vseh dežela LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. v. (JSo. 4) CliU'ag-o, 'JLpril, !»()« Leto I. (.Vol. 1.) Od blizo in daleč. CENJENIM SOMIŠLJENIKOM Prešeren, 678 VV. 17. Str., Chicago, IN ČITATELJEM. UL ^ --Z bratskim pozdravom, Današnjo številko "Proletarca" uredništvo in upravuištvo. smo poslali v zadnjič vsim tistim, ki' se še niso odločili vposlati 50c. kot naročnino. Prihodnjo številko dobe torej le tisti, ki se v teku tega meseca zglasijo, bodisi da vpošljejo so ameriški vojaki poklali vse potrebno svoto, aH da se opravičijo 1vIx>rne M°ro!e- Nanesli niso ot^ kom, ne ženskam. drugače, pa svoto pozneje poravnajo. Vsekakor moramo vedeti, pri čem zmagi. Vsled te nečloveške čestitke — Pri Portlandu v Coloradi «ta članka, j ko jim bi delavec spoznaval, trčila dva 'vlaka drug ob druzega. da hoče "Proletarec" res zastopati Vsled te nesreče je več oseb vbitih njega koristi. "Tako je tudi nekdo m ranjenih. Železniška družba sc zabrenčal v "Glas Svobode". Res izgovarja, da je nesrečo zakrivil te- duhovit stavek, posebno če človeku legrafist, ki je v službi zaspal. Seve ni treba dokazati svoje trditve, ali __družba zamolčala, da je bil do- če človek ne razume modernega de- , , t * ... • - . tČni tcleS"rafist dvainsedemdesct ur lavskega gibanja. Delavstvu v korist Na otoku olo, hribu Mount du~hi • r » * 1 so pa notice: Cesar in farmer . V žlic t kinu dokazu, da so kapitar -Roman iz življenja'1 itd. Pisatelji listi — lastniki železnice — zakri- okoli "Glas Svobode" že vedo kaj t> , * o . . „ . vili nesrečo vsled izkoriščanja de-. je delavstvu v korist, saj to dokaru- 1 redsednik Koosevdt je pa cesti. ,ayskc moči do skrajno.ti, lxxle ob- jejo norcem v blaznici v vsaki šte- Vnerahf Woodw. na ti »slavni sojen telegrafih, kapitalisti bodo pa vilki v .f . . Vsled te nečloveške čestitke še v prednje izkoriščali ljudstvo, _ "Glas Svobode" je socialisti- da smo. V mnogih pismih, ki priha- je neki demokratični poslanec ojrstro nc tia bi se jim skrivil las na glavi, čen list. Kdor verjame bo izveličan jajo na upravnrštvv> in tudi. na u- Pr,J€l ^oosevelta v držav m. zbornici. • ' " ....... ... . . ... ... Povedal mu je, kar mu je šlo. jednistvo, se naglasa po večji obH- J J - John Mast, anarhist, izdajatelj tako nekako se glasi iz predalov te-in uredil k 'lista "Die Freiheit", je ga "duhovitega" lista. ki lista, ozir. večkratnem izdajanju razpravljalo v državnem zboru - o tega. Facih uprašanj pa uf>r. niti splošni in enaki volilni V Avstriji se je m i noli mesec wmr, ,)0 kratki bolezni v Cincinnati- Ali ti gospodje, ki nosijo zvonec ju. Ohio. Bil je na agitatoričnem pri "Glais Svobode", so pozabili ali J . D . . . . pravici, potovanju v Chicago. John Most jc pa ne vedo, da je proti socialistično, ured. odbor nemore reševati v za- Resnici na ljubo moramo konstaU- svojega prepričanja prebil več ako je le ena ali nekaj oseb lastnik dovoljstvo posamezniko\r; kajti ves rati> da vladni volilni načrt ni tak 1 razvoj lista je .odvisen od zahtev ^kršnega zahtevajo zavedni delav- . . . ofgamzirani v sociansticni stran-splodnih slov. delavcev v Ameriki in ki AH pp tj ti inajhnil (lrohtinici pra_ šele. ako je zadostna množina naroč. vic so tudi slovenski liberalci, ker se se — po- razpolaganju, gmotnih boje za svoj obstanek .^ffaobfat no so sredstev — zamore reševati take na- Pa klerikalci za načrt,Ut pričakuje^ > . • j© dober vspeli od tega načrta. Obe- Vseh zavednih delavcev bi bila * ' torej nalt ga, v prvi vrsti agitirati za za strankarska "korist, naročn ke, — potem, ko se to zgodi, bojujejo le socialisti. 2 uspešnim rezultatom, bo upr. kakor ured. odbor "Proletarca" sam et v ječi. Ril je zaprt v Avstriji, lista, ki se odeva s socialističnim Angliji'in Ameriki. ' plaščem. "Most samega sebe nikdar ni IVed tedni tso imeli v New Yorku smatral angeljem. Le sleparji, da- pristaši socialistične (socialist par- ševiio)omejeni kretini, ki nimajo in- ty) in socialistične delavske (socia- dividualnosti, se smatrajo za čed- \ht labor party) stranke velik sktt- nostne ljudi, ki nikomur ne skalijo pen shod, na katerem so se vsi izrekli vode. proti temu, da bi ena sama ali nekaj m Mm M°>t je bil rojen leta 1846 oseb bila lastnik kakega .vxrialistK1- 'ITtT,*™ glQJ\ naCv— 1 (InC 5' febr* Bjl je Strah mo^očnitT1 nega glasila, ker je to direktno v Načelno se via(tam. da si je bil proletarec v pra- protislovju s socialistični načeli. ma meščaitskima strankama na Slo- 1 j 1 j t- * - ^ ^ sled razstrelil v premogokopu jc gledal, da list čimprej e poveča v ob- ... . , r 3 r zgubilo svoje življenje nad 1,100 vem pomenu besede, ker je bil nje-— Pri Lensu v okraju P as de Ca- gov Vpliv v proletarskih krogih og-lais se je pripetila grozna nesreča, roinen liki ali z večkratnim izdajanjem. Dcsedaj ismo omejeni le na tako premogarjev. Dandanes so tehnične iznajdbe v obliko in z mesečnim izdajanjem li- prem» garski obrti tako napredova- Castcn mit spomin J PrptUovje! V "Glas Svobode" očitajo sodr. Žlembergafju, da je bil v stari domovini socialističen Seve o tem shodu g. M. V. Konda previdno molči, ker bi vdaril samega sebe [X) zobeh, ako- bi poročal o njemu. OSU PJ EN I NA SMRT. sta. le, da bi bila vsaka nesreča izklju- 'S,avar' in l>a delavec. Na drugi odcša> $ ožujka. _ Vodja u Se- V naših rojakih je glede podpore čena' bi sc rabil,c J^H ^XezSm livTenlem baStT1U "T? ^ » * * . . . , . prave. . sircmnj., za Drezuem.m življenjem nror$\it porucmk Smit, odsudjen je v takih slučajih pripisati slabo last- ^ ^ ^ ^^ dobU na t roške drugih. Ti duševni reveži na kazan smrti na vješalima. Troji. nost v tem, da hočejo list citati a čck in če v>aki (lan ^ine magari '|mc nc .VC(1°! (U Sp ohf ca od drugih buntovnika osudjeni naročnine ne vf>oslati. Na ixxllagi tisoč delavcev v njih interesu za to !tlaj° »lavarji so le tam. M1 na smrt strijeljanjem, dvadeset- tacrh "free luneharjev" pa se nemo- se kapitalisti nc zmenijo! Pač (lore vzdržati nobena časopisje! "Slov. soc. zveza v Ameriki nj kapitaliste razlastiti. . , .. . , A . .. *. — Patterson, nadiženir v Chica- zasebno ixxljetje; vsled tega tudi ni . .... ...... . . r J J 0 gu in mmlijonar, je izjavil, da je iso- zasebnega kapitala, ki bi ga kdo me- jalist, zajedno se pa zahvalil za sto čitateljev zalagal. Sama zveza, s mestno nadinženirsko služb ki ne- chicaškimi' •sodrugi pa tudii ni dolž- se na leto več tisočakov, na prevzeti nič več rizike na svojo ' a ^lpfta izjava je napravila v flV kier se. nekatere osebe smatrajo za (>C(lam njilh na tamnicU| a deset ih je kaz, da' je treba v interesu kulture ^ lx>1^a' dn^e l>a Za "ekaj riješeno od optužbe. Odsudjeni ape- slabši ga. ]jrajj slv na vrhovno sudište. Smrtna Pa čemu bi pripovedovali to kre- OSU(,a imadc se ovršiti na 6. ožujka tinom. To bi toliko |x>menilo, kakor nositi sove v Atene. o. g. , t . .. . ' , . meščanskem ix>litičnem taljoru ve--«ivcdal v kakšne svrhe ga zlorab- ju ostavku s tim obrazloženjem. pest, kot drugi - vrtanj t rojaki, ki ,jk hrn^ Ak() bi hil patterson h- U^jo osebe okoli "Glas Svobode" ministri ne motru prihvatiti pri j e< # . v— \ eseli naj bodorda je papir mr- \7 Hcograda brzojavljaju, da je tva in neobčutljiva tvarina, ker srbski kab net na čelu sa Stojanovi-drugače 1>i zardel »sramote, če bi se odr. Anf. mem mišljenju. letarea' ni niti enega pomembnega stupa.) KADNlCKA MARSIiLJEZA. , g* ■ Žastava naiša nek' ve vije, Slobode, pravde to je znak. J6š črna laz nam daiiak krije, ali več ru<# jjDorin zrak! ali več rudi žorin zrak ! Neka nam borbom strašilom preti dušniana naših silan broj, — lxbedit čemo mi u njoj i hrabro stic svojoj meti: BORBA ZA PRAVO. U važnom historičkom imunemu # kreče se danas živiat cijele Evrope. U svim njenim dijelovima i krajevi-ma zatalasaše se visoko valovi borbe za prava Čbvjeka, za prava naroda, za jednaka prava svih članova društvene zajednice. Oni široki, naj-niži sloje vi, narodnih masa, ono ogromno i nepregledno mure besprav Napred hajdemo mi, jer pravda vo-* noga puka, koji je kroz stolječa žive nais v .o u ponižen j ti, ropstvu i i>otlače-na sveti- rad, koji če nam donjeti nosti, osječao samo na svojim le- sreču, spas! djima ok nit ni bič t sramotni ig*} bes- Največji dušman sto nam smeta, da cilju svom možemo doc, jest zablutka — neznanje sveta, ... sto samo uma ruši meč. A kad neznatna prevla*st mine, tad nitko neče protiv nas, — nastat če opšte sreče čas. Sloboda prava če d«a sine! Napred ha j demo mi... ♦ ... Potomstvu če več jedilom dati i onama prave dan sud; pa i sad dela naša prati • zahvalni pogled odasvud. Zahvalni pogled oda* v ud. Dizinx) druži močne čete,, branimo hrabro svojo stvar; oduševljenja nek' nas žar grije do kraja borbe svete! Napred ha j (temo mi... L'st raj an nek je ko se krene na teški naš orbiljni rad, jer če inače da nam svene današnji naš usjev mlad. Kad bi sijači baš i pali, * klicu če čuvat radno tlo: čuvajte i vi, bračo, «svo u zaveštaj što bi vam dali. primjerne nepravde vladaj učih raz reda, taj silni ocean bespravnog, prevare nog i za svoja prava okra-denog ljudstva, urbibaio se pod bu-rom i olujorn novih ideja i novih * zanosa, pod snažnim icrkanom nesu-zdrživog razvoja i napretka, te u že* stokom, vrtoložmom svome kretanju baca iz utrobe svojo sve one, km»ji su do sada skuceni i bespravni čarni-li u najdmbljtm njegovim dubinama, na površje, na svjetlo, na sunce sho-bode i pravde. U * vim onim zemljama i državama, gdje je natražnjačtvo, reakcija i H brutalna sila gospoduj učih klika i klasa zajašila na najsvetija narodna prava, na najsvetije polit'cke i ustavne slobode, na pravo narodne samaxlluke, na pravo odlučivanja svojom vla&tittom sudbinom, u svim thn državama i zemljama ori se da-nas iz grudi ju milijona jedan jedini oduševljeni i zanosili |x>klik: vati sa sveopcim, jednakim, tajnim i ne-posrednim i zbornim pravom. Ovaj puklik je znak današnjega vremena, u borbi za izvojstenje ovog politič-kog zahtjeva usredotočuje se »va Napred bajdemo mi, jer pravda zo- l>ol.tika, troši sva snaga i energija na sveti ve nas rad, koji če nam donjeti sreču, spas! DOPIS IZ DOMOVINE. wmm Kako se gule siromaki. be sprav nog radnog naroda. No ni je možda ovo tek ocajni krik nemočne raje, kojoj je dogorjelo do nokata, kojoj je prekipjela strplji-vost, nego je to gnemorni glas orga-11 zovanih masa, gla»s koji ni je ostao tek glasom vapijučega u pustinji, neeo je danas prema nosiocima Došao jedan veljak Pasko Prkič' svojima revolucionarnim svojim iz svoj eg siromašnog sela Ravnanja protestom u temeljima zaljuljao stu-u Spljet, da nadje kakovog rada, te evropske reakcije i u mnogim se najprije obratio na M. Reiča,'po- državama, pače i u onim, gdje se u-skjvodju kicxl Betice. Kako su seljaci pravljalo krvavim terorom državne več naučeni, da u gradu nema,nista, sile, polučb ono, za čim kliče, ako se nepodmiti, ponesao je on 2 l u istoj samu*ftiiičkoj Rusiji pro. Iqg. prasetine da podmaže Reiča. bijen je napokon led. Jače nego sve Ovaj uzeo meso, ali mu reče, da sad tamnice i vješala, jače, nego svaka nema posla, neka dodje za 8 dana. tiranija i despocija, bila je želja, Prkič ima dan hoda do svttjeg sela, volja i pravo naroda. U javnom, d-iio kad je samo posla! Tesko je čekao tvorenom ratu, u 'strastvenim i he-taj dan, a kad je svanno, uzeo je on rajskim borbama na ulici na nasi-šunku i zatezao seljaka dva dana sa pima i opkopima barikada skršena obečajrma, a na koncu ga opet po- je i u prah i pepeo oborena^krvnička slao na 8 dana doma. I to vrijeme samosilnička vlast, a na njenim raz-je prošlo, a naš Prkič dovuče opet valtnama podignuta. sloboda i ustav zeca, da podmaže Reiča, ali icpet s Rusije na širokoj demokratoskoj pod-istim uspjehom, a kada je opet do- loži, na podloži sveopčeg prava gla-. šao dan njegove nade, pohvatao on sa za ono tijelo, u kojemu se kroji — valjda zadnje stoje4 imao — 4 nanedna *udb ria. Uz žrtvu života i patke i dovtiče Reiču na dar. Na o- krvi najboljth ruskih sinova zarume-vaj se sada sigurno icsvjedočio, da nilo se jutro ruske-slobode, osvanuo seljak više nista nenta i nakon dva dan Nove Rusije, u kojoj če se od dana, kad je seljak i zadnju paru za sada narodi sakupljati u savez slo-život u gradu potrošio, uze ga u- bxlc i pravd?. k jx>sao. B jedli i seljak zabvalio I3ogu Nema mmnje, da je ova veličajna i sv'm svecima i sveticami^ božjim, jxjbjeda rwrfoe revolucije najgtxxm-da je ipak jednom dosligao željan kije odjeknula u onim državama, cilj i radb* veseljem. A kako se u- gdje narodi stenju pod j jarmom slič-propastio, kada mu u subotu rekose nih odnosa j a, pod pritiskom srodnih da v še nema posla, i da može opet neuv djavnih i ^okrutnih vWa, i da iči! Koliko li strplivosti u ton> ne- je ovaj uspjeh titanske borbe rusko-ukom čovjeku, kad nije na mjestu ga naroda d«b snažne impulze onim dao pduska svome ogorčenju, pak narodima, kod kojih je isto tako ak-kazniodrzkoga bezobraznika i izrab tuelna ona politička lx>rba, kio*ja ide ljivača hahkovjernosti. za o,vojenjem sveojKcg izbornog Dalmatinac. prava. Može se slobodno priznati, da je ir pobjede ruske revolucije naj-jače pubude trpila borba i pokret na roda u Austro-U«garskoj monarkiji, gdje vlada takov izborni sustav, koji ne samo da se ne može dovesti u sklad ni s naj primitivni jim načelima n>orala i zdravoga razuma, nego ta-kova izbo»rna nepravda, koja je osi-gurala vhtdu dvjfcma korumpiranim klikama u Beču i u Pešti, i koja več kroz decenije vuče ovu nesnosnu križu postoječeg dualizma, koja se je *ada zaostrila do krajnjih grani-ca i stupila u najakutniji stadij. Svi narodi — Magjari, austrijski Ni-jemci, Cesi, Poljaci, Slovenci itd. svi ti msjecaju, da ključ za riješetije ove krize, da izlaz iz ovog nesnos-nog -stanja leži u1 uveden ju sveopčeg izbornog prava. U parlamentu, u skupštinskim lokalima, na ulici; svagdje i na svakom mjestu vodi se borba za ovo vrhujvno političko pravo bez kojega nema narodima ove monarkije.ni čistoga zraka, ni slo-bodnoga da ha. I burnim parlamentarnim debatama, žestokim »skupštin-skm govorinua i impozantnim uličnim manrfestavijama, koje su svo-joom brojnošču i svojom disciplinom otkrili: veliki stupanj oolitičke zrelosti i političke cxlgojenosti onili- iz-baštinjenih društvenih slopjeva, koji traže sveopce izborno pravo, mora najposlije uspjeti, da ovaj jx>kret, da ova borba bude Dknmjena konač nom pobjedom. Valovi ovoga pokreta zapljuska vaju malo po malo i mirne obale 44li-jej>e na'& ttOmrovihe". A sEfajflje je i vr jeme, jer ona izborna nepravda, koja vlaj, kukurnoj i ustavnoj državi čini iluzornim, tako, pa bi ise narod u ovoj zemlji prema mjerilu svojih političkih prava mogao mirne duše uvrstiti u red divljackLg azijatskog bes|>ravlja, u red posve neustavno vladanih Hotentota i Zulkafra. Može li se govoriti o ustavnosti, o izbor noj pravednosti u onoj zemlji, gdje od dva i pol milijuna stanovni-ka uživa po j)ostojecem izbornom sistemu 50,000 t. j. niti dva postotka pravu« glasa za sabor, u kojemu se odlučuje o najiivotnijim pitanj ima naroda, gdje od svake »stotine žitelja imadtr dvojka pravo glasa? A to je tek neznatna šačica bogatih gradja-na, imrucnijih seljaka i — činovnika, dakle i od ovog maleracg broj a pri-vilegovanih sretnika, otpada prili-čan kontingent na ovisne službene glasove. Nije li-ovo najgorča nepravda, nrje li ovo upravo besprim-jerna prevara šino-slanici narodnog povjerenja, nego se jedino na temelju ove besranmc irborne prakse i nepravde prokriom* čarili u zakonodavno tijelo držeči uvijek više svoj osobni interes i interes svoje kaiste nad interesima i potrebama puka, kome sti oni prema svome dnrstvenom jjoložaju nt sanx> največi jx>liticki protivnio, nego i največi razredni dušmani. , Jedino današnji nepravedni izbor iii red i izborna praksa idu u prilog održanju njihove mxi. I za ista če ova i njima slična gospoda i na dalje grijati tsaborske stolice i igrati lažne uloge "n^rodn h zastupnika", dot narod, radništvo i seljaštvo, ona j pravi nan,d ne progleda njihovu sramotil u sljeparsku igru, i dok sam vLastitom svojom snagom ne poduz me borbu za »svoja politička prava. Tek onda, kad budu široke pučke mase, politički osvještene i kulturmj revolucionirane, poslale svoje za-stuj>nike u sabor, kad' budu njihove tegdbe i njihove zelje došle do iz-ražaja, kad če one sudjelovati ko se saziva na podloži .syeopceg, jedna-kog, taj nog i . ne|x>srednog prava glasa. Proletarijat, organizovan pxi cr venom zastavom socijalne demokracije započeo je več borbu za »vcop-če pravo glasa i izbora. On če ovi* borbu i nastaviti, dok ovo politf4ko pravo ne osvoji. Nismo nikakvi fan. tasti, ni idealni utopisti, da bismo vjerovali, e čemo preko noči doči u posjed sveo|>ceg izbonnctg prava. No socijalna demokracija pripravljat če 1 organizovati ovaj pokret dotlej dok se od ovog prvog preludija pev-kreta za sveopce izborno pravo ne razvije žilava i uporna borba, koja če »silnim svojim mišicama srušiti ^gradu današnjih nepravednih iz-bornili povlastica i prisiliti mjeno davne krugove, da uvedu sveopce i jediiako izborno pravo. !\JPO, KOJI TJERA DJA-VOLA. U ožujku ove godine govorilo ser u Hitau kraj Radštata u Solnograd-skoj, da u kuci Maroldbauer ima duhova. Stolci, stolovi, kratko «ve }>okučtvof posjednuto je od vraga te po noči skače. Kapelan i jedan kapuciner dixljose u tu kucu te.ist jeraše djavola svetom vodicom i kro-«>ilom. Neko vrijeme vladao je mir. Ali naskoro počeli su se javljati di* hovi na novo. No, ovaj put ušli sit c t rag tome duhu. Zvao se Elizabeta Fischbacher, pa je osudjen na mje-sec dana zatvora. — I ovaj slučaj dokazuje nam, kako hoče popovi da zadri e koi>renu nad mezgom širokih slojeva. Šteta je samo, što nisti kapelana i fratra takodjer strpali u buharn. ' , Kad jc bila pročitana osuda na smrt odsudjenom jx>ručniku Smitu, izrekali je on ovc riječi: "Mislim, da je moj pranger po-granični stu|>ac, kaj i još dijeli staru slavensku Rusiju od nove slobodne Rusije. Kad brh znao, da ču svojom smaHi i skupiti slobodu Rusiji, umro bih na smiješkom na usnama." PODUSTAK. Sem jedtuog Kricanina. ' — Kineska priča. — * ' "" ' 1,1 " . . ' «■ ■ I i ste, pa bi morao platiti sve što je du- kuje, videt čeroo, da je to bisnis ne- krat se je to smatralo za zam Aj-hung-lungu, pa bi im (ako koliko vručih domoljuba, a ovo do- mešate torej doto pred d i rrefo! Kaj torej dobo pred diskuzijo (za je j os iniao) morao jx>novo dati da n»^ljinl>lje sluzi ko firma za bisnis. ktero tako nimate vsi vkup smisla) se najedu i napiju i tek onda bi ga Pogledajmo u Pittsburg, pa onda u in ono ob diskusiji skupaj? Doka/ ostavih ...I na tai način naplavi- Chicago, gde je hrv. radni narod od kakšna duševna mizerija vlada v i (lnnp^ovi. rlnlnrQ ctr* cro im II 9TI/M l«< ll^l • 'Silil t A »lnirnlt . ___L ' '_____1_ 11____ . (Nastavit če se.) prodekovali. I sad jieti su što dobra nepustim ničesar reči, od nikogar! učinili za hrv. radni narod; uojfti: K mojemu obstanku niste Vi niti ij nekad a kršcane divljacima, ali oni njesu cc išli goli. I mah su i gače i košiVlje i IS^I&^RiSSftj^to!: P° /ahtievima viže Hrvata (so- su mnogo ali u ki r«t noj* dl^fc- odborniki niti k dp drugi v Ameriki c'ial»sticko organizirani drugova), va. Na posljedlar bese premnogo dodali ničesar; v moj obstanek, ka- • ,KV!icanmu . ,Ka"° se P° "J°J da se u Chicago osnuje jedno na scw l»se |>oče i pra vdati po rodovitna, kor v moje privatne žadeve — dok . ' njegovil-jikli, k oje su sve cial <|emokl# ideji J neslovensko itd., dok posljedni cent nedodje u sq te omejene le na mojo odgovor- »ovmenanvaie civiliziranim , na- radničko naobrazbeno društvo. Sto- --.ke amerikanskim advokatima — nost — se nima nihče pravico utika- roa krscanski, iiarocito tezaci izgu- pa |K(Zvamo t)raču Hrvate radnike opet rodoljubima. ti! Steni se nemislim opravičiti pred I "Pa eto skoro kule Hrvatske.' nikomur, temveč povedati ob enem, Jedan bivši zajedničar. • da glede stanovitne eksistence ne bise sve svoje odjelo, da odjenu Aj- da se -(0 večem bn>- tomu ^ hung-lungove golace. On, osladne skupit i na odrzati če se na- da.i 15. u samim kosuljama. Krscani ima. ,ravnja „ (ri sata ,je su i nesto imanja, naroeto stoke, al« ( IV)la(k,k m st'r . »m to izmakose iz saka t sve ode . _ u giospodske trbuihe "civilizovani" Aj-himg-lumgevaca. Tezaci krščan- >slki oatadoše bez ičega, na komadi- ču zemlje, zakog njesu znali: njihov lije, je, i koga su morali znojem svo- jemljem vzorce ne po Klobučarju, KRATEK ODGOVOR BLAGA J. f»spl<^hrojalah... G. KONDI V ALBUM". S. N. P. J. Kar je Konda nekaj številk pred Toliko prvič in zadnjič v oseben odgovor o tem. V Chicagi, 15. marca 1906. Frank Petrič. .. SAMO DA BO SLO ..." Enkrat, a-za vedno izjavljam, da !?: 'faJ° ^.VSv\ I ■ ne bom na napade na mojo osebo v *lt£al- .toJ)rrbll/cno Je Fr' Klt>" jem gnojiti, da im dade bar onoliko •-(ilas Svobode"-nikdar odgovarjal, '",car ,z ^ ^P« podpisal, pkeda koliko su cincima morali pla ker je ••Q|as SvUxxle" lastnina g ' ' »a v,rsto - 7 Uredniški odbor "Proletarca" je be t poreže. Dodusekrsca.nma mje in drugi dokažemo, da je navaden " ~ oprav-cen, dv^iit,, da y ^ bila prokleta i neredna zemlja, bilo sl lainjivec in obrekovalec. S * v Gl. Sv. ne pod- ^ ' ^ & > ^ je u njoj 1 roda t suma 1 svakih dru- tafcimi ,judmi ^ ne polemizira o- P'^ M f»«o kdo drugi ; saj ven- . 1 karakterističen ri "Koledarju"^ « niJve^^ zaset^ k^. • !k,°: lahko P'-1 -je dolgo » kot u >0 Povijajo Kk> citat ^ m^ed drugJlslovno: bučar in njegova žlahta. „ , .. Klobučar ni prišel z nikakimi do- V™k "af". da bodes m ^ ~ ^ " santo da zimi, uzeli iz šume i tovar drva da se ve sagriju. Takav luksus krščanima se v,, i:..ri; i* #wi;ni rvio^vor n> pn^ci e. umaKniu u\>- .. . - . . ^Igao dozvoliti i samo ljudi iz la t?l£r St tak^S ^ ^^ ^n članek j^™'/' ^^ " Aj-himg lužije mogli su i krčiti šu- dota,knil z rokamii bi uimzal le sa. v Proletarcu , anrpak z osebnim ^ . me 1 kopati rtrde i ®ve č;niti što hoče. mefa sebe ^ blatH ki vfei ob njd Lak su im u Home morali kršcani po Ako se g M y Konda vsled te v * ivtvv«! VM , 1>rek.uj. delaj ljudem krivico itd. — samo da bo šlo... da bo šel magati t mucrtt dan t noč, a da ne- jzjave čuti raziaijenega na njegovi Ustlh, t,teh.tn.lh v'zrokov / za^| Jc nip^v nanivi K- ■ . dobiju ni jednog cicinina za nagra- hinjičasti in trf!H ^ti, naj me Kauccev dop^ v kos, kakor, Xnl^ L t^n ^, du, osi m ako se koji Aj-htmg-lun- toži/,Xi111 vsaj imel pril,ko pred svek; ki v pisimi priporoča dru- P ja1vnost.! T T kovali! Ako je koji krščanski seljak ljlulem naj goljufajo, -samo, (,Illla vkuP str:ha! doso pred Aj-humg-lugov sud, okre- da ^ ^ nJ ,e slepar> ampa,k tudl tala mu glava kao vetrenjača, jer ^)ijuf su čuske pucale sa svake strane i Ali ste razumeli, g. M. V. Konda? to, zakaj smo nastioprH proti tem tihotapcem? Ali »se mogoče zopet kdo najde,'da bo tako postopanje rago- Vspričo tacih nokovnjačev se je po» varjal ? AH se najde zopet kdo iz med stovenskih kretinov, ki naim bo dejal: da nismo opravičeni nastopati rodila tista prokleta rokovnjaška, ko-rumpirana žurnalistika med S loven- imemma u pr. magarce, svinjo, sto- ^f^ah. ko, gad... I čitav dan, neprestano, nizala su se ta ljepa imena, koja su tako krasno doli/kovala pasovala "ci-vHvxovanimM Aj-hung-lungovchna. Naravno, da iza toga divnog i pouč-nog rargovora seljak nista svršavao Jože Zavertnijv. HRVATI U MONTANL Aj-hung-lugove sudije tepale su mu T™\ 'I sv^ie ored sodSem ^ v Ame"ki> ^ ni Para "aj- akim nakanam? Kdor bi odo- i naziva le |a imjlje^inTnjihovim ZnLteZTa- ^vrženejk. pamfletarijo. - Kkv l>raval tako početje, ta ni vreden ako V as skom nja po moralicnih za ^^ pripoveduje, da se je za mo- a vam, mesto vas delal? Da, pr;ponccat» — v resnici poštene načeta, rješavale su se pojedine stva- drugova u današnjem društvu. (TI vsekakor se vaše nakane in sedanje im?ne za javno korist^__ ri, čije če odlicke, ako Bog da, svaki malo izčitan čovjek nekačita odimh izpovedati je stem vjema; toda na Mi mhy da ni no5en ki bi na strašnome sudu dobiti. No ote- ce vidjet, da je cio clanak samo la- Petr.cu ste se zelo zmotili. Po intim- ^ ^ naixxia v tcm zale su >se sam> one stvari gde su skanje.) Teskom mukom na kraju nem prijateljstvu Petne m imel mr smislu, _ Mi imamo torej prav! kršcani imali što zadobiti. A ako je članka doznajemo, da pisac nalazi kdar skomin, ako to ni poznal v du- ne> _ Skrite ^ e nepn^a. bilo govor a Aj-hung-lugovima iz- cio sj>as i oslofcodenj> bjede i ne- šo. Načela so brli temu pred prija- ~te y javnost več! _ _ platan^a sve je i«lo mnogo brže. Tu volje i pobolšanje plate Hrvatski teljstvom; in ker so se naša načela J su odma trčali Kirrkire (oni, što radnika u crkvi u vrucern domoljub- ob priliki II. zborovanja križala, je Iti zopet: "samo da bo Ho. .. popisuju poreže) pa zanjima Bilm- lju i n Hrv. Zajednici. Petrič storil korak, kakršen je pri- Konda je nosil en čas soc. krinko bini (oni što naplačuju i pljene). U Chicago ima se podiči "Hr. miren za rad. socijalista. Vse dri^jo — Z^akaj ? — "samo da bo J/o. . ." Svi oni trčali su kršcanskom selja- Dom". To bi bila nepredobiva rad- i«e razlaga samoobsebi... \r S. N. P, J. se vidi strašen napredku, pa su mu najprije premetali ku- nička kula uha" (zit). Pravi se: "dokler je še posloval dek. V čeni? — Nova društva! in . *eti bilo je vrlo prosto i jeftino, odvrce pogled nrvarskog raonictva cei^a kakor nitro je propadel ^koo taikrat »se nekaj zgooi. — Kaj r — tU Aj-himg-lug'ovci, kao civili- u Americi od drugih važniji pitanjaf^ropa^J^^^ačel je pisariti proti tajnik dobi višjo plačo! To vse je na Ani ljudi, vrk> praktični i vrto koje bi ga dovele do uvidjenja da jed. in odboru." — Laž je, da sem jxxllaigi komercijalne konkurence — ini. Najprije bi ga svezali i do- ti patvoreni veliki domed j ubi, pod bi »s pravili zadovoljen;'dolžnostim za: — samo da bo šlo... in: — zoram jeftlni. Najprije tn ga HHH H bro pričvritili ruke, pa bi ga tukli firmom domovinske ljubavi. tjeraju prevzetega posla pa se je treba u- samo da bo slo ... da bo šel njegov gvozdenhi kundacima sve dotle, dok takovu odurnu politiku, i neupuceni klon ti. Vse to |>a je imelo trpeti le kšeft naprej ... Ali naj še kaj nave- mu nije tjelo omekšalo kao pamuk I narod tako za nos vuku, da je irpra- do II.. zborovanja in takrat ozir. demo, da bo slov. razumna javnost * dok kroz čelo i usta ne udari krvavi vo sramota..........pred tem šele, je bilo umestno pove- v Ameriki dobila dobno voljo pa spo- znoj i pjene. Tada je najprvo mo- Pogledajmo, bračo, bolje taj rad dati, kaj komu ne dopade. To sem v znala senco, za ktero »se skrivajo ta- rao dati nekoliko cincina, da ga pu- nički spas, što g. Sirovatka prode- diskusiji skušal povedati, ali že ta- ki konkurenčni gospodje??... 'PROLETAREC' svrho imenujejo svoje kandidate, napram kapitalistom, ki bo prerodi! te privesti v kontakt z raznimi sub-prirerajo volilne »shode, na katerih današnjo kapitalistično človeško jekti »n iznajdbe postaviti 9vetu v obširno razpravljajo o socialističnih družbo v socialistično, ciljih in načelih, o ranah današnje kapitalistična družbe itd. Seve ni ta pot za uresničenje socialističnih načel in ciljev le poca-NaroCoina la celo letov Ameriki... 50c sen jn draampak tudi sili neko 7. a Anu»riin 1 lr rnno v> 1 drugo vprašanje na dan. In to vpra-> šanje je važno za vsakega misleče- LUt sa interese delavskega ljudstva. Izhaja enkrat v mesecu. Izdajatelj: v Slovenska Socialistična zveza v Ameriki. Za Avstrijo, v,.................3 krone Naslovi "PROLETAREC", 683 LoomU St., , Chicago, 111. javno korist; kar ne služi človeku, se navadno proglasi za nevrednost, če je to odobravanja vredno, za $pk> šen razvoj, nwnamo dokazov ... To je znanstvo, pri kterem neče-mo iskati našega stopnjevanja v napredku. Mi hočemo pogledati globo -Nat uren razvoj (evolucija) se ntWC. Mi hočemo pogledati iti koli- NEKAJ POLEMIKE. Piše P—č. «Ldelavca, ki je zadnja leta doži- Vrii povsjd enako; na razmih konti- f°r nK>žno konštatirati, kdo pozna se meščanstvo v mnogih ncntjh inia razvoj nature (pa naj se (l*nes »n stojita višku poznanja na- krajih ni hotelo umakniti delavstvu, ta natUra postavlja v kakršno ob- ture» ne v nieJ samo ali da se ena stranka ni hotela u- hoče) »svoje predpogoje, ki so pripomočkov, da si je jedro snovne makniti drugi, dasi je bila v volilni prvotna uprizoritev potrebe_vzro- m živstvene ekzistence, sploh v*e- borbi skrajno poražena. kov — Je tisti> ki ne brska P° Published monthly by the -Slovenian > To vprašanje se glaisi enostavno: prav-zaprav tudi niso nič družeča naturi, kot po kupu gnoja, v kterem Šociallst Association of America," Kaj potem, ako delavstvo pribori j-ot utrj,nek evolucije. se zna, da se nahaja zakopano zla- zmago v državnem zboru in kapitali- j0 zadene razmirno snovne (tro- to* Kdo je tisti, ki pripozna vse na- sti ali njih hlapci nočejo umakniti fjnomičen nauk), kakor živstvene turne dobre za natuirne elemente, za se? • ' ' (foronomičen naivk) enako. . naturne subjekte? — Nasproti vsem —. —. _ Ali se naj delavstvo postavi pred j^jer je ve£ pogojev za vprizori- predsodkom, moramo brezobzirno STthrPoTtoS^Jw^Jii1o/ puške plačanih moriVev — biričev ^v vzrokov, tam se preje pokažejo priznati, da so to le idealni natura- congw»»o »re i , jn vojakmrf ali je delavstvu odprta j^jj _ posledice, ki rastejo in jih l*st* v vrstah inteligentnih anarhi- še druga pot, da lahko strmoglavi imenujemo napredek. Napredek pa stov in socialistov! — Narava ne- današnjo človeško družbo, današnji :e — |x>jmovan kvantitativno sme tukaj kot kup gnoja, do kte- način proizvajanja in razdelitve pro- _ naturen nestvor, Če se napr. iz- retfa bi imeli pristop le gotovi.indi- duktov, to je vprašanje, ki daje visa-^naj(^ (ja za živstvo ali snovstvo ne vidiji, ampak ideal, v kterem najde kemu delavcu misliti. - učinkuje dobrodejno. Človeštvo to- vse človeštvo svojo srečo in blago- — S praznimi roJkami pred puške-re- rej neguje le tiste lastnosti narave, 'Stanje ! < V zadnji štev. "Pifcletarca" je Petirl globoka znanost: kako tol-. volitev sama prinesla delavstvu re- drugo orožje, to^je pasivna obram- Kjer pa napr. ni pogojev, ni na- T^^ti' ' sitev?» razmotrival splošno stavko ^ to Je splošna stavka, pred kate- sprotovanj v gibanju ((nature se t O tem vprašanju, ki sili dandanes * « dandanes tresejo kapitalisti kvalitativno: napr. izolirano kako-čimdalje bolj v ospredje, in o voli- »» "jih plačani hlapci, pravno se Vost, nenx>re poj miti, če iimmo pred tvi sami hočem tudi jaz ^pregovori- Je za nJ° »*cl0 * le zadnJa leta a" seboj verstvo, vsemir), tam via- r ajcM>e »""»J«* sredstva, da jih od- cv n*«*em j sprego ^^ fa zistcm^ična. naturna reakcija, ozir. absort>ira- ~ ^ P^lopujemo tem 'PROLETAREC' Devoted to the interests of the Laboring classes. ; at 683 Loom i« St., Chicago, 111. Subsorlbtlon rittt 50c s yesr. Advertisements on screement. Entered ss »eooud-class matter January lltli 1006 SPLOSNA STAVKA — ALI VO LITEV ? Piše Omega. ti nekaj besedi j. Resnica je, da delavska stranka Kam naj pošljejo v slučaj, sploš- na inoč podjarroljenega napredka v vzy*fn,m "az0r0n? m ldejam; t.e"v (socialistična) spreminja svojo ne stavkc kapitalisti svoje najete obliki reakcije, ki se jo lahko opaža Je ta nauk " naturne f,1°- taktiko, kakor jo zahtevajo razmere n,orilce v >*xIe v pri živstvu in snovstvu. ^ ali pa duh časa. vsakl vasi P001*®'0 dek>? Ah naJ va* Vsled tega je naše življenje isto- cen* Radi tega je tudi nastalo vpraša- ruiei° nJih Pala5e ali niih tako — nazmirah vljenje obenem tu- e za nais absolutno — kot tla-jreakcija — potreben in koristen ; ker se človeštvp uči spozna- mora vršiti le v pouličnih bitkah, ta Kdi,ko *» denar kapitalistov vre- prer^jeno-t) z naturnim razvojem . . ,__. . je na krivem potu! <1™ ob času splošne stavke, ko bodo paralelno-euako. elementa m se trcilaeden ob druze- Socialisti niso krvi žejni volkovi zaPrte tudi vse prodajalne za jest- Ako zasledujemo napr. politično Simiru^dlw) [eTt^^ Mi^šT^ ah tigri, ki morda hrepene po pre- v»ne, kw ne bodo žvižgale lokomo- ali gospodarsko gibanje po celem .(lodjvitost ki jeJ rodj^' iivliensl«>- livanju človeške krvi, ampak želijo, ,rve na železnicah, ne drdrah vozo- svetu, tedaj vidimo, da so imeli raz- naturno fi^,^-- # , da se zaplastitev posedujočih slojev vi na uličnih železnicah itd.?. Nič! ni ,,osledki ^napredki ozir. reakcija-,:;,, .J™,' -• I Um » » . U>r rlcn-irio te n/. mnn" nih^p nai/> ■ ,,., . ... . ; IJUIailm. KeakClla triUlTHira Z nO-zvrsi kolikor mogoče hitro m mvr- Ker uenarja se ne nx>re nince naje- sv«c>je, po obl.ki različne razvoje in .-oroienirn___ trim potom. Sploh so se pa do dan- in magari če je kovan iz samega apdovine, ki si pa v bivstvu, z dru- Novorojen^ napredek'______ danes že tudi zvršile nekrvave revo- čistega zlata. . gitm niso prav nič v navskrižju, kar 1)r.: , . ■ . lucije. Saj o tem nam pripoveduje . Mej tem ko bodo kapitalisti ob se biol^ičnih primirov tiče. |ne ,J^'JJ^J ™ zgodovina. - . času splosne stavke m splosnega Same-_ nannsrflca flcakršn^a ^ ITlT .. at- • V vsaki konstitucionelni državi b, bojkota za kapitaliste vzlic njihovim jstvu tega pritiska izmuzni-«tva vehka. Za to nam zopet jam- >, delavce zvabil, na t.*o polje, šno stal šče zavzemamo v stopnjeva- |G le nekaj močnejega življenja iz črta zgodovina in pa človeška psiho- kjer sablje sekajo m puške pokajo, nju napredka. Razumeti moramo ten pritiska je nad reakcijo leelo logija. Resnica je pa zopet da so se ,xHem je to rožljanje kapitalistov ,wmreč, da ima v-sak napredek, v o še razumništvo, ki je provzračito še zavetim delavci do dandanes se v j«vsem neumno m brezvspesno, ker čeh še naprednejih svojo, več a' -nkratno - podvojeno reakcijo (to vseh svetovnih državah se vedno bo (k avc. n:so tako zabiti, da b»se«pu-. manj reakcijonarno stran. ki jt na . ^ razumniici in penazumniki, ki se f z Cevnim orožjem, da so le stil. v tako brtko v kater, b, .meh (levajo: lojainosti konciljarnost, to- vržejo vsled akirtne situacije seda- tam posegli po nastlnrt| sredstvih, mnogo žrtev poleg pa se poraz. Te |cranca> zmenwst itd. itd.--„je družbe razmiram v naročje in kjer so jih v to pnsthh kaprtalist. usluge W deUvc. ne lxxlo zvrsili. V to, odgovor na drugem mestu, ^stanejo indirektni podniralci re- f Pa ^M°reJ JC,nemnnf1 (Ir T." F N^e^.ivanje v stran, ka- Sedaj nam se je pnašati z vsenri akcije), ki pada, zopeVvstaja, zopet lavcem podtikat, nekaj na kar se prtnhstov zaman! ^ vred: kako naj definiramo napre- pada in ponovno Tta j a nUSne^ ne mislijo. _ Cas revolucij zavednih manjšin dek ^t de finitim?—Moderna zna- je ... V državah, kjer je splošno volil- na čelu brezzavednih mas. ki bi ljud- nost še ni naredila zadnji korak v • no pravot skušajo socialisti pobom stvu prinesle pravo svobodo in ena- znaivstvu (to bi tudi nebilo dobro Že preje smo se imrašali kakino volilne borbe zasesti vsa mesta v kost na gospodarskem polju, je mi- lw bi ga); razni prospekti še niso iz- stališče naj zavzemam., v 'stopnie-vsehpcwtavodajnih zastopih — v dr- nol. Na piano pa stopa čas pasivne črj>ani v znanju; natura ima v sebi vanju napredka napr. kot nkrod zavrnh m deželnih zborih mestnih pfirambe produktivnih slojev, čas še mnogo, nam nepoznanih de ta j- slov. napredništvo. Govoriti nam m občinskih zastopih itd. -V td spk-wne stavke in splošnega bojkota lov, ki jih je treba skozi eksperimen- je o revolucionarnem gibanju Te- * ga imamo spraviti v kontakt, zato nam je treba, da je vse človeško de- stega dobička, da Zavertniku ni bi- jednote, zajedno pa oškodovanje ker najdemo v fem gibanju ideal, lovanje odvisno od psihičnih mo- !o-treba plačati delo. • jednote same! Glavno upraša^jc, ki nik^cor neiz- mentov in večjih ali manjih vplivov >• Ali g. Konda je takšen resnico- G. Klobučar!! Kedar se gre za gine nikdar fzpred oči, dok smo Slo- fantazije, ki vstvarjajo nagibe, ki ljub, da bo skušal tudi to znova ta- podporo kakega bolnega brata ta-venci, je: ktere taktike naj »se drzi- se pri različnih ljudeh različno raz- jiti. . krat se vedno sklicujete na društve- mo, da bomo v javnosti vsaj primi- vijajo. . * Radi tega mu bodemo pa postre- na pravila. Zakaj be pa niste sklice ren in upoštevajoč revolucionaren Kar sliši k temu, je za nas naj- gli z njegovim lastnim listom. vali tudi na pravila jednote, ko se je faktor v Ameriki. — Seveda, ne u- pomembnejše v stopnjevanju na-. Lansko.leto je pisal g. M. Konda šlo za plačati poroštvo pri zavaro-postevajk* pri revolucijonarcih (saj predka to, da najdemo že v tej druž- v "Glais Svobode", da bo že v pri- valni družbi za poroštva. Povejte to nima zmrela); temuč, upoštevajoč bi ljudi, ki kolikor razmire dio-pušča- hodnji štev. posvetil socialistom v vendar, v katerem paragrafu stoji pri reakciji, — v prvem oziru star,«4» idejo tembolj uveljavljajo prak- Chicagi. In res v 45. štev. je prinesel s črnim na belem, da'mora jednota reakciji! V slučaju revolucije, mo- ticno; kajti čimbolj se ideja uve- članek poln obrekovanja in iiesram- plačevati poroštveno zavarovalnino ramo slov. vendar poznati slov. re- ljavlja, toliko bolja je m toliko pre- nih lažij, kakeršnih je zmožen le za osrednje odbornike jednote?, Ke akcijonarce, da se ž njimi obračuna je jo lahko »»poznamo, koliko vred- človek, ki oslepari svojega delavca dar se gre za druge brate v jedmoti, bodisi ze v kakršni koli obliki; v nosti ji lahko pripišemo. Pred vsem za zaslužek. Letos je pa nekaj te- tedaj imate vedno društvene para-drugem oziru pa moramo ravno tako torej tacih mož, ki so značajni in že dnov nazaj prinesel v "Glas Svobo- grafe na svojem jeziku, kedar se gre držati svojo pasivno os napram po natutri k takim idejalom nagnje- de" izjavo, da je članek v 45. štev., pa za Vas, pa postanete takoj prak-njim — v prvi vrsti! K^jti dokler ni; ker le ti bodo vedno vzor dru v katerem je oblil socialiste z gnoj- Učen anarhist, (lasi navadno to be-narodi ni zmožen spoznavati parasi- gim in idejo pospešili do svoje prak- nico, prišel brez vednosti uredniš- sedeo vedno lučate drugim osebam te lastnega naroda, tako dolgo mu tične veljave in vseobčega pripozna- tva v list. Tableau! Konda je pre- v obraz, ker mislite v svoji neotesa-zaman pripovedujemo, da ga kdo nja pri druzih ... Nur fiir dass klical svoje laži, obenem pa dokazal, nosti, da ste vrgli v svojega ' na-mori. Šovinizem pa nesme biti v Grouse uns"zu begeistern, aber in da je tudi v tem preklicu debelo la- spri tnika naj h uš jo psovko, •službi — ospredju kot za intrigo ali Kleinen getreu zu bleiben ... gal, ker je trdil v 44; štev., da bo*že Nam se ne gre ne za preteklost slepilo; to delajo takozv. narodnja- ....................razkrinkal socialiste v prihodnji Klobučarja, ne Konde. Nam se gre ki, da tožje svoj narod skubijo! ' * PC )§T EN j AiKOM'' V SPOMIN- številki. - za sedanjost, za dogodke, ki se vr- Res je sictr, da so slovenski delavci SKO KNJIGO. G. Konda, ali res mislite, da so šijo sedaj. Tu hočemo imeti čisto v Ameriki izkoriščani gospodarsko - --zavedni delavci tako kratke pameti, vodo, posebno kar se tiče jedmote. in tudi duševno od ameriških, torej G. Konda je gotovo človek, ki kakor vi, da se ne spominjajo, kaj * Ako g. Klobučar qe more dobiti "tujih" kapitalistov, toda to še ne- vedno piše in govori le čisto' m go- so kitali v prejšnih številkah vašega poroštva, ali če noče sam plačati po-opravičuije domnevanja, da naj bi i0 resnico. Preko njegovih ust ne lažnjivega "Klukca"? roštvene zavarovalnine, potem naj se slov. reakcijo v Ameriki izpustilo pride nikdar nobena laž, o tem nam SC(laj je pricapljal g. Fr. odloži svoj mandat. V Chicagi ima- iz pred oči pa planilo samo po "tuj pričajo dogodki zadnjih tednov v Klobučar in znova pogrel tiste laži, mo dosti društvenih bratov, ki ima-cih". To bi bil zelo nepreviden ma- Chicagi, zajedno pa tudi njegov list katere je Konda preje preklical. Kdo jo premoženje, ali ki si lahko pre-never. Ravno obratna je stvar: je- "Glas Svobode". naj še verjame sedaj tem "resnico- skrbe poroštvo, za kateflo ne bi pla- dro slov. reakcije ne tiči v tem, ker ( §e n\ dolgo, ko »sta se srečala v Ijubom .?' čala jednota drugo, kakor notarske so delavci izkoriščani od ka-pitali- gostilni g. M Potokarja sodr. J. - G. Klobučar piše tudi o osebah troške. •stov druzih narodnosti, temveč, ker Zavertnik in g. M. V. Konda. V v svojem članku, ki niso v nobeni Vsekakor se bo treba s tem važ-slov. reakcija vodi s pomočjo svoje- gostilni je bilo navzočih kakih 15 zvezi s socialisti, le na vprašanje, nim vprašanjem baviti tudi na tre-ga reakcionarnega časopisja lastno gostov. zakaj je Konda lansko leto lagal, da tjem glavnem zborovanju jednote. ljudstvo nazaj — "v blažene čase". Zavertnik je mimo vprašal g. M. Je bil oknaden neki Slovak, pa molči. In če v Chicagir ne bo dobiti bratov k reakciji; in to se dogaja le skozi y. Kondo, česar pa vi veste slabega S tem dejstvom je Klobučar U — članov, ki bi lahko položili poroš-dobičkaželjnosti od slovenskega ra- 0 n^ni jz Chicage, stare domovine dokazal, da je spreten učenec jezui- tvo, potem naj »se voli osrednji od zumništva — kar pa cele zadeve rn ^d., ker mi obetate z razkritji v li- tov *n rneščanskih ameriških politi- bor za katfo drugo mesto. Saj ima-reakcijonarne karakteristike, kakor ^u karjev, katere je znani ameriški hu- mo izven Chicage mnogo vrlih bra- poloiaja, bistveno ne predrugači. "Nič", je odgovoril Konda. "Če- morist Mark Twain v neki satiri ta- tov-članov, ki so premožni in tudi. Revolncijonamo gibanje mora bi- mu ste pa zapisali to laž v svojem ko izborno naslikal. tnalo bolj izobraženi, kakor Konda ti torej umno, v jedru avtonomno, v listu?" je ponovil zopet Zavrtnik. -Mi se le čudimo, da nas g. Fr. in njegov adlatus Klobučar, splošnem centralistično! /a , ker ste ^ napadli v leta- Klobučar ni tudi vprašal, ali nismo Mi le obžalujemo, da ni "ProJeta- K*kor vzgaja slov. amer. čaisopi- ku." se je odrezal Konda. bili P°,eg> ko je J0*111 Hoch zastru- rec" začel vsaj pet mesecev pred sje s svoje strani reakcijonamo ma- "Vi ste navaden slepar in lažnji-. P-1 sv*>j° zadnjo soprogo in zakaj drugim glavnim zborovanjem izha-so, tako morajo — ne nemški, ali vec," mu je zalučal Zavertnik v ob- nismo ** umor »branili. - jati, potem bi triperesna deteljica — angleški revolucijonarni časopisi, — raz. Ako je K- Fr. Klobučar pozabil Klobučar, J.'Stonich in Konda —* ampak slovenski taki časopisi vzga- "Vi pa lopov," je odgovoril Kon- na odgovor, pa nismo pozabili vpra- gotovo ne sedela v osrednjem odbo-jati slovenske revolucij on arce, ki da. * sati ga znova: G. Klobučar, povejte, ru in tudi pravila jednote bi bila v samoobsebi umevno — v obsegu: "Dokažite, da sem lopov tu vspri zakaj ste tudi Vi nalagali vsakega, modernem smislu, svetovne stranke ozir. ideje — spa- čo vseh, ker drugače Vam bom jaz k(,or je Vas uprašal, če »ste bili Vi G. Klobučar bo najbrže zopet oddajo k enemu deblu, v -svojem biv- dokazal hitro, da ste najpodlejši.sle- ukradeni, da je bil okraden neki govoril. Ali skoraj gotovo nas bo L stvu ... < par, kar jih kedaj rodila slovenska Slovak, ki stanuje na isti ulici? Vam vprašal, zakaj smo preprečili, da ne- Vsled teh navedeb, mislim, da za mati," ga je zavrnil Zavrtnik. j* bil° vendar znano, da na dotič- odvisni in enoglasno izvoljeni ljub- nas — slučajno majhep narod, v Konda je molčal------nem zemljišču, kjer bi imela stati ljanski kandidat M. Kunčič, ni pre- kterem se vsi procesi napredka vrše "Vi »ste podel in navaden slepar," h™a z omenjeno številko, še pasje gnal megle z ljubljanskega barja, drugače kot pri večjih grupah — je pričel znova Zavertnik. "Mene l,t« ni- Saj stanujete, že lep čas na mesto da bi odgovoril tstvarno na v splošnem ni pomembna kaka titu- ste osleparili za moj zaslužek pri eni in ^ ^kri. Torej je tmli Vam stavljena vprašanja, lacija o "an-izmu", dokler se revo- ^Koledarju" s tem, da ste mi rekli, bi,° znano, če ni hiše, da tudi Slovak Več socljalistov. članov jednote. lucijonanie tendence negujejo, tem- ko je bilo treba napraviti račun, da ne stanovati v nji. več, da zavzemamo tako pozicijo, da so sodrugi — razprodajalci "Kole- \ i ste zasukali stvar tako. kakor NAZNANJE! se vzdržujemo na površju kot auto- darja" utaknili denar za razprodane da bi dotično vest prinesel le "He- , -- nomen revolucijonaren faktor!;Kaj- "Koledarje" v svoj žep, mesto da bi raki". V resnici so jo pa prinesli visi Vse cenjene sodruge, ki imajo ti samo to je za nas, našo grupo me- ga odračunili Vam. Plačajte sle- čikaški dnevniki, vsaj nemški in an-' bloke slov. soc. kluba, se tem potom rodajno. Vseeno torej to ni, kje da par, kar ste dolžni za storjeno delo." gleški. In vsak človek ve, ki količ- uljudno poživlja, da te odračunajo smo in kje nismo. Pa tudi za druge Konda je molčal, bil je poražen, kaj pozna časnikarstvo, da take ve- — v kolikor so jih razpečali. Osta-grupe to ni vseeno, ali poznajo raz- Nekaj tednov kasneje je pa poro- iti nezaidf^o same od sebe v svetov nek teh blokov si lahko visak še V mire lok. grup raznih narodnosti ali čal Konda v svojem listu: Zavert- ne dnevnike. naprej pridrži, za nadaljno razpeča- ne. In iz tega, tudi ne za splošno niku je plačano vse. . Ako ni bila Vaša oseba prizadeta vanje. rev. gibanje, ki si ga brez različnih In res radovedneži, ki srno čuli na pri ti aferi potem bi odgovorili A. Prešeren, narodnosti j nemoremo misliti. Posa- lastna ušesa, kako je Zavertnik obi- kratko z ne, ne se pa izgovarjali na 678 W. 17th Str., Chicago. mezniki tu nemorejo priti v poštev, ral "poštenjaka" Konck>, ne da bf Slovaka, ki niti ne živi. - če se moramo ozirati na krajevna se bil upal Konda le z eno besedico Taka izjava bi ne obudila nobe- Koitda, Stomč in Klobučar so na-pozoriščaf ki imajo vsaka svoj raz- braniti, da ni slepar, smo ob priliki nega suma. Sum se še le potem po- redili pred kratkem izpit za policaj-voj, kakor smo že omenili. Ako je vprašali Zavertnika, če ga je Kon- rodi, ako se človeka ujame na laži. sko službo na stroške S. N. P. J. temu tako, potem je treba fiksije da res že plačal za "Koledar". Za- ('apito, g. Klobučar! Tako vsaj posnamemo iz ii^št. Opustiti, ter obenem tudi višje štu- vertnik je izjavil, da je Konda zopet G. Klobučar! Vi .pišete, da ste "Glas Svobode". Da človek deseže dije posameznikom pa gledati, da debelo lagal v. svojem listu. imeli poroštvo za $2,000, objednem tako "čast \ mora imeti tudi svoje se situacija obrne v prid splošnosti Mi prepustimo sDdbo vsem zaved- pa daste razumeti tried vrsticami, da "dobre" lastnosti, ki spadajo v pod-Stem še vedno nismo ravnali (vsaj nirn delavcem, naj sodijo o tem, je-ll ga imate sedaj za več tisočakov. Mi ročje policajskih eksemplarjev. Te po lastni krivdi ne)—proti idealno. Konda slepar ali poštenjak, da je ob- Vam na kratko izjavimo, da Vi lastnosti se zrcalijo v slepanstvu, Sicer je pa tudi v drugem oziru latil napram sodr. Zavertniku še raz- sploh nimate nobenega poroštva, ker bud'lu, laži, prefriganosti in vaga- » mnogo bolje, da ,se ne segače že prodajalce "Koledarja", češ, da so za Vas plačuje poroštvo. S. N. P. bundstvu.' itak razdraženih živcev z vedno no- mu ušli z denarjem, datsi je napra- J. pri zavarovalni družbi za poroš- Za ta posel jih menda nihče nefca-vim segačenjem, kajti ck>priznati vil pri "Koledarju" kakih $200 či- tva, kat* je direktno kršenje pravil vida ... KDO NAJ DENAR POŠILJA" V ne pošiljajo mar ravno po i^ti pošti list, katerega gospodarji so vsi čla- ravnamo? Stara pravila niso več v DOMOVINO? denarja v stari kraj? Ali ga morda ni jednote. T roški bi bili minimalni, veljavi, novih pa se nimamo! --~ sami' prenašajo preko oceana? Ne, ker bi bil tajnik objednem tudi lah- Jednota bi res lahko mnogo »bo- Po vseh kotih Združenih deržav ne prenašajo ga sami; pošiljajo ga ko urednik lista. List naj bi se vpe~ rila ra blagor slovenskega trpina v .*o nastavl jeni agenti, podagenti in s pošto, kot ga vsakedo direktno za- 1 j al obligatno (obvezno) za vise čla- Ameriki, ako bi bili v glavnem od- razni zakotni mazači, kateri vedno more. Vsaka direktna pošiljatev de- ne, kar bi listu takoj v začetku ob- boru možje, ki niso sebičneži hi ki in povsod pripovedujejo, da oni po narja inia pa to prednost, da se de- siguralo obstanek brez vsake rizike poznajo današnje gosjjodarske raz- šiljajo denar'v stari kraj in sicer nar brez ovinkov na določeno mesto Ako k tomu priračunimo še oglase, mere do pičice. --v najceneje, najhitreje, kakor tudi dostavi, ter, da je za vsako netoč- tedaj lahko smelo trdim, da bi list Vsak član, kdor ima kak konsto- najsigurnejše in po najkrajši poti. nost pošiljalcu in prejemalcu direkt- dajal jednoti vsako leto lep dobiček, nošen, predlog za jednofo, naj ga Ce bi člj>vek take kričave. mazače 110 pošta odgovorna, ter se tozadev- katerega bi jednota zopet Lahko vpo» objavi v "Proletarcu" I^e pobom poslušal, bi si moral skoraj res, ako no ni potreba zopet do agenta za rabila v duševno in gmotno korist javnega razgovora, v katerem se vse tudi nehote, domišljati, da morajo posredovanje obračat. »svojih članov. Tudi tiskovine jedno* slabo biča, vse dobro pa da vsem taki -denarni pošiljalci imeti uresni- Dostikrat so mi že pošiljalci po a- te bi se lahko nanocale pri gl. tajni- članom v premislek m orevdarek, ci, kaki puselni privilegij in povsem gentih tožili, da je poslani denar ku oziroma j uredniku jednotinega nam je mogoče dvigniti jednoto na novo tajno pot v staro domovino, komaj čez mesec ali dva meseca na glasila, kar bi zopet v gmotnem o- ono višino, da bode v resnici brani- katere se zamorejo edino kričavi a- določeno mesto dospel, kot je sploh žiru koristilo le jednoti. teljica [slovenskih delavcev v Ame- genti in podagenti posluževati. iinel dospeti. Vzrok temu je lahko Dandanes je pa vprav narobe! riki- Pred leti, ko še auistrijsko-ogarska najti. Mnogo tacih agentov je v de- Ves dobiček se steka v žep g. M. V. Kdor se boji javne besede, ta ni. vlada ni imela vpeljanega denarnega nartiih zadregah in si skušajo odpo- Koiule. "S. N. P. J." pa vendar ni ma čiste vesti, ta skuša ribariti v ktrrza, v kojem smisli se sfedaj po moči s tujim denarjem. Denar upo- bi]a ustaiKwljena, da bi se potom nje kalnem. tukaj snih poštah, direktno na au~ rabijo za svoje špekulativne name- okoristile le osamezne osebe, ampak J. M., jednotičaf. strijsko-agarske kronske yeljave ne in še le ob priliki, ako se njem ustanovljena je bila v korist sloven- _ računjajoč spremljejo tozadevne špekulacijo koristonosno obneise de-.skih delavcev, ki se v ameriških tvor- . LISTU V PODPORO denarne pošiljatve, ter se je za Au- nar odpešljejo na določeno mesto. ^^ jn morilnicah s težkim delom \ 1 »stro-Ogersko rra tukaj šnih poštah Take in ednake so zamude pošilja- služijo svoj vfcakodanji kruh. ' denar sprejemal navadno racimši po tev. Ako se pošiljatel med tan obr- Jednotino lasilo naj bi poleg član- Zasluždc od tiskovin v Glencoe francoski veljavi m je bilo potreba ne za zjasnilo do agenta, mu *ti koy Q ^^^ ddavcev v slučaji O., 25c.; Pueblo, G>k>- Blaž Kim |z f^ncazske ah druge denarne ve- seveda z vso resnostjo zaterjuje, da tK>kzni( nczgode ia prinašalo 50c.; Math Pogorele 50c • jugosl Ijave šele zopet računat na austnj- je denar pravo časno odposlal, ter ^ č[anke Q strokovni organizaciji, ,K>htič, club v Now York , L ■ ska vtednost 1.1 tudi se niso manjše da. mu je vzrok zakasnenja povsem Q konzumnih in produktivnih ^elav- Slov. sodrugi na italijanski konfe-|H>stne postaje v Zdruzemh derza^ neznan, ah pa sploh nemogoč in ^ za<] h S teni bi ameriški renci ^ f]^ ReJ LoweUvi]k vah .tale direktiv- v mednarodni rtcuit nezaupanje na ,>ov>e.n ne- llamtM delavci storili velik ^»k O., 50c. Skupaj $2.00 • postmzvezi, je P"^moda v velja- drznega o6rmt, kaj lehko sepn- • y jeJnotinem lasilu bi j. Prigodorr/ sabrao . vo, osobito za AustroOger^ko, de- pet., da obrtna kriza ah pa boren Jfa svoj ,;tj. i M M Ječn^njak nar pos.ljat. v domovino po - a- polom kar cez noči pndem V deželo ^ ddavd gospodarji; Ako " Sheboygan, Wis.; Jernej !Wa- ^ w I*0?**™ mogocnost Zdruze«,h se (o ^ je trebatudi taj6Sc.; J j ^ Da je tK> narodno »rofstvo-posilja- derzav m na enkrat ume. vse male osnoyati jednotma ^ v tem prontenac, Kans t Math Maren nje denarja v domovmo, dobro ne- denarne špekulante, ter na tak. na- da ^ ^^^ glavnemu 2SC. slo, nam dokazuje dejstvo, ko so s. cut tudi zgube svoje kervavo zaslu- jednotincmu odbora absolutna moč. * " . ' _1 nekaten tac.h agentov precej zakr- zene novce povsem nedolžni terpmi \ko deset aH dvajset članov jedno- pah svoje povsem raztrgane denarne - delavci. Pri deržavni posti se kaj predloži vsem članom pritožbo, da ^o delavci posedujejo niče-zepe in ker se daties, k> je pošilja- tacega seveda nezamore zgodit, kar - ^^ ne deluje v smfslu sar dr.rzega kat boro eksistenco, je nje denarja po agent* ze povsem čez noc. Toraj rojaki .^poslužujte na&, jn ^ ^ u j. ta ničesar dokument sedanje kap. nepraktično, se se vs. lenuhi, kater, se agentov za pos.ljanje denara v tožha na splošno .riasovanje. Ako '»prave. Ta dokument pa ni samo so preleni si kruh služit s poštenim domovino, ker zatrvrete vse sami piasovanje „epovoljno .zide za glav- "lerilo današnje družbe; ta ničesar delom svojih rok in uma medsabo Učno, sigurno ... d, rek t..0 potom nj ^^ twla. očbor Je omogočil, da je na drugi strani pobivajo za pn^enstvo pošiljanja der/.avne posti zvr,.t.. - t;ikoj ^ - mandate glavni tajnik nastalo vsegado^j. Vsegadovolj denarja v star. kraj. Jo.je toraj do- S. K. ,)a sk,kati konferenco delegatov kra- >^ra zbrisati njegov predpogoj - kaz, da je ta posel se danes renta- . ^^ ^ kater. se yo]. zQ rf^sati obratno stran ničesar stem, len na skorlo nezavednih delavskih. y PrILOG JEDNOTI. 1>et nov odbor. da regulira vse-gadovolj med vse- r\Arr«vrtrtmr» --Pravila glede volitve osrednjega enaJa>! To se druga- JS? SSSS^^^SZ^ • , • «llx,ra in Tbsohrtne moči, kateri- ce.nora nastopiti samo za SI ^SSSS^aČ'- ^^ "redmk! Hotel sem napi- im dai,danos ta odbor v svojih m- te'"«lbel , . zele leno živeti od 1 udskih žuljev ^ti članek v prilog jednoti »n odpo- k , innojro oskosrcnejše X » ^ preuredbe! - m srag, magar so isti naj vphvmsi siati o-a uredništvu ' Glas Svobode" ■ . , ^ S J _ • .. j • - tu x ■ t s.au ga urea.uscvu uia» svuwuc . kakor ukaz ruskega caria za volitve -- rojak, v danasn. poht.cn. in kap.ta- Xa srečb sem se pa spomnil da bi . , *, J ^ • JLI lični družbi: "denar v domovino po- moj dopis doletela ista usoda,' kakor " T ^vT nI? In vz5 ^TATELjEM IN SO- Sl^ati ni nobena umetnost današne dopis ^dr. Simona Kavčiča, radi ' , ^L e -^^OM^ ZNANJE! dni, umetnost je danes pač, v ve- tJL sem se namenil objaviti ajo nekaten glavni odborniki tr- no zaslužit, toraj, aloo bodemo znali - Neki s(xlrw ini je rekel zakaj ^ (Ia S° ^f1' daSl 50 VpT Vse C. naročnike Tn>letarca' pro- denar zaslužk, Ixxlemo tudi sami pa cikaški socialisti niso nastopili l^il! ' ilTJL^li1^^ s obvestrjo ako niso pre- znali z njim ravnat ali pa v domovi. |,red glavnim zborovanjem, kajti po T^ZT * * ^ ^ ±^_______________—______^ no pošiljat. Vi, špekuhntje, pa po- toči zvoniti :e prepozno. . t . . . J ZadnJ1 dobili par pritožb šaljajte denar, katerega sami zaslu- Dotičnemu sodrugu najbrže ni SJ)loh na5 skusnJa v Jedno tega. Mi si zadevo nemoremo žite, bodi si že pošteno ali ne poste- znano da bi bil g Konda konfisci- li sami> da ^lavni ^^ (kla' kar dru£ače tolmačiti, kakor da je to no." Tak odgovor je povsem ume- ral vsak (lopis ki se n€ strinjai z hoče. dasi nas ^ ta odbor mno- dosedanji ekspeditor zakrivil, bodi- sten. njegovim mišljenjem, posebno kar del,arja;. ak<> ^ PrePusti « v pozabljivosti ali kako drugače. Vsakedo, ki je zmožen denar sko- se tiče gospodarstva v jednoti. Sploh Prevec ,nocl' - /ato prosimo oproščenja! zi agenta poslati, je zmožen denar pa to kar se sedaj piše, ni zvonenje P01 let» je ™nolo, odkar je# Vsled tega naj sodrugi pišejo brez agenta narayndst na namenje- ]X> toči, ampak pripravljanji za tre- hil° tjrugo glavno zborovanje v Chi- cdmo le, ako imajo opraviti z ured- no mesto poslati, kar je povsem tjc zborovanje, da se ne bodo de- Nova pravila bi imela stopiti ništvom, na 683 L*x>mis Str., de- prakticneje, hitreje, ceneje rn sigur- laie zio«pet napake, kakor so se de- z dne™ prvega januarja v veljavo name pošiljatve in reklamacije pa nejši. lale na drugem glavnem zborovanju, inkorporirati (vknjižiti) bi se i- na isodr. A. Prešeren. 676 W. 17th Jaz "Proletarca" opozarjam, da da se pojmi o nalogi jednote zbi- n*1* tinli jednota. Ali do danes, ko Str., Chicago, poda čitateljem natančno tozaravrl» nc - LISTNICA UREDNIŠTVA. \ informacijo, po kateri se bode goto Res je, da jednota predvsem po- vknjizne listrne (charter) dasi se vo večina rojakov ravnala in bodo trebuje svoje lastno glasilo. Ali ga K vse to zaključilo m obljubilo na _ gtitovo vsi čitalci zarsto hvaležni. ima dandanes? Ne! "S. N. P. J." glavnem zborovanju. Zakaj bi vedno in povsed iskali ima le svioj oglas v "Glas Svobo- To je vendar dokaz, da odbor ni L redniski odbor prosi vse dopfa-vsakoverstnega jerobstva v naših de"i ki je laistniira g. M. V. Konde. kos delu, da nekateri odborniki (taj- nike, da se v bodoče, kolikor le mo-duševnih in denarnih zadevah, kaj Za ta oglas pa mora plačati jednota nik)i nimajo zmožnosti, ne sposob- goče drže stva«nih poročil. Posebni že skrajen čas, da dokažemo napredek zavednost in samostojnost? EgVki ti denarni agenti povdarjajo ceno, sigurnost in hitrost njih pošiljanja, vt>rav kakor bi hoteli der- note. Česar nam je torej treba, da mu mandatu, ne da bi jih kdo silil "Protetarcu' radi teh oseb. Te za-žavno postb ob kredit poštenost, hi- se taki slučaji ne bodo več pripetili? v to. ' , deve bomo ožigoasili vedno s stvar-trost in sigurnoft »pravit. Kaj oni : J^nota naj si ustanovi svoj lasten Po katerih pravilih naj se sedaj nirpi članki. GLASOVI BRATSKIH LISTOV V DOMOVINI. "Rdeči Prapor", glasilo jusol. scjc. dem. stranke na Kranjskem, in "Naprej", list okrajne organizacije v Idriji, sta prinesla povodom izšlega "Proletarca" sledeča naznanila: — "Rdeči Praj)or ' se je izrazil približno takole: "Pnoletarec", tako je ime novemu listu, ki smo ga prejeli iz Chi-cage in ki je v resnici sooijahstičen li*t. Do sedaj je veljal "Glas Svobode" kot gtasilo slov. socijalistov katerega lastnik je neki gospod Konda,vki je pa socijalistom le tako dolgo dopuščal vanj pisati, dokler mu je neslo. Že nekaj časa sem smo opazili, da so bili uredniku po nekod vezane roke ®n da je stal list pod uplivom Naroda". ' # Prva številka je dobro urejena in ima raznovrstno čtivo. Naroča se ga pri sodr. A. Prešernu, 678 W. 17. Str., in stane 6oc. na leto. "Nov slovenski delavski list v A-meriki. — Dosedaj je veljal v Ameriki "Glas Svobode" za edini slovenski delavski list s socialističnim programom. Izšla pa je sedaj prva številka lrst^ "Proletarecki pravi, da "Glas Svobode" ni delavski socialistični list, ampak glasilo menja vca z denarjem, g. M. Kondata. "Proletarec ' ima prav prikupi j i vo vsebino. Čitatelj ima v njem saj nekoliko čtiva, dočim v "Glasu Svobode" bolj inserati prevladujejo. Delavski list pa vendar ni le za itiseri-ranje, marveč za pouk in boj! O a-meriškem slovenskem časnikarstvu imamo pripravljeno večjo študijo, katero začnemo ob priliki — ko bo v listu več prostora — objavljati. Danes pa že nanjo opozarjamo. "POŠTENJAKU" G. (?) BUČARJU. KLO- Ko so izvedeli "poštenjaki" okoli "Glas Svobode'Vda sem odložil prostovoljno svoj mandat kot ekspedi-tor lista "Proletarca", so mislili, sedaj je čas, da me napadejo osebno s podlim obrekovanjem, ter tako zadenejo dve muhi z enim udarcem. Njim se ni šlo s tem napadom polnim obrekovanja, da bi oblatili mene, pač pa socialiste*, sploh spdruge, ki krepko stoje okoli 'TVoletarca". Kar je Konda preklical, je v nekoliko preplortkani obtoki prežvečil analfabet Klobučar. Klobučar se razločuje le toliko od Konde, da me je v obrekovalnem članku spravil v dotika z A. Toma-nom, katerega imenuje starega liberalca. Ako je Toman stari liberalec, l*>tem je dokaz, da se drži svojega načela, mejtem ko je Klobučar človek brez načel in jasnega cilja. Klobučar je pač računil s tem da če zveže raznoverstne otrobe skupaj, poleg pa še z mojim odsto-l>om iz slov. socialistične ivez^ da bodo socialisti tudi tako oskosrčni. kakor je bil Konda, da mi bodo odrekli zagovor v njih listu. Toda preidimo k stvari. Navadna podla laž je, da se je moja soproga v stanovanju na 12. cesti hotela zastrupiti. Jaz sploh nisem nikdar sta>-noval na omcnjejii uflici. Isto tako je laž, da mi je pohištvo pogorelo. Sploh,^ce se slučajno svetilka rarbr-je in j>r$prpga opali, še to ni nobena nesreča. Sploh pa ta nesreča ni- » ma z bojem, katerega bije jo socialisti sedaj z vami, nič opraviti. Očitate mi, da sem oškodoval društvu "Slovenija" s tem, da nisem poravnal svojih mesečnih doneskov. To je navadna podla laž. Jaz sem V'am prsmeno naznanil moj odstop. Dotični list je bil prečitan na izvanredni seji. Moja soproga jt izročila denar za mesečno doneske gospej Pavlini Verščaj, ki ga je oddala g. J. Verščaju, ta pa zopet vam. Denar se zasleduje do vaših rok g. Klobučar. A iz vaših rok ni prišel v blagajno. To dokazuje, da ste ga vi ponevereli! Ako sem s tem zapisal laž, ker g. Klobučar direktno vas imenujem defraudanta, • potem me tožite. S tem bodete dokazali svojo poštenost. Pravite tudi, da je moja oseba stala na pragu "county jail", da sen> kradel v Irondal smodke. Pač zopet debela laž, kakeršne je zmožen le človek vašega karakterja. Ako bi se bili o stvari prepričali, potem bi vedeli, da nisem bil jaz dotična oseba, pač neki Amerikanec, ki je za isto tvrdko delal, kakor jaz. Človek, ki defraudira društveni denar, je zmožen vtsakoverstne laži, da se le obdrži v sedlu. In tak člo- 1 • vek ste vi, g. Klobučar. Radi tega stori vsaki čk>vek le koristonosno delo, ako razkrinkava vas, sploh vas kaže slovenskemu narodu v popolni nagoti, takega, kakršni ste. S takimi ljudmi se navadno ne polemizira, pač pa se jim pljune v obraz, kedar se jih sreča na ulici. Fred Petsche. Opom. uredništva : Uredniški odbor "Proletarca" ima glede obdol-iitve na cigarah v Irondale sledeče pismo, ki ga je izposloval prizadeti pri podpisanem krčmarju. V angles kern se glasii: : To whom may concern f This is to certify that G us. Keener and not Fred. Petsche stole some cigars in tny saloon on Jan. 6th, 1903. 10545 Florence ave., Resp. H. Roberts, Iron dale. V slovenskem: Stem se potrjuje, da je G us. Keener in ne Fred. Petsche vzel nekaj cigar v mojem saloonu 6. januarja 1903. (Sledi podpis.) ameriškemu časopisju, ki živi le od korupcije in grabežtva. Resnici na ljubo' moram povedati odprto, da "Glas Naroda"/ki je lastnina znanega Sakserja, nasprotnika teženj organiz ranih premogarjev in slavo-pevca Roosevelta, stoji duševno na všjem stališču, kakor "Glas Svobode", ki je svoje dni žela v prav v tem svoje triumfe, da je raz krinka-vala brezobzirno Sakserjeve manipulacije, ki »so se osredotočevale vst V tem, da so bile delavcem nasprotne. ( Kako se časi spreminjajo! Kje so vzroki ? G. Konda je s svojim protisvobod nim, n ©socialističnim činom, ker je vrgel dopis sodr. S. Kavčiča v koš, zaslužil, da so ga radi tega čina malo okrcali in pribili javno na steno. Kajti g. Kondi ni bilo dovelj, da je z vršil ta nesocial i stičen čin, ampak je takoj po dokončanem glavnem zborovanju S. N. P. J. napadel či-kaške socialiste in vse zavedne delavce, ki se niso hoteli vk Ion iti njegovemu terorizmu. Logično je torej bilo, da je v sled tega zahrbtnega napada izdal slovenski soc. klub v Chieagi letak,vy katerem je pojasnil stvarno, zakaj je nastopil napram Kondi. Mesto da bi bil g.. Konda na ta letak zopet stvarno odgovoril, ali pa zahteval konferenco neprizadetih zavednih delavcev, kateri naj bi se predložila vsa zadeva, je pa v celi seriji člankov in dopisov naj nesramne j še psoval zavedne delavce, držeč se znanega jezuitskega reka: "Obrekuj kolikor moreš, nekaj iv če obviselo G. Konda si je docnišljeval: "Jaz moram v tem boju zmagati, saj t-mam s? v j list, zavedni delcnfci pa nič, s čimur bi ovrgli-moje lazi. _ f Nakrat je izšel "Proletarec". Velikansko razočarenje v Izraelu! Vse pričakovali, le lista ne. Ali g. Konda je takoj spremenil svojo bojno taktiko, misleč, da delavci nimajo možganov, da ne bodo spoznali' njegovega prozornega manevra. Socialisti najmdajo jednoto, razdreti hočejo kar smo s težkim trudom zgradili, tako sedaj odmeva iz "Glas Svobode" in zasebnih listov, katere sedaj g. Konda pošilja za-upniko^i jednote širom Amerike. Ali ta laž ima kratke noge! Kje in kdaj je bil kak napad na jednoto v "Proletarcu"? G. Konda vendar ni jednota, to lahko razumi že vsako dete, ki je pričelo komaj hoditi v šolo. G. Konda je član jednote, kakor vsakteri drugi, poleg je pa še njeTi tajnik in kot tak je jjpdvržen javni kritiki, ako njeg(/v#'deja nja niso v soglasjtr z nnšlj^njem članov in društvenih pravil. Ker je pa samoobsebi umevno, da g. Konda. svojih napak, katere je za vršil kot lastnik "Glas Svobode" in tajnik jednote, ne bo pribil v svojem lastnem listu na steno, radi tega se obračajo člani jednote do "Proletarca' dobro vedoč, da je ta list pravi delavski list, lastnina organiziranih juigoslavanskih ameriških delavcev, pri katerem se ne gre za o-sehen dobiček kake pozamezne osebe, ampak za koristi vseh jugoslovanskih delavcev, da torej tudi dopis, ako je resničen in dostojen ne bo romal v koš. Da so nekateri sodrugi v ti polemiki odkrivali tudi preteklost g. M. V. Konde, mi ni všeč, ker priznam, da je človek le produkt razmer ali razvoja in ker njegova dejanja iz preteklosti niso v nobeni zvezi z dejanji sedanjosti. Ali tudi ta odkritja je zakrivil g. Konda sam, ker je napadel sodruge s psovkami in obrekovanjem, mesto da bi pojasnil, zakaj je romal dopis sodr. S. Kavči ča v koš, in zakaj so se kršila pravila na drugem ^glavnem zborovanju s tem, da se je razveljavil po društvenih pravilih popolnoma veljaven mandat sodruga Frank Petriča. G. Konda je sej al veter, žel je pa vihar! Sodrugom, ki dopisujejo v "Proletarca", se ne gre za razdor jednote, ker so se sami več trudili za u-stanovitev iste, kakor g. M. V. Konda, ampak hočejo, da bodo v jedno-ti čiste karte, da se ne bo igralo pod mizo, temveč odprto. Slovenska narodna podporna jednota je svobodomiselna jednota, torej bi morala glede gospodarstva in pravil biti nekaka vzor-jednota vsem drugim klerikalnim društvam in jed notam. Tu ni treba nič razdreti, aitrpak reformirati in ščistrti je treba. V to je pa potrebna javna (tizkuzija, da zvedo vsi člani jednote, kaj je gnilega in kaj dobrega v jed-noti in česar je treba, da bode jed- NEKAJ BESEDIJ V PRE-VDAREK. Piše Nace Žlemberger. Od pamtiveka sem lahko opažu* jemo, kako gkiboko je klečeplaztvo vkoreninjeno/V človeštvu. Zgodovina starega, srednjega, novega in sedanjega veka govori jasno in določno o temu zlu. Ali to zlo ni le vkoreninjeno na •kraljevskih dvorih, v plemenitaških in meščanskih krogih, ampak najemo ga tudi v delavskih organizacijah in družtvih. Kako globoko i^-to zlo že zašlo v delavske krog&^nam pričajo dopisi in notice Glas Svobode", ki le kar čez spremenila svojo barvo. Dop"j«si, ki so bili preje bojeviti, ki so klicali (Jelajcev boj 'za svoje pravice, so se^lTairrjiakrat sprelevill v slavospeve g. M. V. Kondi, ali pa v navadne narodnofrazerske fere^ miade, sol j ene slabimi dovtipi in grčavimi psovkami. Notice so pa tako plitke jn nizke, da že delajo kcmjourenco rmenemu, SLOVENCEM IN HRVATOM priporočam svojo gostilno, dvorano za veselice in društ. zadeve. Toeiin izboino pivo Magnet", fina namizna iipportirsna in domača vina, izvrstno Žganje itd. Pri meni so le fine, unijske smodke na prodaj! — JOŽE POLAČEK, 683 LOOM IS STR.. CHICAGO, ILL. <))OOOOOC>OOOOOC>OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOaoOOOOOOOOOOOOta«ar vrak teč r od 8 ure nAj.re). Poeabnl t** neodreste >b od-I oren na 14. Aprila; to je * nobotoob 2 url oopoldn«. Plen in srefkuo)« na dobitke bo v »o-boto 14. aprile ob H uri svefar. Vrh k v«t*r med tednom bodo ne programu komično predstave in pevuki pigfpt rasnih i>arodov. Vstopnica za an vačar za oaabo, stane lOc | ^OOOOOOOOtlOOOOOOOOOOOOOOOOOOLlOaSttOOOOOlICn i iocA^oooci nota v resnici zašcitnica jugoslav-skega trp.na-delavca v Ameriki: V ta namen naj se pišejo članici glede pravil, glede cilja jednote itd. Nadalje naj se skliče skupna konferenca saj v teku treh mesecev, na kateri naj -bodo zastopani socialistično organizirani^dfilavci, ki so člani jednote 'ti pa odbor jednote ali pa zastopniki pozameznih krajevnih društev jednote. Ti konferenci naj se predlože vse preporne točke, za-jednp pa tudr načrt za reformacijo jednotinih pravil. Ako odbor jednote noče prevzeti akcije za to konferenco,""potem naj jo pa prevzame "Slov. soc. zveza v Ameriki". Le tem p:tom bo mogoče odstraniti i z jednote, kiar je gnilega in slabega in jednoto dvigniti,na ono stališče, rra katerem bi imela stati. Ako bi se pa tudi ti konferenci uprl o-srednji odbor S. N. P. J., jx>tem jc jasno kot beli dan, da pravi sovraž-ti ki jednote sede v osrednjem odboru jednote, da se tem ljudem ne gre za blagor jugoslovanskega trpina-delavca. ampak le za njih lastni žep, da hočejo imeti boj v veselje »skupnega sovražnika'"~= klerikaliz- ma. N. H. — Glede Kronične vesti, ki iso p prinesli svoj čas skoraj vsi chi-caški listi, o napadenemu' in za 175 dol. oropanega Fr. Klobuca, naj o-menim, da sem takoj po teh vesteh pri prvem sestanku Fr. Klobučarja o tem poprašal, a on je rekel, da to ne zadene njega, da je to nek Slovak. Več prašati potem, ni bila moja dolžnost. Ko bi imeli socijalisti takrat svoj 1st, bi se o zadevi že natančneje razpravljalo. F. Petrič. Jože Sabatti advokat 1« pravni zastopnik v kazen »k i h In civilnih zadevali. Pišite slovenski 1 1^17-1324 Unity Building 79 Dearborn St., Chicago, 111. Res 5155 Prairie Ave. Phone Drexel 7271. Pozor! Slovenci! Pozor! Vsim Slovencem naznanjam, da izdelujem —po vzoru stare domovine — najfineje SMODKE. Posebno viržinke ho našle že mnogo čestilcev. Naročite, zahtevajte in prepričali se boste! Kdor jih naroči 500 odpošljem poštnine prosto. Z vseu spo§tov*nj ! m Bihovec Bros., 967 So. Centre Ave., CHICAGO, ILL. ■ ■ Dr. W. C. Ohlendorf. M. D. zdravnik za notranje bolezni In ranooelntk. v Z/JrmvnUku i>r«U*..va HrosnliiPna — plačnti /1 trdila. 647 la 649 Blue Islaad Ave.. Chlc*fo •rrMlfl« an: o1 I da c p > «ol. Od7d>®iv«6«r Uven Chloa*« bolniki n»j ptlelo •lwntkl. POZOR! SLOVENCI! POZOR! z moderni m kegljiščem Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ttr unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in i zborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar 564 So Center Ave., Chicago. Košiček Bratje SALOON! Dobro pivo, wiskey, likere, vino, izvrstne smotke in prigrizek. Oglasite se na Centri l POZOR! POZOR! Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da izdelu jem j raznovrstne po najnovejšem kroju. Unijsko delo; trpežno in lično. V zalogi i imamo tudi razne druge potrebščine, ki spadajo v delokrog r oprave — oblek. Pridite in oglejte si našo izložbo. Z vsem spoštovanjem r 598-600 Blue Island Ave.,. . Chicago. NI K AT Kit I NE BI BIL H K CITAL V ČASNIKIH, ALI SLIŠAL PRIPOVEDOVALI (IDUV-l»l 0 VELIKEM ZNANJU IN SILNI ZDRAVNIŠKI SPRETNOSTI, 8 KAlERO VSAKO BOLEZEN IN VSAKEtiA BOLNIKA OZDRAVI SLAVNI Dr. E. C. Collins M. I., ker jo ta slavni professor edini zdravnik, kateri je napisal to prekoristno knjigo „ Zdrav je", s katero je dokazal, da ni človeške - bede, trpljenja ali bolezni, katere bi on popolnoma in temeljito ne poznal. Kalifu mini. . ^^ 7otnrQI T Slovonei/ mi Vam priporočamo, da se, ako ste ne- tdlul dj i močni, slabi ali bolni, obrnete edino le na Dr. E. C. Collins M. I., ker Vam »m edini garantira, da Vas v najkrajšem času popolnoma ozdravi,-bodi si katere koli notranje ali zunanje telesne bolezni, kakor tudi vsake : _ . -"S- Tajne spolne bolezni moške in ženske. Ozdra* l,on. Belima- Ozdravljena Riavobola, Ozdravljen: kašlja, Ozdravljen: živine bo-tizma iii kronične to.fc.tt b«l«»Bi slabine in jetike. lezni, pokvarjene krvi ■ boiezui želode«. ""'^JJ * in izpadanj« las. organov« i Mark Lepetich Aloj/Ja Nlaiua, Janez ZaK«ikovec, JoIih Krnac, Olga, La. Clarkson, Nebr. Box 86 Butle, Mont. ' Box u Connorvilie, O. Poleg; teh imamo na rospolago še na stotine pismenih zahval, katerih pa radi pomnajkanja prostora, ne moramo tu priobčiti. Dfliolfi ! P|iHlno 8e Obrnete na kakega drugegfc zdravnika ali zdravniški zavod, nUldlVl I pilite i>o knjigo ^clru vjo ter pisrrtu priložite nekoliko znamk za poštnino, nakar Vam takoj doposljemo to knjigo zastoju. V knjigi najdete natanko opisano Vašo bolezen in*nje uzroke in kadar Vam je vse natanko znano, bodete ložje natanko opisali svojo bolezen in čim gotoveje ozclraxiH> V VSAKEM SLUČAJU toraj jiatnnio opišite svojo bolezen, koliko časa traja, koliko ste stari in vse glavne znake in to v svojem materinem jeziku, ter pisni* naslavljajte na sledeči naslova Dr. E. C. COLLINS 1 v , M i :i>IC Al, I IN 140 West 34th Street, J IITITTE, NEW YORK, N. Y. Potem smete hiti z mirno duSo prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. Zavoil Dr. K. CnUlas-a j • •• t*«»rVti o l jo ure dopoldne do 5. popoldne. april .906 SUPPLEMENT TO "PROLETAREC" APRIL™ Kratka igodovtna Slov. Narod. Podp. se je * početkom iKoodovega taj niš- Jednote in delovanje nekaterih tva dooela ugnjeadila v urad S. N. moa v izvraevalnem odboru. P. J. Mož, ki je precej častiželjan — --talko »e vsaj vidi, ko toži, dlai um jo Pru*hAm* li1 r P a t t* i £ ljU(ilje kradejosi oasti ni mal drugače raoDouoe j« r. re t ue. uu M(Wliti ki>t da uaj ^ ^ r * v 4ij zato skaznje, ker je tajnik; in da (Istodobno, ali nekaj , pozneje, je mu ta J8 treba <>p«mmti fju-Kondia Medici njegov delež v list-u rz- dl v gumiju ''moti" — avtoritete, plačali ki od tedaj je Konda edini Ta unelu P«*™- v lasfcnik "Glas Svcfb.") Z odstopom Medice je btto treba v kratki dobi pt so ta znamenja •voliti novega tajnika, — in po razini- bolezen, ki se je polagoma raz- luh, Ikot so tedaj stale oktfli "Gllas malone iia cel odbor. — Sa\>bode", z oraironi -na izplaflanje de- Toda kdo je tla Konda f Kako je le/a Medici aln drugo, je bilo trtfba, da SP^ Slovet do tega, da ee He nekaj zgodi v iiaugmitev prediležeee zanimamo m njegova ostudna deja-krize, »ki je bila z delitvijo neizogibna nJtt ▼ slow, javnosti t >T za list in lastnika. In zgodilo se je,__— Ko se je pričelo gibanje za osno- da je bit Kondla nomioiran po pred- vo nove jednote ter izražalo inaieaije iiiku kn z enim glasom večine izvoljen v uzdji o bodoči orgaiuizaciji', ni tajnikom.. bilo o Koaidi ne dlilia ne Mtm; bill je Stem je bila kriza/ anulirana in nekje na potu zn svoj list. Ker »e je Kotida je btl na koroju. . pa — žal, v njegovem listu razprav- Kot tajnik ima samostojen pregled ljalo o stvari, je stem čutil, da je o-\ 6ez krfc. društva, kii rabijo tifckovittie pravičen zahtevati od mase zaupanje itd., Jednotia satma, to se pravi urad, in naklonjenosti, seveda ifaa kot ikak rtafoi več vrst tiskovin; napr. certifi- izveden žurnalist, ampak usmiljenja ktote, vsprejenwiiice, testamente, for- — in po njegovimi mnenju — podpore mule za mesec, poročila, koreepoai- vreden <<>požrtvovalecM. Lgudje v Cbi<-denčiii popir, ovitke itd. itd. . cagi pa tisto 'leto niso bili tako pesi- Lastnik lista in obenem tajnik jed- mistični (črnogledoi), kot so diames, in note, to mi Slaba monopola«ija! Ako- Kondova pšenica je Sla v klasje. (Da prav je bilo spočetka le 150 dol. letne Koaidia tialkrat chieaskiim Sl)oven: plače, je imel Konda v"i gia-vi J. letno phaeo, iki mu je odmerjena! oim °*tudkm misel o vladam ju, ki je Čez 'Vse te stvialri pa, ostali odbor imn> kfer je indi- alli nadzornici, seveda .pod sedanjim tere**trtai "kxwni^utakje«- ni sistemom, nemore voditi nobene za- t« " CompetenceT tam ta o- nesljive »kontrole, in Konda bi se taflri «twdtaoat ne najde zaiž^ljenega cilja. ko«itToli tudi inepodvigel, amtrak samo- Ta "praksa" bo jednočarjem dala voljno drezal, "da to nobenemu nič se britkih izkušenj, ako jo nebodo * mar negi«". __* kmalu spoznali za nevarno in postali V poslovanju tajnika, ki je obenem boli teoretični (načrtni), tiskiar, ozir. talk podjetnik, se' lahko Konda bi se sicer necirtil nigdar ta-čestoikrat pripeti, da se naprav i po o- kV> saanodblastnega in samovl'ad»nega, vinkih potrebe za nove tiskovine, ki ko »bi nebi! pole** tajništva S. N. P. prinašajo povl.jetniku vedno nov in J. tudi lastnik "(Has Svobode''. Z gotov dbbicdk. "Okoli mlina se pase- "Ghas Sv." pa je čutil, da ima poleg jO gosi i« kokoši,M pravi pregovor.— sebe " moraličen" kit, ki se upa Tajnik in predsednik sta imela tudi »njim premagati i največje zapreke in vedno niavta. da sta stla'la v strogi odpor. Toda morala je bila za njega prijateljski zvez* s tistimi trgovci, ki vectoio mrtva, kakor je ta vedno mrtva se pečajo s prodajo mznih anaikov itd. pri večimi trgovcev. Skratikta, on je Taka občevatnja dajo precej pom is le- hotel napovedati boj vsem, ki bd se ka! laperrthnrijtodi njegovi votji v zadevi Kajti pt^leg te neumine kraimarije S. N. P. J. ako bi se zadeva tikala ka-r>rick«jo lahko ^>tem tudi tisti navrsto, ke spremembe glede tajnrištva. ki so deležni nesramnih Ikramaralkih Cas se je bližal, ki bi utegnil biti . honorarjev! — Seveda s«> tu računa UHodepolti za njegovo troedino tv^rdko na ravnotežje mteHtemal čne tein^, Jote- in sunncil. je, da so aocijailisti najne-ro se hoče spraviti v soglasje: da vie varneji aa in.jegtat. Zarto je postal ohott; to odgovarja 'flalhtevam "kompet€ttice^ iz te oholosti pa je bilo čitati, da — rojakov. Da W'bilo mogoče govoriti tVpi m, ker se »kontrol za take V ti bolezni, ki je orala v njego-reči ni nikdar pri poznalo. GBa-vno moč vem srcu, ,je nosil sovraštvo do vsace-so čutili v sebi vedno le "glavnri,, u- ga, ki gta^ je sumil, da mu je nevaren, radniki, .in to "moč" so postavljali V tem stanju je videl stotisoc sovraž-celo v take službe, ki jim ni šla nič milkov okoLi sebe in je vse smrtno so-nter, z največje domddljijo, da so oni vraizil. Čimibolj se ,ie nagibal čas k sep-7Mbo tiikjad. * tembru, temviAji puis (vtrip) je imela Mesto demokratičnih načel je na- njegova * antagonija. # Instinktivno stopaHai latfilnirama predrznost ini bolna (slntno) je rastla ta mučna bolezen v (Ktma^ljija "o vladanju". Ta mdinja njegovem srcu in iii^tinlf^f- ^ . ... 4 . . "ek^rakt", ki smo ga zapazili ob ča> SVOUCa a tohk° ™ P^ko- su ustanovitve. Kazlika med teda/njim nstne^a ct,va za slov* delavce- Ker časom n danes je samo v tem, da ti- Je naročnina tako neznatna, Vam sto leto rojaki niso biLi pesimisti, to prilagava še vsak 50c. podpore listu leto pa so bili- 1 - . in želiva, naj iskrene je,, da bi MPro- Ta pesimezem je opaaail v sezomi-iu- Starec" začel izhajati prej ko» modi Konda sam in zato je postal smr- goce tedensko. Ob enem Vas prosi-ten sov mili talh im he druge kot slov. soc. v Ohicagi; je izdal svoj čas slov. soc. klub, da srnino teh bi ne bilo trelm aiasvetu, po- ^^ xaka|-je bedasti "G. S/' ta-tem bi se i>a Konda globoko oddahnil. . . 1 * 1 1 • • * . Z ostalim soo jalističnim svetom bi ^" u ^ \ ^ JC T1 Konda nikdar neželel priti v naSkri- tallJst 113 chlcaskt? sodru^e^ se K ka" žje; da, ko bi le ne bilo nobenega dl1 dim» kl Je ""Xel zakrivati ozadje slovenbke^a socijalista poleg v Ame- pozorišča, a zavel je riiki, potem di ostallemu socijalisticne- iw>čan sev^r in žvepleni dim se je mu svetu že dokaizal, da je S. N. P. J. raztajal ter jizginil v zraku. Konda socijaLstična organizacija im da je on stoji pred/tfami nag in ga je sram; * tisti, ki je te organizacije tajinik in podoben /lučaj iz stare zgodbe: "A- poleg lastnik socijailistienega lista. dam S]X>znava svoj ,rreh in je Pod talk umi pogoji bi se dobilo tudi sram »• mnogo podpore pri raznih socija.istih PreJ1K) ^ ni izLl "Proletarec" in ksett bi bdi prvega razreda! Toda t * rea"°.[** . "oletarec , socijailizem zastopati na javnem trgu ^ tukaJ v Puebh mislili, ko smo poleg slov. socijalistov, bo je bilo Koo- čltah da je P™šel živ Anti- du velik k-rilz; aato je bilo treba ne- krist na svet, da nas vse odnese vi kaj ukreniti, da se'teh socijalistov i>eklensko brezdnp. Toda vsaka stvar znebi — vsaj po imenu — pa se lju- zahteva malce potrpljenja pa človek dem reee, do to niso socijallisti, am- že dobi objektivnejše pojme 6 si-1 pak 4'anarhisti". Med vsemi temi tuaciji. Sedaj, ku smo že dvakrat ''anarhisti'' pa bi bil jwtem le Kond^i prejeli ^Proletarca" in razvideli iz "socijtoilist — m to bi gotovo Slo — - u sebi ne da ie to v resnirf vsaj pondkod, ako bi ljudje Komdo "jfga ^^ ^laje to v resnic nepozirf, da ni ne tič ne3. - Da, ^brfZ fraZ€) llSt> kl ^ vstvaritl kako "škoda" je, da ima vsaka stvar P°Plnoma svojo, samostojno — de-svojo stran, po kteri se nje bivstvo lavsko razredno zavedno stranko — snoznava in ocenjuje... Čimbolj se smo bili seveda nemalo razočarani, je Konda z največjim sovraštvom ob- In sedaj smo prepričani, da je list račal od slov. socijalistov, ker je ču- moralna podpora in obramba delav- : til, da se stena nebo dalo izhajati po ca-trpina. kramarski, tembolj se je za6el okle- y "Gl. Sv." piše neki. bedakovic ' (ki hoče zagovarjati svojega 4 šokr-ca) da se je neki list "Projetarec' jmti os talili odbornikov v centr. odboru, ki spe večina spanje pravičnega. S temi ljudmi je sklenil, da naredi kaj boljega dn jiametncjše^a, bm ka- ^j1 in .da ni P^tora za njega ke opozici/e, aa njegovo bodočnost. v Sterni je tedaj presojal bodočnost Š. O^ti široki tepec! — Jaz mislim. N. P. J., kaka katastnoflai jo čaka od ako je tu v Pueblo prostora za take strani slov. soc. itd. Žarek strategične široke tepce, ga je za "Proletarca" vrednosti se je vrgel istotako na eu- 99 krat več. — Tepčetu se je zajedel nanja drutstva s primimimi pripom-'"quick silver' v možgane. "G. S." n jami; naj se straži, češ, da prihaja hoče 5iti p^^n netopirju, za kt.° tu ganilo, da mora biti v pravilih nek en Pnm,r nJlh zvlJacne karakteristi- virtouzen paragraf, s kterim se ne- ke: ljube ljudi razveljavi do mandatov, Nekoč so se vojskovale živali, in ki bi slučajno pri&li na nje. Vse je sicer četveromoeci so napovedali bilo pripravljeno, da se eiksekucije yojsko dvonožcem. Vse je bilo na izvrše po dogovoru. Gonja zopet so- pozorišču, le netopir je čakal veče- cijailiste se je pričela na celi črti. Vse ra ter se v zavetju goste teme dru-sugestije od strani socijalistov so bi- ^ sem zdaj tje Kjer e vkJc, le v oceh teh surovine^ nočnostme m da SQ m^nejj . . , NJ Konda sam se .re Hociiadističmtn su- . , , , ; / * ^esti^n odtegoMai. V^iako strašilo pa, ^ ^lekel za 008 cveteronozce ka- k je narisal mameiukom na steno, je kor tmh dvonozce. I5oja se pa on ni bil pripomoček k njegovi oaieuijeno- lloteI udeležiti. S tem sleparstvom sti. Kot lastnik soc. lista, iki se ni sra- se je živel naprej brez vsake nevar- rnoval nadlegovati socijtoliste, kadar nosti tako dolgo, dokler ga mlo ži- bilo treba jiomoči v eni ali drugi vali tihotapstvo in sleparsko obrt. zadevi, je sedlaj blatil in d^mmcinal le Nato so ga začeli oboji pritiskati iz izzavidam.ja poštene sooijaliste ter s kx>ta v kot in dm nni :e neya, surovostjo nastopal napram njim... ren f>rcd osUlifni živaHmi ^ Kondin- je v sezoni gledal pesimdstič- postal ponočnjak in se klati v obje-, ne obrarze okoli njega iin videl je taflooj ,m, zaton i v šega solnca po raznih v začetkn, N^e te bolj ^mistično, &kednjih. Kar nam predležeča basen k», tokor je l>U-a Oc^j, wen* r bo^j- ^ V Klnd',n hr- Saks,erJ1' žih inwnviwh. Tod« stom je vabujal v New Vorku- Ta dva t'<*a tifdi le-poKnuoet in *>cijalisti so imsli •tata |n »tiskata po skolnjih — a ne v€Mc, d» so jioK-ledoli netouliko bolj v objemu sotnčnega zatona — am-resiiv ;7ia> Mian, od k»*W «e j« flf]o pak v objemu tenie. ki vlada še tako ntknj nepnuvitaefra. č4)lastno na površju našejfa del. roda. Iti to se bo se gidilo; še bosta farbala in farbala, nas proletarski narod tako dolgo, dokler se naš revni trpin ne zbudi in da obema krepko brco. Kadar se to zigodi, potem bosta tudi ta dva tiča šla v zrak med netopirje in tam svoje časnikarstvo v objemu teme nadaljevala. Tedaj bo nastala noč za njiju, a narod bo žil dan! S srčnim pozdravom: Blaž Kirn, Mike Pogorele. poručnik šmid. Krvava nedelja nije dala duigo če« kat. 22. siječnj« kao da se zviždanje apsolutizma razvilo ko suze "Sam-sove" u tamnici. Absilutizarrv je pri-moran svoje vlastite oklopnjače pa-liti, svoje vlastite vojarne bombardirali. Ti vjerni u Sevastopol^ su u jed-noj s t rasno j borbi pobiti bili. Kao čisto proljetno svjetlo razvila se politička borba u Sevastopolii proti Nagajki-regime. Sevastopolsko dignuce bješe kao i 'Potemskinsko' kad su mornairi u KronštaJtu pali. Glaviiu ulogu u toj groznoj borbi u Sevastopolu vodio je, i revolucio-narnu gloriju zaslužio, koji 10 dana prije borbe istom poznat bude, i da-nas več hrabro izlazi, kao prvi borac velike stvari. Več je tome par mjeseci, kako "Poruenik Šmid" nedočekivano me-dju svjetom kao obljubljen i popu-laran čovjek postao. To bješe dan izvanredni pokopa, pokopa žrtava, koje su pale kod zadnjeg carskog manifesta (proglas slobode). Na 20 kolovoza u Sevastopolu bješe dam izvaniredni pogreba, na kojih svi stanovnici iz grada i okolice prisustvovaše. Pokopani budu mirni pučani, koji u noči na dan proglašenja carskog manifesta pri-rediše kod tamnice mirni obhod ili demqnstraiciju, i zato od vojske pobiti budu. Mir i red od 10 hiljade ^kupljene svjetine bese izvanredan. Vojska za energična ubijanje (ili potrebu grada) ne bese priredjena. Kakon kako žrtve tih pokojnika zemlji predate budu, načelnik grada i više prisustvenika držaše govor, u to stupi na vrhimac, groba mornarski "poročnik šmid" njegovo poka zanje načini veliku pozornost, mnogo hiljada tisti se k malom brežulj-ku napred! Čim zafvljada na groblju tišina ispustiv oči na grobove pokojnika i počeše govorit. Na groblju stojite, moMte se za vašu braču, ali znajte, da toj molitvi spada riječ ljtrbav i sveta zakle-tva, koju ja s vama održati hoču kao brača iz veselja za izlazece sum ce "Slobode", duše ovih zaspani, na čiji grobovi mi stojimo, tu bješe oni prvi, da izbave "one", koji u tamnici muče one, koji se l)oriše za "Slibodu".-I bas u satovinia sveop-čeg velikog veselja (c. manifesta) bješe njihovo, riajveče dobro odu-zeto. Grozno nepomisljeno razbojstvo |ubojovi, i pošto nisu voljni, da zasuču rukavc pa da rade, onf kao bez glave bjež iz Francuske. Oni se kao pareovi razbegavaju |x> cjelom svjetu, gdje se još za njihovo majmunisanje plača i gdje se može neradeči ljepo« živ jeti. ZA KRATEK CAS. U SI BI RI JU PREMJEŠTENI. Zoiinji politicki krivci iz S lisi bur ga. mi Pet politicki uhvačeni borca, koji zadnji ležaše u Festungu Šlislbur-gu, bješe u noči 12—13. veljače iz. njihovi okova uzeti i na Si bi ri ju poslati, da njihovu kaznu tamo odsje-dc. I to su Karpovič, koji 1901 rus-kog ministra ^kolstva (unteriht) Bogatova ubio, zato što je kaznio djake jer su demonstrirali; Geršu-nin i Melnikov, koji radiše na u mofstvu ministra unutarnji poslova; Sipiaguine i organisafcori iz socijal-revolucionarnc boreče trupe; Saše nov, koji ubiše ministr un. posl. Pleve; i njegov pomočili drug Se-karski. Oni bješe pOmilovani u Stu-denu od cara, t. j. da u Sibiriji probave svoj vjek. Taj festung po-stoji od Katarine II., prvi u njem bješe Radisev i Rovikov, koji radi liberalnog mišljenja zatvoreni budu U njem biše najviše ruski teorista ubito. Sad stoji prazan, ured je raz-pusten — ali zidine ostaju za uspo menu. - ODVAJANJE CRKVE OD DRŽAVE. Dok se kod nas u Hrvatskoj i drugim reakcionarnim državama iz bacuju ogromne sume novaca za u-zdržavanje bezkoristnih biča, t. j. vladika, biskupa, popova, kaludjera itd., dotle se Francuska sa njima sa-svim kida. Francuski sabor zaključio je sa 341 proti v 233 glasa, da se crkva od države odvoji. Od sada neče popovi više biti plačenj iz državni sredsta-va, več če ih plačati ona j, koji jc bude 1 rebao. Na oametni Jiudi zna- oametni^ijudi Mislil sem s:: no, sedaj bo pa naše uprašanje o "moderni" slov. am. literaturi rešeno, ko sem prečital naslov potopni' črtice v našem obilem tednikp. Črtica .. . da, crticaf Človek rad čita črtice, posebno ako na-rede črtice kak vtisk; ako je črtičar . k temu rojen in nosi tak pečat nature, <1^ zamore kaj tacega načrtatl — ut^v-ariti. To spada k psihičnim študijam, v ktere se tu nemoram s|>uščati; to tudi ni namen tistim, ki jim jc dolg čas .., Tu se gre za kratek čas ... I11 zopet sem si mislil, da, naša literatura, naša jetična literatura, naša tuberkulozna literatura, naša de-beletristika, naša žurnalisti-ka in druge podobne ure, tike in take so dobile v autorju potopne črtice literarnega lečnika, jetično literarnega lečnika — literarnega profesorja K^cha ... Ne, to niso krški raki; le potrplenje dragi , čitatelj "Proletarca" pa boš na jasnem in videl boš, da je to lahko — ali da bi bilo to prav lahko resnica.-- Še vedno sem stal z resigniranim obrazom pred napisom potopne črtice ter strmel pa mislil: Tako je moralo priti; vsaka kriza preživi svoj vrhunec opasnosti in razmere se obrnejo v prid tiste stranke, ki je bila v momentu najvišje krize — na robu uničenja ... Ali se ni na srbskem dvom u-maktiila tragična noč rumenemu solnčnemu vzhodu ter se ponovno itsfvaril nov patrijotizem v srcih Srbov do novega kralja Karagjor-gevxa in njegove nove dinastije? — Kdor pozna to zgodovino, bo pri trdil! •— Stem je dokazano, da so navadne, pa tudi nenavadne krize brez kostij ... Še sem stal zamaknjen v noslov črtice pa še mislil: No, in tudi ta kriza, ta naša literar* na kriza — mogoče sem s to titula-cijo preobširen 7— torej bolje: be-letristična kr:za, ima svoje sorodstvo 7. ostalimi krizami -— in ker so druge brez kostij, si tudi to ne-moremo tolmačiti drugače. Kajti izven našega okvirja, to se pravi, izven naše zemlje si do danes ne-moremo predstavljati kakih realnih sorodstev, pa bilo to duševno ali mesno. Marconi sicer pripravlja ve-likanski stolp v državi New York, da bi s pomočjo električnih žarkov dosegel realnost marsove eksistence in nam- manj zmožnim mzodel svoje iznajdbe, toda na te stvari nemore-nv> delati nobenih računov, niti na tej podlaci reševati probleme,1 ki naj bi bili* v-zvezi t našo zemljo. Ker nam absolutno nemogoče, je treba torej potrpljenja, za današnje merilo nam morajo služiti pa-le merodajni prmiri'., v V ti zamišljenosti sem na tak način odvračal v meni rastoče dvorne in jih konecno premagal — porazil. V pti?ih se ie vzbudil nekak ponos, ki me ie navdajal z velikimi nada-mi. rfa* ie vse rešeno . .. Toda na moje nepopisno razočaranje — sreča v nesreči... kaj to pomeni ? . Človek je .v svojem enthusiasmu strašno ncstrpljiv, skoraj bi dejal — nervozen, pa hoče imeti vse naenkrat .., Ko sem pregnal prve globoke misli o Marconiju in njega študiji, s ktero sem hotel mojo notraj-nost fiksirati, po drugi strani pa prepričati mo»jo vest, da so vse krize brez kostij, ker so vse iz enega mesa ali testa — sem po nesreči vrgel desno oko na podpis črtice in videl: "Volčanski..To jedila pa zame velika in neprevidna napaka, kajti stem sem bil — pod uplivom radovednosti — prisiljen čitati črtico "down side up"... In sedaj je bilo razočaranje nepopisno. Z lesignira-nim srcem sem čital oddelek zadnjih stavkov: "Prilika se mi je ponudila svoj materijelni stan ztoljšati in zapustil sem New York, ter se podal v icddaljeno mesto, kjer še sedaj s i>erespm in svinčnikom služim svoj vsakdanji kruh ... Vendar vse moje misli in moje želj« posvečujem stari domovini in prosim osodo, da bi kmalu prišel čas, da bi se zopet povrnil v naročje predrage slovenske domovine, a v stari domovini bo-dem skušal izbrisati iz spomina deželo prostosti in pozabljati prefri-ganc ameriške izkoriščevalce..." Na, sedaj smo pa prec ... uničujoče učinkuje to» prokletstvo in poniževanje na to deželo, ki jo je zadelo stem, da se en človek, ki se mu ne da absolutna 9voboda v ti deželi, vrže ozir. povrne v naročje predrage demovine ... Samozavesten, psihičen protest se čita iz teh vrstic. — Pogledal sem naprej — proti naslovu črtice in bral: "Zapeli smo (v New Yorku) in večkrat so se po new vo»rških ulicah razlegale slovenske pesmi... Poslušalcev nam , ni nikdar manjkalo (seveda, na new vorških itlicah so vedno ljudje), in večkrat so nas naprosili, da smo zapeli ... Radovoljno smo uslišali njih prošnje, Da celo slavni policaji so se na ulici ustavili kadar so slišali "našo" petje." (Čuješ Ljubljana, središče slov. inteligence, kako reklamo delajo tvoji hrabri sinovi domovini. Mogoče se čez čas res kaj predrugaČi in se začne drugačno razmirje v angleški slovnici. Petje njujorškib slovenskih štacunarjev in pisačev spravlja vse policaje in drugo ljudstvo v ekstazo...) V srcu se mi je naselil gnjev. Ubogi revež, smiliš se mi, da ti ni usoda mila v svobodni deželi, da-si si poln vseh najlepših čednostij ih kreposti j, ki jih premore čisto nedolžen in naiven človek. Smili se mi pa objednem tudi slov. literatura, žurnalistika in druige ike, ki zgube steboj vso izvirnost... * * ■, _____ . ____ _ Zopet sem se zamislil. Nevihta v mojem srcu je ponehala in obzorje se je čistilo, — postalo je jasno in mirno. Mesto srca se je oglasila vest' in razum, ki mi je narekoval, da je srce presentimcntalno, da bi odločilo ali odločevalo v tacih zadevali : — Ko bi slučajno šlo črtičarju dobro v Ameriki, bi on ne razlival svojega žolča po nedolžnem popirju in ne^demonstriral s svojo domovino proti Ameriki, kar je zelo smešno in tako otročje, da si bolj otročjega nemoremo predstavljati. Ali , ki je zmožna, da urni- Nekaj minut kasneje je nekdo na "Uro kasneje je policija poizve- .stvo ne nasiti želodca, ki je iz mesa, .či in razdene vse in ne more vstva- rahlo potrkal na vrata delavnice, dela," je pričel tajnik, "da bode je- Ko bi slo napr. vedno tako naprej, riti ničesar, kakor anarhijo- Maus je odprl vrata* in cesarica je zuit popoludne-ob treh odpotoval." kako«r je šlo po njujorških ulicah, Do Vas se obračat sedaj človek,»ki vstopila zavita v svilnat, temen plašč. "Dobro, pokličite ritmojstra Bae- potem smo prepričani, da bi bila A- prihaja iz ljudstva, ki pozna ljudstva Spovednik se ji je ponižno priklonil renfusa," je rekel knez. "On je pro i merilca ena najboljših dežel v očeh in ki do današnega dneva že ni raz- skoro do tal. . stozidar in pogumen vojak. \ olčanskega. Tako petje pa nenosi trgal vezi ž njim; do Vas se obrača "Ali je sam," vprašala je cesari- Binder je vzel klobuk in se kmalu v Ameriki,nič; čeprav je peto po j>oštenaj priča boja ruskega proleta- ca. vrnil z ritmojstrom. slovensko; Amerikanci ne dajo za riata in ta človek Vam pravi: "Kakor vedno Vaše veličanstvo," Knez Kaunitz ga je prijazno spre« take hakirade niti piškavega oreha Ruski proletariat se bojuje popol- j«e QKlgmvoril Maus. * jel in mu na kratko povedal za kaj Tako sentimentalni Aui^rikanci ni- noma zavedno za politično svobodo, "Ali že ve, kaj se je včeraj zgo- se gre. Pri tem mu je pa priporočil, so, da bi jih 'Volčanskl m njegovi ki mu je i>otrebna in manifest od dilo —" ' ; da ne sme nikomur črhniti besedice, biserni prijatelji omehčali in vzeli 30. oktobra je iztrgala vladi moč "Kako naj jaz vem," je hinavsko ako se hoče jezuitom prizadeti smrt- • pod svoje varstvo, kot občudovalce, proletariata. Ta ukaz ni, kakor Vam odgovoril jezuit. "Moja naloga je ni udarec. S črtice se navsezadnje vidi, da 11a- pravijo*, milosten dar carja nairodu, moliti,'postiti se in zvrševati dobra Ritmojster je obljubil; da bode vts« ivni Volčanski ni prišel v Ameriko temveč zmaigovalno znamenje naro- dela.' v zvršil do pičiče, pozdravil je kneza kot resen delavec, ki ima kaj jasnih dove osvojitve — to je resnica. "No, danes lahko stori dobfo de- in žvenketaje z ostrogami pdšel. I>ojniov o delu in kapitalu, temveč, Ako bi bil naši vladi ljub blagor lo s tem," je dejala cesarica, "da. da bi s svojo lahkomiselnostjo spre- -dežele, bi skrbela za to, da dobi ma- mi povrne mir. Včeraj me je Jožef ' ENAJSTO POGLAVJE, obračal trpke Anierikance v mehke, nifest z dne 30. oktobra veljavno tako razjezil, da sem ga poslala na sentimentalne duše, kakršen je sam. moč zakona po celi Rusiji. Toda stražnico. Sedaj mi pa vedno vest Pater Ignacij je tri črtrt na tri Današnje življenje zahteva energ č- vlada, ki je vajena samovolje, ki ni- očita, da sem storila krivico. Sploh prišel na glavni poštni urad. "Temu nih in bojaželjnih oseb, ne pa po- zanjo nobenih postav, žre vedno le mu imam pa povedati tudi državne farju se pa mudi, kakor da bli ho- mehkuženih in sentimentalnih dušic skrb za njeno lastno moč, katere no- tajnosti«. Ali je v resnici sam? Ali ne tel odpotovati v nebesa," je mrn>- Ker je temu tako, potem je vsekakor če oddati za nobeneo ceno, ker se bode nihče prisluškoval?" ral postiljon, ko je vpregal konje, bolje, da se taki mehkužneži vrnejo ji fidi pSt pravici zelo koristna za njo. "Kako bi bilo to mogoče?" je od- Na stolpu sv. Štepana je udarila tje, od koder so prišli — v naročje " in takoj po razglasitvi manifesta govoril jezuit. ura pol štirih, ko je poštni voz z }e- tiste dežele, kjčt so preživeli svoja je začela zarota gubernatorjev in Cesarica je odšla v kapelo in po- zuitom drdral po slabem dunajskem kilava in lena leta v .svoji bedasti drugih visokih'uradnikov oroti na- kleknila pred altarjem. Jezuit je pa tlaku. Dokler ni voz zapustil Duna* domišliji in naivnosti. rodu; zarota, ki ji je bil cilj, doka- dal štolo okoli vratu in se vsedel v ja. je jezuit globoko zavit v plašfi In ker je temu v resnici tako, da. zati, da ruski na/rod ni zmožen, iz- spovednico. Ko je cesarica dokonča- čepel v kotu. Ko je pa voz zavil na je treba življenje po»znati globokeje, poznati in rabiti političpe svobode la molitev svojo, je ponižno poklek- široko, prašno veliko cesto je pa pri- kakor ga v domovini uče-poznavati resnična zarota, ki jo je pozneje v nila v spovednico in pričela s spo- čel kramljati s postil j onorti. Tožil • razni patrijotje in leni lil>eralci — časopisju razkril eden udeležencev, vedjo. je' o slabi poštna zvezi, o slabih ce-potem menda tudi slov. literatura Uspeh te zarote je bilo barbarsko Jezuit je malomarno poslušal, do- stali in priganjali postiljona, naj hi-po zgubi tacega pristaša nima pri- klanje mnogo trpinčenih Zidov, ter kler je cesarica pripovedovala, vsak- trejše vozi. pisati pri nas nobene ničle... razbojniška dejanja, izvršena nad danje reči. Ko mu je pa cesarica . Ko je nastala noč, je pričel vpra- D .t revolucionarno intelieenoo in nad povedala, da je breve za razpust je- sevati postiljona, ako se nič ne čuje -___ delavci. zuitskega reda že spisan, je pa je- o roparjih. w A rrr«i»» tr- t t * v>*:a * planil pokonci kakor bi ga gad Noč je bila želo temina. Črni ob- MAitMM GORKIJ DEIAVCEM Pr.de še. ^ ^ . laki so se podili na nebu in naznan- VfrfcOA SVETA. ~~ ~ # "Ne, to je nemogoče," je zakli- jali bližajočo nevihto. Le včasih je IVl2.fi Terez a in ca' v PrvenT h>Pu prestrašeno je- pogledal mesec izza temnih oblakov Ob priliki spomina na lanske do- * • j •• mit, potem je pa takoj hinavski in razlil svojo čarobno svetlobo po gal breve, ker ve, da Ti ko| dobra počasi naprej. Ob ovinku, kjer se Maksim Gorkij sledeče odprto p:s- kri stjanka ne bodeš dala nikdar svo- cesta zavije proti Moedlingu, sol mo delavcem vseh dežel: DEVETO POGLAVJE. jeRa podpisa. Ali se je morda sv nenadoma prijezdili štirje zakrinka- Tovariši! Delavci! . . oče v Tebi? — Ne on se ni ni jezdeci. "Stoj!" je zaklical prvi Boj proti sramotnemu jarmu rev- Pjttr Maus je imel stanovanje , jeZ(lec postiljonu, kateremu se ni« šane je boj za osvoboditev sveta iz na dvoru. I rva soba je bi a spalni- znK(til Tebi je ]ahko izročil osodo sanjalo ni da bi ^nal kon:e v w mreže najsurovejših nasprotij, v ca, druga je bila nekaka delavnica. joskušate, Zadnja soba je pa bila spremenjena ce;iarica ..vi ste pokazau pravo til v voz in vprašal z globokim gla- . iHjgumno razlivati to mrežo; Vaši v nekako kapelo. Sreda sobe je bil ^ ()0 kateri bodem vedno hodila." som: "Ali ste Vi pater Ignacij?" - sovražniki Vas hočejo trdovratno altar, kjer je jezuit včasih v pneu- K(> cesarka ostavjia stanova- "Da," je ječal jezuit, vse tesneje zvezati v svoje zanjke, jočnosti cesarice cital maso .11 joob- nje jezl^a> Jt Maus na rahk> zakle. "Prosim, le flaglo izstopite —" Vaše orožje je ostri meč resnice, o- hajal. C)b steni, ki je ločila .delavnico nj, 7a nj0 vrata> potem je pa osvo- •• Vi se motite," je zdihoval jezuit, rožje Vaših sovražnikov je zakriv- (»d kapele, je pa stala spovednica. )>atra Ipnacija iz omare. Brzo-"jaz nimam denarja." Ijena ost laži. Zaslepljeni od blišča Nadalje je imelo njegovo stanova- je nrečita, i^adja in za. .^e dobro, le hitro na konja," se zlata imajo suženjsko vero v svojo nje dva izlioda. Vsaki je vodil v dovo]jno piikimai. je oglasil zopet mož z debelim gla- moč in ne vidijo, kako se vse sijaj- drug hodnik. "Vi bodete ta list osebno nesli ge- som. "Ti, ix»tiljon pa. vozi proti neje dviguje visoki ideal.združitve Drugo jutro po katastrofinTej ce- n€raIlI y Rim .. je prfe,.Mm Gra bj ^ ^ pape£ branii ?" jezded M yzeli jezllita v svojo • je nerazumljiv, kakor glazba gluho- takoj natihoma odprl. je vprašal Ignacij. sredo'in oddirjali proti Dunaji v ta- nememu, kakor i*x-zija idiotu. Ako ' \ 1. pater Ignacij, se je zacu- ..potenT naj sc ga pa proglasi kcm d}vjem dirll( da je patru tesno ugleda jo mogočni sprevod ljudskih dil Mans. blaznim."*) postajalo pri srcu. nmožic na njih pohodu k svobodi in "Pater Serafin je težko obolel, ... ... ' r^ulrl mirajinjkS ^ ^^rofifp^l Maus. "Kma- . Binder, zaupni tajnik kneza Ka. ,9ti vcčer. ko je bila vožnja patra »S lT^arii h, bode carica tukaj. Vi bodete mtza je nestrpno hod,1 po sob, gon Ignacija v Rim na tako neprijeten živi eiTm dažeči se s slepilntaV odšli v mojo delavnico. Nad polico. ^oh .n pneatova kneza. načrn končana, je sedela cesarica v življenjem, tolažeči se sicpuncn^- j . luknji. "Kaj poroča p.>hcija, je vprašal družbi svxjjVdvCrirtrhv vedno na- iročnostio zmage nad resnicc/ p«r> kjer stoje knjige je majnna lUKnji , • „rt ' :i . • ^r j Irtariat obrekuieio i.nWrmoc ga ca v zidu. A dosti velika, da lahko knez. ko je vstop 1. vzoeega jezuita Mausa vVbudvarju, kTnrJZS: žiXSTreme slišite vse, kar bode cesarica na spe . "C^ar-ca jebda danes zopet pr kramljajoč z raznimi damami. Cesa bi/uniČili za do- vedi povedala. To bodete vi takoj ^vedi," jre odgovoril tajmk. Dal rici se je poznalo, da ,e raztresena, ^ s k uha v^e Xr sc ne more napisali in poročilo bodete pa odne- sem na post. nabg. da se preiščejo 1a vcdno ntel, na svojega s.na Joze- bjr toD« kruha v^sar »e sli'naiemu generalu v Rim." vsa pisma, ah Mausovega običajne- fa. ki je bil na stražnic. Naddvor- l, nareiaio o- Pater Ignacij je prikimal, češ, da Ka Plsm* n! na P0^1;. T.° ,e ^ ,J1* nica Je tolaži,a- da * Jožef vPrav z vere-^TF^ianost. ^re ajo o^ 1 a. K J 1 - v0. Sploh c pa polic,ja sporočila, dobro zabava na stražnici, da plaču rodje da Vas podjarm jo izun^f je vse rarume „ da je neki pater Ignaoij takoj osta- 'jc voja.kom oijaco in se smeji njiho- so nacionalizem m anti.en ^z m ^da^ edite mem. je deja^ ^ ^ ko jc c„arka do. [ K ^ Q ^ ^rrS^UTr; L^l^V^STbil. končala .poved in na^l p^bn, činih na vojni. Dvorne dame so ceb obstoji J za Wnjfee. Pritisnil je skr to pero in P »trn voz do Gradca. Pohaja mu vprav stale v pohrkr gu^la h, se>Po , . T - .J _ . 1» vJf* c„ ^..,.,0 JC vedno za petami. dvorni segi (»oslovile od cesarice Skujejo ruski pro- »Cesaric, bode kmalu tukaj. <) » ll lllllll . ~ <**» « «*«« 1"" »! kratkih besedah cesarici, da prosi MIn sestre So v prostozidarski lo- je bila odkrivalcem povsem znana, ga ni treba biti ljubosumnim napram g. Skala., da se mu da takoj a vdi j en- ži," je hinavsko pristavil, jezuit, ki k' so ustanovili 1. 1792 "Lehigh Coal premogarjem trdega premoga. , co v zelo važni državni zadevL se je ravnokar kakor maček priplazil Mining" družbo in pričeli z delom „ Premogarski nvagnati so po večinr "Naj vstopi/ je na kratko rekla v budoar, . . na 1,000 akrih »sveta. Iz te družbe se v trustu in si dobiček dele; vsled te cesarica. "Adijo, moje dame!" "Vise je znano/' je segla naddvor je i>a osu »vala današnja Lehigh ga je potrebno, da si ta vzorec izko- Dame so še enkrat vstopile v niča vmes. - Coal and Navigation" družba s ristijo tudi premogarji in skupno polukrog, napravile poklon, potem Elza, ki je stala pri vratih in je $15,000,000 kapitalom, katera je na- proti magnatom nastopijo. Vsa dru-pa druga za drugo ostavile budoar. čula, da preti Skali ^trenrfnost, je od- kopala 50,000,000 ton premoga. V ga slepila, ki si jih prizadevajo na-"Kaj hoče," je pričela cesarica, hitela svarit Skalo. V prvem razbu- ^premogokopih te družbe se je zru-. takniti delavčem j>red oči, so nava-ko je zadnja dama ostavila budoar. rjenju ni nihče opazil njene odsot- šil tudi prvi rov. Leta 1807 se je iz den humbug! Zato solidarno v boj, Skala je na kratko povedal, da je nosti. , . - Wyoming Valley poslal prvi pre- če treba! — t— prišel radi tega, ker je zvedel, da je "Dobro," je rekla cesarica, "pre- nt g v Maryland. Leta 1904 se je -----------------------— nadvojvoda zaprt radi necega član- pričala-se bodem, koliko je resnice nakopalo 62,595,644 ton trdega pre- OBVESTILO. ka, ki je izšel v njegovem listu, s na tem. .Kje imajo prostozidarji moga, katerega se je prodalo s8,- - katerim ni Jožef v nikaki zvezi. Ce, svoje shajališče? 057,447 ton. Za obrat v premogoko- Ravmo pred zaključkom lista smo kdo kaizen zasluži, jo zasluži on, ker "Jaz vem, jaz," je kričala grofi-, pih rn za kurjavo pmnogarjev ise (ioznaii }n se prepričali, da je ekse-je on spisal dotični članek. Da bi ca Montesanto, ki je ravnokar vsto- rabi vsaki n leto okoli 4,000,000 ton kutivni - xHx>r tijx>grafične unije isu-resnico svojega govora dokazal, jc pila v sobo. ^ . premoga. Leta 1904 je bilo v premo gpendiral tiskarno čes. dnevnika izvlekel iz žepa rokopis in ga izročil "Elza, Elza, itKij plašč, moje.ro- ganki industriji vposlenih 160,579 •• j>en-hi Hlasatel" m vzel listu vsled presenečeni cesarici. . kavice/ je klicala cesarica. oseb, ki so prej de skupno $26,065,- j>restopka ufnijskih načel (ker se Cesarica je takoj zapovedala gro Grofica Montesanto. je hitro pri- 400 plače. je Poznalo, da delavci v ti tiskarni Ju Bethlemu, naj ponese meč nad- nesla plašč in rokavice. Mehkega premoga se je leta 1904 niso plačani po predpisu ozir/pogod- vojvodu na stražnico, potem je pa "A, kje je Elza," je zopet pono- prodalo iz pens. 1 vaškega -ozemlja unijskega obvezila) _ vse unij- začela hoditi gori in doli po bu- vila cesarica. 97.490,708. Kapitalisti so povpreč- s]V zakaj je razžalil veličanstvo?" . naj tse pripravi, vodite me Montesan- na dan. Pred leti «0 bili posamezni- • -J_ "To naj bi jaz storil?" je začude- to. Sama jih hočem zaseči." ki lastniki premogokopov. Dandanes Kakor nam je razvidno iz druzih no vprašal Skala. Cesarica je namignila grofici so pa lastniki mogočne obratne druž- |istov se je p M Selilander izda- "V tem članku," je odgovorila ce- Montesanto in ves sprevod se je be. - :ateq:' -Delavskega Prijatelja" v sarica. . pričel pomikati po hodnikih. Ko je V/dr. drž. se pridela ena tretinja fitzlmrghu, Pa., ustrelil. Njegov "V tem članku -r cesarica stopila na dvor sce, je pa fsega premoga na svetu; od te treti- ,HHmgač pa zastrupil "Ah, on me ne razume," mu jc že pri stopnjicah čakal jezuit z gre- nje ga pa pridela država Pennsylva- Schlander je bi eden tistih ki se segla vmes cesarica, ki je čutila, da nadirji — ~ ~ . nia j>olovia>. ■ jih med Slovenci v Ameriki ne se sedaj maščuje nad njo ker m a- \ u ogromni stavki bodete stali manjka m je misli, d • (lelavstvo tala članka, jaz menim vlado. V istem trenotku sta se srečala dve ogromne sili nasproti. Na eni ^ tako neumn > da bo nilnirilo nie "O vlad« še govora ni," je prista- na hodniku dva kavalirja zabita v strani kapitalisti z velikanskim ka- " v^ vil Skala. . dolge in temne plašče. pita lom- $400,000.000 na drugi pa lSS taS kT l nI "Ne, on me ne razume, jaz menim Javljam, da je vse v redu, se 150,000 premogarjev z zavestjo, ™ t ♦ ' ; ;_. državo." je oglasil z debelim basom velik i„ fla se bojujejo 3? Jbc m sv .joglad- KSlU ~ ,n "Tudi o državi ni govora." širokopJcc kavator. no deco. Preti tremi leti se je pora- "Ah, on me noče razumeti, jaz "Dobro/- odvrnil mu je drugi, bil v« premog vsled stavke, ki je bil . Hrabr0st austrijskih c. k. žandar- menim vero." ' plačan. bodetepo zaslugah svoj,h. nakupičen v skladiščih. Premogarji jev ,)ro?eRa ' -e špartantizma ' "Ni govora o ven.'' Izročite, nu listine. so skozi tri leta skoro vedno delali, -Rdčermi Pranoru" se noroča da ie "O čem pa," je vprašala jezno "Takoj/- je zopet odgovoril prvi tavkami. Kapi- '„, u bilo tmSnm želela i "Da, vnprav radi tega," je rekla rano. Jaz moram sedaj v ložo. tali«tr jim tudi drobtinice ni» privi> Srečna Aiwtrija. ki imaš take žan-veselo Cesarica in se je obvarovala . . IMi brez boja. In najbrže jim tudi ,iarjc blamaže, ker je verjela le hujskanju »edaj n« bodo dali nič. ako ne bodo lezf0ah 2-aČ1kzak TPREMOGARSKA INDUSTRIJA ^^ ^ VSt0,>iIi " SV°jc , je^rau- jezil, ali moja jeza je sedaj proc. __J zahteve. ka pojavila sodr. H. Vrnnena kot Ali opozorjam Vas, da narodi so o- Kapitalisti so pač vsi enaki v iz- občinskega odbornika v mestni za- troci, da radi vzplamtijo — da pride ^ ozirom 11a to, da morda prične sesavanju čl» ^eške delavne moči. ?top do ftvolucije." z Aiem 1. aprila t. 1. velikanska stav- [z statMičnih je razvid- ___ "Ne narodi — ampak vladarji iso ka premogarjev, jc ji trebilo, da 11a- no, da so zahtovc premogarjev poprov zroči tel j i revolucij," je navdu- pišemo nekaj viistic zgodovine o vsem opravičene. Kapitalisti so si v HRVATOM IN SLOVENCEM šeno pričel Skala. "Narodi stremijo razvoju premogarske industrije. kratki dobi pridobili ogromno, svoto za naobrazbo, za višjo kulturo, oni Premogan,ka trgovina na Vztoku $400,000,000; delavcem so pa ostali pnporočam svoj moderni hočejo iti z duhom časa naprej. Duh-v Zdr. drž. je pričela 1. 1804, ko se žulji in pa pohabljeni udje. S A I OON se ne da vlcovati v verige. Narodii je v Macich Chunk, Pa., odposlalo Omenimo naj še, da«se v Indiana- niso provzročitelji revolucij, pač 2,000 ton premoga. Premog se je polisu, kjer naj bi se imela osoda ^im dobro pivOrin pristna vina, pa taki vladarji, ki hočejo s silo po prevažal na plavili po Lehigh in De- premogarjev odločiti — premogar- smodJe na razpolago. Pii- tisniti kazalec časa nazaj. ' lavare reki, pa tudi na navadnih vo- ski baroni niso hotdi spuščati v ka- g «poStovan^^Im* "Dobro, jaz ne vprizarjam revo- rovih. Leta- 1905 se je pa v atracit- ke koncesije, ker nemarajo stati pod . vanjem lucij," je odgov6riia cesarica. Pač nem okraju izkopalo 61,000,000 ton kontrdlo ozir. nemarajo sklepati ka- . Mihael ŠalamiinaC •sovražim fantaste'. Ali njemu pri- trdega premoga. Produkcija mehke, kili trajnih p godb. To vzdržljiv« 804 So Alloort St volim, naj piiše, kar hoče, ker vidim, ga'ridobil si ugromno svoto $400.- rih je v podjetju vposljeivih nad yA nes zmago- nad jezukizmom. 000,000, ki je sedaj investirana v -Premogarjem se ne gre, Jedo m Pilzensko pivo, prost pri- DVANAJSTO POGLAVJE. pensflvartski prenu^garski industriji, bo^^odločeval o osodi premogarske grizek, dobra1 vina in za- Komaj je Skala ostavil cesaric?, Pensilvanski premogokopi se raaste- industrije, od koje dobiček »spravlja- bava ie pri meni--- je pritekla nadvornica v sobo, kakor zajo na-15,500 štirjaških milj da leč r p edino le premogarski magnati v O^ff^f RailAi/liifln da bi za njo gorela voda. in se dele v atracitno ozemlje in v svoj žep, temveč, gre se, ali se delav- * C iCl DBUOVluflC "Kaj pa je zopet?" je vprašala ozemlje mehkega premoga. cem predložene zahteve odobre ali /r 01 rni.^ cesarica. i Premog so prvič ijašli leta 1770 ae. Ako i>remogarji mehkega pre- AajUOp DXr. "Prostozidarji, Jožef — cesar/1 pri Sharp Mountain v Nmhamp- moga izvojujejo zmago, je to vendar 1 Chicago, 111. je ječala stara jezuitinja. ton okraju, Pa. \ rednost premoga v prid njim, in jim gotovo vsled te-