PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 1957. L IM?, »Ithm pm* %km Act «1 Cwk|iMt uf ftUrch •JI*« t lin. mi Chummm. IU.. CHICAGO 23, ILL., 14. MARCA (Murch 14), 1945. "tibiifthed VVeekly at 2301 S. Lawndale Av«. •i« LETO—VOL. XI- Rdeči križ zmerom ob vojakovi strani PRISPEVAJTE V SEDANJI KAMPANJI ZA RDEČI KRIŽ. S TEM POMAGATE SVOJIM. i Jugoslavija dobila vlado po navodilih in Titovih načrtih REGENTSKI SVET DINASTIJE BRŽKONE NE BO MOGEL REŠITI. - IttEKOVCI V VLADI DOBRO ZASTOPANI. - BIVŠI AKTIVNI SOCIALISTI UNIČENI V JETNlSKIH TABORIH Jugoslavija je po dolgotrajnih mešetarenjih dobila minuli teden novo vlado. Ali drug*$t rečeno, namesto zame j ne vlade v Londonu so tavezniki (velika trojica) Tita priznali. Stvar je šla gladkeje kot se je pričakovalo, ker je Stalin vztrajal pri svojem, Churchill mu je popustil za protiualuge. Roosevelt pa se je obnašal, kot da ne ve, o čem se pravzaprav gre, pa ni do konference na Jalti rekel ne tako ne tako. Sestava nore vlade Nova jugoslovanska vlada je slična, kot so jo ie dolgo prerokovali. Je sama na sebi bolj majhen parlament, kakor pa vlada. V nji so zastopane vse ta-kozvane jugoslovanske stranke, ki pa jih v resnici ni bilo, ker jih je diktatura zadušila. Ampak nekaj njihnih voditeljev je bilo še na površju in na te se je oziralo. Glavna stranka v Jugoslaviji so sedaj komunisti. Rdeča armada jih podpira. Toda komunistična stranka si ne lasti diktatorsko oblast^ pač pa skuša, kot se more po razvijanju tamošnjih dogodkov sedaj presoditi, biti le vodilna sila. ne pa biti popolnoma v vodstvu, kar je v skladu s sedanjo taktiko Moskvo. Federativna oblika določno priznana Koncem minulega tedna je bilo iz Beograd« definitivno poročeno, da bo nova Jugoslavija federativna država. Nič več hegemonije enega naroda nad drugimi. To je udarec sa srbske šoviniste, a ostali srbski narod se bo z novim razvojem sprijaznil in to bo zelo dobro zanj. čaršija je zatonila, upajmo, za zmerom. Ako bi si Jugoslavija določila federativno obliko ob svoji ustanovitvi, bi bila sedaj v marsičem mogoče veliko na boljšem, kot pa je; namreč tudi ako ne bi bila v vojni. Oso b je nove vlade Na podlagi sporazuma med Titom in Subsšičem, ki so ga že prej odobrili v Washingtonu, Moskvi in Londonu, bo Jugoslavija v bodoče zveza avtonomnih dežel; glavne province v nji bodo Srbija, Hrvatska, Slovenija, Macedonija, Črna gora in pa Bosna in. Hercegovina Nekateri, štajerski Slovenci žele, da najj bi bila njihna dežela avtonomna od Kranjske in Primorske, toda \elika večina slovenskega naroda je za zedinjeno Slovenijo. V novi razširjeni vladi, ki je bila oznanjena 7. marca je Josip j Broz-Tito predsednik, ob enem pa je v njegovem področju tudi portfelj narodne obrambe; za podpredsednika vlade je bil imenovan Srb Milan Grol; Slovenec Edvard Kerdelj je drugi podpredsednik vlade in ob enem minister za ustavodajno skupščino; Hrvata Jurej Sutej in Josip Smodlaka sta ministra brez portfelja, Ivan šubašič, tudi Hrvat, pa Je minister vnanjih zadev. Vladislav Ribnikar je na učni minister, Nikola Petrovič ima v področju trgovino in obrt, pravoslavni duhovnik Vlada Ze-čeveč je minister notranjih zadev, Fedor Vujasninovič je minister prometa, drugi člani vlade pa so A. Hebrang, Sretan Zu-jevič, Vaso Cubrilovič, Sulej-man Filipovič, Sretan Bukosav-ljevič, F. Frol, Sava Kosanovič, Anton Kržišnik, Z. Sremec, Drago Marušič, in še precej drugih, kar je za tako majhno deželo 'Nadaljevanje na 5. strani.) Vojnim kriminalcem se ni ničesar bati, ako imajo zaščito med zavežniki še stara jugoslovanska zamejna vlada je od zavezniške komisije, ki preiskuje, koga naj se označi za vojncqa kriminalca, zahtevala„ da mora zabeležiti mednje generala Mario Roatta. On jo bil pod Mussolinijem načelnik italijanskega generalnega štaba. Njegovi ljudje so klali po njegovih načrlih v Albaniji, Etiopiji, v Grčiji in v Jugoslaviji. Posebno v Slovcniii. la vojnega kriminalca ga ie označila f jugoslovanska osvobodilna fronta in iz njenih vrst je prišel tudi migljaj, da se naj ga nji izroči. Nova italijanska vlada pod predsedstvom Iva-noe Bonomija je generala Roatta aretirald in ga držala ne k a i časa v zastraženi vili. Potem se je ume-šalo vmes zavezniško vrhovno poveljstvo, ki je sedaj v haliii, kolikor jo je osvobojene, vrhovria oblast. Ker so prijatelji aretiranega generala zagotavljali, da je slabega.zdravja, so ga iz vile poslali v vojaško bolnico, cd kier ie 5. marca pobegnil.* Med ljudstvom v Rimu je vzkipelo. Šla je na ulice in zahtevalo odoravo monarhiie ter aretacijo za kralja Emanuela in njegovega sina Umberta. To je bilo 10. marca. Že v prvem izgredu jc bil en demonstrant ubit in veliko ranienih. . 1 Znani Časnikar in radio komentator Drew Pear-son je prošlo nedeljo dejal, da je general Roatta pobegnil s pomočjo Angležev pod njihno varstvo, ker "preveč ve" — namreč ve slabega o Angležih, ki so pomagali Mussoliniju in s tem Roattu, pa se bi na sodni obravnavi lahko izgovarjal nanje. Angležem sc je torej šlo zadušiti tako obravnavo in tako je vojni kriminalec Roatta sedaj na varnem, da ne bo mogel povedati, kar ve, in kar bi postavilo na laž marsikako Churcillovo frazo o demokraciji in fašizmu. Prav tako zlahka je pobegnil Mussolini. To je razumljivo, kajti kdo pa je Mussolinija, Roatta, Hirohita, Hitlerja in Franca podpiral, če ne v prvi vrsti Anglija, Francija in Zed. države? Kdo jih jo zalagal z denarjem in materijalom, ako ne te tri dežmJe? in sedaj, ko je prišel čas obračuna, dopuščamo, da "vojni zločinci" pobega jo, namesto da jih bi izročili etiopskemu cesarju, če že mi ne moremo obračunati z njimi. Sicer pa je vojni zločinec sistem, kakršen je, in tega podpirajo izvzemši Rusije in par drugih dežel vsi takozvani združeni narodi. Špekulanti žanjejo pa naj se vojna suče v kakršnokoli smer Vselej, kadar se zdi, da zavezniki odločilno zmagujejo, '{rede delnice na newyorški borzi nagloma navzdol. Špekulanti vedo, da po voini ne bo tolik-snih dobičkov. Pripetilo se ie v tej vojni že večkrat, da čim se ie razširila vest, da ie zmaga za nas dobljena, tisti hip so začele cene delnicam nadati. Kaiti vojna v takem sistemu, ki mu sedaj po novem pravimo "free enterprise' pomeni tudi več ali manj svobodno profitarstvo. Ko ie dne 9. marca na nevv-vorŠki borzi spet zabrnelo, da se voini hliža donee in s tem konec voinim dobičkom, so začele v par urah iti navzdol ccne delnic jekla, železnic, komoanij bakra, motornih in olinih družb, pa tekstilnih kompanij itd. r Medtem se ie začelo špekuli-ranje tudi z ruskimi carskimi hondi. Carska Rusija je bila namreč silno zadolžena. Tudi Zed. državam veliko dolguje. Carske bonde imaio v tej deželi posamezniki in banke. Ko se ie Roosevelt vrnil iz Jalte, se ie začela v Nevv Yorku govorica, da mu ie Stalin obljubil izplačati carske dolgove. Pa so ljudie začeli bodisi prodajati bonde carske Rusije, ali na jih kupovati od onih, ki jih imaio, za "neznatno ceno**, češ. ko iih bo Sovjetska unija izplačala. oa bodo dobički. Vsa stvar je velika tragedija za tiste, ki svoje prihranke zapravljajo na ta način. Nič se niso naučili is prejšnje vojne, ne iz povojnih Časov, ko so ljudje špekulirali s kajzerjevimi markami, francoskimi franki in s hondi. ki jih je prodajala Mor-ganova firma. SANS ostane na delu v glavnem za relifno akcijo __^ « »«• JPO-SS ŠE OSTANE SAMOSTOJNA POMOŽNA ORGANIZACIJA. - SEJA ŠIRŠEGA ODBORA SLOVENSKEGA AMERIŠKEGA NARODNEGA SVETA SVOJE DELO DOBRO IZVRŠILA Kdo izmed poslancev in senatorjev je za ljudstvo največ storil ? Revija Collier s je razpisala nagrado v vsoti $10,000, v kateri naj sodniki, od nje določeni, ugotove kdo izmed senator-iev in kongresnikov je za narod lani največ storil. Stvar je sicer komedija, ker se tiče le reklame za omenjeni list. Ampak je vzlic temu važna zato, ker se bodo mnogi volilci vendarle za-gnjavili z njim. nimali za to vprašanje in se Kdo v kongresu ali senatu je kaj storil za ljudstvo? In kdor izmed njih dobi od omenjene revije večino glasov, bo tudi priznan za dobitnika deset tisočakov. Toda nekateri unijski listi dvomijo, da imamo v zvezni zbornici delavci sploh kakega prijatelja. Nam, to je. delavcem prijazni so samo v volilnih kampanjah. Ko minejo, pozabijo na vse obljube. V odbor, ki naj dožene, kdo izmed poslančev in senatorjev je največ storil, so bili imenovani kapitalist Owen D. Young, Sid-ney Hillman od unije ACW, profesor Ernest Hopkins, Ha-rcld Dodd, predsednik Prince-ton univerze, profesor Alan Gfegg. Paul Hoffman, George eManj od AFL. profesor Donald Tresidder in bankir Chester Daviš iz St. Louisa Tojbo torej možje, ki naj določijo, kdo izmed poslancev in senatorjev je-vreden nagrade v Dve tretjini Jugoslavije osvobojene Maurice Western poroča iz Beograda v New York Timesu. da je že dve tretjini Jugoslavije očiščene od sovražnika. To vključuje vso Macedonijo, Srbijo, črno goro, večji del Dalmacije — z izjemo male zasede južno od Reke — potem vso Istro z izjemo Trsta in nekaterih drugih luk. Ostane neosvo-hojen še del Bosne, Hrvatske in Slovenije. Ali tudi v teh ne kontrolirajo Nemci ničesar razen nekaj trdnjav in prometnih linij; a tudi v okupiranih okrajih kontrolirajo partizani velike dele teritorija. V petek 9. marca se je vršila v Chicagu seja odbora JPO-SS, ki je bila važna zaradi vprašanja, ali naj se to gibanje še obdrži, ali pa se pridruži k onemu, ki je bilo ustanovljeno lani pod okriljem ZOJSA. To je v JPO-SS od takrat stalno vprašanje. Po mnogih posvetovanjih je dala ta ustanova v sklad VVRFASSD $25.000. Na seji omenjenega dne pa se ni odločila za drugo kot da bo s svojim delom nadaljevala in pa da lahko tisti, ki hočejo, da se staremu kraju takoj pomaga, pri vsakem prispevku poudarijo, naj se ga takoj odpošlje. Seja bila reprezentativna Seja JPO-SS je bila dobro po-sečena. Udeležil se je je predsednik te relifne akcije Vincent Cainkar, tajnik Joseph Zalar, blagajnik Leo Jurjovec. Janko Rogelj od Ameriške bratske zveze, Anton Zbašnik, Josephine Erjavec od Slovenske ženske zveze, Josephine Zakrajšek kot zastopnica Progresivnih* Slovenk, Jože Grdina v imenu Slovenske moške zveze in J. Vidic v imenu Družbe svete družine. Glavno vprašanje pred njimi je bilo, kako usoglasiti relifno akcijo z ono, ki jo vrši sedaj SANS. Večina je bila mnenja, da naj JPO-SS ostane samostojna ustanova, ampak naj zaenc sodeluje z relifno akcijo v področju ZOJSA tako, da če hočeš dar takoj poslati tja, se to zgodi, drugače ostane v blagajni in pod kontrolo JPO-SS. Nasa relifna akcija pri starem Torej ostane naša relifna si tuacija Um kjer je bila. JPO-SS jo bo nadaljeval po svoje, a glavno zbiranje sedaj vodi le SANS, ki je napravil v kratkem Času v ta namen zelo lepe uspehe. Rezultati so bili in so objavljani v tajnikovih poročilih. Darovi in vodstvo V razpravi na seji širšega ali glavnega odbora Slovenskega ameriškega narodnega sveta, ki se je vršila dan pozneje, je neki odbornik iz Clevelanua prijemal posebno tako papirnato organizacijo, kot je Slovenska moška zveza Le čemu je zastopana v relif nem odboru, je vpraševal. Prispeva nič, dela ne, a glas pa ima in lahko odločuje, v slabo ali v dobro. Po mnenju dotični-ka bi bilo boljše, če bi se organizacij, ki nič ne prispevajo in i ne delajo, sploh ne vabilo v po-| možno akcijo. V nji je sedaj deset centralnih organizacij, toda niso vse velike in tudi podporne niso vse na enak način. A v JPO-SS ima vsaka po en glas. Izmed teh jih je bilo na seji dne 9. marca devet. Le JPZS iz Milwaukeeja ni poslala nikogar na sejo. Dasi so nesoglasja, kar se skupne relifne akcije tiče, je vendar volja na vseh straneh, da se z njo nadaljuje. SANS sedaj najmočnejfe gibanje V soboto 10. marca se je vr-ila prva seja novega širšega od-x>ra SANSa, katere so se udeležili predsednik Etbin Kristan, podpredsednik Janko Rogelj, irugi podpredsednik Fred A. Vider, tajnik Mirko G. Kuhel, blagajnik Vincent Cainkar, zapisnikar Jacob Zupan in odborniki Krapenc, Leo Jurjovec, Kušlan ter Zaitz. Od nadzornega odbora so bili navzoči Louis 2eleznikar (Jo-liet), Josephine Zakrajšek (Cleveland i in Joseph Zavertnik New Jersey). V imenu vseh treh je L. Železnikar ugotovil, d? so rakuni v popolnem redu in napadi ijp SANS glede finalnih transakcij neosnovani. Seje širšega odbora so se udeležili Anton Debevec (Sheboy-^an>, Josephine Erjavec (Jo-liett, Frank Klun (Chisholm), Helen Kušar (Berwyn), Kathe-rine Krainz »Detroit), John Pol-lock (Cleveland ), Theresa Speck (St. Louis i, Anton Zbašnik J(Ely) in Joseph Zore (Wauke-gan). Poročila in relif glavni predmet Glavna točka na prvi seji šir- (Nadaljevanje na 5. strani.> . ^ Ako vam je naročnina petak la. prosimo, obnovite jo čimprej. znesku 10,000 dolarjev za svoje delo, ki so ga izvršili v minulem letu. Zdi se. da skoro nihče, ker so se najbolj brigali, kako pomagati sebi. In to velja celo za tiste senatorje in kongresnike, ki so včasi veljali za ljudske prijatelje. Zed. države v vlogi mirovnega posredovalca Zed. države so v prejšnji svetovni vojni bila odločujoča sila, a mir pa je bil na konferenci v Versaillesu bolj narekovan od italijanskih grofov, kot pa od ameriškega predsednika Wil-sona. Sedaj se spet pojavlja nevarnost, da vlada Zed, držav ne bo imela na mirovni konferenci, in ne na sedanjih tajnih pogajanjih tolikšne veljave, kot ji pripada. O VVilsonu pravijo, da se je v svoji politiki zmotil in naj se Roosevelt Is njegovih hih uči in skrbi, da bo kongres, kadar pride čas, odobril njegov mirovni dogovor. Dočim je Wllson elektricisi- ral ivef s svojimi štirinajstimi točkami in ga potem razočaral,! ker jih ni mogel izpolniti, se je Roosevelt od kraja lotil sličnih obetanj v obliki izjave o štirih svobodščinah in Atlantskega čarterja. A po nekaj mesecih poskušanja, da oboje dramatizira, je spoznal, da se mu lahko pripeti isto, kakor Wilsonu, namreč polom. Zato je Roosevelt postal "realist". Kadar ga Poljaki In Irci prijemajo, kaj da je z njegovim Atlantskim čar-terjem, jim pojasnuje, da je to elastična stvar, kakor n. pr. deset božjih zapovedi, ki veljajo po vsem krščanskem svetu, pa ni jih vsakdo po svoje razlaga ali pa po svoje spolnuje. Ampak Zed. države imajo v vojni okrog enajst milijonov ljudi, ki so v uniformi in nešteto milijonov v municijski industriji. Kot v prvi svetovni vojni, tako ho tudi v sedanji ta množica bržkone najbolj odločujoča. Ko je kajzer padel, so rekli,-da je bil poražen zato, ker je prišla tja ameriška oborožena in ekonomska sila. Ko se Hitler poda, bo treba dati v zgodovini ameriški armadi in industriji za njegov padec zelo veliko priznanja. Ampak se ne gre sate, pač pa, če ameriška vlada resnično hoče zmagati za demokracijo. V prejšnji vojni je zvezna vlada z VVilsonom na čelu venomer Zatrjevala, da se bojujemo za odpravo vojne, in ko smo zmagali, ie ljudstvo že po nekaj tednih lahko uvidelo, da so bila tista gesla le megla. Ali se naj take pomote spet sedaj dogode? Zadnjič smo rekli, da smo ivet s svoja zmago ustvarili varnim za demokracijo. Sedaj govorimo o štirih svobodščinah. Ampak jih ne bo, ne takih, ne takih. če bomo zidali na državnike. kakršni so nam zapasll prejšnjo zmago. Skoda. «1« še vedno nimamo delavske internacionale, kakršna je bila zasnovana meseca februarja v Londonu. Človeštvu ni vredno obstojati, ako se bo po tem klanju pripravljalo spe* na nove morltve in razdejanja. za Majski glas v teku, a tudi \oyir imamo v izobilju Prvi, ki se je oglasil s spisom v prihodnji "Majski glas", ki bo posvečen 40-ietnici Proletarca, je naš znani "oldtimer" Nace Žlemberger. Za njim pa Joseph Snoy in Joško Oven. Od vseh drugih pričakujemo spise do konca tega meseca. Potrebno jer da sodelujemo drug z drugim čimbolj, ker v obema tiskarnama v Chicagu, kjer tiskamo naše publikacije, delavcev toliko manjka, da jima ni mogoče jamčiti izvršiti tiskarsko delo v par tednih, kot smo ga lahko v prejšnjih letih. Torej čimprej nam sotrudniki pošljejo svoje spise in zastopniki oglase, toliko bolj se bomo lahko v uiadu požurili z delom, dasi smo tudi tu prikrajšani za dvo moči. Naš načrt je izdati Majski glas k 40-letnici Proletarca v najstjajnejši obliki, ki bo vredna tega jubileja. Moino je, da nam ga vsled prej omenjenega vzroka v tiskarni ne bo mogoče izpeljati 4ako kot smo si ga zariiislili. te s koledarjem smo imeli težave. Pa tudi z listom, ker če delavcev ni, bodisi v tiskarni, ali pa v našem uradu, gredo stvari iz zasnovanega reda in nastanejo zamude. Ampak prepričani smo, da Majski glas izide in da bo dela! čast jubileju, kateremu je posvečen., Proletarec. Mareh 14, 1945. i PROLETAREC UST ZA INTERESE D>«~AVSKECA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaj* Jw|wUf»i»b DtUvika TUkovi« Dmiki, Ckicag«, IU. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIAUSTICNE ZVEZE MABOCNINA v Zedinjenih driavan ta celo leto $3.0U; za pol leU 11.1». sa četrt let* $1.00. Inozemstvo: u celo leto $3.60; u pol leta $2.00. vei rokopisi ia oglaai morajo biti v naiem uradu najposneje do pondeljka pepoldne sa priobČitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Pusliahed erery Wedneadaj by the Jugoslav Worknien'a Publishing Co. Ue. Eatabliahed 1»0«. Editor.................. Business Manager.. ...............Frank Zaits ----------Charlen Pogorelec 8U1SCRIPTI0N RATES: Inited States: On« Year $3.00; Si* Months $1.75; Three Months $1.00 Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Latvndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROČK VVELL 2864 Poskusi za zbližanje med Vatikanom in Kremlinom še ne bodo uspeli Iz Vatikana je bilo dne 11. marca uradno poročano, da so vesti o pogajanjih med njim in Moskvo za pobotanje neresnične. Niso pa v Vatikanu pojasnili, čemu so tudi poročila o pogajanjih prišla iz iste pisarne. Kaj je na stvari? Vatikan, to se pravi, ves svetovni aparat rimsko katoliške cerkve, je storil po boljševiški revoluciji vse JOSKO OVEN: RAZGOVORI Star izrek pravi, da ako ne veš, o čem bi govoril, pa pripoveduješ o vremenu. Mogoče. Ali kakor vsakemu izreku in tudi očividni resnici lahko ugovarjaš, tako imaš lahko protiv-no mnenje tudi tukaj. Vreme je namreč zelo važen predmet. Kdor ne verjame , naj prečita zgodovino; če ne drugega, saj nekoliko iz Napoleonovih vojsk. Letošnja zima je bila izredna. O tem se ne pritožujemo samo mi doma; le vprašajte o nji na evropskih bojiščih tiste vojake, katerim so to zimo, ki Sedaj, ko se še vedno razpravlja o uspehih velike "trojice" v Jalti, in ko slišimo o rezultatih vseameriške konference v Mehiki, odmeva v naših meščanskih listih toliko različnih mnenj, da če bi človek ne imel nekaj pojma o vsem tem. bi gotovo'obupal, da pride kaj dobrega iz vsega tega dela. Glavni rezultat vseameriške konference je izjava za medsebojno pomoč v slučaju fizičnega napada katerekoli ameriške dežele na drugo. Zelo važna je tudi resolucija za podvig živ- pomlad pa se dogajajo, kakor že tolikokrat prej tu povodnji. Milijone in milijone ton naj« | bolj rodovitne zemlje odnesejo ! spomladi deroče reke in hudo-| urniki v Mehiški zaliv. Ne samo ATISTI, KI SE PRVI IZKRCAJO, so najbolj izpostavljeni. Gornje sta dva ameriška marina, ki sta pa- to. Kdo more prešteti vso mate-dla v napadu proti Japonski postojanki na IVVO JIMA na Pacifiku. Tam imamo *e velike iscube, in kaj- rijalno škodo in izgubo življenj pada tudi velike smage. ki jih povzročajo te povodnjif - " " — — , In vendar, kaj je dosedaj člo- sedaj izgineva, ozeble noge. Tu- ijenskih razmer v centralni in di precej naših (slovenskih) v Južni Ameriki, ki so na zelo fantov je med njimi. Sedaj, na KATKA ZUPANČIČ: IVERI Sreča ... merjal se je povsod, koder je I vek proti tem naravnim, kata-hodil. In to se je bridko mašče-' ;tr°fam f° kaJ '"^nega storil? valo. Očito je kazal skesanost Ze|" maI° . in si kakor nekdaj pritiskal ro- , Nacrte s,cer ,mamo- amPak ko na srce. češ. da ima srčno na- kadar so na dnevnem redu od- . ...... . .pako in ne more delati. Verjel loc,tv*; f i,h <**\oU za v bodoč- da utegne vplivati in kaliti mir r . ... .... . . nost Tako gre od leta do leta ® , v . .. . mu ni nihče vec; smilil se ni ni- j , w uu ieid . ; .. , , . . in srečo svoje žrtve tudi še po- . Ljudje so čudna mešanica. L _ . . . j a . komur • • > rAlin Lr < \ L'n t a m/vi«#10 ia ' ' . I/ Sedaj spet razpravljajo, da ko Žrtev revščine. .. it i ^u *elo velikega blagostanja, kakor pravijo, jako malo Oh, A1. . , , . . . ' » « t m• . Ali namesto, da bi si ga pnvo- Adam! Oh, Eva... Tista vajina .... . . - , ,, f , Predsednik Roosevelt se je pod vplivom politikov irskega jabolka sredi raja! — ,,CU ln m rno uzlvai* masla da" Vsaka enciklika od leta 1918 dalje je bila usmerjena proti 'komunizmu". In vsaka prej proti socializmu. (Konec pride.) Par tisoč jugoslovanskih rodu v Ameriki lotil problema, ki ga bržkone ne bo zmogel. 2e kot otrok sem slišala oTJ^mSl* E?,iptU Namreč, kako končati prepir, ki traja med vero in državo, kar onem pravljično bogatem kra- velikega pomanjkanja še zme- se ze vrn,l° je sicer napačno rečeno. Gre se med cerkvijo, kakršno zastopa lju, ki mu je bilo povedano, da rom preganja bega in plaši ; V kemPi E1 shaU v Egiptu je sv. stolica v Rimu, in med Kremlinom, kjer je Lenin dejal, da'doseže zaželjeno srečo in zado-1 mu gpom|n ^ zmerom bren- 28.000 jugoslovanskih je religija opij, torej sredstvo za zavajanje ljudstva. —* —^----— ITXI- Dve ideji sta trčili skupaj. Krščanska, lepa na papirju, je udarila v "brezbožništvo" nove vlade v Moskvi in od tam so odgovarjali i "Brezbožnikom". Stalin ga je med to vojno ustavil voljnost le, če obleče srajco ka na u*esa: .-Kaj ^ u zmanj. begunce^ za katere skrbi UN- Nekaj razmišljanja Zadnjih_ nekaj tednov sem doma. * To so moje spomladanske počitnice. Rajše bi, da bi jih imel aprila in maja, ko je treba človeku z motiko brskati okrog hiše in v vrtu. Torej ni čudno, ko govorim o vremenu! Časih sem se v teh tednih napotil doli na jug k mehiškim sosedom. Ali srečnega človeka Obšli so že ka in zdrdiš nazaj m Xako tra. KRA in Rdeči križ. Dasi so pod danes pa je potovanje težavna skoro vso njegovo širno deželo.; pi marsikaterega bogatega siro- zaveznlsko vojaško upravo, jim stvar, zato je boljše, če sediš ... Ka ^ w toda srečnega človeka niso na- maka skoz do nJegove ^^ je dovoljeno, da se upravljajo doma. dokler se stvari ne iz- , . .. , .... . . , .. . « sl>- UUn v t«, .m- Kajne. Hanzi0 Hanzi (konj) ra- Wll , drema »dietnih«. zume samo nemški, drugače bi prikimal. Saj ima več v glavi, nego vi vsi skupaj! Hi jo — bi-stahor, Hanzi,..!" In je oddr-čal po cesti. Po nekaj mesecih je bilo njegovega gospostva konec. Konju ni znal glasu in mu je poginil. Voz, sod in ostalo gotovino je zafrčkal na kartah. Novi, /vesti prijatelji, ki so mu pomagali iz-cediti vino, so mu nabavili novo malho ter se tako za vselej odkupili. Stric 'na Pemskem pa se je nehal, ali pa šele prav začel obračati v grobu. Za svoje kratko trajajoče sreče je imel Jure jako dolg jezik. Uboštvo je toliko močno zlo, ki ga je jako pridno rabil. Za- Ako je sedaj Vatikan izjavil, da med njim in Moskvo ni pogajanj, je to znamenje, da v Kremlinu nočejo slišati njegovih protestov in da bodo šli naprej s svojo cerkvijo na tak način, da bo rimsko katoliški škodovalo. Vatikan si je tega sam kriv. Izzival je Moskvo in se boril proti Sovjetski uniji vsa ta leta. Ako mu bo, sedaj vrnila milo za drago, si nima niti na račun štirih svobodščin nikamor pritožiti. Sicer pa je že skrajni čas, da se tudi v rimsko katoliški cerkvi pogodi preobrat. Dosedaj se je še vsak potres v nji zaključil z razkolom. Mnoge je zadušila s seiiganjem "krivovercev" na grmadah. Matijo Gubca je pomagala umoriti z razbeljeno krono, Jana Husa je sežgala, v Španiji je divjala njena inkvizicija, ampk to je bilo. Vatikan ima še zmerom najpopolnejšo organizirano interna- A n ton Zornik, 7ap Penna. John Krebel. Cleveland. O. Frank Zaitz, Chicago. lil. Martin Judnich. Waukcgan. III. John Zornik, Detroit. Mich. Edwurd Tomšič, Walsenburg, Colo. Anton Shular, Arma. Kans. Kathy Junko, Detroit. Mich. Chas. Pogorelec, Chicago, III. John Vitez. Barton O. Mary Stroj, Indianapolis, Ind Kajetan Erznožnik. Red Lodge, Mont. Joseph Oblak, Chicago, III. Louis Barborich, Milvvaukee. Wis. Anton Jankovich. Cleveland James Dckleva, Gowanda. N Y. Matt Malnar, VVillard, Wi». John Tancek. Girard O. Josephine Slapnik, Milvvaukee. Wi«. Ludwig Yoxcy, Pueblo. Colo. Anton Tratnik. Diamondville. Wyo. 2 Mary Marinšek. Gallup. N. Mex. 2 Angela Zaitz, Chicago, IU, Luka Groser, Chicago, IU. Vinko Peternel, Strabane Pa John Kak. Chicago, IU. Leo 'Zevnik. La Salle. 111. Frank S. Tauchar, Chicago, IU. Anton Tomšič. Oakland, Calif. Frank Hribar, Cleveland O. Mary Suglich, Riverdale, Md. Frank Stih. Sheboygan. Wi«. Frank Kosem, Elm Grove, W, Va . 1 Skuhaj (4 tedne,v od 10 feb. do od leta 1805. v katerem se pričenja ta knjiga, pa do Napoleonovega poraza 1. 1812, čutiš, da doživljaš zgodovino, kakršna se odigrava danes. Ne samo to. Domišljija v moralno odgovornost, trma in napuh Napoleona, in pa njegovo odklanjanje odgovornosti za vojno, dalje domišljija. da je on nosilec evropske civilizacije v boju proti ru-i skemu barbarizmu, ga pred-62 stavlja podobnega Hitlerju. V 27 marsikakem slučaju bi bilo tre-17iba spremeniti le letnico stare zgodovine, jo označiti z današnjo letnico in z današnjimi imeni, pa bi uvideli. Sa le doživljamo ponavljanje stare zgodovine. Tudi pota Napoleona in Hit-6 lerja so si enaka. Čitaš v njih 6 sorodna imena kot če bi čital I zgodovino zadnjih treh let. Se-ve, knjiga in osebe, s katerimi se bavi, ne piše o današnji Rusiji. Kmetje in delavci pridejo v nji le malo v upoštev. Glavni junaki so zajeti iz plemstva. Ali resnica in globina njegovih fi-lozofičnih razprav, ki se raztezajo skozi vso to veliko knjigo, je tako izrazita in interesantna. privlačna in času primerna, da je ne moreš odložiti, dokler je ne prečitaš. Priporočam jo vsakemu, ki se zanima za ta del ruske zgodovine. nizki stopnji. Resnica je, da bi bilo bedasto govoriti na račun naše vlade o odpravi fašizma v Evropi, ako ne odpravimo vzrokov zanj. Centralna in Južna Amerika ne potrebuje le prometnih sredstev, ampak tudi šole. sanitarne naprave ter dvignjenje življenjskega standarda, ker le to bo spremenilo fevdalizem v ondotnih deželah. Imajo ga še iz dedščine stare Španije. Potrebno je v vseh »deželah latinske Amerike program demokracije in socializacije praktično aplicirati. Gotove dežele doli na jugu imajo ustavo, ki s,? na papirju briljantno glasi, • za katero pa se vladni krogi popolnoma nič ne brigajo. Vsak poštenjak pa upa, da izide v resnici nekaj dobrega s te .konference. Po svetu Na Kitajskem še ni prišlo do veljavnega sporazuma med vlado v Čunkingu in med tistim delom kitajske dežele, v katerem vladajo komunisti. Njeno glavno mesto je Jenanu. Vladi v Čunkingu načeljuje Čiang-kaišek. Dokler se Kitajska ne pobota za skupen nastop proti laponcem, bo potek vojne tam slab. O tem več v prihodnji številki. V Italiji vre. Slabe življenjske razmere ter klavern nastop še bolj klavrne vlade Ivanoe Bonomija je prepričal vse napredne elemente v nji, da mora priti do izpremembe. V deželi, kjer je bilo rojstvo fašizma, se ni dosedaj storilo še niti najmanjšega koraka za kaznovanje zločinskih fašistov. Tisto, kar je bilo naperjeno proti njim, je tako malenkostno, da p^ sil se name in obvisel tik pred GORNJI: JE SLIKA NEMŠKIH ZFNSK ki so jih zavezniki ujeli zaeno t nemškimi moškimi vojaki pri Roeru. kih drvarskih klobuštral! In sem jih opažal na deblih bukev ves čas. od mesta do profesor- in smrek, so bili spričo tega ze- jevega zatišja, so me pozdrav- lo nepotrebni. Tik pred izho Ijali osipki napredujoče civili- dom na ravnico sem došel moto- zacije: konci smotk in cigaret, vilastega dečka, ki je izvrševal razmetani tako na gosto, da je bilo nemogoče izgrešiti pot. Sveži pljuski oljnate barve, ki to žigosanje prirode. (Dalje prihodnjič.) ni izvzeta. Sicer pa je John "fant od fare", kadar se gre za Proletarca ali druge naše stvari. Za te se on zmerom potegne Po navadi John vedno trošta pisca teh vrstic, da mu pošlje velikega purana na gotov dan v jeseni. Ker tega ne izvrši, je onega dne imel opraviti s šče-tincem, pa se je spomnil običaja, ki smo ga bili vajeni v starem kraju. Poslal mu je čedno kolino. Zdaj pa upravnik študira, s čem naj mu vrne milo za drago. Farme nima in kar gre z njo vred tudi ne, torej ne preostaja drugega kot da rečem: Srčna hvala, John! Frank Remitz, Ročk Springs, Wyo., piše: "Prosim, oprostite, ker vas spet nadlegujem radi koledarja. Hitro mi jih pošljite še 10 iztisov. Ljudem se zelo dopade in me kar naprej popra-šujejo po njem." No, takih nadlegovanj je upravnik kar vesel! Prijatelju Remitzu priporočam, naj me le še "nadleguje" s takimi pismi. S tem končam za enkrat. Le eno naj še povdarim, da pričakujemo od vseh sodrugov in somišljenikov v tem letu 40-ob-letnice Proletarca, da bo vsak storil kar največ bo mogel za njegovo razširjenje. Če se bomo vsi oprijeli agitacije za nove naročnike, potem bo Proletarec zaključil svoje 40 leto kot najbolj razširjen slovenski list. Kaj pravite k temu, sodrugi in somišljeniki? kel nekdo. "Čuden človek.' "Ali pa sloni za mizo in po- imi ustnicami kakor bi mo-, prispeval John No%ak. I.n «I n , m " ca in 1 lilklrn tonili * ____r. > , . in rm GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Piše CHARLES POGORELEC Danes začnem to kolono z slal 6 naročnin in naročilo za Mary Marinškovo. Gallup, N večje število knjig iz naše za-Mex. Ona je bila namreč' prva, j loge. ki so je oglasila po priobčitvi James Dekleva, Gowanda. prejšnje kolone ix>d tem našlo- j N. Y., je poslal 4 naročnine. In vom. Poslala je dve naročnini kot je njegova navada, je pro-in $2 v tiskovni sklad, ki ju je vizijo pustil tiskovnemu skladu besa glavo," se je ljubko začul odmev iz Matildinih ust. "Čuden človek. Zmešalo bi se mu. j da nima nas." Ubogi Mlinar! 2ivo sem čutil, da bi na njegovem mestu še marsikdo drugi klonil z glavo in uhajal v gozd ... "Zmešalo bi se mu?" sem ponovil ubito. "In če je to njegova pravica?" "Njegova pravica?" je ostrmela gospa Cicigojeva. "Kako mislite?" "Ce je njegova pravica, da se mu zmeša ... Če bi, na primer, koprnel po tem tako strastno in vroče, da bi bilo vsako odvračanje smrten greh?" "Oh, pravi orakelj ste no- ledoval za poljub .. . .Vsak tre nutek sem slišal in videl profesorja: brlizgal je. cvilil in besno skakal od tal. puleč si lase Za njo pride Tone Zornik. On je eden izmed najmarljivejših agitatorjev za naše publikacije. Poslal je 48 naročnin. Koledar- // Pojdite z menoj zadaj v Edisonovo poskusno kuhinjo // Pot do vašega moia. Besedici DOBRA KUHARICA vplivata kakor čarovnija na večino moških! £ato poskusite z Jane Foster tek vzbujajočimi predpisi. Jedila »o zdravilna. imajo najboljši okus in so vedno dobra. Samo poglejte v Edisonovo poskusno kuhinjo, pa boste takoj vedeli, zakaj. Kuharire si zavihajo rokave. Pod vodstvom Jane Foster pripravijo ta jedila v Edisonov! vse-električni poskusni kuhinji. Vsaka stvar je odmerjena in zmešana natančno po navodilih, vročina za kuhanje in pečenje izbrana ravno prav. Potem odnesejo jedila stran ... Pri "poskuševalni mizi." Jane Foster in njen štab pokusijo jedila pripravljena v poskusni kuhinji. Ali je vsaka jed okusna? Diši ravno prav? Hranilna? Ali stane samo toliko kakor je sorazmerno z mogočimi izdatki v vojnem času? Ali gre zanjo kar najmanj točk? Nekaj dobrega prihaja! če je mogoče katero jed izboljšati, jo pripravljajo zopet in zopet, dokler popolnoma ne ustreza okusu. Ravno zato boste hoteli poskusiti Jane Foster predpise Ueaiali vam bodo. vaši prijatelji jih bodo hvalili. Torej pazite na Jane Foster predpise. v paroksizmu obupa. Slišal in | ja je razprodal že blizu 400 iz-videl sem tudi goste, ki so z vodov. Ni malo to število, po-grohotom in vriščem plesali sebno ako se pomisli, da Tone okoli Mlinarja nekakšno steni-' nima vozila, pač pa mora pre-čje kolo. Vsem skupaj je zapo- eejšnjo . koledarsko zalogo pre-vedoval sodnik Obloda; na vz- nositi ročno, kar je težavno, višenem prostoru, odet v cere- Naselbine so raztresene in je monijarski omat, je udarjal s treba včasih hoditi par milj od kazalcem takt in komandiral postaje do cilja, toda Tone vz-zdaj profesorja zdaj ostale... traja, ker veruje v svoje delo. Pošastni ples se je večkrat ne- Chicago: Joseph Oblak je do-nadoma zmešal in razletel; v bil 4 naročnine; Frank Zaitz 1 < takih trenutkih mi je profesor naročnin, večinoma nove. $5 v izginil izpred oči, glede na vse sklad 300-terih, ki jih je pri-druge pa me je prevzel občutek, speval Frank Vratarich iz Lu-kakor da te pojave niso člove- zerne. Pa., ter $33 v tiskovni ške osebe, ampak jata črnih, belih, rjavih in grahastih kur, ki z našopirjenimi zadki obkroža- jo petelina, petelin pa kukurika v svoji slavi in strelja po njih z očmi, prav kakor bi izbiral, katero naj odlikuje. In čudno: naj so bile pute še tako putaste sklad, ki jih je zbral na seji gl. odbora SNPJ. Angela Zaitz je dobila 2 naročnini, Chas. Pogo-i . , .. . . , , i«. ^ o « «. Oflen izmed onih, ki rad poagi-relee 4. Luka Groser 2, Johnt T*____D ,...... - .. Peter Benedikt. Berkley, Mich., je poslal $50 v tiskovni sklad in naročil celo stran oglasa na platnicah v Majskem glasu /a svoje podjetje Slednje nam je sporočil telefonično. "Na nekak način- vam moram pomagati, pa naj bo ta," je še pripomnil. O. K., Pete! Martin Judnich, VVaukegan, 111., je poslal kar 6 novih naročnin in 2 obnovljeni. "Da ne boš rekel, da se nisem odrezal z novimi naročniki." je še dostavil v poročilu. Dobro Martin, dobro. le še se "odreži" na ta način! Mat Malnar. VVillard. Wis., je Mike Krultzu pri agitaciji spreten pomočnik. Poslal je tri naročnine. In kot Krultz. si tudi on nikoli ne vzame provizije. Leo Zevnik. La Salle, 111., je IZ URADA "BIG TONYJA" Oakland, Calif. — Oni dan sem čital pri mizi v kuhinji Družinski koledar, ko zazvoni telefonski zvonec in me zdrami iz branja. Vzamem slušalo in zavpil vanj svoj običajni "hal-lo". Na drugem koncu se pa oglasi moški glas: "Ali si ti, Tomšič?" "Yes", mu odvrnem. "Ti pravijo 'Big' Tony?" Pritrdim mu. In na to mi mož pripoveduje po žici, da me sicer nič ne pozna, a njegovi prijatelji so mu naročili, naj me pride obiskat. "Prišel serp iz Pennsylvanije," je pojasnjeval "Sem Slovenec?" Seveda, sem mu pritrdil. No, potem se bova pa lahko po slovensko pogovorila. "Kdaj si doma?" me vpraša. z opombo, da me pride ob iskat. Povedal sem mu, da ne delam, da sem zmerom doma Prišel je na poset še isti dan "Anton Klamfer je moje ime,' se mi je predstavil in pa svojo soprogo, ki je prišla z njim. Ona je nemškega rodu, zato smo govorili mešanico, nekaj slovenskega, nekaj po angleško in tudi par nemških besed je padlo vmes. Po kratkem pogovoru smo bili kmalu domači. Povedal je. da prihaja iz Transferja, Pa. V Californijo sta prišla z slovensko metropolo in od tam pa tudi v Sharon, Pa. Takrat pa bomo drug drugega osebno pozdravili. Torej dragi Sharonča-nje, na svidenje ob prvi priliki. Pred nekaj tedni pa me je presenetilo, ko se je na telefonu oglasil Eddie Slejko. On in njegov brat sta godbenika na veliki vojni ladji, nosilki letal. Prišla je s svojimi velikimi bombniki v Oakland, da se založi z novimi in z municijo in potem nazaj proti Japoncem. Vesel sem bil njegovega obiska. Je fin dečko, zelo vljuden. 2e pismeno mi je sporočil, da se imata oba O. K. Oba sta iz Clevelandu in znana muzikanta. Njune starše poznam, posebno Mrs. Slejko, čeprav smo se samo dvakrat videli. Obakrat na-; u je vljudno sprejela in za nameček pa še 'tretala" v Slov. del. domu na Waterloo rd. Velikokrat sem že dejal, da je še mnogo vljudnih, prijaznih ljudi na tem svetu. A tudi veliko takih, ki so zelo sebični in se brigajo samo zase. Napredek jim je deveta briga, zanimajo pa se za denar in pa za posmrtno življenje, ako verujejo vanj. Ce take sebičneže nagovoriš v slovenskem jeziku, ti odgovarjajo v angleškem, čeprav ne znajo pravilno ne prvega ne drugega jezika. Tudi taki so med njimi, ki jezikajo samo angleško, a nimajo toliko koraj-že, da bi šli na sodišče vprašati za državljanski papir. Pred leti me je rojak predstavil svoji ženi: "To je Mr. Tomšič, ki je prišel iz Kansasa." Pogledala je in rekla "Kaj mi hoče, ko pa ga ne poznam." Ceš da ji je vseeno. Mož je želel, da bi ji kaj zaigral na koncerti no.- Ampak Tone ni igral. Ako bi bili Slejkovi taki fantje, bi tudi rekli, kaj če narfi "big" Toni, ko pa ga ne poznamo. Ker že pošiljam ta dopis, prilagam tudi naročnino in za nameček je zraven tudi pesem mlade kelnarice, ki mi jo je podaril, namreč pesem, moj prijatelj Blaž Mesouri iz Los An-gelesa. V takih časih kot smo nekoliko šale ne škoduje. Pozdrav čitateljem od 'tave-likega" Toneta iz aaljne Cali-fornije. — Anton Tomšič. (Pesem je na peti strani.) Rak 2 in Frank S. Tauchar 2. in petelin še tako krivoper, ve- ki jih je prispeval Andy March. nomer se mi je bledlo. da vidim Anton Jankovich je poslal 4 na-istočasno in na istem kraju ka-1 ročnine. od teh 2 novi in 50c v kor njegovo desno kreljut, njegov greben in njegov kljun novil naročnino in poroča, da kocinasti prst, veličastno plešo | je društvo *t. 34 SDZ pristo-in dostojanstveno lice sodnika pilo k proSvetni matici, isto je Oblode ... storilo tudi dr. št. 6 od iste or- IV. ženo za stalno. Po naročilu pri-tira za Proletarca. Tudi njemu jateljev ^ je oglasil pri meni, , . . . „ u i 4 * ni za Provizii°- kor i° vq^no ker so tudi moji prijatelji, če- Cleveland: John Krebel je »llcfi tuknvnomii skladu . \ _ ' i pusti tiskovnemu sKiaau. lurav se osebno se ne poznamo. Joseph Vicich, Morlev, Colo., j Povedal mi je imena: Anton je obnovil naročnino in naročil Valentinčič, Frank Novak in dva koledarja. Ob enem pravi: crm (mogoče Grum?). Hvala "In ker vem, da rabite, dodam iepa za pozdrave, prijatelji. še dolar v tiskovni sklad." Naš Kavetan Krznožnik iz poslal 27 naročnin, $3 v tiskovni sklad in $5 v sklad 300-terih. tisk. sklad. Frank Hribar je ob- COMMON WEA L 77/ EDISON COMPANT Ko sem drugi dan razmišljal o prividih minule noči, me je zdajci obsedlo, da morajo imeti kak višji pomen. "Usoda me kliče na pozorišče," sem si dejal; "z nestrpnostjo čaka, kdaj zaigram svojo vlogo." Čim bolj se je utrjevala v meni ta misel, tem bolj mi je bilo jasno, da ima usoda prav, ko me hoče naglo rešiti vseh zoprnih negotovosti in morečih pričakovanj. Mudilo se je nastopiti! Takoj po kosilu sem se lifcral iz mesta v gozd in sem krenil po tisti bližnjici, ki je vodila najbolj naravnost v Mlinarjevo samoto. Vsa pot mi je bila nepretrgan spored presenečenj. Kako pozabljene, zanemarjene in raz-orane so bile te stezice, ko sem lani hodil po njih! Zdaj nisem videl nikjer ne mlak ne trave. Vse je bilo otrebljeno, vse za-ravnano, vse posuto kakor v parku; očem se je skoro tožilo po kolotečinah bivših dni. Koderkoli je gledala žolta ilovica izpod rdečega proda, so se poznali v njej sledovi človeških stopinj, odtiski drobcenih damskih peta in šiljastih go-spodskih čevljev, ne menda ka- ganizacijc. Nick Triller, Library, Pa., je naročil še tri koledarje. Louis Barborich, Mihvaukee. Wis., je že začel z agitacijo za oglase Majskemu glasu. Poslal je 4 in zraven tega tudi 4 naročnine in $3 v tisk. sklad. Naročil je tudi en iztis Angleško-slo-vnskega berila. gorate Montane je spet tu. Poslal je 2 naročnini. Provizija pa že veš kam naj gre. dostavlja v pismu. Mary Stroj. Indianapolis, Ind , je prva. ki se je odzvala s pozdravnim oglasom v Majski glas. Poslala je tudi 6 naročnin, $1 v tiskovni sklad in novce za prodane koledarje. Ta kolona bi ne bila popolna, ako bi ne bil v nji zastopan "Big" Tone Tomšič iz Oaklan-da, Calif. Poslal je dve naroč- Dctroit: Kath.v Junko je po- nini. Prozivija pa naj gre tam slala 6 naročnin in kot je njena navada, jc pustila provizijo tiskovnemu skladu. John Zornik je poslal 50c v tiskovni sklad, 4 naročnine in $10 v sklad 300-terih, ki sta jih prispevala Frank Kuhovski in Martin Menton. John Berlisg je obnovil naročnino in zraven dodal še $7 v sklad 300-terih (to že vdrugič), Andreu Grum Jr. pa $25 v tiskovni sklad. Vinko Peternel, Strabane, Pa., je novi tajnik kluba it, 118 JSZ. Poslal je članarino zanj ter dve naročnini in ob enem želi nov imenik za ondotni okraj ter novo pohotno knjižico. Kot je razvideti, ima v načrtu za razširjenje lista obširno kampanjo. Želimo mu obilo uspeha in sodelovanja somišljenikov pri njegovi agitaciji. John Vitez, Barton, O., je po- kot ponavadi. Pravi, da se počuti nekako 50-50, mi pa le upamo, da se merilo obrne v njegov prilog, pa bo spet čil in zdrav. Kajti takih možakov delavsko gibanje potrebuje. Mary Suglich, bivša Cikažan-ka. ki zdaj živi v Riverdale, Md., je poslala dve novi naročnini. da bi list zdaj, ko obhaja svojo 40-letnico, prejel obilo voščil v obliki novih naročnikov Frank Stih, Sheboygan, Wis., je poslal spet 2 naročnini. Tone Shular, Arma. Kans., je poslal 2 naročnini. Moj prijatelj John Cizerlc tam iz dežele solnčnih rož je baje zelo razgrajal, kor ni prejel koledarja ob času. Vzelo je pošto "samo" tri tedne, da ga mu je dostavila J in to je razdalja nekako 500, milj. Ni pomagati! Smo v izred- j nih časih, v katerih tudi pošta i Človeku res dobro de, ko dobi voščila od tako daljnih, nepoznanih prijateljev. Ako mi bo sreča mila. da ozdravim, in bo ob koncu tega nečloveškega klanja spet mogoče na pot, se lahko zgodi, da se pripeljem v Trinerjevo grenko vino gre z duhom časa naprej Ko je Trinerjevo grenko vino prišlo pred 58. leti na trg, je bil rešen en zelo resen problem. Z želodčnimi nerednostmi se ni igrati. Prebavni organi morajo biti čisti, imeti morate dober apetit in dobro prebavo in čuvajte se zapeke, glavobola in nemirnega spanja. Trinerjevo grenko vino je izvrstno želodčno zdravilo in lahko odvajalno sredstvo. Njegove nove primesi z vitamivi B-lvga delajo še boljšega. Rabite ga po navodilih. Vaš lekarnar vam bo postregel z njim, ako ne, pa pišite ponj naravnost na Joseph Triner Corp., 1333 S. Ashland Avenue, Chicago 8, 111., kjer vam bodo z veseljem postregli z njim. IZŠEL JE DR. KERNOV Angleško-slovenski BESEDNJAK Cena $5 s poštnino vred NAROČILA SPREJEMA PROLETAREC 2301 SO .LAVVNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL. KRITIČNA MNENJA. POROČILA IN RAZPRAVE * KOMENTARJI Tito je sedaj premier, Suba-1 politiko Sovjetske unije, kar se šič pa minister za vnanje zade- slovanskih dežel tiče. So pod ve. Ako bosta skupno kaj dol- njenim okriljem, panslavistične go orala, bo čudno. Ampak novi govore so imeli komunisti in ne-Titovi, oziroma jugoslovanski i komunisti, a vsi pa poudarjali vladi bi sedaj nihče ne mogel i in krščevali Rusijo za zaščitni-upravičeno očitati nedemokra-' co bodočnosti slovanstva. Raz-tičnost. (Članek o reorganizira- lika med prejšnjimi vsesokol-ni jugoslovanski vladi je na pr-1 skimi zbori in sedanjimi kon-1 vi strani v tej številki.) greši pa je največ v tem. da se Mednarodni delavski zbor, ki gr* °b enem za nov ekonomski! sc je vršil v Londonu, je poslal tople pozdrave tudi narodni osvobodilni fronti Jugoslavije. To pomeni, da Jugoslavijo priznava za socialno usmerjeno državo. Peter II. se je končno le sprijaznil z resnico, da je laglje bežati iz Jugoslavie s krono na glavi, kot pa se z njo vrniti na prestol. Moral se je zadovoljiti z regenti, ki bodo odslej "vladali" v njegovem imenu. Da bi se Vprašanje monarhije rešilo čimprej, potem, ko bo konec vojne, to bi bilo najboljše. In volilcem Jugoslavije pa se naj pove, da je Peter neskušen, a ob enem zelo dobro preskrbljen z vlogami v mnogih bankah v red, v katerem naj bo vsakdo U delavec, ne pa magnat. It. J. Thomas, ki je predsednik unije avtnih delavcev, ga je na zboru zastopnikov unij. ki se je vršil v Londonu, 4*pošteno polomil", po kranjsko rečeno. Mož je še neizkušen, čeprav predseduje največji uniji v Zedinjenih državah, pa se je v drezanju časniških poročevalcev spozabil z izjavo, da nosi hlače na angleškem dvoru kraljica Elizabeta, ne pa njen mož___________ kralj George. Angleži, ki veru-1 == a " jejo v monarhijo, so mu to zelo da v Varšavi ne postala ruski kriplje/da bi zmanjšal učinek KI^L^j rJroklTn zamerili in Thomas je potem I rubber stamp". Najboljše bi i našega urednika v "Cleveland i OlODIIU Itn Bog ustvaril nas vse ljudi po | svoji podobi?" Kako to, da si nista niti dva človeka enaka, in da so odtiski prstov vsakega drugačni, in da nekateri ljudje tudi v "demokracijah" lahko žive v dvorih, kakršne so si mogli nekoč privoščiti le najmogočnejši vladarji na svetu? In tudi to mi je prišlo v glavo, da le čemu naj bi živeli najboljše tisti, ki ne delajo in ki jim morajo celo v stanovanju I vse drugi opraviti. Nebesa uživajo že na tem svetu. Jaz pa sem bil primoran krave pasti, ko mi je bilo šest let. In niti sedaj. ko sem že toliko delal, nisem upravičen uživati tako udobnega, luksusnega življenja, kot ga imajo oni. Za te razmere jaz ne dolžim Boga krivim. ampak ljudi. To se pravi, ljudsko ignoranco. Tisti rojaki, ki so v mladosti kaj fantovali, se še spominjajo, V MANILI NA FILIPINIH so »e spopadi is zasede dogajali ze dolgo potem, ko so bili Japonci prema- jc bii0 jn pa potem, ko gani v nji. Toda nekateri lliroiiitovi vojaki so vztrajali in tako je obležal ta ali oni ubit na ulici, ali pa smo mi zeienj starokrajski Ja- v hišnem zatišju. Gornje je slika i« Manile po porazu Japoncev. glasila, ki je delal in še dela za ljudsko, prebivalcem pravično Jugoslavijo, je ni dobil. Prepričan sem, da je ne pričakuje in bi kake medalje sv, Save morda tudi vzel ne bi. /: pojasnjeval na vse sorte viže, bilo rešitev poljskega vpraša- News", kjer je dokazano, da je kaj prav Ameriki in drugod po svetu, meni Torej mu ne bo sile dvojici žena hlače nosi Sicer se in Moskvi. The She bo v i;an Press z dne ™ zlagal ampak zamerijo mu. 23. feb ima celo stran o Slo- ker je rekel na glas in za v sve- vencih in drugih Jugoslovanih ** v omenjenem mestu je s tisto opazko pravza- nja prepustiti Poljakom, name- Tito usiljenec, ki ga večina Ju- Chlca*°' ' " se ir mislil. Ampak po naše po- sto da se o njemu toliko gnja- goslovanov ne mara." To je ci-| VuJne Je DU v ?panl,i\; Je ii, da je rekel: V kraljevi vijo v Londonu, VVashingtonu tirano iz "Am domovine" z dne to sediiJ res vojna proti lasiz- Vc 4 ' ™ c;,t, CH K murr« C Oahrovšek. kie s P°tcm uPam» da ** bo V m 6. marca. G Gabrovšek. kje. s •Proletarec" se trudi na vse čem in kako je dokazano? Gradivo je pripravila Marie Prisland Energična, agresivna ženska In delavna. (Hvala za poslano stran omenjenega lista. > Ruski kvizliug Vlasov vedri nekje na Češkem in kliče Ruse v Rusiji in Ukrajince v Ukrajini, da naj se osvobode izpod Stalina. Svojo armado ima nekje na Slovaškem, če jo še ima. Vlasov je menda kozak, general in edin iz Rusije, ki ga je Hitler priznal za sposobnega kvizlinga. Namreč v veri, da ga bo mogel ustvariti za ruskega kvizlinga. Pa je Hitler tudi to bitko izgubil. Poljaki se ponašajo, da so edini narod, v katerem Hitler ni dobil kvizlinga. Drugi pravijo, da ga niti iskal ni, kajti njegov namen je bil Poljake ponemčiti in jih ob enem uničiti kot narod. Poljake nagloma. Čehe po stopnjah. Slovence pa pretopiti v nemčurstvo, kateremu so bili že itak podvrženi. A dogodilo se je, da so Poljaki sedaj bolj v sporu z Rusijo, kot pa so bili še kdaj v nesoglasjih z Nemčijo, pa naj je že bila nacijska ali kajzerska. V Zofiji na Belgarskem so imeli 3. marca vseslovenski kongres. Ni bil panslavističen v smislu, kot so se vršili pred prvo svetovno vojno v obliki so- vsakdo ve. Saj ljudje tudi vedo. da sohe svetnikov ne delajo čudežev, p5i se vendarle delajo, kakor da še verjamejo vanje. Na Angleškem so nekje videli dekle, ki ji ni bilo več za ameriškega ali za kanadskega soldata. pač pa se je ojunačila in šla z angleškim vojakom na sprehod. Iz tega sklepajo, da bo vojne v Evropi kmalu konec. Priznanja rdeči armadi so Stalinu povšeč. a nedavno se je napram nekemu Angležu, ki ji je čestital, izrazil, da bi rajše. ako bi taka glorija zadela kako drugo < zavezniško > armado. Težko, da je v Sovjetski uniji družina. ki še ni nikogar izgubila v klanju. In žrtve v krvi se čutijo veliko bolj kakor materi-jalne. Poljska ne bo zastopana v San Franciscu, saj ne toliko ča- SE NEKAJ 0 KONFERENCI V JALTI nezi letali za dekleti, kjer že-= smo živeli v slovenskih naselbinah v Ameriki. Sedaj so na domestile "fante od fare" dekle-! ta. ki ponočujejo, prepevajo in Pričetek te se po fantovsko oblačijo. Nekaj med njimi tudi slamnatih vdov, ki tekajo za fanti 4 F , za mornarji in vojaki, in s svojimi Španiji tudi dokončala.. i pustolovščinami vzbujejo sum- ft ničenja med vojaki tudi v po- Ali ni bila zadnja depresija štena dekleta, ki so jih pustili ena največjih? In sedanja sve-1 za sabo kot žene ali pa zaro-tovna vojna ena najgrozovitej-1 čenke. Morda sem v protislovjih, ali pa napačno vzgojen. .Učili so me, da vse, kar je, je ustvarjeno od Boga. Torej je vsegave-dni ustvaril v določen namen tudi Stalina in Tita, da delata sedaj toliko ljudem tako silne preglavice. Čital sem v istem glasilu članek Rev. Slapšeka za svobodo katoličanov v Sov. uniji. Ampak le kako si on predstavlja svobodo? Samo za svojo cerkev? A dokler bo Vatikan smel pošiljati po svetu agente, da delujejo v imenu vere za posmrtni raj, čemu bi Kremlin ne pošiljal takih, da delujejo za zem-ski raj? a je. ali njost raja vladajočih Na Du- leti ali kaj takega je bil glavni velt. Sedaj priznavata slednja limi spremembami take kot do-1 Rusi zarCs pošiljajo številne Po- naju sem ogledoval cesarski tajnik iste organizacije odliko-dva — čeprav le na papirju, se iQ^€no v takozvani Curzonovi | |j,»ke v jetniška taborišča, in ali dvor in druge palače nekdanjih van od jugoslovanske vlade z vedno zamejno vlado v Londo- Teh 25 torijev je zahtevalo, odrekajo drugim pravičo. da Habsburžanov. V Versaillesu redom sv. Save, ki je eno izmed r* u**, v*« zum. gieae Kaierega i oijsru su- goCe odgovorni ie na jk»oiaKi cagU pa me je prea leti |>ovaDii trojica o nji nikakor ne more ma ni bija nitj VprašanU, ne- pravičnega in svobodnega štet- moj g0s|K)dar pekarije, v kateri določno zediniti. O mejah med sprejemljiv. Nekateri teh tor* ja. Pri drugem vprašanju pa je sem cJeiai. da me pelje v nje- s. Dneiin ca io i m rt • ______m__i _ ___u: x____i« , < a •__i____i i___i . ■ t, RAZGOVORI (Nadaljevanje z 2. strani.) ki je zvesta prijateljica Proletarca, moje iskreno sožalje. Smrt kosi tudi med nami. Dne 28. februarja je pobrala enega izmed naših najbolj znanih prijateljev, Toneta Puca. Kdo bi ga ne poznal! Na vsaki veselici, na vsakem pikniku si ga dobil. Ni bil govornik. Niti ni bil eden izmed takih, ki bi grmel na sejah. Ali bil je dober, zvest sodrug. rad je pomagal in sploh se more reči o njemu z vso gotovostjo, cia je bi pošten človek. Slovenci v Chicagu, naš Delavski center in Proletarec ga bodo pogrešali. Kajti z njim so izgubili zares dobrega prijatelja. Blag mu spomin! O ruskem relifu to pot ničesar za poročati. V bolnišnicah več poškodovanih civilistov kot pa vojakov V ameriških bolnišnicah je več poškodovanih civilistov kot pa ranjenih in bolnih vojakov. V prvih dneh tega leta je bilo v bolnišnicah 84.000 oseb, ki so dobile poškodbe pfi delu, na cestah ali pa doma. Proletarec služi edino delavcem la njihovim bojem za pravice. V sa-meno ne pričakuje drugega kot da ga naročajo in čitajo. Poljsko in Rusijo se je. Ne pa o jev ^ govorili zelo vzhičeno in treba dognati najprej, kaj toriji ^ovem elegantnem avt< obliki vlaskus,j0 svojo srečo 1 Sovjetska unija napraviti velik Zmtt^oviti bodo deležni lepih 3 »J°klon. V ; nagrad. 91 ker ii Naročnin« m Z4r*i*n. dr i.«. . pol Ut«, $1 50 .a i.tr« Utai «« Ckicngo in Ci«.re g sme osvobi>diti one Poljake, ki ^poldne v Sostaričevi dvorani. "»i« - - - Inica. $7.50 sa celo lato; $3.78 sa pol lata; sa inosematv« $#.00. Naslov za list in tajništvo je: 7 Sv. Lanndale Aicmie Chira^ 23, Illinoin S i so na Poljskem, Omenjeni toriji i Chrit1wa J Podjavoršek. taj . S tudi niso povedali, da nekatere izmed najmočnejših poljskih po- ■/ j; i uun/l i* litičnih strank v izgnanstvu - Kardinal SC kot na primer kmečka stranka nemški U|etnik in takozvani Bund, zelo zago- Iz Stockholma poročajo, da varjajo pobotanje na podlagi iz- se je pa^žev nuncij pri nemški jav krimske konference, in da vladi spet oglasil z zahtevo, da rc nahajajo nekatere druge — naj Nemci izpuste na svobodo Vot na primer poljski socialisti poljskega primata kardinala — v vladi le še na jiodlagi jako Hlonda. ogrskega primata kar-1 malenkostne večine glasov. O dinala S^redija. grško princezo vsem tem niti besedice. Ireno in Badoglijevega sina. drugega. In okrog vrtovi ter drevoredi. In zadaj za temi palačami ob Michiganskem jezeru ima vsak teh bogatašev svoje privatno kopališče. In vsi imajo krdelo služinčadi, da jim streže. Ob 10. zvečer me je gospodar. oziroma vozil je njegov sin, pripeljal nazaj v moje stanovanje. Izleta in počitnic, prve po. 28. letih, ki sem jih imel, je bilo konec. In ob poltretji uri zjutraj pa zopet na delo v pe-karijo. Prišedši domov sem si pred-očil vožnjo prejšnjega dne, v raju bogatašev, ki ga uživajo že v tej solzni dolini in si prizadevajo na vso moč, da jih Bog čim pozneje pokliče v "večni raj". Ta, ki je na zemlji, jim je j veliko ljubši. Tedaj — in tega je že dolgo nazaj, sem se v vse to zamislil in si rekel: "Kakšna krivica!" Videl sem palače vladajočih v Evropi in tudi v-Ameriki. Krasne zgradbe Vrtovi, parki, grede samih rož. Pa sem začel ogledovati svoje skromno stanovanje, v katerem niti kopalne banje ni bilo. Ne služkinj, ne služabnika in ne šoferja, da bi mi stregli. V tisti soseščini, kjer sem takrat živel, ni bilo nobenega parka v bližini in ulice brez dreves. In hiše brez rož na oknih Pa mi je rojilo po glavi: MAli, AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR 1945 ■ je v tem letu tu in starem kraju edina slovenska knjiua. namreč KNJIGA, ki je posvečena borbi osvobodilne fronte za novo, demokratično, federativno Jugoslavijo in združeno Slovenijo. Tam izhaja iz osvobodilne fronte veliko gradiva dan za dnem, teden za tednom, toda le v časopisih, ki se tiskajo v skrivališčih, da jih naciji in pa kvizlingi nc ugonobe. A knjig, kot je ta koledar, pa jim v takih okolščinah ni mogoče tiskati. Kaj pomeni borba v našem starem kraju? Odgovor dobite v raznih spisih v Am. druž. koledarju, letnik 1945, ki stane $1.25, s poštnino vred. Poleg spisov iz starega kraja, kjer sc ljudstvo bori, trpi in umira z vero "v boljši, lepši svet", so v tem koledarju povesti, zgodovinski spisi in Članki naših tukajšnjih delavcev. Ameriški družinski koledar je pohvalno omenila veČina slovenskih listov v Ameriki in nedvomno bo vzradostil tudi naše ljudi preko morja, čim ga jim bo mogoče poslati. Nekaj izvodov ga morda sedaj ie imajo. Naročite si ga, da ga pošljete svojcem, kadar bo do tja pošta spet odprta. Priporočite ga znancem in prijateljem, ako ga še nimajo. Koledar je vezan v platno. . Cena $1,25. Naročila sprejema PROLETAREC 2301 S. Lowndole Ave. CHICAGO, ILL. MIRKO G. KUHEL. Razvoj Slovenije v naporih za svojo svobodo (Nadaljevanje.) Odpor ske Slovenije, ki pa ne spadajo med redne vojake. Opora, ki jo je Osvobodilna Osvobodilna fronta je pričela fronta dobila od navadnega odpor proti sovražniku takoj, ljudstva, je slonela ne dejstvu,: Iz zased so slabo oborožene sku- da jc program Osvobodilne, pine napadale italijanske in fronte določal za pravo osvobo-nemške vojake, jim pobirale ditev in svobodo slovenskega orožje, municijo, obleko in dru- naroda, in ne radi kakih politič-ge potrebščine in zopet izginile nih smernic komunistične stran-v "hosto". Tak je bil pričetek ke. ' V nobenem slučaju ni ta partizanstva. 2e meseca julija stranka skušala vsiliti komu 1941 čitamo o velikih spopadih svoje politične ideje in teorije, med slovenskimi gerilci in Ita- toda nedvomno je povečala svo-lijani in Nemci in o velikih sa- je število radi velikega presti-botažah na železniških progah, za, ki ga je dobila s svojo dale-cestah. mostovih in važnih na- kovidnostjo o usodi Slovenije in pravah v manjših mestih in va- s svojo agresivno akcijo proti suh. Dokler je imela Nemčija narodnim sovražnikom. Največ-le eno fronto — v severni Afri- ja bedastoča pa je, ko nekateri ki — je bila vsaka misel na kak trdijo, da je Osvobodilna fron-; večji odpor proti sovražniku v ta "komunistična ', oziroma da Sloveniji navaden samomor, so člani narodne osvobodilne Vodstvo osvobodilne fronte se vojske in partizanskih odredov je tega dobro zavedalo in je bi- Slovenije sami "komunisti . Položaj glede obleke v Jugoslaviji poslabšan I Mal°ia,e v reinih časih (Konec TomftiCevegu dopisu 3. strani.) Nova miza, nova vaga, Jugoslavija dobila vlado po navodilih in Titovih načrtih (Nadaljevanje s 1. strani.) VOJNA V ITALIJI na gričastem terenu in poiimi ni lahka s4var. preveiiko ^vilo. Bolje je imeti Fronta se proti severu le počasi odmika, ker Nemci svoje ne preštevilno ministrov, pač pa moeno Urše. Gornje ie save.niika patrulja na italijanskem bojišču v £ parlament Wai Relief Fund of Ameri-! poslaništva v Londonu in Wash- cans of Sout-Slavic Deacent je ingtonu. Da-li je treba komen- prejel braojavno nujni obupni tarja h temu apelu? V resnici klic tamkajšnjih oblasti, da je ne. Potrebno pa je, da se mi tu- zmlsllJo s| vsega vraga, treba našemu narodu hitre po- kaj v Ameriki, kateri je bilo k Liter*ek in kilogram, moči v obleki in obutvi. Tele- sreči prihranjeno takšno bojno te8a Pa* iaz ne poznam, gram se glasi: gorje, zdramimo in da se zavza- Majhna miza, majhna vaga. "Pri nas »e vedno večje po- memo' da 1)011,0 storili vse kar « ™eni ^tmu^. manjkanje obleke, težave za je V naši moči, da takoj poma- Dosti mal je bil bokau, njen nakup so nepremostljive. *am° naSlm bratom V slan d°-! tako da bilo ga je še premal. 4.U . , *, . movini. Obstoji nevarnost, da se vsled y . . , lz iitra ludi ni kaj piti, tolikega stradanja umrljivost ^ Ir^U- V gUtek ni kaj naliti ^roT^da^l^te 23 ^"ečjo aktilnost. To je samo za gospodo, vas prosimo, da naslovile apel potrebno j da dopove ker pomeša vino z vodo. na vse nase rojake in organiza- 4 . . * .T? . ^ cije, da razvijejo aktivnost, da ° lezavm » tU?Cl^ VK*k pa !Poberite 56 3 lem lilri' se v čim večjih količinah zbere ™ r«zumma«atl na™du, ^ je dal Kar prinesi ga nam lonec, „ v svoji borbi vse, kar premore saj ga ^ kmaju konec Ta nujni poziv je prejel Voj-rza našo skupno stvar in danes ni fond preko jugoslovanskega I radi tega strašno strada. k mesarju se podam, mi vaga na kilogram. Bežite se vi solit, kmeta ni lahko obrit. Kupil sem železne cveke, vagal mi jih je na deke. Vrag naj vas norce vzame in te vaše dekograme. belih ionskih plaščih. Izmed Slovencev je v vladi tudi profesor Edo Kocbek. On se je včasi udejstvoval pri "Domu in svetu", pa se je lastnikom. ki so to revijo kontrolirali. van in prinaša gradivo o vojaškij vlada Jugoslavije (AVNOJ), ki lo skrajno previdno. Čim pa je Pretirano bi bilo celo. če bi re- in politični situaciji po vsem je uradno proglasila, da ne Hitler napadel slovansko Rusi- kli. da je 10' r osobja Osvobo- svetu in seveda polaga največ funkcionira kot redna vlada, jo in potegnil mnogo svojih di-jdilne fronte komunističnega. važnosti Sloveniji in vlogi, ki jo temveč le začasno, dokler narod zameril in on je službo izgubil, vizij iz Jugoslavije na rusko Osvobodilna fronta do danes še igra Osvobodilna fronta v tej sam ne izrazi svojega mišljenja, j Smatra n je za Krekovca ikr- fronto, je zaplamtela gerilska ni podvzela niti enega koraka svetovni vojaški in politični bor- V Sloveniji se to poudarja dan sianskega socialista). Vsega sku- vojna tudi v Sloveniji in dru-'pri svojem osvobodilnem ali po- bi. Stranka izdaja tudi drug ma- za dnem. To so jasni znaki de- P« j je v novi vladi pet Sloven-gih delih Jugoslavije. Tu je bila litičnem delu v Sloveniji, ki bi terijal komunističnega značaja, mokracije. In da se tega zaveda- cev. prilika za Jugoslovane, da nu-ibil komunističnega značaja, ali j ki pa je namenjen članom stran- jo tudi zavezniške sile, spričuje . Starih socialistov ni v tej vla- dijo izdatno pomoč zaveznikom o katerem ni odločala ljudska ke za prosvetne namene, ne pa zaključek konference Roosevel- di. kajti kar je bilo znanih, so i Afriki in Rusiji s tem. da sa- večina potom svobodnih voli- drugim članom Osvobodilne ta, Churchilla in Stalina v Jalti, j bili po Hitlerjevi in Mussolini Frideric Mistral: Vrabet papeža Ivana i. botirajo prevažanje nemških tev Edinstvo slovenskega na- fronte. vojaških zalog in moštva ter ta- roda sloni izključno na vpraša- Drugi važni listi so: "Sloven- vlado Jugoslavije, katerega naj ko zadržijo čim več nemške injnju osvoboditve in pridruženja ski Poročevalec", ki je glavno spopolnijo so oni poslanci dr* italijanske vojske na Balkanu demokratične Slovenije v fede-j g 1 a s i 1 o Osvobodilne fronte, žavne skupsčine. ki se niso kom- Rezultat aktivnega odpora v Ju- racijo z drugimi narodi Jugo- "Kmečki Glas \ namenjen kme- goslaviji ie pripomogel do ve- slavije. To je cilj vseh politič- tovalcem in poljedelcem. "Žena likega poraza afrikanskega kor- nih strank in posameznikov, ki Danes ', ki se peča z vprašanji pusa v Egiptu in severni Afri- se udejstvujejo v Osvobodilni j in problemi ženstva in gospo- ki, Rusiji pa je nudil dragocene fronti in ta program je abso- dinjstva, "Slovenski Partizan", tedne in mesece za pripravo lutno narodnega značaja, kate- ki je glasilo Narodne osvobodil- ofenzive proti nemškemu Wehr- rega Slovenci globoko razume- ne vojske Slovenije, ter mnogo machtu. V slovenskem nardu zbudila slovanska duša. A V NOJ je priznan za de facto jevi okupaciji poslani v jetniške promitirali s sovražnikom. (Dalje prihodnji.) POMLAD PRIHAJA.. tabore. Drugi, manj znani, pa so se uveljavili v podtalnih aktivnostih in le ti sedaj kaj veljajo. Vprašanje oblike vlade Narodna osvobodilna fronta bi — če bi bilo od nje odvisno, kralja že odpravila, pa ga An-gieži zmerom protežirajo. A po- Papež Ivan XII., ki je vladal v Avinjonu od 1316. do 1334. Sedaj bojim se še novice, in katerega krasen spomenik da manjše bodo tudi žlice, vidiite v Notre Dame des Sklede in tudi piskri. Doms, se je napotil nekega dne če to zvedo še v Ribnici, v Pariz; potujoč- skozi mesto j že ludi ležko čaka Nevers. se je ustavil v samo- da w k u t atanu opatic. Ce w bm Utri manjši Opatice so se potrudile, da bi jjh kupil bert še rajši, svetemu očetu čim bolje postrežejo, da mu bivanje ustvarijo čim ugodnejše, tako da je papež pred odhodom rekel predstojnici: "Mati. zelo sem zadovoljen z vašim gostoljubjem, zato vam z največjim veseljem izpolnim vsako željo!" Predstojnica je smehljaje odgovorila: "Veliki, sveti, gotovo ti je znano, kako nas, uboge ženske Poleg vprašanj, ki jih navadno sod-boli. da se moramo izpovedati niki stavijo pri izpitu za državljan Le kelnarce bo škoda, ker premajhna bo posoda, večkrat treba bo letet s praznim litrom dol v klet. DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK nova knjižica, s poljudnimi navodili kako postati AMERIŠKI DR2AV. LJAN. moškim. Ako nam dovoliš, da se smemo izpovedati ženskam, ustvaril bi s tem reformo, katero bi z največjim navduše- East Riverdalc. Md. — Po- dali so se saj toliko, da naj si njem pozdravil ves ženski ; vajo. r | drugih manj važnih listov in re- mlad prihaja v deželo, ki se je svoj dom ohrani v Angliji. A j svet." je V svoji notranji politiki pred- vij. Mnogo teh listov prihaja tu-j veselimo kljub starosti, z nado. nekega dne bodo morali Jugo-ki je videva ta program slovenski di v Ameriko in niti v enem ni da nam prinaša boljšo bodoč- slovani glasovati o tem. Do ta- se Papež je odgovoril: cela stoletja samo sanjala o! narod, slovenski jezik in njego-"majki Slavi"; sedaj pa se je z gove kulturne tradicije ter ne-N^likim zaupanjem zazrla v omejeno priliko za razvoj Slo-zarjo svobode — proti vzhodu vencev kot svobodnih ljudi. Ta- — proti materi vsega Slovan-stva — Rusiji. In slovenski sla-vofili, ki so sedaj učakali tisti trenutek, ko je napočila ura za boj za življenje ali smrt, za svo- ko Slovenijo predstavlja mogo- opaziti kake komunistične pro- nost Počutiš se kot otrok v krat pa bo kralja nadomeščal re- Razmišljal bom o tem." pagandc. majskem raju. Zavriskal bi ve- gentski svet. Časniška agencija Papež zapove, da mu osedla- Nurod in Osvobodilna fronta « ti hipoma šine v možga- ONA poroča o njemu med dru- j jo mezga in ko je zajahal. r#- ' | ne misel na bojne poljane. Pa ;g»m: če predstojnici: Kaj pa slovenski narod? Kak-, ne moreš biti nič več vesel, če- Člani regentstva so vsi že sta- "Imam tu dragoceno skrinji- stvo, vsebuje knjižica še v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Zedinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed. držav, Lincol-nov govor v Gettvsburgu, Predsedniki Zedinjenih držav in Poedin« države z glavnim mestom, številom prebivalstva in velikostjo. Cena knjižici »e tamo 50 centov f poštnino vred. Naročila sprejema: Knjigarno Proletarca 2301 S. Laundale Avenue CHICAGO 23, ILL. čo le v družbi drugih narodov j« njegov odnosaj napram prav je priroda še tako lepa ! reJ*i državniki, ki imajo čiste co. Zdi se mi, storim prav, ako Jugoslavije — pod istimi pogo- Osvobodilni fronti? Posebnih novic tu med nami roke V P°8ledu ^P0™ Proti J° shran'm P" vas- ^ovek ne ji — v federativni državi. Ljudstvo ima popolno zaupa- ^ Ni mn m vrh t Nemcem, a kljub temu niso te- ve. kaj vse se lahko zgodi na Komunisti v Sloveniji ne na- nje v vodstvo Osvobodilne fron- %mQ ra2treseni enem pa raz- S"° Rezani * nobeno obstoječo potu. Ko se bom vračal, se spet bodo ali sužnost, za smrtni uda- stopajo kot politična skupina te in ne povprašuje, kakšne deli€ni rekla bi v dva tabora P°lit,eno slr®nko' . i oglasim pri vas in vzamem rec sovražniku, uničevalcu in ločeni od drugi*, temveč skup- stranke je eden ali drugi Zave- ^ je naie ^ precej ieUvi L^^^J^Tf^"^ l!^^-00 ^i"? "V ™ ■ " slovanstva -! no in vzajemno kot posamezni da pa se dobro, kdo je zgradil no m ov|rano. Kljub temu gre_ * £ ££ ^0^1,0 P™ in HO) POSLUŠAJTE so pozabili na člani^ Osvobodilne fronte. raznarodovalcu germauUmu vse malenkostne razlike svojih | bro uvidevajo da gospodarske političnih smernic in se pridru-j in etične razmere ne dopuščajo žili Osvobodilni fronti. Uvideli v Sloveniji takih sprememb, so. da obstajata samo dve poti: kot jih je Ameriki prinesla boj proti Hitlerju, ali boj za ameriška revolucija, ali Rusiji Hitlerji« nobene. fronto. Predstav- j Srednje poti ni bilo oktobrska revolucije. In radi tega nasprotujejo, da bi se v Do- Osvobodilno * Icui>u..- . # . .. ^^ i; ; . 141* t mo naprej po začrtan! poti. lja si jo za najvišjo politično in r J v v civilno oblast in z zadovolj- Tu delujemo pod okriljem or- stvom uvideva. da ni res tista ganizacije WRFASSD. Eno za- grda pošast, kot so jo slikali be- bavo v ta namen smo že prire-logardisti iz Ljubljane po radi-jdili. drugo pa bomo imeli v ne- ju, po časopisih, kakor tudi z deljo 25 marca. Torej na cvet- mnogih prižnic. Ne vtika se v no nedeljo, kar bo četrta oblet- notranje zadeve' Slovenije vti- privatno življenje ljudstva ali niča Hitlerjevega in Mussolini- Vloga komunistov kale zunanje siie _ Rusija, v njegovo vero in cerkev. jevega napada na Slovenijo in Večina vsega političnega vod- Amerika, Anglija ali kaka dru- Dasiravno je bila volna zelo °Stal° Ju80s,avii°. s katero sta stva je izvirala iz ljubljanske ga zavczniška država. Pomoč krvava in je spočetka civilna re- PnzadeJala neizmerno gorja. . . . , . . inteligence, v kateri je bilo ne- za povojno rekonstrukcijo de- volucija razpršila mnogo družin Zabava se bo vršila v Pythian J»^»™vicain je z njim oaseii v kaj radikalcev, ki so javno pro- žele pa hvaležno sprejemajo od ta položaj danes ni več važen. I Temple. 1012 — 9th St., N. W pagirali socialno in ekonomsko vsake države. Pripravljeni so Narod priznava tudi komuni- Washington, D. C. Prične se ob preuredbo Jugoslavije Med te učiti se od vsakega naroda, ki stom kredit za njihovo vešče 7 zvečer. Prebitek je namenjen so spadali tudi vodilni komuni- je s svoj0 krvjo priboril svo- vodstvo in pomoč pri organizi- v pomoč bednim v stari domo- sti, ki so bili dobro poznani v jQ svobodo, posebno Amerika s ranju osvobodilnega pokreta vin» prejšnje zabave ljubljanskih političnih in kul- SV0jo revolucijo proti Angliji in med narodom, ki sestoji z zelo smo poslali v ta namen omenje- turnih krogih »Kidrič, Kardelji Rusjja s SVojo proti carizmu. konservativnih kmetov in ki so nemu uradu $150 V tej vsoti so in so vživali zaupanje in spošto- siOVenski komunisti nimajo no- globoko verni in zelo staroko- všteti tudi prispevki posamez- vanje tudi med svojimi politič- načrta za bodoče smer- pitnega političnega mišljenja, nikov. Anton Arch je daroval nimi konkurenti pri obrtnih za- nice sjovenije, razen onega, ka- Komunisti pa so spravili in po- pivo v znesku $21, dr. Ivan drugah in med liberalnimi in terega jc sprejela Osvobodilna vezali v bisago svoje politične Frangaš od jugoslovanskega po- klerikalnimi elementi. Slednji fronta jn s katerim se strinja nazore, ki bi znali narod pope- slaništva $10. B Miletič iz iste- so vedeli, da se bodo ti radikal- maiega Ves slovenski narod. Ijati v močvirje civilne vojne in ga urada $20, Jožo Tomaševič ci hrabro in pošteno borili za . . sovraštva. In zasejati civilno $4 in Frances Cerv $3.50 Od- svobodo ter da bodo s svojo a- _ Časopisi in remje vojno in sovraštvo med ljudstvo bor se vsem tem darovalcem gresivno energijo in osnovno! Značaj politične propagande si je sovražnik poželel. Komuni- prav prisrčno zahvaljuje, zdravim političnim programom v časopisih in drugih publikaci- j sti so previdno spoznali, da je povlekli tudi preprosti narod jah največ pokaže politično hitlerizem največji sovražnik na svojo stran. To se je ures- smer. Teh listov in publikacij je slovenskega naroda, ter da bo stareišo jugoslovansko ra* dio uro v Chicaau od 9. do sUnoviti jugoslovanski odbor v jem vam odpreti skrinjico!" Londonu. V tej vojni je bil in-! terniran v Italiji in izpuščen na yr> , , . . svobodo šele po premirju z Ita- Komaj je papež Ivan XII. IU. Ure dopoldne, pOStOjO lijo. Kmalu nato se je prijavil v odšel is samostana, so se zbra- V^od' io Georqe Marchon osvobodilno fronto. le vse opatice in z objestno ra- \A/rcc kilnrvrl^s Srd jan Budisavljevič je pra-, dovednostjo hotele skrinjico uuu voslavni Srb iz Hrvaške. Bil je odpreti. -- prej prvak srbske neodvisne de-j "Kaj neki je v nj'i?. . . Po- ( mokratične stranke izven stare glejmo. . . Srbije. Bil je član vlade genera- mo!..." Hudič jim ni dal miru in jih « London, odkoder se je pred 10.1 je zapeljal... Predstojnica ! dnevi vrnil V Beograd. vzame ključek. .. hre .. odpr- ! Dušan Srnec pa je Slovenec, to je. . . rimski katolik, inženir in bivši "Jooj, joooj!. . .7 profesor na ljubljanski visoki In v tistem trenutku. mati|| šoli. Leta 1927 je bil minister nebeška, zloti iz skrinjice vra-ij za javna dela. leta 1929 pa mi- bee ter odleti daleč s pisem-nister za šume in rude. Pristopil cem. ki ga je imel privezane-je k slovenski narodni osvobo- ga okrog vratu. Lahko si mislite, kako so stale opatice vse okamenelc in smrtno prestrašene... Ko se je papež čez mesec dni vračal iz Pariza, se je zopet ustavil pri opaticah. "Kaj dela moja skrinjica." Hajdl. .. Poglej- ;; PRISTOPAJTE K > NAROČITE SI DNEVNIK • aa dilni fronti kmalu po njeni ustanovitvi leta 1941, ter je postal Titov finančni minister v novembru leta 1943. Regenti brez vladarskih pravic Mary Suglich, tajnica. ničilo, kajti v treh letih in pol med partizani v Sloveniji soraz-je Osvobodilna fronta organizi- merno veliko. Toda edini list korala slovensko narodno vojsko, munističnega značaja je "Ljud SANS ostane na delu v glavnem cev ter nadaljnih 40 do 50 tisoč čne stranke. Ta je namenjen iz-j Komunisti v Sloveniji ne ob- ZO relif n O (ifccffO ______l_:t. I#i e/, einar UlinAnn ta .Mano 11 runlfO 1 n «if» . . . . . . *. ... ' ki šteje nad 40.000 rednih bor- ska Pravica", glasilo komunisti- j geslih. narod spoznal svoje voditelje lc po njihovem delu in uspehih, ne pa po lepo zvonečih političnih vladujejo nobene pozicije, ki bi jim zagotovila kakšno kontrolo navadnih gerilcev. ki so sicer ključno za člane stranke in se podvrženi komandi glavnega ponaša z običajnim kladivom in štaba narodne osvobodilne voj- srpom'. List je praktično ureje- Tnad vUdo po končani vojni. Če^ lo slovenski parlament je začr- »♦♦■^»»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦Jh...............................tal narodu le provizorične ali V A TIAMI? tkvhvtkv VKVU VRKT '' začasne smernice. Slovenski na- /A LIČNE TISKOVINE VSEH VRijT J rodni QfiVobi)čani 8Vet ki je iz. PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO ; | vrševalni odbor slovenske vlade OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ; > ali parlamenta, vedno poudar- il ja, da osvobodilno gibanje da-j» nes ne more določiti končnega i obrisa nove države. Ves narod 1 mora biti najprej osvobojen in MOHAVVK 4707 j: ADRIA PRINTING CO. j I 1838 N. HALSTED ST. PROLETAREC SE TISKA PRI NAS (Nadaljevanje s 1. strani.) šega odbora so bila poročila. Predsednik Kristan je podal mojstrsko zasnovan govor o položaju. Mirko G. Kuhel o delu, ki ga SANS sedaj vrši, Cainkar o stanju blagajne, nekateri drugi pa so dodali nekaj omemb. Ta regentski svet, ki je teoretično odgovoren kralju Petru, se bržkone ne bo vtikal v vladarske zadeve. Imenovan je bil, da se zadosti Churchillovim kapricam, in tudi Roosevel mu je pomagal. A bilo bi pametnejše, ako bi velika trojica prepustila vso svobodo odločanja narodni osvobodilni fronti, to je, Avno-ju. kralju Petru pa ustavila čeke. je vprašal papež predstojnico. "Daj, prinesi mi jo!" "Ah, veliki, sveti oče," zastokajo po vrsti vse opatice in padejo na kolnena "Oprosti nam. v božjem imenu; ptica nam je ušla " Ivan XII. se glasno nasmeje. "Kako ste nesrečne! Niti toliko moči nimate, da držite mojo prepoved o prazni skrinjci, a kako bi potem mogle vzdrža- Nemške V-bombe še . l^^Sj.^^r vedno nad Anglijo do za vse bodoče čase izpove- Nemške V-bombe so ubile dovali moški ženske " SLOVENSKI PODPORNI NARODNI JEDNOTI 99 < Stane sa celo loto $6.00, pol lota $3 00 Ustanavljajte nova druitva. Deset članov(ic) je treba sa novo društvo. Naalov xa list in sa tajništvo je: 26S7 S. Lavvndaif Ave. CHICAGO 23/ILU IMMMMMM»#MMM»MM Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN mn4 SURGEON 3724 West 26th btreet Tol. Crawford 2212 OFFIOE HOURS: 1:30 to 4 P. M. - Te izgube so se enkrat tolikšne ____I1,1 ____, ____•^iz- ročilih in o relifu. Vse zborova- kot so bile decembra nje je poteklo mirno in vzorno. Med ubitimi je bilo januarja I imeti priliko do svobodnih vo- In vsi zborovalci 'so vedeli, da 94 otrok, 228 otrok pa poškodo-CHICAGO 14, ILL. « lilev« pridno je mogoče to de- kar se politične akcije tiče, jo vanih #l mokratKn<> m pravično določiti sedaj vrše naši rojaki Um. a po-1 hism m............. i Isto stališče zavzema o tem vprašanju tudi nova federalna trebno pa je pospešiti naše ak- Nesnanje tivnosti za relif. sovražnik. Je delavcev najhujši poročili, da naj si naroči Proletar ca? Poskusite, morda ga pridobite! Proletarec je bil ustanovljen, da sluii delavstvu. Tej nalogi Je ivest v vsakem slučaju, v kritah in "dobrih" časih, v vojnah in miru. Podpirajte ga. . i BARETINCIC & SON | POGREBNI ZAVOD Trt. 20-861 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. 4 A Yugoskv Weckly Devoted to the Interest of the VVorkers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDTTCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMON WEALTH NO. 1957. P«*blUk*4 W*«Mt at 2301 S«. Law«daU A v«. CHICAGO 23, ILL., Marrh 14, 1945. VOL. XL. After Surrender—What? VVhether one approves or disapproves of the "unconditional sur-, render objective announced by the President as thc priče of peace tor the cncmy nations, the question of what thc United Nations shall oo vvith their victory i« of greater importance. We came to that conclusion long ago. but vve mention it now be cause of a statement issued by the Social Democratic Federation vvhich endorses the Roosevelt objeetive. VVhat will vve do vvith our tptal victory after vve get it? Algernon Lee, SDF chairman, ansvvers by saying that thc purpose of unconditional surrendcr is to "destroy the Nazi government root end braneh." Good enough in itself, but . .. then vvhat? If Algernon Lee has an ansvver to that one, thc statement issucd ' by the Federation on the subject did not state it. Yet is is so very necesary that the question of vvhat we arc fighting {or should be ansvvered novv. For, unless it is ansvvered vvcil in advancc. then it surely vvill be ansvvered vvhen thc new vvorld order is estab-lished. And in that čase it is likely to be ansvvered in a way that vvill not please social democrats. We, too. vvant Nazism destroyed But vve knovv that its destruetion vili not leave a great big social and political hole in vvestern Europe There vvill be something to take its plače VVhat vvill that something be? ! Under vvhat principles vvill it funetion? VVho vvill control it. and to vvhat purpose? We're not afraid of the outeome of this vvar on the military front. Our side is going to vvin in the end. JJut vve are afraid vvhen vve con-sider the social and economic and political possibilities. Already important members of the United Nations alliancc arc shovving by vvord and aetion that they intend to preserve the same class economy that has resulted In fascism and vvar. Already there is ground to believe that the plans of the vietors are based more upon povver than justice and motivated more by desire for class gain than by regard of human i justice. Are vve going to exact unconditional surrender mcrely to have the povver to say to the Nazis and the Japs, "You aren't going to rule and c xploit the vvorld—BUT VVE ARE** VVouid sueh an aftermath of unconditional surrcnder suit any breed of democrats? And can we hope for more than that on thc international front so long as a labor-exploiting class society continucs to be the ' vvav of life" on the home front?—Reading Labor Advocate IN THE WIND From THE NATION We're ali in this together: A man entered a Nevv York restaurant iastday and ordered ham and eggs. No ham today," said the vvaitress. j "This is meatless Friday. You can have frankfurters, bologna, or livcrvvurst." In 1930 Iknry Holt and Com-pany published "L'Itfclia nel Pas-sato e nel Presente" ("Italy Past and Present..\ an Italian reader compiled and edited by Ginevra Capocelli. One of the sections under Contemporary Italy, headed Fascism, consisted of three pas- mwm m^i fervfc« to a»«a of thc Na?y it jaat as important a funetion of (Im American Red Croaa aa aid and aaaiatanec to those men and »umen in othor branche» of thc armed forccs. Thia 1945 VVar Fund ooeter tjrmboliscs acrvicc to thc men »ho fight on thc aca» Is Freedom Un-American ? Nothing more clearly exposes the danger of setting up rigid stan dards of "un-Americanism" than the cfforts in this direetion by the American Legion and the Veterans of Foreign VVars. • Attempting to define the "ism" for a House committee vvhich in- Give More This Year If You Con The 1945 War Fund Campaign for the American Hed Cross is now under way and vvill continue throughout the month of March. The purpose of this campaign is to raise the money to enoble the Red Cross to carry on its service to suffering humanity during the coming year. It is i*p to the general public to supply this money through voluntary con-tributions, as the Red Cross is not supported by taxes, nor does it enjoy any other form of fixed income. lt is an organization of, by, and for the pebple, and as sueh completely dependent upon the people for the funds it needs to keep going. The good vvork the Red Cross is doing vvherever it is needed, v -hether on the battlefields overseas or among servicemen and civilians in this country, has been given so much vvell-deserved publicity vve are sure vve don't have to cover that angle for the information of our readers. We aH knovv the Red Cross is doing a svvell job, a necessary job, and a job no other organization is equipped to handle. I Ali that is necesiary novv is for each one of us to realize that it's up to us—each one of us. individually-~to make it possible for the Red sages from "Social Peace and the Cross to continue doing sueh a fine job. And vve vvill make it possible Future of Italy" by Benito Mus- *f each one of us resolves that this year vve re really going to be gen-•«olini; and under the title of the erous in our contribution. VVhen that Red Cross solicitor calls this last seetion, The Political Organ- month, give from the heart. ization of Italy, vvas a quotation by ■ the same author: "Ali in the state. nothing against the state, nothing outside the state." A revised edi-P We have said it ^^ and'we say it again. We don.t ,ike the way tionof the book is novv being ad lhe . Blg Threc.. are browbeating Iittle nations! Especially do we de-vertised Miss Capocelli, say the |>lore the fact that our country ia a %Q the proceedjng advertisements, "has submitted The ,atcst performance follovved in Crimean conference. The "Big Three" served the notice on the little nations that they must declare vvar on the Axis povvers or they vvould be refused seats in the coming parley in San Francisco, vvhere the future peace and safety of the vvorld vvill be considored. Turkey, Egypt and other little nationa yielded, and one of the first Pittsburgh, conduets a nevvs broad- rt-su,ls i* the assassination of the Egyptian premier in thc presence of čast for Osvvald and Hess Com- j r'arhament. We do not knovv the numbers or the importance of the pany, a local meat-packing firm, e,*nients represented by the young man vvho fired the fatal shot, but every day at 8 a m. On February t,early felt the premier vvas surrendering to threats of the Great 9 he said he vvas about to report and he resented it even to the extent of killing the chief of an item of great significance. he his KOvernment. * vvould not vouch for its truth. but Naturally, these little nations are jealous of their sovereignty. vvas reporting it because it had not Th°y should be. Some of them fought mighty hard to get it. Besides, Con'! Buy Friendship of Nations for material on Fascist Ualy a use full supplementary seleetion of proverbs and axioms. Bob Prince, a radio announcer on the staff ot Station WCAE. vvhat possible good can it do thc Allies to have them enter the vvar at this stage? Those nations that obey the "Big Three" are promised rich favors. Gcstapo to vvhich no persons priv- Friendship vvon in that way won't last very long.—Labor. ate affairs vvould be immune. The -— been denied by the government. The 'nevvs" vvas that the Administration vvas planning a vvorld vvide Speeches or Aetion For Smoli Business? The National Association of Manufacturers and the Chamber of • tends 10 dcal with lt< the veterans' groups probably tried to do a con- Commerce talk a great deal about their condemnation of monopoly seientious job. But they labeled as 'un-American" anybody vvho ad- and their faith in the small business man. vvhosc interests must be held vocates social revolution That vvould have trapped Thomas Jeffcrson ..... , . ^ . i^ ^ « - - — sacred before ali. «nd Abraham Lincoln. They labeled as sueh peace organizations "inter- i a,U'«ed aut_hor of *hf plan was a poor staff vvork But then the question of surplus propcrty comes up Hovv is ihe "ational »n ongin and international in present affiliation " Wouldn't J fislcr. of V**}1** ™*X . I 9 „f ~ gigantic vvar property of the Government in nevv plants, equ.pment and *hat cateh the Catholic Church? Or 'again: any peraon vvho seeks to ter Immediately after S** Droad: i We are at th* beginning of a nevv anti-trade union campaign. There material to be disposed of? Last year Congress passed some legislation ' challenge the American form of representative government." tibout it vvhich could only by the greatest exaggeration be called satis-lactory from the point of vievv of public interest. Neverthclcss it con-tains some safeguards against monopolv and for thc proteetion of small business. If vve can believe the reports of the ncvvspapers, the National Asso- Alexander Janta, author of "I Lied to Live," an account of es That vvould catch anybody vvho advocates abolition of the eleetoral eollege or other constitutional amendments VVhat the veterans' organizations have forgotten is the basic American right to freedom of expression and belief. VVhen a congrcs-s.onal committee starts tampering vvith this right. it is most likely to ciation of Manufacturers and the Chamber of Commerce are preparing *lirn out. as the Dies committee did, to be a vviteh-burning cxpedition a "drive" to change the Surplus VVar Property Act in several respects »lander mili.—The Chicago Sun. One of the changes they suggcst is elimination of the anti-trust j -- clause in the present Act. They also vvant to eliminate the Smaller VVar Plants Corporation ( as an "intermediate reseller" of surplus goods. Yet, if ti's corporation vvere prohibited from buying vvar property and reselling it later to small business, this vvould in many cases make individual small enterprise povverless to acquire surplus property, in somevvhat the same way as vvorkers vvould be made povverless if thev vvere prohibited from joining a union. Big Business could then have a stili greater share in j became a Iiving reality on Fcb \Y. and one from each of the other liberated my matehes čast a transeribed announcement \h the strike in the Detroit Dodge plant. There is the rebellion in Nevv World Labor Unity Achieved At London Parley VVorld trade unon unity. for the dom. France and Russia; one each to return the box the owner says, first time in a quarter of a century, from Canada. Australia and India,' Pardon me You 9Ctm to have the surplus property, According to the reports, many business men fear that if the Small VVar Plants Corporation is not abolished novv. it may be continued after the vvar. On the contrary, vve think that it vvould be very useful to have a central organization after the vvar in the interest of small business. In that čase, aetion in favor of small business vvould be more than just an idle promise — The Brewery Worker. said: ' Rosenbaum's suggests you Bedford. There is evidence of vvide diseontent among textile vvorkers. do not repeat rumors They help And there is, above aH, thc dark shadovv čast by the possibility of a enemy M tGal strike The important point is that novv. vvhen national unity is so important, there is vvide diseontent among the vvorkers. Millions of them cape from Nazi" Europe!" reports ftel that the>* are «ettin« a raw deal Amon« the workers it is that the stories anti-Nazis in the a malter of low wafies In thc Dod«e Plant lh Department of Commerce (1) To draft a constitution for mission ed Nations April 25. It is regarded ns Thomas F. Mcaney diaagrees vvith d^osed that the nation s income the vvorld trade union federation j t.m that" thc full membership ply $602.20*by the number in your Wbute | ^ han^' that ^a"kind's the claim of the Federal Trade »»44 hit a record high of $161 whlch it is the purfrosc „f the mCeting of the VVorld Trade Union family vvhose support i. dependent ^ ^^ Pr<>dUCO a,J Commission that the cigarette billions. vvhile gross national pro shortage is due to inereased con-sumption and the demand of the armed force« duetion rose to $199 billions. Measured in terms of commod-itics, production vvas one and . . .. . three-quarters times larger than in | Addreising . gr.nd Jury called ^tctlimt yeer ot 1939. to investigate the rnatter, Judge ^ Meaney blamed the shortage on conference to establish " Conference vvill be reconvened in f upon you. In other vvords, if you considered personal and private. (2) To submit it to the 'labor Kuriš in September — From The have five members in your family, bodics for approval. Advance. (3) To rcconvene the vvorld con _ "blood-sucking pirates, chiselers and black market racketeers The judge told jurors that In making thc investlgation they vvould "step on some very important toes," but vvould l>e pro-teeted. peacetime year VVar expenditures during the year vvere $86 billions, or 43 per cent of the gross national output. by ^TorThe1^^ ;Mheenfin°J SICKNESS TAKING TOLL constitution ON INDUSTRIAL WORKERS aH dependent upon you, then your liabillty for 1945 vvar and Federal Government expense vvill be $3.011. ready had pronounced the death sentcnce upon free enterprise, that povver-driven machinery and mass- Socialists have a vcry special; production methods had sounded rcason to deplore the trend tovvard the death knell of unrestricted total control of people by a bureau- j competiton. And so. humanity al- (4) To name sub-committecs, in-cluding an administrative commit this may seem high and you c™tic government that daily looks ready has paid a terrible priče for Uncle Sam's Health Service reports "a tremendous inerease" in vvill probably think that you vvill more like a super state. Because. never be able to pay it off, but | what is happening is giving the en OWNERS OF BUSINESS PROPERTY PROFITEER Evidence of proflteering ovvners of business property con-tinues to pour into Congress. VVitnesses testified that rentals have inereased 200 per cent in some instances. Similiar reports come from Nevv York City and other cities. Commcrcial property is not un- j B°dy reported recently on the basis of a der rent control, an omission that The conference committee c i checkup in 68 typical manfaetur- apparently is being capitallzcd to sists of three members each fro. Ing plants. the limit by landlords the United States, the United Kinr tee to •*crei»e the power. o, the ^^cKne^r^^ found to «*,1 te*