko socialnih demokratov in Jazbina s socialno zahtevo po Po-žganici: to sta glavna junaka romana. Boj za Koroško je pokazan v nekaki tragično komični obliki, strgana je z naše slavne zgodovine koprena nacionalne veličine in je ves podvig prikazan v luči socialnega nazadnjaštva kot boja proti socialni revoluciji, ki bi si jo pa Prežihov Voranc in njegovi radi želeli namesto nacionalne revolucije. Boj za 1'ožganico pa je prikazan v herojsko tragični luči. Oba ta dva »junaka« pa je podal v širokih opisih prave reportaže in tudi epike, ki vidi le kolekti-vum in zadeve skupnosti, ter mu Je vse drugo le manjvredno. »Požganica« Je vsekakor zanimivo delo slovenske moderne, tiste idejne smeri, ki vidi rešitev urejenosti sveta v izraziti razredni borbi, ter tiste literature, ki je oživela zopet čisto pripovedovanje in iz delne reportaže prehaja že v klasične oblike prave epike (Grunctalerji!). td. snoval Tinforetlo sam v poznih letih (po 1582) ter jo tudi v glavnih delih sam dogotovil, dočim je v manjših delih (ozadje) prepustil delo svojim učencem. S tem je avtorstvo te podobe, ki Jo je daroval oglejski patriarh novomeški cerkvi, izpričano po metodi stilne primerjave. Vestni beležnik umetnostnih spomenikov v Sloveniji nisgr. Steska je prispeval seznam gotskih podob Marijine smrti na Slovenskem. Najprej podaja evropski okvir upodabljanj Marijine smrti (in vnebovzetja), ki je bil v različnih časih različen, ter omenja najvažnejše svetovne slike, ki bi mogle imeti vpliv na prikazovanje tega motiva. V drugem poglavju pa zasleduje ta motiv umirajoče Marije od 13. st. dalje v dveh smereh: umirajoče na postelji in umirajoče kleče. Tako opiše devet slovenskih podob, začenši s crngrobsko in ljubljansko (stolnica) ter konča s sliko v Beli peči. Isti tudi poroča o Breckleldovi galeriji v Starem gradu pri Novem mestn, obenem pa imenuje tudi pomembne zbirke naših privatnikov do zadnjega časa. Velika galerija slik je bila tudi na Starem gradu pri Novem mestu, ki pa ni ohranjena, pač se je našel seznam umetnin, kakor ga je postavil ustanoviteljev sin Franc A. pl. Breckfeld I. 1789. In ta seznani razbira sedaj msgr. Steska in ugotavlja, da je ena tretjina del izhajala od domačih slikarjev, dve tretajine pa od tujcev. Te slikarje podaja v pregledu in biografskih pripombah, podobe, katerim ni mogel najti iz seznama avtorja, pa dodaja na koncu pregleda. — S tem se končujejo tudi razprave in sledi »Kronika«, kjer je dr. Štele napisal topel nekrolog notarju Viktorju Skrabarju in predstavil tudi novega konservatorja dr. Mesesnela, ki je stopil iz vseučiliške stolice v Skoplju na njegovo mesto v Ljubljani. Izčrpno je letno poročilo Narodne galerije, kjer so navedene tudi vse novosti in pridobitve Narodne Galerije ter njih izvor. Prav tako je izčrpno tudi poročilo spomeniškega urada za Slovenijo Seznam umetnostnih razstav, ki ga objavlja F. K. Kos. pa je prišel šele do leta 1935-36 ter bi bilo seveda želeti, da čimprej dohiti čas. V Književnosti so ocenjene umetnostno zgodovinske knjige (Ložar, Mikuž), kakor tudi so zabeležene vse brošure, kjer se nahaja umetnostno zgodovinsko gradivo. — Zbornik stane letno 60 din. 0 Slovenska številka sarajevskega »Pregleda«.— Izšla je dvojna številka sarajevskega .Pregleda«, revije, ki jo urejujeta dr. Jovan Kršič in Todor Kruševac, in je vsa posvečena Sloveniji in Slovencem. O številki bomo še poročali. Miniaturna izdaja našega Prešerna pri Akademski založbi je med belgrajsko književno elito zbudila opravičeno zanimanje. V zadnji številki »Srpskega knj. glasnika« je urednik Predič napisal nekaj laskavih vrstic o Slovencih in niihovi knjigar-niški podjetnosti, obenem mi je pa tudi obljubil, da bo posredoval pri Državni tiskarni, naj bi v podobni obliki izdala kakega srbskega poeta (n. pr. pred letom umrlega Rakiča, katerega opus ie orav tako malenkosten ko Prsicrnov). V lepi ilorentinski stolnici se je vojvoda Spoletski poročil z grško princezo Ireno, sestro kneginj« Olge. Napad na USA - Meteor Iz Portlanda, v državi Oregon, poročajo 3. julija: Nad državo Oregon je te dni padel meteor, ki je 6 tako 6ilo treščil ia tla, da je bilo slišati eksplozijo 60 kilometrov daleč naokoli. Hkrati se je zemlja tresla ko ob potresu, tako da je bilo več poslopij poškodovanih in se je na tisoče ljudi zbudilo iz spanja. Očividci pravijo, da je bil meteor videti kakor goreča krcigla v obliki lune. Strela je popravila škodo Izreden dogodek Je pokazal, da je strela sama popravila tisto škodo, ki jo je bila povzročila. Pret petimi tedni je 39-letno kmetico Val-lardi v italijanski vasi Campello zalotila huda ura na njivi. Tedaj je tik pred njo treščilo in Vallardi je padla na tla. Ko se je zavedela in je vstala, ni mogla več govoriti. Nobena zdravniška pomoč ni več zalegla in kmetica se je že vdala v svojo usodo in je spet hodila na polje. Pred nekaj dnevi jo je spet presenetila nevihta in spet je treščilo blizu nje v drevo. V6a v grozi se je žena vrgla na tla in se je siTno začudila, ko *a ji ni nič zgodilo. Še bolj pa so bili iz sebe ljudje, ki so prihiteli k njej pa so slišali, kako je žena mahoma spregovorila in je izlahka govorila, kakor prej pred nesrečo. Tako je strela kmetici povrnila povzročeno škodo. 701 prometna nesreča Angleški prometni stražnik R. Locking je imel res smolo v službi. Še 30 minut, preden je stopil v pokoj, na koncu svojega poslednjega službenega dneva, se je zapletel v prometno nesrečo, tako da je moral v bolnišnico, namesto da bi bil dobil kako službeno nagrado, kot si je prej mislil. Ta stražnik je opravljal 17 let službo na najbolj nevarnem prometnem križišču. Do svojega poslednjega dne v službi je bil doživel 700 majhnih ir. večjih prometnih nezgod. »700 nesreč je prav lično zaokroženo število,« je bil dejal še prejšnji dan, ko je bil priča trčenja dveh avtov. A nato se je pripetila komaj 30 minut pred konec njegove službene dobe 701 prometna nezgoda, pri kateri je postal sam prvikrat žrtev: Avto se je bil prevrnil in je podrl tudi njega na tla. ŠPORT Po športnem svetu Olimpijske priprave naših atletov Jugoslovanska lahkoatletska zveza je sklenila, da bo porabila denar, ki ga prejema od jugoslovanskega olimpijskega odbora in del lastnih sredstev, za to, da bo poslala letos nekoliko svojih najboljših atletov-kandidatov za olimpijsko reprezentanco na daljše bivanje (mesec dni) v inozemstvo, da bi bilo na ta način možno našim atletom, da trenirajo z boljšimi inozemskimi atleti. Atleti se določijo kasneje, a tudi podzveze se bodo pozvale, da podajo svoja mišljenja in potrebne nasvete. Ameriška lahkoatletska prvenstva Ameriški seniorji so dosegli na svojih prvenstvih naslednje rezuitate: 100 m: Jeffrey 10.2 (rekord zaradi vetra v hrbet ne bo priznan); 200 m: Ovvell 21 sek.; 400 m: Miller 48,3 sek.; 1500 m: Rideout 3:51,5 min.; 3000 m zapreke: McCluskey 9:23,1; 5000 m: Rice 14:50,9 min.; 110 m zapreke: Batiste 14,1 sek.; 200 m zapreke: VVolcott 22,9sek.; krogla: NVilliams 16,33 m; disk: Fox 52,25 m; kopje: Brown 65.80 m; kladivo: Coikshank 53,05; skok v višino: Steers 2,03 m; skok ob palici v višino: VaroII 4,37 m. Kako so rešili na Finskem »olimpijski« spor Zelo je bil presenečen ves mednarodni olimpijski svet radi ostavke predsednika prireditvenega odbora za XII, olimpijske igre J. W. Rangella, ki je bil istočasno tudi predsednik linske telovadne in športne zveze. V tej zvezi pa niso včlanjene sicer močne delavske športne organizacije, ki se ločeno vežbajo in so sploh ločene od ostalih športnih društev. Da bi Finska nastopila čim uspešnejše na XII. olimpijskih igrah leta 1940., bi kazalo združiti delavsko in splošno finsko športno zvezo. Ker to ni uspelo radi odpora njegovih lastnih delavcev, je odložil Rangell obe predsedniški mesti. Končno je vendarle uspelo skleniti nekak »olimpijski mir« vse dotlej, da bodo XII. olimpijske igre, na katerih bodo zastopani vsi najboljši linski tekmovalci, končane. Rangell je še ostal predsednik olimpijskega odbora, toda opustil jc predsedstvo vrhovne finske športne zveze. To mesto je prevzel do občnega zbora Dr. Lauri Tanner, eden izmed najboljših športnih zdravnikov Finske, ki je profesor na gim-nastičnem institutu v Helsinkih. Pod njegovim predsedstvom se je sklenil začasni sporazum, glasom katerega je vrhovna športna organizacija sklenila sodelovanje z delavsko športno zvezo. V to svrho so šli razni športniki iz delavske organiza-cjie v razne odbore in njihovim aktivnim športnikom sc prizna pravica, da nastopajo na prireditvah delavskih organizacij. Istočasno so sklenili, da se bo trening delavskih športnih organizacij uredil na isti način, kakor pri ostalih. Tako so torej rešili na Finskem ta neprijeten spor, ki je ogrožal tehnične uspehe Finske na XII. olimpijskih igrah. Sedaj pa bodo postavili v boj najmočnejšo reprezentanco, ki jo premore Finska, Petletnica STK Moste V prihodnjih dneh bo minulo pet let, odkar je bil ustanovljen na jugovzhodnem delu Ljubljane STK Moste. Za kratko dobo petih let ie uspelo temu agilnemu klubu pri!>oriti si zavidno pozicijo med športnimi klubi. Zal, da je njegovo pot navzgor zavrla izguba igrišča. STK Moste razpolaga z velikim številom mladih in talentiranih športnikov, s katerimi bo na-stopil na prireditvah, ki bodo v okviru proslave. ■ Ker klub trenutno nima igrišča, se Je moral ome- jiti samo na nastop nogometne sekcije. ' 1 V okviru proslave se bosta igrala dva pokalna turnirja, in sicer: v nedeljo, 9. julija, juniorski pokalni turnir ter v nedeljo, 16. t. m., pokalni turnir prvih moštev. Podrobnejši spored bo objavljen v prihodnjih Številkah. Velik športni dan v Slovenj Gradcu Športni in kolesarski klub Mislinjat v Slovenj Gradeu priredi v nedeljo, rine 9. julija pod pokroviteljstvom haiiH dr. Marka Natlačena veliko medklubsko dirko z naslednjim programom: Ob S start glavne skupine na progi Slovenj Gradec —Marenberg—Slovenj Gradec — fiO km. Ob 20 start juniorjev na progi Slovenj Gradec-* Prevalje—Slovenj Gradec — 45 km. Oh 10 start starih kanonov« na progi Slovenj Gradec—Tnriška vas—Slovenj Gradec — 10 km. Oh 1,1.30 i>ovorka vseh tekmovalcev lu športnikov skozi mesto na nogometno igriške. Ob 14 pričetek nogometnega pokotnega brzo-tur, nirja s promenaduim koncertom na igrišču. Ob 21 razdelitev daril vsem zmagovalcem odnosno tekmovalcem. Darila: za glavno skupino: 1., 2. in 3. mesto pokal, vsa ostala do 12. mesta so lepa praktična darila. Za juniorje: 1., 2. in 3. mesto pokal, vsa ostala do 12. mesta so lepa praktična dnrila. Za dirko starih «kanonov«: vsak prejme spominsko darilo. Razen tega prejme vsak tekmovalec, ki s« dirke udeleži, simrninsko priznanico, vsak prejme darilo. Dirka se vrši nI/ vsakem vremenu! Prijave sprejema Ivo Kavs, tebn. refr. SK Misli,nja v Slovenj Gradcu. Vsi od blizu in daleč vljudno vabljeni na ta na* največji praznik v letul Dekliški tabor Slovenske dijaške zveze od 17. do 20. julija 1939 v Slovenskih Konjicah_ Drž. kajaško prvenstvo na mirnih vodah V nedeljo, dne 9. t. m. ho na Bledu ITI. državo, prvenstvo s kajaki na mirnih vodah. Tekmovalo se bo na 1500 m. Start bo pred Grajskim kopališčem in bo proga vodila proti Žnki, od tod dalje do gradil Snvobora, kjer ho zopet obrat in od tu v ravni črti do hotela Toplice in od tod pa na štart. Progo bo treba prevoziti trikrat. Tekmovalci bodo nastopili v tekmovalnih dvojkah K,, ter v turnih dvojkah in enojkah. če se bo za vsako kategorijo prijavilo najmanj troje čolnov To državno prvenstvo bo veljalo tudi kot prvo "Zbirno tekmovanje zn olimpljado. Tekmovalci, ki se bodo dobro plasirali, bodo prišli v ni.il izbirni trening in se bodo po možnosti že leto« udeležili več mednarodnih regat v tujini, da si tako pridobe potrebno rutino. Vesti Sortnih zvez. klubov in društev S K Crafika. V nedeljo oh IS naj bodo sledil igralci nn gl. kolodvoru: Mam. Tomažič, Martinčič, Potrato, Zagflr, Uuntk, Cimperman, netnn, Scagnett, Drašler I., II. Opreme dvignite v soboto od 6—7. ZFO Jutri vsi na Jezico! Celodnevna proslava bo jutri na Jeiici. Dopoldne bo sprevod, sv. maša in blagoslovitev nove zastave, popoldne pa nastopijo naši fantje in dekleta z raznimi prostimi in orodnimi vajami. Vsa prireditev bo pri Društvenem domu. Ljubljančani in okoličani! Jutri zato vsi na Ježico. F0 in DK pri Dev. Mar. v Polju imata jutri popoldne svoj drugi nastop. Nastopi »sa velika družina v D. M. Polje z zelo zanimivimi vajami, katere bo spremljala priznana domača godba. Odsek in krožek nastopita z lastnimi močmi in bosta zato postavila vse na noge. Kdor hoče jutri poštenega razvedrila, naj pride med nas v M. M. Polie. mči rl p Mladinski tabor 15. in 16. juiiia v Novem mestu 1939 MmiiiiiimnmnuiiiHiiiiiitiitiiiMiiiiiimitininiii) Pripravljalna tlela za mladinski tabor v Novem mestu so v glavnem končana. Meti največje priprave spada brei dvoma ureditev stadiona. Podzvezni odbor je brez vsakih sredstev začel i zravnavanjeni telovadišča in ureditvijo breiin. Treba je bilo odkopati štiri metre hribine in zasuti dva metra doline in to na zemljišča, ki meri 60x100 m. Danes je stadion dobil ie dokončno obliko. Mimogrede Itodi omenjeno, da se je pri izkopu našlo več kosov bronastega nakita, najbrž i« rimske dobe. Te dni prične pripravljalni odbor z graditvijo glavne tribune in godbcnih paviljonov ter 1 dekoracijo stadiona. Znižana voznina Generalna direkcija drž. žel. v Belgradu je 8 odlokom GD št. 51099-39 z dne 16. 6. 1930 dovolila 75% popust vsem članom F() in članicam DK, udeležencem na novomeškem mladinskem taboru. Člani naj na vstopni postaji kupijo j>olo-vično vozovnico in železniški obrazec K 14, izkažejo pa se s člansko legitimacijo. Voznega listka po prihodu v Novo mesto ne oddajo, ker jiin služi za brezplačen povratek. Ostalim udeležencem je z istim odlokom odo-ben 50% popust. Na vstopni postaji kupijo obrazec K 13 in plačajo celo vozuino. Voznega listka v Novem mestu naj ne oddajo, ker jim služi za brezplačen povratek. Vsi udeleženci dobe v Novem mestu potrdilo o udeležbi na taboru v »vezi z nakupom tabornega znaka. Godbe v sprevodu Sodelovanje na taboru je obljubilo Se več godb. Prosimo vse naše godbe, da pridejo na taborni dan v Novo mesto in sodelujejo v sprevodu. Godbe bodo silno poživile sprevod skozi mesto. Prenočišča. Za prenočišča je poskrbljeno. Člani bodo prenočevali v prostorili ljudske šole v Novem mestu, članice pa v zavodu sester De Notre Dame v Šmihelu. Odškodnina za prenočišče znaša 1 din za osebo. Telovadcem in telovadkinjam! Ponovno opozarjamo vse telovadce in telovad-kinje, da bo glavna skušnja za telovadni nastop v soboto popoldne po prihodu opoldanskih vlakov v Novo mesto. Glavne skušnje se morajo brezpogojno udeležiti vsi telovadci in telovadkinje. Kdor ne bo nastopil pri skušnji, ne bo mogel sodelovati pri telovadnem nastopu n? glavni taborni dan. Bežigrad - Slovenski Velehrad Slovesnosti ob peti obletnici posvetitve nove cerkve sv. Cirila in Metoda v severnem delu Ljubljane, za Bežigradom, so 6e razvile v en sam veličasten praznik slovanske misli in zvestobe do svetle dediščine, ki sta jo Slovanom zapustila velika apostola sveta brata Ciril in Metod. Posebno slovesen poudarek pa je dala temu prazniku nova maša, katero je kot prvi Bežigrajec odkar obstoji samostojna župnija sv. Cirila iu Metoda, pel g. Stojan Novak. Na večer pred praznikom je cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. Ludovika Puša lepo zapel v pozdrav mlademu novomašniku. Sodelovala je tudi poštarska godba, za katero je posredoval g. občinski svetnik Penko. Za pesmijo so se vrstili pozdravni nagovori, med katerimi naj omenimo glavni govor, ki ga je v imenu Prosvetnega društva imel g. Jagodic Tone, njegov podpredsednik. Vsem zbranim, posebno še zastopnikom društev, se je zahvalil g; novoinašnik. Potem pa so na pokopališču za cerkvijo fantje iz bežigrajskega odseka zažgali kres, kjer so pomagali tudi gasilci.' To priliko je porabil g. Ludovik Puš, da je zbrani tisočglavi množici v jasnih, odločnih besedah očr- Videti je kakor ponočni duh, pa je le nevesta v Londonu, ki ji je veter takole nagajal. SLEPEC 20 Detektivska povest Nalo pa so v tem trenutku nevarnosti Kin-fochu še enkrat pohitele misli nazaj k začetku zadeve in v tisto nesrečno noč, ko se je bil zapletel v zločin. Spomnil se je. da umorjenec ni želel, da bi bil vedel, kdo je. Saj je bil vesel, neprikrito vesel naključja, da je našel slepega človeka, ki ni vedel, kdo je. Kinloch se je grobo zasmejal. Nekoliko preveč pretkan je bil tisti človek. Skrbno nastavljena zanka in vse njegove lepe predpriprave, s katerimi je hotel ostrašiti svojega gosta, so služile zgolj morilcu, da je laže izvršil svoje delo. Bržkone je minilo več ur, preraz divje gledajoča groza in toqx> bolščanje, ko je zagledala, kaj leži na tleh. DRUGA KNJIGA Pripovedovanje časnikarja Godfreva Chancea VIII. V času. ko je bil umorjen, je Ponsonbv Paget spadal med najimlj veljavne Ljudi na Angleškem. Res. da so ga nekateri njegovi stanovski tovariši t Fleet Slreetu postrani gledali; to pa so bili nji- tal pomen kresov za slovenski narod in prikazal vso tragiko starodavne slovanske nesloge. Razpoloženje, ki ga je ustvaril ta govor, je še dvignila pesem »Hej Slovencic, ki jo je zaigrala godba, a jo je poprijela vsa množica in pela do konca. V jutru naslednjega dne so se slavnosti pričele s sprejemom g. novomašnika Stojana Novaka. Pred cerkvijo visoka mlaja, stebri cerkvenega portala oviti z venci, vsa hiša božja z veliko skrbnostjo in okusom okrašena, po prizadevanju predsednika prosvetnega društva, g. inšp. Langusa. Spet so se zbrala farna društva in množice ljudstva. Pozdravil je mladega novomašnika č. g. župnik p. Kazimir Zakrajšek, prikazal pot slovenskega duhovnika, njegovo poslanstvo v najtežjih letih slovenske zgodovine in zvestobo do ljudstva v času, ko se je naša inteligenca zapirala v gradove in živela sa-m o lastno življenje, brez vsakega stika z narodom. Slavnostni govornik na novi maši je bil moščanski župnik, č. g. Miha Jenko: o vzvišenosti in lepoti, o težavah duhovskega poklica, o tem kako sodi ljudstvo duhovnika. Posebno je poudaril to, da se zdaj tudi iz vrst meščanstva oglašajo mladeniči v službo pred oltarjem Gospodovim. Med slovesnostjo je domači pevski zbor pokazal svoje lepe zmožnosti v orkestralni latinski maši. Dirigiral je g. Ludovik Puš, orgelsko spremljavo pa je izvajal g. dr. Dolinar. Ko je nastopil mrak, se je iz cerkve sv. Cirila in Metoda razvila sijajna procesija po bežigrajskih ulicah, ki se je je udeležil takorekoč ves Bežigrad in še številni gostje sosednih župnij. Vso mogočno procesijo je vodil g. novomašnik. Ko se je ta reka ljudi ustavila, je še enkrat v zanesene besede zajel veliko misel praznika slovanskih apostolov č. g. p Kazimir Zakrajšek, razvil pred nami vso zgodovino slovenskega naroda, težke in zato velike dni, ko so po slovenski zemlji goreli kresovi in pozivali narod k obrambi pred turškimi vpadi, na čase, ko je naš narod stal pred vratmi v srednjo Evropo in sebe žrtvoval za ohranitev zapadne kulture — usluge, ki jih zdai nam in drugim slovanskim narodom tako nehvaležno plačuje Evropa. Da, vztrajali smo. ker smo bili složni. Tudi zdaj gore po naši zemlji kresovi in kličejo narod v imenu svete oporoke apostolskih bratov k edinosti. Povzel je lep primer iz dni svojega bivanja v Ameriki, ko je bila Poljska še razdeljena; kako so se poljski izseljenci v cerkvi vrgli na tla in prosili: »Bog, reši Poljsko!« Bog čuvaj in ohrani tudi nas! Tako je forej vedno bolj in bolj se razvijajoči Bežigrad v minulih dneh pokazal, da je vreden, postati naš slovenski Velehrad, žarišče luči, ki sta nam jo prižgala pred tisočletjem nesmrtna apostola! — V. P. Ne pozabi, da bo kongres Kristusa Kralja že konec Julija. — Le žrtve bodo kongresu pomogle do uspeha I I Nežna otroška koža potrebuje moje zaščite. Ostri sončni žarki pečejo, in prav otroci so posebno občutljivi za sončarico. Nt VE A vsebuje EUCERIT, uspešno okrepčevalno sredstvo za kožo, ki daje otroški koži večjo odpornost, da dobijo otroci zdravo in lepo rjavo kožo. JAZ SEM TUDI OTROŠKI PRIJATELJI O govornih napakah in ječanju V Sloveniji imamo na tisoče ljudi, ki trpi na kaki izraziti govorni napaki. To zlo jih težko ovira že v šoli, še hujše pa v poklicu, kjer imajo opravka s strankami. Marsikdo teli siromakov ostane brezposeln baš zaradi te usodne pogreške. V današnjem težkem boju za obstanek je zdrav govor najmanj toliko vreden, kakor zdravi udje. Govorne napake so zelo različne, domalega vse pa imajo to skupnost, da se pojavijo že v zgodnjem detinstvu, to je v predšolski dobi in je takrat najprimernejši čas, da se s pridom zatro. S smotrnim ravnanjem morejo to opraviti tudi roditelji gaini, ako imajo za to dovolj potrpljenja in vztrajnosti. Čim pa otrok prinese napako v šolo, je pa boj proti njej vedno težji ter utegne postati v mnogih primerih celo popolnoma brezuspešen. To velja zlasti'za ječanje, ki je tudi ena najbolj razširjenih in najlrdovratnejših govornih motenj. Nepoučen človek označuje vsako govorno napako za ječanje, tudi take napake, ki z ječanjem nimajo niti najmanjše podobnosti. Ta zmota se dostikrat hudo maščuje. Vsaka govorna motnja zahteva svojstvenega ravnanja, ako se ji hočemo uspešno postaviti v bran. Zato si moramo bili vselej na jasnem, za katero napako gre v danem primeru, preden se odločimo za kake ukrepe. Ravnanje, ki je na pr. za jecavca koristno, utegne brl>otavcu celo škodovati, dasi sta si ti dve napaki na videz hudo podobni in pogosto tudi združeni, ter ju pred nekaj desetletji še strokovnjaki niso dobro razločevali. Popolnoma na drug način je treba spet pomagati bebljavcu, kakor pa človeku. ki trpi na kaki afaziji, dasi je tudi tu velika podobnost. Isto velja za gluhonemost in sluho-neniost ter za različne simptomatične govorne motnje. O vsem tem govori podrobneje knjižica »Govorne motnje«, ki sem jo napisal pred nekaj leti, j^h jo naročite lahko v vsaki knjigarni (cena 20 dinafjev), ali pa v mojf samozaložbi, s čemer si prihranite stroške za poštnino (naslov: V. M., Vikrče, pošta Medvode). Meseca julija nameravam prirediti tudi tečaj za odpravo govornih motenj v Celju in v Mariboru, ako dobim dovolj prijav. Zlasti za šolsko mladino je zdaj najprimernejši čas, da obiskuje tak tečaj, ker je za to potrebno Čim več miru. Za pismene informacije priložite znamko. Na svojem domu (žel. postaja Medno) sprejemam samo s predidočo prijavo. Vilko Mazi, strok. uS. Jesenice Delavski prosvetni shod. Za dne 9. julija je bil v listu »Na mejah« oznanjen delavski protestni shod zaradi postopanja KID v delavstvom. Shod pa je preložen. Čas in kraj shoda _bo objavljen po plakatih. Delajo se pa za shod velike priprave. Cvetlični dan jeseniške Vincencijeve konference bo v nedeljo, dne 9. julija. Jeseniška dekleta bodo po cestah in po hišah prodajala cvetlice v korist naših revežev. Pokažimo polno razumevanje za to našo najbolj človekoljubno ustanovo. Malenkostni dar bo tudi manj premožen mogel utrpeli. Vajeniška kolonija jeseniških vajencev in mladih delavcev, ki jo organizira Društvo za varstvo delavske mladine, odide v nedeljo popoldne letovat v Staro Fužino v Bohinju. Različne temperature Že pred več desetletji so skušali znanstveniki dognati najbolj vroče in najbolj mrzle točke na svetu. V ta namen je šlo več ekspedirij po svetu, zlasti jih je dosti razposlal newyorški meteorološki zavod. Ekspedicije so našle čudovite teinpe-ratu me vrednote. Gibale so se med 50 stopinjami vročine v Arabiji, Mezopotamiji, Sahari, Pendža-bu, Arizoni, notranji Kaliforniji in notranji Avstraliji in med 70 stopinjami mraza v Sibiriji in arktični Ameriki. Pred nekaj časa so znanstveniki ekspedicij dognali v puščavi Lut, v vzhodni Perziji, ki jo obdajajo 4000 m visoke gore 58 stopinj vročine v senci. Temperature 55 stopinj vročine so dobili v Dolini smrti v južni Kaliforniji, dalje v južni Tripolitaniji, v Alžiru in na meji Beludži-slana. Najvišja temperatura pa je najbrž v Obbiji, v italijanski Somaliji, kjer je 63 stopinj vročine. — Sibirski Vrhojansk. s svojimi 70 stopinjami mraza, ki jih je meril norveški polarni raziskovalec Sver-drup, pa je ostal kot najbolj mrzli kraj na svetu. Ameriški tečaj mrziote nima tako nizke temperature kot Sibirija. Od vročine so se tračnice skrivite Iz Prage poročajo, da je bila te dni laka vročina krog Pilzna, da je bilo precejšen del železniške proge neuporaben, ker so se od vročine skrivile tračnice Ko ]e vozil brzovlak na progi iz Niirnberga proti Pragi, jc opazil vlakovodja, da tir ni bil v redu. Pravočasno je še ustavil vlak, sicer bi sc bila zgodila nesreča, «aj nisck bile !e tračnice pokvarjene, ampak so y Pageta, ko sem ga, tedaj šele učenec, v časnikarstvu, nosil v žepu svojega površnika na srčni strani. V tistih dneh je bila na tem časopisu genialnimi izražena prav jnj- vsod — celo na rdečkastorumenem ovitku. Na zgornji polovici ovitka je bila namreč naslikana glava in gola ramena ogromne ženske z zelo dolgim vratom in klasično lepimi potezami. Glava ji je bila ponosno zravnana, ustnice na pol razprte in vsako oko pokrito s penijekim novcem, kajti list je veljal dva penija. Spominjam se še. kako sem pokazal na simbolični pomen teh dveh penijev Mathesonu, svojemu šefu pri listu .Record'. ko me je v zgodnjih dneh mojega sotrudništva pri tem časopisu, zalotil z .Eye Openerjein' na pisalni mizi. »Za dva penija odpira ta list oči britanski javnosti,« sem dejal. Tedaj sem bil pač še nezrel mladec, saj sem bil šele pred kratkim prišel iz nekega podeželskega mesta v Fleet Street, sicer bi bil nedvomno rajši storil kaj drugega, kakor pa. da sem skušal poučevati šefa. Matheson je poškilil na žensko po-prsje in so smehljaje namuznil. »Ne pove pa. koliko stane, če mu hočeš zapreti usta. Bržkone se ta cena menja,« je ciknil posmehljivo. Vedel sem, kaj jo hotel reči: tisti bogati lopovi, ki »o bili pripravljeni plačati ceno, so mogli uiti javni sramoti. »Nič ne moro zapreti teh ust,« sem ugovarjal vneto. In zdaj — z nenadno slovesnostjo mi je prišla ta misel — jih je nekaj le zaprlo — smrt! Veliki Ponsonby Paget je mrtev. Belega kot alabaster in neverjetno tihega sem ga videl ležati umorjenega v policijski mrtvašnici v Ealingu, z dvema penij-skima novcema na očeh. Ko smo v navzočnosti policije ogledovali tisti dan njegovo truplo, so se mi \ račale misli k dnevu, ko sem prvikrat videl moža, na katerem so zdaj zadnjikrat počivali moji pogledi. Moje poznanstvo s pokojnim Ponsonbv Page-tom se je začeio s prispevkom, ki sem ga bil po- slal njegovemu listu. Predmet tistega članka ni izviral jz kakšnega pomenkovanja v sobi nižjih urednikov, ampak iz mojega tovariševanja s Fran-cisoin McNabom. zasebnim detektivom, s človekom, 0 katerem bom moral takoj govoriti. ,Eye Opener* In zdaj — z nenadno slovesnostjo mi je prišla ta misel — jih je nekai le zaprlo — smrt! Veliki 1 onsonby Paget je mrtev. Belega kot alabaster in neverjetno tihega sem ga videl ležati umorjenega v policijski mrtvašnici v Ealingu, z dvema penij^kima novcema na očeh. Ko smo v navzočnosti policije ogledovali tisti dan njegovo truplo, so se mi vračale misli h dnevu, ko sem prvikrat videl moža, na katerem so zdaj zadnjikrat počivali moji pogledi. Moje poznanstvo s pokojnim Ponsonby Page-tom so je začelo s prispevkom, ki sem ga bil poslal njegovemu listu. Predmet tistega Članka ni izviral iz kakšnega pomenkovanja v sobi nižjih urednikov, ampak iz mojega tovariševanja s Fran-cisom McNabom, zasebnim detektivom, s človekom, o katerem bom moral takoj govorili. Eye Openerini je prispevek vrnil: toda namesto navadne odklonitvene opazke je hkrati 6 prispevkom prišla nazaj osebna beležka glavnega urednika, s katero me je povabil, naj se oglasim pri njem. Kako živo mi je še pred očmi prvi dojem, ki ga je napravil name ta človek I Po nekaterih vprašanjih glede izvora podatkov, ki jih je vseboval moj članek, kakor tudi glede mo.ega položaja pri Recordu, ni mož govoril o ničemer drugem kakor o časnikarskem slogu. Obujal mi je nade. da bi me vzel v svojo bIužIkj. če bi mogel povzdigniti svoj slog. Kako sem zvesto t>oslušai njegove besede I Poslušal sem jih kakor nekakšen nov evangelij, ko je stopal sem ter tja po tisti sobi. krepka postava s kratkimi nogami, podoben bolj angleškemu kmelu. ki govori o nesi. kakor pa mojstru, ki razpravi,« o angleški prozi. Otrotki kotitek. Pravljica iz gozda (30) Mezinček je ves osramočen pobegnil v domek, kjer so ga oblile solze kosanja. Sklenil je na dnu svojega srca, da se bo popravil Za njim pa je prišel Zlatokljunček. Ko je videl palčka objokanega, ga je potolažil. Mezinček mu je bil hvaležen in mu obljubil, da mu bo našel sestrico. Hjjt—<*■»»««•■»»«'...... " ^ res (31) Pri večerji je Palec, poglavar palčkov petorčkov, dejal: > Zjutraj bomo šli iskat Kukico in našli jo bomo, četudi je v deveti deželi. Šli bomo vsak zase po svetu in danes osem dni ob sončnem zahodu se dobimo pred hišnimi vrati!« 99 SLOVENEC ti na 10 straneh, je največji, najboljši in najbolj razširjeni slovenski dnevniki Natečaj MALI OGLASI V matih oglatih valja vsaka beseda 1 din; tenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besed« $e računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali ogla* 15 din. — Mali oglasi t« plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja (• računa enokolonska, 3 mm visoka petima mtlca po 1 din. — Za pismeno odgovor* glad« malih oglasov treba priložiti znamko. Prodajalka za specerljo, manufaktu-ro In galanterijsko blago, pridna ln poštena - Išče službo. Gre tudi na deželo. Cenjeno ponudbo v upravo »Slov.« pod »Poštena« *t. 10988. (a) Ml Vajenke za umetno vezenje tn predtlsk sprejme Matek & Mike*. Ljubljana, Frančiškanska ulica. (v) Dekle pridna ln poštena, se želi 1/.učiti šlvllstva. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Pošteno dekle« 10999. (v) Vajenko k! Ima veselje do trgovine ln Je zgovorna, takoj aprejmo Osvald Dobeje. Ljubljana, Pred Škofijo 15 jilužbodobe Nadnatakarja agllnega, verzlranega tn strogo solidnega, z dobrimi spričevali in znanjem hrvaškega ln nemškega jezika, sprejmemo. - Kavarna Medullč, Zagreb, Illca 69. (b) Sezonskega šoferja sprejmem. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Pogoj : trezen ln pošten. -Arh Frančiška, Bohinjska Bistrica 85. (b) Kontoristinjo zmožno slovenske, srbohrvaške ln nemške korespondence, sprejme večje podjetje v Ljubljani. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Stalno mesto« 10954 (b) l Automotor i Tovorni avto tipa Austro Fiat AFN, nosilnost 1750 kg, vožen 45.000 km, v zelo dobrem stanju, prodam ali zamenjam za luksuzni avto. Al. Kresse, Kočevje. (1) GEEBEB Najugodnejši nakup moilclb oblek nudi Presker, Sv. Petra e. 14, Ljubljana. <]> Mamice! Najceneje kupite otroško vozičke pri »Tehnik« Josip Ban jat, LJubljana, Miklošičeva 20. (1) Odpadke volnene ln bombažaste, blaga In preje, ca. 2000 kg naprodaj. - M. Ogorevc, Grosuplje. (t) Prodam konja, zapravljlvček ln modem S sedežni voz. -Zapravljlvček je pripraven za mlekarja. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11033. (1) Kolesa vseh vrst, najugodneje kupite vendar le pri »Tehnik« Banjal, LJubljana, Miklošičeva 20. II Pohištvo i Pred nakupom pohištva si'oglejte tudi veliko zalogo vsakovrstnega pohištva pri EgldlJ ln Karol Erjavec, Brod, poleg tacenskega mostu, St. Vid n. Ljubljano. Cene nizke, Izdelki zajamčeni. (š MODROCE otomane, kauče itd. dobite poceni in solidno pri Ivan Habič-u tapetnik Kopitarjeva nlica 1 nasproti »Ničjgjaga«, Obrt Gumbnlce, gumbe, entel. ažur, monoprame izvrši ekspres Matek & Mikeš LJUBLJANA Frančiškanska ulica Z odobranjem gospoda ministra vojske in mornarice razpisuje komanda vojnega zrakoplovstva natečaj za sprejem rezervnih podporočnikov vseh vojaških strok, iz zrakoplovstva pa podporočnike, poročnike in zaključno čin kapitana II. razr. v aktvno službo vojnega zrakoplovstva za pomožne službe: službo veze, fotografsko službo, metereološko službo, službo zračne obrambe, avtomobilsko, gasilsko, pionirsko in trupno službo. Kandidatje morajo odgovarjati sledečim pogojem: Poleg činov rezervnih častnikov zgoraj navedenih morajo biti sposobni za četno službo v miru in v vojski; ne smejo biti starejši od 30 lit in ne oženjeni, razen kandidatov rezervnih zrakoplovnih kapitanov II. razr.; morajo imeti vsaj 7 razredov gimnazije, oziroma odgovarjajoči razred učiteljske, srednje tehnične, nautične ali višje državne trgovske šole: biti morajo jugoslovanske narodnosti in popolnoma vestni v nacionalnem oziru; ne smejo biti sodno kaznovani, niti v sodni preiskavi in ne pod varuštvom; morajo biti primernega obnašanja v civilu in ne smejo biti vdani grdim razvadam. Prošnje se bodo sprejemale do zaključno 30. jul. 1939 do 12 in morajo biti naslovljene na Komandanta vazduhoplovstva vojske, gencral-štab, Nastavni otsek, Zetnun. Vsa podrobnejša obvestila se dobe lahko pri Komandi voj. zrakoplovstva, Zemun, če se priloži naslovljena in frankirana kuverta. Pisarna Komande vojn. zrakoplovstva V. K. št. 694/1939. v zakup hotela, kavarne in restavracije »Moskva« v Belgradu Poštna hranilnica odda s 1. januarjem 1940 v zakup tvojo zgradbo na vogalu trga Prestolonaslednika Petra ki Balkanske ulice imenovano »Moskva«, za hotel, kavarno in restavracijo. Zgradba bo popolnoma prenovljena, z novo notranjo ureditvijo in z vsemi modernimi instalacijami Čas zakupa 10 let. Interesenti lahko vidijo vse načrte o bodoči no-trai^i ureditvi in pogoje o zakupu v pisarni šefa ekonomskega odseka soba št. 96. Javna ponudbena licitacija bo 10. avgusta 1939 v Cenralni direkciji Poštne hranilnice v Belgradu (soba št. 96) ob 11 dopoldne. Varščina, 5% za domače, 10% za tuje od ponujene zakupne ccne, računajoč zakupno ceno za ves čas trajanja zakupa, se mora položili najkasneje do 10 na dan licitacije pri blagajni Poštne hranilnice v Belgradu v gotovini, ali v drž. vrednostnih papirjih. St 4453 I Generalna direkcija Poitne hranilnice v Belgradu, 5. julija 1939. KONJSKE DIRKE v nedeljo 9. julija ob 15. uri na vojaškem vežbališču poleg aerodroma. Dohod iz Zaloške ceste pri hiši številka 26 tik banovinske umobolnice. ODŠLA JE MET") NEBEŠKE KRILATCE MOJA NAD VSE LJUBLJENA, ZLATA MAID1CA NEUTOLAŽLJIVA MAMICA FRIDA HEBEIN IN OSTALI. V LJUBLJANI, 7. JULIJA 1939. Denar Kompanjona z 20—30.000 din, kateri bi bil sposoben za potnika ali pa te stroke — sprejmem v lopo urejeno strojno mizarstvo. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 10S92. (d) Razno Vsaki osebi, družini nudimo stalni zaslužek doma. Pišite: Anoa, Maribor. olj zanimiva in napeta borba 5e bil spopad med Cehom Mrno in Petrom Janežem. Tudi med tema dvema je bila že na zunaj precejšnja razlika^ ki pa jo je še bolj podčrtal Mina e svojo držo in poudarjeno nasilnostjo, e katero je zadel občinstvo na pravo žilico. Skoraj ganiti se ni smel več, že je protestirala dvorana, da se ne bori več pravilno in da greši. Za vsak prijem ali udarec, ki je bil videti malo bolj grob, je zadonela po dvorani fanfara žvižgov in vzkli- 1 Maša za turiste fn izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 5 zjutraj. t Napredek na Žalah se je spet pokazal tudi ■ razpisom steklarskih pleskarskih, slikarskih in pečarskih del, ki je objavljen v »Službenem listu«. Pri razpisih je pa mestna občina vpeljala novcust, da ponudniki ne dobe več ozko omejenih proračunov in ponujajo popuste pri teh proračunih, temveč dobe le še točne opise in izmere razpisanih del, nato pa ponudniki 6ami določijo svoje cene. Monumentaino portalno poslopje Zal se bo v kratkem po,kazalo v vsej svoji snežni belini, saj je zunanjost že skoraj gotova in bodo pričeli že z deli v notranjosti. Velika molilnica je že pokrita, prav tako sta pa pokriti že tudi dve kapelici in gospodarska poslopje, ki bo prav učinkovito zaključevalo raznovrstnost Zal. Poleg tega je dozidana že ena dvojna kapela in štiri posamezne kapelice. Med temi zbuja največje zanimanje nenavadna oblika kapelice, ki nas bo spominjala na starodavne gomile. Seveda bo pa vsa obložena z zemljo in zasajena. Zidajo še dve dvojni in dve iposamezni kapeli, druge pa pridejo v kratkem na vrsto. Ker delo naglo napreduje, upamo, da bodo vsaj do Vseh svetih Zale že dodelane. 1 Tombola v Mostah. Ali že imate tablice za tombolo Prosvetnega društva Moste-Ljubljana, ki bo 6. avgusta ob 15 na prostoru poleg cerkve Sv. Družine v Mostah. Ako jih še nimate, pridno segajte po njih, kajti 6iccr bo prepozno, ker povpraševanje po tablicah je zelo veliko. Tablice so samo 3 din, za katere lahko dobite spalnico, šivalni stroj, kolo, moške* obleko, voz drv, vrečo moke, jedilni servis itd. Danes koncert vojaške godbe pod vodstvom kapelnika g. podpolk. Hercoga ▼ vrtu restavracije grand hotela »Union«. 1 Mestno zdravniško nedeljsko službo bo opravljal od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Ciber Fran, Srbska ul. št. 7/1. telefon št. 36-41. 1 Zaplenjeni predmeti neznanih lastnikov. Na policiji imajo shranjene te-le predmete: Ena kompletna rujava moška obleka znamke »TivaT«, ena navadna kompletna siva obleka s rudeče-zeleno-plavimi pikicami, ena srebrna moška dvokrovna ura, znamke »Medana št. 8830« z arabskimi štev. in zunanjimi okraski na pokrovu, ena srebra eno-krovna ura, štev. 163224, moška z rimskimi štev. in z zeleno, rudeče plavami rožicami na številni-ku, rob pokrova pozlačen, ena damska srebrna cnokrovna ura, znamke »Remomotuar« šte. 78103 z rimskimi štev. in srebrna verižica z navadnimi podolgovatimi členi, en mvški poročni prstan, širok, ena mala rujava usnjata moška denarnica na tri predale že močno obrabljena z vsebino: dva stara avstrijska kovanca pa 5 kron, eden z latinico 1907, drugi pa 1909, — Nadalje štiri kovance po eno krono z letnicami 1893, 1901, 1894 in 1915. — En srebrn madžarski »Forint« z letnico 1879, en srebrni avstrijski goldinar z letnico 1877, en star avstrijski kovanec, z letnico 1848 in napisom: Patrona hung. S. Maria. mater. Dei. Dve srebrni avstrijski desetici z letnicami: 1868, in 1872. 1 Knjižnica Prosvetnega društva Trnovo na-znanja V6em čitateljem, da od 9. t. m. pa do 1. oktobra t. 1. ne bo poslovala. Vse članstvo vljudn* prosimo, da v nedeljo dne 9. t. m. zagotovo vrne izposojene knjige Knjižnica bo odprta v nedeljo od 10 do 12 dopoldne. — Knjižničar. 1 V počastitev spomina ge. Basajeve. Družina inž. VI. Remec, tovarnar, poklanja namesto cvetja na grob t Aste dr. Basajeve 300 din za reveže Mar. Ozn. — V imenu ubogih. Bog plačaj. 1 Ravnateljstvo uršulinske gimnazije, učiteljišča, meščanske šole, vadnice in osnovne šole v Ljubljani opozarja učenke iz Ljubljane in okolice, ki sodelujejo pri igri na Stadionu, da se polno-številno in točno udeleže vaje dne 9. julija ob 9 dopoldne. I Tatvine kole* v Ljubljani. Zadnje dni je bilo izpred kavarne Majcen na Dunajski cesti ukradeno kolo Mateju Merzerju. Kolo je znamke »Wan-derer« in ima tovarniško štev. 643-643. V redno je 800 din ter črno pleskano. — Lindiču Natonu pa je neznanec odpeljal 1000 din vredno kolo izpred Delavskega doma. Kolo je črno pleskano, znamke »Puchc in ima tovarniško štev. 481.434 1 Star grešnik se je ujel. Ljubljanska policija ie te dni prijela Petriča Jožefa, ki je bil že osemkrat predkaznovan in je pred kratkim odsedel 2 kov. Kakor hitro pa je na tako gesto a slifno odgovoril Janeš, je vsa dvorana zopet navdušeno vzklikala: »Prav je, le daj galc Je pač tako, da športna publika, tudi tista, ki je dobro vzgojena, smatra za pravično staro pravilo: prva ni dovoljena, druga pa je. V tem boju, ki ga je občinstvo tako lepo podžigalo, sta se tudi rokoborca včasih sama razvnela in zato je parkrat odletel Janeš z odra, Mma pa je padel enkrat celo med občinstvo Malo j e manjkalo, pa bi se bil boj zaključil že sredi predpisanega časa, zakaj Mma je Janeša skoraj položil na hrbet, vendar je bilo to izven žimnice in sodnik zmage ni priznal. Po štirih krogih, trajajočih sedem minut, je bil tudi ta boj prekinjen z neodločenim rezultatom. Četrti par je bil zopet senzacija. Nastopil je Egipčan Ali ben Abdu proti Rusu Aleksandru Kirilovu. Tudi tu je bila za gledalce zanimiva izrazita različnost obeh borcev. Kirilov je srednje posta ve, prileten, močan in rutini ran rokoborec. Egipčan pa je presenetil vse po svoji velikanski dolžini, suhih in drobnih nogah in velikanskem prsnem košu, s čigar mišičastih ramen so visele res ogromne dolge roke. Vsi gledalci so imeli v začetku vtis, da bo borba končala neodločeno, kmalu pa so spoznali, da je Črnec močnejši. S svojimi dolgimi in močnimi rokami, se je vedno izkopal iz grozečih prijemov, v katere ga je skušal dobiti Itus. Nato pa je v drugi rundi sam svojevrstno napadel. Prijel je z rokama Kirilova za glavo. Prijem se imenuje »ameriška kravatac in ga najbrž more uspešno izpeljati le tisti, ki ima dolge roke in daljšo postavo kot njegov pro-tivnik. S tem prijemom je Črnec spravil Rusa na žimnico kljub temu, da je bil ves Čas v prijemu, je Rus še parkrat vstal, vendar je moral tretjič zopet na tla in na — hrbet. Tako se je končal prvi večer v popolno zadovoljstvo gledalcev, ki so le napol zasedli veliko unionsko dvorano. V potek zvečer je bilo zanimanje občinstva že večje ter je bila dvorana le]>o polna. Nastopil je tudi Ljubljančan šotler. leti robije. Pri preiskavi je policija našla pri njem lepo zalogo. Zbiral je dragocenosti, ki jih je baje vse isti dan kot je bil aretiran kupil od neznanca. Tako je imel pri eebi 4 srebrne ure i verižicami, en moški poročni prstan in staro denarnico, v kateri je imel stare avstrijske srebrnjake po pet kron, po kroni in še starejši srebrni denar. Pri njem so našli tudi lepo rujavo in sivo obleko. Gotovine pa je imel pri sebi okroglo 500 din, katere je baje zaslužil z delom na Hrvaškem. Dokazali so mu, da je s pred kratkim aretiranim Tomšičem izpeljal več vlomov v Ljubljani in ljubljanski okolici. Sumijo nadalje, da je izvršil rop nad prekup-cetn v bližini Višnje gore 24. junija, kateremu je pobral nad 2000 din. Pošteno pa se je ujel takoj tri dni po tem, ko je prišel iz zapora. Konec marca so ga namreč pripeljali v domovinsko občino in 28. marca je neznanec oropal v Malih Laščah Fran-čiško Petrič. Vendar je pri njej našel le 35 din v gotovini. Pri takratni preiskavi eo našli na šipi prstne odtise roparja. Ko so jih sedaj primerjali z odtisi Jožeta Petriča so ugotovili, da ee popolnoma skladajo. S tem je njegovo življenje v svobodi, ki je trajalo le par mesecev, zopet končano. Marija Ljubno na Gorenjskem 0 vlomu v Ljubnem smo prejeli: Vsi znaki, posebno poškodovane ključavnice v zakristiji, kažejo na to, da je bil tat, lahko tudi tatovi, prikrit nad zakristijo. Vlomljeno je bilo v dva stoječa nabiralnika, eden pa, ki je stal na stranskem oltarju, odnesen. Govoriti o gotovini 250 din, o katerih je vedel z gotovostjo poročevalec, je prenagljeno. Kdo je štel? Običajno se pobira vsak teden iz nabiralnikov, pred vlomom pa je bilo pobrano poslednjič 18. junija. Ker od tega časa dalje ni bilo kaj prida romarjev, gotovina nI bila velika, komaj se je Izplačalo toliko riskirati. Od-nešeni nabiralnik se je čez nekaj dni našel nad vasjo razbit — v njem sta 06tala še dva dinarja. — Zupni urad v Ljubnem. Cankova 9. julija bo na Cankovi v Prekmurju nova maša. K Gospodovemu oltarju bo prvič pristopil č. g. Anton Zelko, talezijanec. Gospod novomašnik je študiral po večini v Turinu. Novomašni pridigar bo g. Stanko Obržan iz Maribora. V6a fara se navdušeno pripravlja za novo mašo. Vsaka vas dela svoj slavolok; slavoloki v Gornjem Prekmurju so 6ploh prava narodna umetnost. Pomemben bo zlasti trenutek, ko bo 34 članov M Vrtca izročilo v zborni deklamaciji novomašniški križ. Domačini g. novomašniku iskreno čestitamo! 9bnagqf soojmu otroku, da ohrani kolikor mogoče dolgo prve zobe! SARGOV KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU Ob egiptskega zunanjega ministra v Belgradu Govor našega in egipfsfeega zunanjega ministra Belgrad, 7. julija. AA. Danes zvečer ob 9 sta priredila v Gardijskem domu svečano večerjo na čast egiptskeniu zunanjemu ministru zunanji minister Cincar Markovič e soprogo. Večerje so se udeležili egiptski zunanji minister Abdul Fatah Jahja paša, svetnik predsedništva vlade Abdel Hamid Baduim paša z gospo, generalni tajnik egiptskega zunanjega ministrstva Mohamed Abdel Kalek ilasuna hej z gospo, egiplski poslanik na našem dvoru Ali Seri Onterbej, apostolski nuncij msgr. Etore Felici, romunski veleposlanik Viktor Cadere, turški poslanik Hajdar Aktaj z gospo, grški poslanik Bibiča Roseti, bolgarski poslanik Popov, hraziljski poslanik Besusa Filov z gos|>o, egiptski odpravnik poslov v Belgradu El Husein el Katib, argentinski odpravnik poslov Alberto Vinjez z gospo, italijanski odpravnik poslov Ga-stone Guidotti z gospo, poljski odpravnik poslov Cervinski, tajnik egiptskega poslaništva Husein Aziz, tajnik egiptskega poslaništva Aniazi, prosvetni minister Sleva Cirič z gospo, gradbeni minister dr. Miba Krek, vojni minister general Mi-lan_ Nedič z gospo, minister brez lisntice Ante Maštrovič, trgovinski minister Jevrem Tornič, minister za ptt. Altiparmakovič, minister za socialno politiko in narodno zdravje Miloje Rajakovič z gospo, minister brez listnice dr. Branko Miljuš z gospo, minister za telesno vzgojo Djura Cejovič, pravosodni minister Viktor Ružič, maršal dvora Boš ko Colak Antič, poveljnik Belgrada general Petar Kosič z gospo, pomočnik zunanjega ministra dr. Pilja, prvi pribočnik Nj. Vel. kralja general Mariborske ceste in prah Maribor, 7. julija. Huda nadloga Maribora je neznosen prah po cestah. Dasi jih mestni avtoškropilniki neprestano od jutra do večera škropijo z vodo, so vendar zaradi vročine in vetra ter številnih avtomobilov, ki po njih drvijo, vedno zavite v prašno meglo. Tudi na tlakovanih cestah ni dosti bolje, ker prinašajo vozila prah in blato iz stranskih, netla-kovanih ulic. Zabavljanja zaradi prahu je tedaj v Mariboru več kot dovolj, prav tako pa tudi nasvetov, kako naj bi se prašna nadloga odpravila. Glavni vzrok te nadloge so pač neurejene mariborske ceste, katerim se šele zadnja leta posveča večja pozornost. Pred vojno so v Mariboru delali ceste tako, da so enostavno nasipali na zemljo nekaj centimetrov na debelo gramoza ter so potem vsakih par let to ponovili. Šele po vojni si je nabavila mestna občina valjar ter je začela graditi ceste s potrebno kamnito podlago. Vse te na novo izdelane ceste pa so večinoma stranske ulice, ki so sedaj v dobrem stanju. Glavne ceste, ki so bile narejene pred vojno, pa je treba sedaj z velikimi stroški preurejati, ker se morajo izdelati popolnoma na novo. To se je posebno videlo pri Prešernovi, Grajski in Maistrovi ulici, pa tudi na Glavnem trgu. Povojne občinske uprave so začele posvečati vprašanju ureditve cest veliko pozornost, posebno pa se briga za to sedanje vodstvo mestne občine, vendar naenkrat ni mogoče popraviti tega, kar se je poprej desetletja zanemarjalo. Urejajo in tlakujejo sedaj samo stare, najprometnejše ceste, ki jih morajo delati iz temeljev, kar ureditev zelo podraži. Ko pa bodo urejene te ceste, bodo začeli z delom na drugih ulicah, ki so bile izdelane z moderno podlago v povojnem času in tam bodo dela dosti hitrejše napredovala ter bodo tudi znatno cenejša. Najuspešnejša je borba proti cestnemu prahu pač s tlakovanjem cestišča. Vendar bo mogoče izvršiti to le v prometnejših ulicah. V stranskih ulicah pa bodo nastopili proti prahu z drugimi sredstvi. Priporočajo polivanje cest s posebnim oljem, ki bi vezalo prah. Tak način je zelo uspešen, ima pa samo to slabo stran, da makadamske ceste pod vplivom olja razpadajo. Poleg tega pa je škropljenje z oljem tako drago, da za Maribor pač ne pride v poštev. Drug način pa je katraniziranje cest. Cestišče se prepoji z zmesjo katrana in bitumena. Ker pridobiva katran mariborska mestna plinarna, je te snovi dovolj na razpolago. Pod vplivom katrana in bitumena se veže vrhnja plast cestišča v trdo površje, ki ne tvori prahu. Obnese pa se ta ureditev cestišča le na takih cestah, na katerih je malo konjskih vpreg. Kako 'litro uniči močan promet s konjskimi vpregami takšno cestišče, se je videlo najbolj nazorno na Ruški cesti, katero so preparirali na naveden način, pa je tlak v pol leta popolnoma propadel. Jezica Pred Cerkvenim domom na Ježici je živahno vrvenje; fantje postavljajo tribuno, urejajo telovadni prostor, pripravljalni odbor za proslavo daje še zadnja navodila za nedeljo. Vsa fara je v mrzličnem pričakovanju jutrišnjega dne, ki bo najlepši jubilej posavske mladine. Zadnji dve leti so naši vrli fantje in dekleta hodili nedeljo za nedeljo polni navdušenja po različnih taborih ši-rom Slovenije; nobena ovira jih ni mogla zadržati, skoraj na vseh taborih je bila častno zastopana tudi Ježica Jutri pa vabimo mi. Kakor smo na okoliških taborih s svojo udeležbo pomnožili vrste katoliških fantov in deklet in pripomogli k čim lepšem uspehu tabora, tako želimo, da tudi vsa okoliška društva jutri pridejo v krojih in narodnih nošah v praznično okrašeno Po-savje, da z nami ob 30-letnem jubileju ježenske prosvete manifestirajo za naše skupne ideale. — Prihod na Ježico omogočajo sledeče zveze: vlaki vozijo iz Ljubljane: ob 8.07, 13.40 (prvi je primeren za dopoldansko prireditev, drugi za telovadni nastop). — Avtobusi vozijo iz Tavčarjeve ulice dopoldne vsako uro ob četrt, popoldne vsako uro ob četrt in tri četrt. Kolesarji bodo mogli spraviti kolesa ali na mestu, odkoder bo šel »prevod ali pa na šolskem dvorišču v bližini zborovanja. Vsak udeleženec bo mogel dobiti skromno kosilo na mestu zborovanja ali pa v naših gostilnah. — Za vse informacije se obrnite na reditelje, ki bodo imeli posebne znake (trak na prsih z napisom Ježica). Torej jutri vsi na veselo svidenje na Ježici I Kamnik Nova maša v Kamniku. V Kamniku bo daroval v frančiškanski cerkvi v nedeljo, 16 t. m. svojo prvo mašo naš tukajšnji rojak, g. p. Pavlin Ileybal, sin znanega organista g. IIeybala. — Kjtmnik ga bo nad vse slovesno sprejel v soboto, 15. t. m. ob pol 6 na Glavnem trgu. nato bodo slovesne lilanije v frančiškanski cerkvi. Kranj Oglase za »Slovenca«, »Slov. dom«, »Domoljub« in »Bogoljub« naročite v podružnici »Slovenca« v Kranju, Vidovdanska cesta štev. 3 (Majdičeva hiša - sodnija) V Curihu je 15 katoliških cerkvfi V avgustu 1874 je v Curihu prva katoliška cerkev, ki so jo sezidali po izstopu tako zvanih >starokatolikov<, odprla vrata svojim vernikom. Versko-cerkveno življenje pa je nato tako napre-valo v tem mestu, da je bilo sezidanih zmeraj več cerkvfl, tako da so v juniju 1939 posvetili že 15. katoliško cerkev. Ta razvoj je posebno presenetil tiste krose, ki mislijo, da je katoličanom, ki so papežu zvesti, že zazvonil mrtvaški zvon. Ta 15. katoliški božji liram največjega mesta v Švici je posvečen svetemu Martinu. Nikola Hristič z gospo, pomočnik komandanta kr, gardo general Golubovič z gospo, dvorna dama ga. Hristič, podadiniral Luterotti, pomočnik trgovinskega ministra Obradovič z gospo, pomočnik zunanjega ministra Miloje Smiljanič, načelnik zunanjega ministrstva Danilo Danič, načelnik La-zarevič z gospo, načelnik Radovan Petrovič z gospo in več uradnikov zunanjega ministrstva. Belgrad, 7. julija. AA. Na današnji svečani večerji na čast egiptskemu zunanjemu ministru je imel zunanji minister Aleksander Cincar Markovič sledečo zdraviro: Gospod minister! Zelo sem srečen, ker se m! je r>otiudila prilika, da pozdravim v Belgradu, prestolnici kraljevine Jugoslavije, vašo ekscelenco, pomembnega državnika in zunanjega ministra prijateljske egiptske kraljevine. Naša radost je toliko večja, ker je to službeni obisk tako uglednega predstavnika egiptskega naroda v kraljevini Jugoslaviji. Vaš obisk, g. minister, nam je dal priliko, da ugotovimo prisrčnost čustev, ki prevevajo obe državi v razmerju druga proti drugi. Ta čustva so olajšala s kulturnimi in verskimi vezmi, katere vežejo del jugoslovanskega naroda, ki je muslimanske vere, na egiptski narod, kakor tudi z čustvi vsesplošne simpatije, ki jih naš narod goji z vašo lepe domovino, ki je tako bogato obdarjena že od narave. Divljenje, ki ga čuti ves svet do kulturnih in zgodovinskih spomenikov velike pretklosti, je še bolj pomagalo do tega. da tudi naš narod z največjo simpatijo spremlja z uspehi kronane napore sedanjega Egipta, ki je pod prosvetljeno vladavino Nj. Vel. kralja Faruka dosegel tako vidne rezultate, tako na kulturnem kakor na gospodarskem polju. Prepričan sem, da se dajo sedanji gospodarski stiki med našima državama še bolj razširiti. Temu bo vsekakor pri-I>omogel osebni stik tne.l nami. G. minister, v vaši osebnosti vidim zanesljivega poroka za boljši razvoj prijateljskih zvez in gospodarskih stikov med obema našima narodoma. Ob takih čistvih dvigam čašo v zdravje Nj. Vel. kralja Faruka, v zdravje in osebno srečo vaše ekscelence, kakor tudi v srečo in srečno bodočnost ter blagostanje prijateljskega egiptskega naroda. Egiptski zunanji minister Jahja paša je odgovoril s sledečimi besedami: Gospod minister! Ko sem stopil v vašo državo, me ni vodila edino skrb, da ojačini prijateljstvo med našima narodoma, temveč tudi želja, da se prepričam o 6rečnih rezultatih, ki jih jo dosegel narod, čigar na|>ori v borbi za svojo neodvisnost in edinstvo, kakor tudi za korist miru predstavljajo pomemben nauk. Tako ljubeznivi sprejem, ki sent ga bil deležen pri vas, in katerega smatram v veliko čast svoji domovini, me je globoko ganil a prav tako bo globoko ganil tudi vse Egipčane. Kulturne in verske vezi, ki obstoje med nami in delom jugoslovanskega naroda, vezi, ki ste jih prej izvolili omeniti, in katere ustvarjajo posebne simpatije med obema narodoma, predstavljajo dragoceno poroštvo za sporazum in medsebojno razumevanje. Prisrčni odnosi med našima dvema državama so se ojačili tako v znaku medsebojnega spoštovanja kakor tudi v znaku medsebojnega zaupanja v atmosferi miru. Zaradi tega sem srečen, g. minister, da se morem v celoti pridružiti vaši odločni nameri, da pomagamo k razvoju trgovinske izmenjave med našima državama. Odločnost v tej smeri je najboljši izraz resnične solidarnosti. Ko se vain zahvaljujem za ljubeznive besede, ki sle jib izvolili nasloviti na mojega vzvišenega vladarja. Egiptu ter meni osebno, dvigam čašo v zdravlje Nj. Vel. kralja Petra II. in za blagostanje njegovega n.v roda, a prav tako izpijem to čašo v v«še zdravje, g. minister, ter v zdravje ljubeznive gospe Cincar Markovičeve. Predor pod Bosporjem Carigrad, 7. julija. A A. Štefani: Časopisi spet pišejo o načrtu predora, ki ga nameravajo zgraditi pod Bosporjem, 35 m pod morjem. Za železniško zvezo med Londonom in Knlkuto bi bil ta predor ogromnega vojaškega pomena. Zogu skozi Poljsko v London Bukareila, 7. julija. AA. Štefani: Bivši albanski kralj Zogu je zapustil s svojo soprogo in 20 članskim spremstvom Bukarešto ter odpotoval na Poljsko, odkoder bo nadaljeval potovanje * Pariz in London. čankajškov proglas Cungking. 7. julija AA. DNB- Oh drugi obletnici japonsko-kitajake vojne je maršal Cang-kajšek naslovil poslanico na japonski in kitajski narod. Ta jx«lanira pravi med drugim, da Kitajska ni proti japonskim prizadevanjem na azijski celini ter da na .laponte gleda kot nn dobre prijatelje. Maršal Cangkajšek pa v poslanici tudi ponavlja svoj poziv na ves kitajski narod naj bo odporen in naj sodeluje pri obrambi domovine in njeni obnovi. KULTURNI OBZORNIK Prežihov Voranc: Požganica Roman iz prevratnih dni. »Naša založba« v Ljubljani, str. 420. Prežihov Voranc Je literarno ime, ki se je žele pred leti pojavilo v naši revijalni književnosti, dasi je pisatelj pod drugim imenom pisal že davno prej ter je izšel iz Kvedrovega »Domačega prijatelja«, kakor veliko naših pomembnih pisateljev. Pod imenom Lovro Kuhar se je uveljavljal tudi že v Ljubljanskem zvonu (Potepuhi, Baraba itd.), in kot Ivan Vastl je napisal svoj čas (1932) nekaj lepih literarnih feljtonov tudi v našega »Slovenca« (Če Žila noj Drava nazaj po-teko...) Dozdaj je izdal samo eno maihno zbirko »povestir« v Trstu, dočim je pri našem občinstvu dobil ime dobrega in klenega pisatelja iz Mežiške doline s svojimi novelami »Na Požiravniku« in > J i rs in Bauh«, ki so izhajale v Sodobnosti. O no-velici »Na Požiravniku« srno pisali že svoj čas v našem listu ob priliki celoletnih pregledov, da je spadala med najboljše novele v letu svojega izida. Zdaj pa je stopil pred nas s svojim obširnim romanom iz prevratnih dni: »Požganica«. ki je prvo njegovo večje delo in prva njegova knjiga v Jugoslaviji. Ze z dozdaj izdanimi novelami, ki so pognale iz pristnega kmečkega naturalizma ter iz zavedne materialistično razredne zavesti (Na Požiravniku) je izpričal nenavaden epifni talent, lahkotnost pri-l>ovedovanja ter preprostost izražanja pa tudi problematike. Ni se v njem kazal psiholog, temveč slikar dogodka, kot ga je videl pred seboj v gestah in dejanjih, ne meneč se za duieslovno pogojenost. Epik kmečkega življenja, ki pa je svoje na-turne ljudi cepil še s trenjem dveh nepomirjenih razredov, kakor se je začela kazati neurejenost sveta bolj njemu kot pa njegovim ljudem. In ta naturna vživetost v kmečkega človeka ter razredna proletarska borbenost se kaže tudi v njegovem najnovejšem romanu, ki zato resnično tudi razpada v dva neenaka dela. Dve stvari se namreč v tem romanu tepeta za prvenstvo in nadvlado: namreč — socialen problem agrarne reforme, kakor se kaže v »Požgani-ci«, in pa težnja, da naj bo roman epičen opis in kritika naših osvobodilnih bojev za Koroško. Obe pa je povezal s tezo, da smo izgubili svojo Itorbo za Koroško predvsem zato, ker nismo znali rešiti socialnega razrednega vprašanja, in nismo šli z razredno reformo v boj, temveč z nacionalizmom. Nekaj časa je koroško vprašanje okvir, nekaj časa glavna vsebina niegovega epičnega pripovedovanja o koroških bojih, ki jih motri in kri-tikuje izključno s stališča razredno borbenega delavstva, ki ne pozna narodnosti, le pravičnost in maščevanje. In tu beremo, kako se je Mežica znašla v prevratnih dneh, kako je izplenila nemčur-je, kako se je za vas Jazbino bil ves osvobodilni boj samo v tein. da bodo dobili nazaj pravico do gozda Požganice. Kako Malgaj mora izvajati nesmiselne zapovedi Narodnega sveta in preganjati izbruh socialnega maščevanja, namesto da bi osvajal Koroško: kako se socialna demokracija organizira na nemčursko stran in pomaga v nemški vojski, ki je agitirala z republiko proti Balkanski monarhiji in s tem dobivala »naprednejše« delavce ,. zase. Prenese nas tudi na nemško stran, kier prav tako vidimo, da je bila vojska demoralizirana, brez pravega navdušenja, sita vsakega Oboroženega nastopa, tudi če je šlo za »domovino«. In kaj je domovina? Korošci se tega tedaj niso zavedali, ker so živeli v materialističnem nazoru »ubi bene ibi palria« — kar je tudi nazor tega romana. In ker Slovenci niso znali napraviti koroške Slovence zadovoljne s socialnega stališča, so jih izgubili. — To je en smisel tega romana, tisti del, ki poroča o koroških bojih in je videti od časa do časa, da Zbornik za umetnostno zgodovino I. XV. Pred dnevi je izšel celotni XV. letnik (za 1. 1938) naše umetnostnozgodovinske revije »Zbornik za umetnostno zgodovino«, ki ga urejata vseuč. prof. dr. Franc Štele in kustos dr. Rajko Ložar. Zbornik obsega 112 strani ter vsebuje več zanimivih razprav in poročil. Na čelu letnika stoji nastopno predavanje prof. dr. Steleta, kakor ga je imel na naši univerzi dne 18. marca 1938 1. pod naslovom: (Jotske dvoranske cerkve v Sloveniji. V uvodnih besedah se spominja nastopajoči profesor umetnostne zgodovine na naši univerzi odločujočih prednikov ter znanstvene discipline ter označi svoje učitelje na Dunaju (Dvoraka ter svojega prednika dr. Cankarja v Ljubljani, na kar preide na važno temo določitve izvora zanimivim gotskim dvoranam v naših cerkvah, kakor jih človek opazi v skupini: Kranj, Skofja Loka, Št. Rupert, Crn-grob, Radovljica, Novo mesto in Cerknica, ki so vse nastale v pol stoletja 1452—1524. Ta skupina je videti najstarejša ter izvor nadaljnemu tipu cerkva, ki se je širil po Krasu in Goriškem do Beneške Slovenije še dalje v XVII. st. Štele označi najprej notranje podrobnosti vseh teh cerkva ter razlike od idealnega tipa te gotske dvorane, ki hi nastal, če bi združili v enotno stavbo kranjsko ladjo ter crngrobski presbiterij. Ta idealni tip je na slovenskih tleh dobil svoje spremembe. Pisatelj ugotavlja neko medsebonio zvezo teh edinstvenih in za Slovenijo nepričakovanih stavb ter za to opravičeno sumi, da so bile k nam prenesene od drugod že kot tipi, ne pa po organski poti razvoja. Na podlagi tega se mu nudi idealna snov za primerjalno umetnostno zgodovinsko nalogo: poiskati v evropskem gotskem stavbarstvu podobni slog. In Štele ga išče v lokih v bližnji in daljni okolici Slovenije, na Koroškem, na Češkem, dokler podobnih stavb ne najde na Bavarskem v mestih I,nnd«hut. Straubing. v okolici Freisinga, v delu arhitekta Stetheimerja. Na videz taka odleg-lost podobnosti pa postane razumljiva, če pomislimo, da so brižinski (freisinški) škofie imeli velika posestva v Sloveniji ob središču Škofji Ix)ki, ki je bila tudi središče te vrste stavbarstva. Tako je v zgodovini dobljena skupna vez in potrjena verjetnost, da so brižinski škofje ta tip gotskih dvoran (Bavarska je domovina gotike!) prenesli na svoja posestva v I.oko. Stoletu je uspelo dokazati, da je v Škofji Loki bila delavnica te vrste cerkvenih stavb, odkoder se je širil vpliv do Zagreba in na zahod v Benečijo. Vsa razprava je važen donesek h kulturnim vplivom brižinskega gospodstva na Slovenijo, ki je dozdaj še neraziskan. — Druga zanimiva razprava je študija Jožeta Gregoriča Tintorettov sv. Miklavž v Novem mestu«, kjer ta mladi dolenjski umetnostni zgodovinar primerja novomeško podobo v glavnem oltarju cerkve, o kateri gre tradicija, da ie Tinto-rettijevo delo (Valvazor), z drugimi Tintorettije-vimi slikami na lanski razstavi v Benetkah ter pride do iasucga zaključka, d* je to podobo za- je Prežihov Voranc na teh straneh bolj reporter kot umetniški oblikoyalec, kljub temu, da ostane še odprto vprašanje, v koliko odgovarja to tudi resničnosti. Prepričani smo namreč, da je tudi pri koroškem ljudstvu veliko večino vodila v boj narodna zavest in brezkoristni idealizem. Gotovo pa je, da zaključni prizor z generalom Maistrom ne more biti zgodovinski, ker se je general tedaj nahajal — v Belgradu. Naj je bilo kakorkoli: Pre-žiliovega Voranca koroška epopeja v kolikor se tiče poročanja o smislu koroškega osvajanja, je v romanu slabejša stvar, tendenra je cepljena iz njegovega poznejšega gledanja na potek stvari ter je njegova osebna kritika jugoslovanskega postopanja. Toda, kar daje pravo vrednost romanu, je njegova Jazbina in živi jazbinski ljudje ter kmečki ljudje sploh, ki so opisani tako, kot jih zlepa ne vidimo v slovenski književnosti. To so ljudje, ki žive s zemljo in ne poznajo drugih problemov kot svoje življenjske pogoje in zemljo, ki jim jih daje. Ti se zbirajo okrog gozda »Požganice«, do katerega so imeli nekoč servitut-no pravico, pa so jo po nevednosti v 1. 1848. izgubili. In v prevratnih dneh se znova porodi njihova »stara pravda«, ki pa vse bolj izgublja up na ugodno rešitev. Agrarna reforma — to bi bila njihova rešitev, te pa novi oblastniki ne dovolijo, in zato se vse zopet povrača v staro. In ko stvar vedno bolj in bolj propada, zažgo gozd, ki gori kot kres ob pokanju možnarjev in maščuje njihovo krivico. Jazbine kot vasi, gonitve živine v planine, areticaje in požar: to so strani, ki bi bile v čast tudi največjemu slovenskemu pisatelju. Tako tudi postave Krepuhove matere, stare Kopišarice in klasičnih Granictalerjev, ki nimajo v naši književnosti nič sebi enakega in ki bi sodili v vsako čitanko. Kljub temu, da vplivajo na nacionalno vzgojo razkrajajoče — podobno kot vojak Švejk! — so pa podani tako izrazito in živo, da ostanejo človeku v spominu še davno potem, ko opis postopanj Malgajevcev v romanu že davno pozabi. In tu je moč Prežihovega Voranca: v risanju kmečkih ljudi, ki jih zna opisati tako nazorno in resnično, tako epično, da bodo še dolgo zgled prave slovenske epike. Prežihov Voranc je resnično pravi slovenski pripovedovalec. Kako lahkotno mu teče nazorni in čudovito svojski jezik, ves posut z mežiškimi lokalizini, ki mu dajejo šele pravo barvo in težo. Kako dramatično zna zaključevati svoja poglavja in kako na široko razplesti svojo snov. »Požganica« ni roman v starem smislu besede, ni povest dveh ali več ljudi, ki se pletejo v razne trikotnike in se očiščujejo in rastejo v duhovnosti, temveč je to prava epopeja kolektivnega značaja: nacionalnega in socialnega značaja. Koroška osvobodilna borba z nemčursko nacionalno politiko socialnih demokratov in Jazbina s socialno zahtevo po Po-žganici: to sta glavna junaka romana. Boj za Koroško je pokazan v nekaki tragično komični obliki, strgana je z naše slavne zgodovine koprena nacionalne veličine in je ves podvig prikazan v luči socialnega nazadnjaštva kot boja proti socialni re-voluciji, ki bi si jo pa Prežihov Voranc in njegovi radi želeli namesto nacionalne revolucije. Boj za Požganico pa je prikazan v herojsko tragični luči. Oba ta dva »junaka« pa je podal v širokih opisih prave reportaže in tudi epike, ki vidi le kolekti-vum in zadeve skupnosti, ter mu je vse drugo le manjvredno. »Požganica« je vsekakor zanimivo delo slovenske moderne, tiste idejne smeri, ki vidi rešitev urejenosti sveta v izraziti razredni borbi, ter tiste literature, ki je oživela zopet čisto pripovedovanje in iz delne reportaže prehaja že v klasične oblike prave epike (Grunctalerji!). td. snoval Tintoretto sam v poznih letih (po 1582) ter jo tudi v glavnih delih sam dogotovil, dočim je v manjših delih (ozadje) prepustil delo svojim učencem. S tem je avtorstvo te podobe, ki jo je daroval oglejski patriarh novomeški cerkvi, izpričano po metodi stilne primerjave. Vestni beležnik umetnostnih spomenikov v Sloveniji msgr. Steska je prispeval seznam gotskih podob Marijine smrti na Slovenskem. Najprej podaja evropski okvir upodabljanj Marijine smrti (in vnebovzetja), ki je bil v različnih časih različen, ter omenja najvažnejše svetovne slike, ki bi mogle imeti vpliv na prikazovanje tega motiva. V drugem poglavju pa zasleduje ta motiv umirajoče Marije od 13. st. dalje v dveh smereh: umirajoče na postelji in umirajoče kleče. Tako opiše devet slovenskih podob, začenši s crngrobsko in ljubljansko (stolnica) ter konča s sliko v Beli peči. Isti tudi poroča o Brerkfehlovi galeriji v Starem gradu pri Novem mestu, obenem pa imenuje tudi pomembne zbirke naših privatnikov do zadnjega časa. Velika galerija slik je bila tudi na Starem gradu pri Novem mestu, ki pa ni ohranjena, pač se je našel seznam umetnin, kakor ga je postavil ustanoviteljev sin Franc A. pl. Breckfeld i. 1789. In ta seznani razbira sedaj msgr. Steska in ugotavlja, da je ena tretjina del izhajala od domačih slikarjev, dve tretajine pa od tujcev. Te slikarje podaja v pregledu in biografskih pripombah, podobe, katerim ni mogel najti iz seznama avtorja, pa dodaia na koncu pregleda — S tem se končujejo tudi razprave in sledi »Kronika«, kjer je dr. Štele napisal topel nekrolog notarju Viktorju Skrabarju in predstavil tudi novega konservatorja dr. Mesesnela, ki je stopil iz vseučiliške »tolice v Skoplju na njegovo mesto v Ljubljani. Izčrpno je letno poročilo Narodne galerije, kjer so navedene tudi vse novosti in pridobitve Narodne Galerije ter njih izvor. Prav tako je izčrpno tudi poročilo spomeniškega urada za Slovenijo Seznam umetnostnih razstav, ki ga objavlja F. K. Kos, pa je prišel šele do leta 1935-36 ter bi bilo seveda želeti, da čimprej dohiti čas. V Književnosti so ocenjene umetnostno zgodovinske knjige (Ložar, Mikuž), kakor tudi so zabeležene vse brošure, kjer se nahaja umetnostno zgodovinsko gradivo. — Zbornik stane letno 60 din. * Slovenska številka sarajevskega »Pregleda«.— Izšla je dvojna številka sarajevskega »Pregleda«, revije, ki jo urejujeta dr. Jovan Kršič in Todor Kruševac, in je vsa posvečena Sloveniji in Slovencem. O številki bomo še poročali. Miniaturna izdaja našega Prešerna pri Akademski založbi je med belgrajsko književno elito zbudila opravičeno zanimanje. V zadnji številki »Srpskega knj. glasnika« je urednik Predič napisal nekaj laskavih vrstic o Slovencih in njihovi knjigar-niški podjetnosti, obenem mi je pa »udi obljubil, da bo posredoval pri Državni tiskarni, naj bi v podobni obliki izdala kakega srbskega poeta (n. pr. pred letom umrlega Rakiča, katerega opus je prav tako malenkosten ko Prešernov). V lepi ilorentinski stolnici se je vojvoda Spoletski poročil z grško princezo Ireno, sestro kneginj« Olge. Napad na USA - Meteor Iz Portlanda, v državi Oregon, poročajo 3. julija: Nad državo Oregon je te dni padel meteor, ki je s tako silo treščil ia tla, da je bilo slišati eksplozijo 60 kilometrov daleč naokoli. Hkrati 6e je zemlja tresla ko ob potresu, tako da je bilo več poslopij poškodovanih in se je na tisoče ljudi zbudilo iz spanja. Očividci pravijo, da je bil meteor videti kakor goreča krogla v obliki lune. Strela je popravila škodo Izreden dogodek je pokazal, da je strela sama popravila tisto škodo, ki jo je bila povzročila. Pret petimi tedni je 39-letno kmetico Val-lardi v italijanski vasi Campello zalotila huda ura na njivi. Tedaj je tik pred njo treščilo in Vallardi je padla na tla. Ko se je zavedela in je vstala, ni mogla več govoriti. Nobena zdravniška pomoč ni več zalegla in kmetica se je že vdala v svojo usodo in je spet hodila na polje. Pred nekaj dnevi jo je spet presenetila nevihta in spet je treščilo blizu nje v drevo. Vsa v grozi se je žena vrgla na tla in se je sitno začudila, ko to ji ni nič zgodilo. Še bolj pa so bili iz sebe ljudje, ki so prihiteli k njej pa so slišali, kako je žena mahoma spregovorila in je izlahka govorila, kakor prej pred nesrečo. Tako je strela kmetici povrnila povzročeno škodo. 701 prometna nesreča Angleški prometni stražnik R. Locking j® imel res smolo v službi. Še 30 minut, preden je stopil v pokoj, na koncu svojega poslednjega službenega dneva, se je zapletel v prometno nesrečo, tako da ja moral v I>olnišnico, namesto da bi bil dobil kako službeno nagrado, kot si je prej mislil. Ta stražnik je opravljal 17 let službo na najbolj nevarnem prometnem križišču. Do svojega poslednjega dne v službi je bil doživel 700 majhnih ir. večjih prometnih nezgod. »700 nesreč je prav lično zaokroženo število,« je bil dejal še prejšnji dsn, ko je bil priča trčenja dveh avtov. A nato se je pripetila komaj 30 minut pred konec njegove službene dobe 701 prometna nezgoda, pri kateri je postal sam prvikrat žrtev: Avto se je bil prevrnil in je podrl tudi njega na tla. ŠPORT Po športnem svetu Olimpijske priprave naših atletov Jugoslovanska lahkoatletska zveza je sklenila, da bo porabila denar, ki ga prejema od jugoslovanskega olimpijskega odbora in del lastnih sredstev, za to, da bo poslala letos nekoliko svojih najboljših atletov-kandidatov za olimpijsko reprezentanco na daljše bivanje (mesec dni) v inozemstvo, da bi bilo na ta način možno našim atletom, da trenirajo z boljšimi inozemskimi atleti. Atleti se določijo kasneje, a tudi podzveze se bodo pozvale, da podajo svoja mišljenja in potrebne nasvete. Ameriška lahkoatletska prvenstva Ameriški seniorji so dosegli na svojih prvenstvih naslednje rezuitate: 100 m: Jeffrey 10.2 (rekord zaradi vetra v hrbet ne bo priznan); 200 m: Owell 21 sek.; 400 m: Miller 48,3 sek.; 1500 m: Rideout 3:51,5 min.; 3000 m zapreke: McCluskey 9:23,1; 5000 m: Rice 14:50,9 min.: 110 m zapreke: Batiste 14.1 sek.; 200 m zapreke: Wolcott 22,9sek.; krogla: VVilliams 16,33 tn; disk: Fox 52,25 m; kopje: Brown 65,80 m; kladivo: Coikshank 53,05; skok v višino: Steers 2,03 m; skok ob palici v višino: Varotf 4,37 m. Kako so rešili na Finskem »olimpijski« spor Zelo je bil presenečen ves mednarodni olimpijski svet radi ostavke predsednika prireditvenega odbora za XII. olimpijske igre J. W. Rangella, ki je bil istočasno tudi predsednik finske telovadne in športne zveze. V tej zvezi pa niso včlanjene sicer močne delavske športne organizacije, ki se ločeno vežbajo in sa sploh ločene od ostalih športnih društev. Da bi Finska nastopila čim uspešnejše na XII. olimpijskih igrah leta 1940., bi kazalo združiti delavsko in splošno finsko športno zvezo. Ker to ni uspelo radi odpora njegovih lastnih delavcev, je odložil Rangell obe predsedniški mesti. Končno je vendarle uspelo skleniti nekak »olimpijski mir« vse dotlej, da bodo XII. olimpijske igre, na katerih bodo zastopani vsi najboljši finski tekmovalci, končane. Rangell je še ostal predsednik olimpijskega odbora, toda opustil je predsedstvo vrhovne finske športne zveze. To mesto je prevzel do občnega zbora Dr. Lauri Tanner, eden izmed najboljših športnih zdravnikov Finske, ki je profesor na gim-nastičnem institutu v Helsinkih. Pod njegovim predsedstvom se je sklenil začasni sporazum, glasom katerega je vrhovna športna organizacija sklenila sodelovanje z delavsko športno zvezo. V to svrho so šli razni športniki iz delavske organiza-cjie v razne odbore in njihovim aktivnim športnikom se prizna pravica, da nastopajo na prireditvah delavskih organizacij. Istočasno so sklenili, da se bo trening delavskih športnih organizacij uredil na isti način, kakor pri ostalih. Tako so torei rešili na Finskem ta neprijeten spor, ki je ogrožal tehnične uspehe Finske na XII. olimpijskih igrah. Sedaj pa bodo postavili v boj najmočnejšo reprezentanco, ki jo premore Finska. Petletnica STK Moste V prihodnjih dneh bo minulo pet let, odkar je bil ustanovljen na jugovzhodnem delu Ljubljane STK Moste. Za kratko dobo petih let je uspelo temu agilnemu klubu pril>oriti si zavidno pozicijo med šj>ortninii klubi. Zal, da jo njegovo pot navzgor zavrla izguba igrišča. STK Moste razpolaga z velikim številom mladih in talentiranih športnikov, s katerimi bo nastopil na prireditvah, ki bodo v okviru proslave. Ker klub trenutno nima igrišča, se je moral ome- jiti samo na nastop nogometne sekcije. ' ' V okviru proslave se bosta igrala dva pokalna turnirja, in sicer: v nedeljo, 9. julija, juniorski pokalni turnir ter v nedeljo, 16. t. m., pokalni turnir prvih moštev. Podrobnejši sj>ored bo objavljen v prihodnjih številkah. Velik športni dan v Slovenj Gradca Športni in kolesarski klub Mislinjat v Slovenj Grndeu priredi v nedeljo, dne 9. julija l>od pokr.ivi-teljetvom bana dr. Marka Natlačena veliko medklubsko dirko z naslednjim programom: Ob 9 start Klavne skupine na progi Slovenj Gradec —Marenberg—Slovenj Gradec — fi