Medij Mestne občine Ptuj, leto XVIII. številko 4, ISSN 1318-3550 cena 0,42 EUR. poštnina pločona pri pošti 2250 Ptuj
•	Iskanje izjemnih otrokin iskrenih ljudi
'/¡M i^^Sr Wm : i^^JT^^r
•	Vladpn^Melovnem obisku v ptujsko-ormoški regiji ¿Ji
¡9r'wL lMMi
•	Predsednik republike Danilo Turk obiskal Ptuj na pova * učencev OS«Mladiia ^
•	Anjeta Kralj skozi življenje s plesnimi koraki
•	Nogometaši Nogometne šole Poli Drava zmagoslavno
•	V Četrtni skupnosti Grajena deluje kar devet društev
MARIB0R2012
Evropska prestolnica kulture partnersko mesto Ptuj
AKTUALNO
VULKANIZERSTVO
Fredi KMETEC s.p.
Podrinci 40. J2 SO PTUJ
GSM: 041 705 495
-	PRODAJA PNEVMATIK
-	POLNJENJE AVTOKLIM
-	POPRAVILO ALU-PLATIŠČ
ŽIVEL i MAJ!
ŠPORT, REKREACIJAH ZABAVA NA RANČI
30.4.
11.00:
Študentske igre (spust po Dravi, vejkanje, odbojka na mivki), KPŠ piknik
18.30:
KRESDVANJE
Z DRUGO DUGME
INOJŠfNNOUEM
KLUB
ti
riUJJMM ÍIUOH4IOV
I.5.
09.00-10.00:
Sprejemanje prijav
09.00 Spust s co ni oc $0 Panorama
10.00 Pričete* p- recitvc s Ptujsko godbo
10.20 Stan kolesarjev
10.35 Slan '.ekačev
10.50 Test hoje na 2 km (pchoo)
II.00	Turnir v odbojki na nVki
11.20 Volnje s turist foo ladjko fig»
13.00 Vožnja s ¿obli. kajaki, rancami, jadrnicami in motenimi čoln
PRIJAVNINA: 5 €

SSJjJSB
PtuJ
5? C-

. LEKARNE PTU|
LEKARNA PTU| TRSTEN¡AKOVA 9 51-2250 PTllj T 02 771 60 01
V nedeljo m ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zapiti med 12.30 in 14.00
LEKARNA
Za vas emo tukaj:
med wJrtom od 8 do 19 ute ob sobouh od 8. do 12 me
LEKARNA PTUj |E OOPRTA MEO DELAVNIKI: 7.00 - 20.00, V SOBOTO: 7.00 • 14.00
dežurstvo: MAj: 1.5.2012 - 6.5.2012
14.5.2012-31.5.2012
DEŽURSTVA 08 DELAVNIKIH POTEKAjO 00 20. 00 7. URE ZjuTRAj, 08 SOBOTAH 00 14. 00 7. URE. V NCOELjO IN 08 PRAZNIKIH PA ¡E DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES OAN OD 7. URE ZjuTRAj DO 7. URE NASLEONjEQA DNE.
| dežurstvo: maj 2012					
1 ponedeljek	to»ek	sieda	Četrtek petek	sobota	nedela
7 8 9 10 11				12	13
Oaučmc dni dcim na ob<*Havn*ti ob sobotah
ob rodenal) n ptamtol»
i Manía, n sicer: od JO do / uic od 14 do 7. uic 24 IM
POTRČEVA 23, 2250 PTUJ. TEL. 02 787 84 90
www.krkMrnA-loplek.sJ

'///rff/t
otí 17. tío 20. uiala 2012
■■fflS&táfl lufiHl	i
UVODNIK
26. APRIL / MALI TRAVEN 2012
Iskanje izjemnih otrok in iskrenih ljudi
Pred kratkim sem prejela elektronsko sporočilo z naslovom Iščemo izjemne otroke. Moram priznati, da sem najprej pomislila, da gre za še eno obliko izpostavljanja otrok, ki imajo nadpovprečne sposobnosti. Še preden sem prebrala celotno sporočilo elektronske pošte, sem »poguglala« v Slovar slovenskega knjižnega jezika in vtipkala besedo »izjemen«. Med drugim v slovarju piše: izjemen -mna -o prid. (e) ki se ne ujema, ni v skladu s splošnim, navadnim; ta učenec je izjemen zelo dober, sposoben. Nato sem, misleč, da še zmeraj gre za »lov« na izjemno sposobne otroke, elektronsko sporočilo tudi prebrala. Na moje veliko presenečenje so se v uredništvu, ki izdaja revijo za aktivne družine (Družinska doživetja) odločili in objavili razpis s prej omenjenim naslovom. V vabilu k sodelovanju je med drugim zapisano, da okoli nas živi veliko število otrok, ki v svoji okolici puščajo sled, ki je noben sistem v resnici ne zazna. Da ljudje praviloma nikoli ne izvemo za njihova pogumna in iskrena dejanja. V uredništvu omenjene revije želijo to spremeniti. Seveda s pomočjo nas, z našim opazovanjem. Za lažjo predstavo, o čem govori razpis, so navedli nekaj primerov izjemnih otrok: »Andrej, ki vsak dan po šoli skoči še do ostarelega soseda in mu prinese kaj iz trgovine. Mojca, ki je prijateljici iz plesne skupine pomagala prebroditi težave s prehranskimi motnjami. Oskar, ki je na vrtu za hišo postavil čisto pravi indijanski tabor, v katerem se s prijatelji prelevijo v indijansko pleme Huita-makai, čigar glavna naloga je skrb za ptice v sosednjem gozdu. Za umestitev med izjemne otroke je pomembna iskrica v očeh, pogum v glavi in iskrenost v srcu. Dobrota in navdušenje. Energija za uresničitev svojih zamisli, ki morda niso vsakdanje povprečnemu otroku njegove starosti.«
Moram priznati, da se me je to sporočilo oziroma poziv k odkrivanju otrok, ki puščajo v svoji širši ali ožji okolici takšne socialne sledi, zelo dotaknilo. Še več, želim si, da bi ponovno v nas samih obudili več občutka za socialne veščine.
Na Ptuju so posebni tudi učenci 7. a-razreda OŠ Mladika. V začetku aprila je Ptuj obiskal predsednik države dr. Danilo Türk, ki je, verjeli ali ne, prišel v naše mesto na povabilo prav teh otrok. Osnovnošolci so se pri pouku slovenščine učili o domovini. Učiteljica Karmen Ivančič jih je spodbudila, da predsedniku napišejo uradno povabilo. Želja po tako visokem obisku se jim je uresničila. Poleg kramljanja s predsednikom so za tako visokega gosta v šoli pripravili tudi kulturni program. Pevski zbor je uvodoma zapel legendarno pesem Med iskrenimi ljudmi.
V telovadnici, ki je bila prepletena z otroško energijo in energijo najvišjega vrha slovenske politike, je odmevalo: »Med iskrenimi ljudmi se nikoli ne zgodi, da zmaga laž ... med iskrenimi ljudmi so preproste vse reči, kot jasen dan ... naj se z dnevom jutrišnjim med iskrenimi ljudmi zbudim .«
Staša Cafuta Trček
MISEL MESECA
»Tistih, ki se še niso rodili, ne moremo prizadeti, zato ni nič narobe, če število rojstev omejimo na razumno mejo.«
Rudi Ringbauer (Preproste resnice)
SPREHOD PO VSEBINI
Dr. Danilo Türk na Ptuju na povabilo
učencev OŠ Mladika	4
Vlada na delovnem obisku v ptujsko
ormoški regiji	4
Odprtje Športnega parka Spuhlja	5
V	aprilu 7. redna seja kolegija županov Spodnjega Podravja	6
Janez Fridl ponovno rešil življenje	6
Koledar prireditev Poletje na Ptuju 2012	7
Sprejemi v kabinetu župana	8
V	četrti Grajena devet društev, ki bogatijo dogajanje v kraju	9
Razstava Dobrote slovenskih kmetij	14
Pullus pri zahtevni publiki v ZDA	15
Okrogla miza EPK 2012	15
Zaključek 8. Primusovih vinskih zgodb	16
Uspešno trgovanje srednjeveških
tržničarjev na Jurijevem sejmu	17
Potopisno predavanje o Senegalu in
Gambiji	17
Mag. Darja Harb, nova direktorica
Revivisa	18
Anjeta Kralj skozi življenje s plesnimi
koraki	19
V	ptujski knjižnici razstavlja likovna dela Marjan Kekec Ogradni	20
Vsaka slika ima svojo izpoved, svoje sanje	20
Dantonova smrt, največji projekt
letošnjega leta v MGP	21
Mednarodno srečanje pianistov	21
Očiščevanje kurenta	22
Knjigi za lahko branje	22
Izdali smo ekoknjigo V deželi ekofrajerjev	23
Izšel je roman Maturant	23
Srečanje s predsednikom Türkom	24
Baletni oddelek na glasbeni šoli spodbuja
mlade v plesu	24
22. nacionalni otroški parlament	25
Olgica že tretjič v Londonu	25
Novo: študij bionike	26
Mladi ptujski glasbeniki ponovno segli po
najvišjih priznanjih	26
Ptujski center za zgodnjo obravnavo otrok
z Downovim sindromom	27
Izobraževanje rejniških družin na CSD
Ptuj	27
Člani Kung fu kluba Ptuj nadaljujejo svoje
uspehe	28
S skupščine Kinološkega društva	28
Mladi nogometaši zmagoslavno iz
Francije	29
Naslovnica: Mozaik na dvorišču
OŠ Olge	Meglič
Foto: Staša	Cafuta
Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov četrtnih skupnosti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 9.150 izvodov.
Izdajatelj: Mestna občina Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena Turk, telefon: 748-29-20, e-pošta: milena.turk@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Jurešič - SDS, Branko Brumen - SLS, Silva Razlag - DeSUS, Franc Kolarič - Zeleni Ptuja in Mladi in upokojenci za delovna mesta, Mirjana Nenad - SD, Sabina Vilčnik - SMS - Zeleni Evrope, Janez Rožmarin - N.Si Nova Slovenija, Mitja Petek - Zares - socialno liberalni Ptuj. Sodelavke: Staša Cafuta Trček, Mateja Tomašič in Bronja Habjanič.
Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910. Tisk: Grafis, Požeg 4, 2327 Rače tel.: 02/608-92-25, e-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 741 71 20, gsm: 041 283 694; e-pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %.

26. APRIL / MALI TRAVEN 2012
IZ MESTNE HIŠE
v
Dr. Danilo Türk na Ptuju na povabilo učencev OS Mladika
v
>Ce mislimo na dolgoročno prihodnost, moramo pogledati malo dlje nazaj v preteklost«
Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk se je 3. aprila mudil v Mestni občini Ptuj, kjer je obiskal Mestno hišo, OŠ Mladika, športno dvorano Campus, Perutnino Ptuj, OŠ dr. Ljudevita Pivka ter gradbišče nove kongresno-kulturne dvorane nekdanjega dominikanskega samostana.
Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček
Uvodoma je obiskal Mestno hišo, kjer se je srečal z županom dr. Štefanom Čelanom in
njegovimi ožjimi sodelavci, ki so mu predstavili delovanje in projekte občine. Nato je na povabilo učencev 7. razreda obiskal Osnovno šolo Mladika, se z njimi rokoval in pogovarjal, nato pa se srečal še z drugimi učenci in zaposlenimi v osnovni šoli. Ogledal si je športno dvorano Campus in se srečal z vodilnimi v upravni stavbi Perutnine Ptuj. Obiskal je Osnovno šolo dr. Ljudevita Pivka, kjer se je srečal z učenci in zaposlenimi, ter obisk na Ptuju sklenil z ogledom prenove dominikanskega samostana.
MO Ptuj spada med večje občine v Sloveniji
V izjavi za javnost, ki jo je podal na koncu obiska, je med drugim povedal, da spada Mestna občina Ptuj med večje občine v Sloveniji, da je mnoge svo-
je težave rešila uspešno ter ima še seveda nekatere pomembne projekte pred sabo. »Rekel bi, da je to občina, kjer se skrbi za otroke, vendar je Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka potrebna ustrezne obnove v tem času, ne glede na varčevalne ukrepe. Poleg tega sem mnenja, da bi celoten nadaljnji razvoj moral biti ekološko in socialno učinkovit.« Kot marsikje drugod po Sloveniji je predsednik tudi na Ptuju opazil težave, ki jih ima občina z različnimi postopki, ki so v rokah vlade. Upa, da bo reorganizacija vlade na področju okolja in varstva prostora pripomogla k temu, da se bodo vsi postopki hitreje reševali, da bo hitreje prihajalo do rešitev in da bodo tudi vsa vprašanja, ki ostajajo v zvezi z varstvom okolja, kot je recimo zaključek celega sistema čiščenja voda in deponije za predelavo odpadkov, hitreje razrešena. »VPerutnini Ptuj sem imel pogovor z vodstvom podjetja, ki
Predsednik Republike Slovenije je obiskal tudi Mestno hišo.
je mednarodno uspešno podjetje. Je primer dobre prakse, kako je mogoče zelo dobro delovati v okolju nekdanje Jugoslavije. Vredno vsakršne pohvale in priznanja.«
Kongresni turizem je prihodnost komunikacije med ljudmi v Evropi in svetu
Predsednik je mnenja, da je Ptuj mesto z znamenito zgodovino ter da ga je treba razvijati naprej. Na novinarsko vprašanje, ali Ptuj potrebuje kongresni center, je odgovoril, da je ta dejavnost v Sloveniji še v povojih ter da leži Slovenija na dobri geografski lokaciji, vendar smo premalo ambiciozni in tudi svo-
jih prometnih povezav nismo dovolj dobro razvijali. Kongresni turizem je prihodnost komunikacije med ljudmi v Evropi in svetu. »Nikar si ne smemo domišljati, da kongresne kapacitete, ki jih imamo v Ljubljani, na Bledu in Portorožu, predstavljajo maksimum. To je zadostno za današnje razmere,« je prepričan ter poudaril, da je treba razmišljati za desetletja naprej, saj bo evropski prostor še veliko bolj povezan, poenoten, veliko več bo komunikacij, strokovnih in drugih zbiranj, vseh vrst kongresov. »Če mislimo na dolgoročno prihodnost, moramo pogledati malo dlje nazaj v preteklost. To, kar imamo iz preteklosti, moramo razviti za 50 let naprej.«
Vlada na delovnem obisku v ptujsko ormoški regiji
Ko je 18. aprila po Sloveniji blizu 100.000 uslužbencev javnega sektorja stavkalo proti ukrepom Vlade RS, se je ta mudila na delovnem obisku v Spodnjem Podravju, kjer so se namenili pogovarjati o trajnostnem razvoju in perspektivah ptujsko-ormoške regije, kot je predsednik Vlade RS Janez Janša zapisal v vabilu. Najprej so se v Grand hotelu Primus sestali na posvetu vlade, nato pa so predsednik vlade in ministri obiskali nekaj krajev v regiji ter se srečali z župani, politiki in gospodarstveniki s tega območja.
Mateja Tomašič
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik vlade Janez Janša je skupaj z ministri za gospodarski razvoj in tehnologijo mag.
Radovanom Žerjavom, za finance Janezom Šušteršičem
ter za infrastrukturo in prostor
Zvonetom Černačem delovni obisk vlade v Spodnjem Podravju začel že dan pred obiskom ministrske ekipe, ko se je sestal z vodstvom podjetja Boxmark iz Kidričevega, kjer so ga seznanili z uspešnim delovanjem podjetja v zadnjih letih. V okviru delovnega obiska se je med drugim srečal tudi s predstavniki Term Ptuj, ni pa obiskal dveh večjih podjetij na našem koncu, Perutnine Ptuj in Taluma Kidričevo. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovan Žerjav je na Ptuju obiskal pod-
jetje Agis Zavore, ni pa se srečal s člani Obrtno-podjetniške zbornice Ptuj, kot je bilo predvideno v načrtu obiska. Minister za zdravje Tomaž Gantar je obiskal Splošno bolnišnico doktorja Jožeta Potrča in Zdravstveni dom Ptuj. Doktor Žiga Turk, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, se je v Šolskem centru Ptuj srečal z ravnatelji, predstavniki obrtne in gospodarske zbornice ter aktivom staršev regije. Pogovarjali so se predvsem o tem, kako mlade pritegniti k vpisu v programe po-
4 ■ //tt/'-ff/i
IZ MESTNE HIŠE
26. APRIL / MALI TRAVEN 2012
Predsednik vlade Janez Janša je skupaj z ministri obiskal nekatera podjetja na Ptujskem (posnetek pred hotelom Primus).
klicnega izobraževanja. Minister za finance dr. Janez Šušteršič je
bil na delovnem obisku v družbi Perutnine Ptuj in podjetju Tames
ter obiskal slovensko podružnico inštituta OAO NIITeplopribor iz Moskve. Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak se je srečala z Gora-zdom Žmavcem, predsednikom odbora za gospodarstvo in turizem Mestne občine Ptuj, ter s Smiljanom Perovičem iz podjetja Spik ing., d. o. o., nato pa obiskala tudi Društvo Sožitje -medobčinsko društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju. Minister za notranje zadeve dr. Vinko Gorenak je v okviru vladnega obiska med drugim obiskal Okrožno državno tožilstvo na Ptuju.
Državni sekretar z Ministrstva za kmetijstvo in okolje Branko
Ravnik se je sestal s predstavniki območne enote Zavoda za varstvo narave, zavoda za gozdove, kmetijske svetovalne službe na tem območju in inšpekcijskih služb, pozneje pa obiskal še Kmetijsko zadrugo Ptuj. Državni sekretar z obrambnega ministrstva Peter Stavanja se je seznanil s stanjem organiziranosti in delovanja zaščite in reševanja služb na območju Mestne občine Ptuj, obiskal pa je tudi izpostavo Uprave za zaščito in reševanje Ptuj. Celodnevni delovni obisk je vlada sklenila na ptujskem gradu, kjer so se predsednik vlade Janez Janša in ministri srečali z župani, politiki in gospodarstveniki.
v
Odprtje Športnega parka Spuhlja
Slovesno odprtje Športnega parka Spuhlja je bilo v soboto, 31. marca. Na prireditvi so bili prisotni krajani Spuhlje, ptujski župan dr. Štefan Čelan, direktor občinske uprave MO Ptuj mag. Janko Širec, direktorica Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja Alenka Korpar, predsednik Četrtne skupnosti Spuhlja Franc Bolcar, mestni svetnik MO Ptuj Vasja Strelec, zastopnik izvajalca GP Project ing, d. o. o., Aleš Vobner, projektanta Projekte inženiring Ptuj, d. o. o., Stanko Arnuš in Branko Jug ter druge zaslužne osebe.
Besedilo in foto: Dalibor Markež
Slavnostni trak so prerezali župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, predsednik Četrtne skupnosti Spuhlja Franc Bolcar in predsednik Odbora ČS Spuhlja za gradnjo športnorekreacij-skega igrišča v Spuhlji Gregor Šmigoc.
Izvajalec del je bil GP Project Ing, d. o. o., Ptuj, ki je izvedel I. fazo del od aprila do oktobra 2011 v skupni vrednosti 841.330,82 EUR. Z zaključkom I. faze projekta izgradnje športnega parka po pogodbi CERO Gajke se je le-ta predal v upravljanje Četrtni skupnosti Spuhlja. V športnem parku je zgrajen spremljajoči objekt z večnamenskim prostorom, čajno kuhinjo, pripadajočimi sanitarijami in skladiščem. Zaradi zunanjih športnih površin so v objektu zagotovljene garderobe in umivalnice ter skladišče za športne rekvizite in opremo. Pri objektu
je tudi pokrita zunanja terasa, namenjena za razne prireditve.
Za športno in rekreativno udej-stvovanje obiskovalcev športnega parka je na razpolago igrišče za odbojko na mivki 27 m x 16 m s tribuno in večnamenski asfaltni plato 44 m x 44 m, na katerem je zarisano rokometno igrišče, igrišče za košarko, odbojko in badminton.
Prav tako je možno igrati mali nogomet na travni površini velikosti rokometnega igrišča. Na vzhodnem delu je zelenica, ki bo namenjena za otroška igrala in balinišče.
Ob spremljajočem objektu športnega parka je zagotovljenih 50 parkirnih mest. Športni park Spuhlja je dostopen iz smeri Ptuja z glavne ceste G 1-2 in se nahaja na mirni lokaciji na naslovu Spuhlja 108 b. Oddajal se bo v najem za razna praznovanja, prireditve, rekreacijo in športne
Prerez slavnostnega traku: Gregor Šmigoc, dr. Štefan Čelan in Franc Bolcar. Po slovesnem odprtju športnega parka je potekal družabni turnir v malem nogometu med ekipami iz Spuhlje (ekipa Odbora za gradnjo športnorekreacijskega igrišča v Spuhlji, ekipa PGD Spuhlja in Športnega društva Spuhlja). Ekipa Mestne občine Ptuj je osvojila prvo mesto.
aktivnosti. Spremljajoči objekt razpolaga z večnamenskim prostorom za približno 50 ljudi z možnostjo dodatne uporabe zunanje pokrite terase z uporabo športnih igrišč. Za športne prireditve ali treninge so v objektu
na razpolago tudi temu primerno opremljene garderobe. Prve oddaje večnamenskega prostora v najem so predvidene z aprilom, z začetkom toplejšega vremena pa bo zaživel še preostali del športnega parka.
Osojnikovo c. 3, Ptuj • T: 776 45 61, 779 22
- /{W/ f f,
Vf/rff/t
5
26. APRIL / MALI TRAVEN 2012
IZ MESTNE HIŠE
V aprilu 7. redna seja kolegija županov Spodnjega Podravja
Problematika financiranja delovanja krajevnih uradov v Upravni enoti Ptuj in zagotovitve finančnih sredstev za nabavo avtobusa za odvzem krvi na terenu
Matej Gajser, koordinator Kolegija župana Spodnjega Podravja
Foto: Uroš Gojkovič
V tem mesecu izjemoma v torek, 17. aprila, je v veliki sejni sobi Mestne občine Ptuj potekala 7. redna seja kolegija županov Spodnjega Podravja. Po uvodnih formalnostih in pozdravu prisotnih je predsedujoči dr. Štefan Čelan opravičil izostanek poslancev Državnega zbora RS in svetnika Državnega sveta RS, ki so bili prisotni v Ljubljani pri sprejemanju interventne zakonodaje in pripravi rebalansa proračuna.
Pri točki informacije Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju je direktorica Alenka Korpar prisotne župane seznanila s trenutnim potekom sprejemanja odlokov o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in koncesijskega akta, o katerih se razpravlja na vseh občinskih svetih in so podlaga za to, da bodo vse občine skupaj pristopile k javnemu razpisu za podelitev koncesije ravnanja s komunalnimi odpadki. Trenutna dinamika sprejemanja predmetnih aktov je v skladu s terminskim planom, ki so si ga občine zadale.
V	vmesnem času, do 22. maja, ko naj bi bili sprejeti akti v vseh občinah, bodo občine pristopile k oblikovanju posebne komisije, ki bo pripravila vse potrebno za pripravo javnega razpisa.
Osrednjo točko kolegija županov je predstavljala problematika financiranja delovanja krajevnih uradov v Upravni enoti Ptuj (v nadaljevanju: UE Ptuj), ki jo je predstavil načelnik UE Ptuj mag. Metod Grah. Povedal je, da na območju UE Ptuj deluje 15 krajevnih uradov, ki so locirani na sedežih občin, katerih materialni stroški za delovanje so v letu 2011 znašali 16.562 EUR.
V	letu 2012 UE Ptuj nima več zagotovljenih finančnih sredstev za pokrivanje teh stroškov, ker je na podlagi sklepa Vlade RS
dolžna racionalizirati poslovanje in zmanjšati stroške na vseh postavkah. Načelnik je predstavil težnjo po ukinjanju krajevnih uradov in da je od 15 krajevnih uradov samo v 5 krajevnih uradih (Destrnik, Kidričevo, Mar-kovci, Majšperk in Videm) takšen obseg dela, ki je primerljiv z obsegom dela uslužbenca na sedežu UE. Župani so bili na tej točki soglasni, da so proti ukinjanju obstoječih krajevnih uradov, da pa bo delež sofinanciranja, ki je bil predlagan s strani UE Ptuj za ohranitev delovanja krajevnih uradov, še predmet dodatnih pogovorov.
Ponovno so se pogovarjali tudi o zagotovitvi finančnih sredstev za nabavo avtobusa za odvzem krvi na terenu, kar je že bila ena izmed točk na prejšnjih kolegijih. V odsotnosti direktorja UKC Maribor dr. Gregorja Pivca, ki vodi konzorcij za nabavo avtobusa, sta prisotne nagovorila Tone Brumen in Bojana Bizjak iz UKC Maribor. Izpostavljen je bil velik pomen krvodajalstva, sploh v današnji težki gospodarski situaciji, in zagotavljanja ustreznih pogojev in nadomestil za krvodajalce. Celotna investicija nakupa tako opremljenega avtobusa bi znašala 450.000 evrov. Predstavljen je bil model financiranja, po katerem bi določen del financiranja nosile občine, in sicer v deležu 0,50 EUR na prebivalca. Župani so se strinjali, da je treba zagotoviti sredstva za nakup avtobusa, vendar so vsi po vrsti izpostavljali problem umeščanja zadeve v tekoči proračun za leto 2012. Poudarjajo, da bodo rebalansi proračunov zaradi manjših prilivov prinesli popravke predvsem na odhodkovni strani in da letos teh sredstev preprosto ne bodo našli. Hkrati pa so zagotovili, da bodo v naslednjem proračunskem letu planirali predvidena sredstva.
Ob zaključku kolegija je be-
sedo dobil še predsednik Skupnosti občin Slovenije Leopold Kremžar, ki je govoril o trenutnih pogajanjih med Vlado RS in predstavniki občin glede višine sredstev za občine (pov-prečnina) v rebalansu državnega proračuna. Povedal je, da se v družbi ustvarja vtis, da nekako vsi prispevajo k reševanju trenutne finančne situacije, samo lokalne skupnosti ne, kar pa po njegovem ne drži. Poudaril je, da so državne pogajalce opozarjali,
da prihaja na relaciji med državo in lokalnimi skupnostmi na eni strani do znižanja prihodkov občinam, na drugi strani pa se občinam z novo zakonodajo nalagajo vedno novi in višji standardi in normativi, ki jih morajo upoštevati oz. izpolnjevati. Pod okriljem Skupnosti občin Slovenije sta bila prisotnim županom predstavljena še projekta Daljinsko ogrevanje na biomaso in vizualizacijsko orodje 3D javne razgrnitve.
Bolničar PP CZ MO Ptuj Janez
TI •11	VI V» I1	•
Fridl ponovno rešil življenje
Mag. Janez Merc
Bolničarji Civilne zaščite Mestne občine Ptuj so v času od usposabljanja pa do danes rešili več življenj, zato je prav, da tistim, ki nižajo statistiko naše črne kronike, namenimo več pozornosti.
29. marca ob 14. uri je Janez Fridl na obvoznici Maribora, pri Belskem mostu, rešil žensko, ki je z vozilom podrsala ob ograji in se ustavila. Več voznikov se je ustavilo, vendar ni pomagal nihče. Ko je ustavil tudi J. Fridl, je takoj ugotovil, da je oseba nezavestna. Prisotnim je predlagal, da mu pomagajo,
da jo dvignejo iz vozila, pri tem pa je ženska začela tudi občasno dihati. Položil jo je v položaj za nezavestnega in počakal na prihod reševalnega vozila. Če ne bi bila ta pomoč pravočasna, bi prišlo do zadušitve. B. H. iz Slovenje vasi je trenutno na okrevanju v mariborski bolnici.
Kdo je bil ta, ki je tokrat rešil življenje? Ptujčan Janez Fridl, bolničar Civilne zaščite Mestne občine Ptuj.
Kaj bi bilo, če tam ne bi bilo našega bolničarja, lahko le ugibamo, možnosti pa ni mnogo. Samo zahvala je premalo za rešeno življenje in mnoga najbolj humana dela.
6 ■ //tt/'-ff/i
IZ MESTNE HIŠE
26. APRIL / MALI TRAVEN 2012
Koledar prireditev in dogodkov Poletje na Ptuju 2012
Klavdija Petek
Tudi letos bomo organizatorji različnih prireditev in dogodkov pripravili skupni poletni koledar prireditev Poletje na Ptuju 2012. Iz publikacij zadnjih let, v katerih je bilo povzeto dogajanje na Ptuju v poletnih mesecih, je razvidno, da je duh ptujske ustvarjalnosti zelo bogat in širok.
V teku je tudi projekt Evropska prestolnica kulture 2012, kar se odraža v vedno kakovostnejši in pestrejši ponudbi prireditev in dogodkov v mestu.
V letošnji zloženki bomo zajeli čas od 1. junija do 30. septembra 2012. Zloženki bomo dodali tudi večje prireditve in dogodke, ki so že tradicionalni in se bodo odvijali od 30. septembra do konca koledarskega leta.
Mestna občina Ptuj na podlagi 23. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/2007) objavlja razpis
IZBIRAMO KMETIJO LETA MESTNE OBČINE PTUJ
1.	SPLOŠNI POGOJI
Na razpis se lahko prijavijo prebivalci Mestne občine Ptuj, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo.
Izpolnjeni morajo biti naslednji pogoji:
-	kmetijstvo je glavna panoga;
-	kmetijo vodijo kmečki zavarovanci;
-	kmetija mora biti v Mestni občini Ptuj;
-	kmetija mora imeti mladega gospodarja;
-	kmetija mora imeti tradicijo kmetovanja;
-	urejenost kmetije.
2.	VSEBINA OCENJEVANJA
Ocenjevalo se bo pet sklopov:
-	ekološko in tehnološko varčno kmetovanje,
-	gospodarjenje na kmetiji,
-	ohranjanje tradicije življenja na vasi,
-	arhitektura in urbanizem,
-	zunanja ureditev kmetije.
3.	NAČIN IN ROK PRIJAVE
Prijave sprejemamo pri Tereziji Meško, Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj, Kmetijska svetovalna služba, Ormoška c. 28, Ptuj, tel. 749 36 27; pri Andreju Rebernišku, Kmetijsko-gozdarski zavod
Ptuj, Kmetijska svetovalna služba, Ormoška c. 28, Ptuj, tel. 749 36 29 in pri Alenki Bezjak, Mestna občina Ptuj, Oddelek za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo, Referat za gospodarstvo in turizem, Mestni trg 1, tel. 748 29 42. Rok za prijavo je do 6. junija 2012. Na izbor lahko kmetijo prijavijo lastniki ali kdor koli, ki meni, da v njegovi okolici obstaja ekonomsko trdna, ekološko usmerjena, urejena in z okoljem skladna kmetija.
Prijavljene kmetije bo na terenu v juniju ocenjevala komisija, v kateri bodo predstavniki Kmetijske svetovalne službe, Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj in Mestne občine Ptuj. Izbrana kmetija bo simbolično nagrajena in razglašena v okviru programa občinskega praznovanja Mestne občine Ptuj.
Vse nadaljnje informacije dobite na naslovu: Mestna občina Ptuj, Oddelek za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo, Referat za gospodarstvo in turizem, Mestni trg 1, tel. 748 29 42, e-pošta: alenka.bezjak@ptuj.si.
Dr. Štefan Čelan, s.r.
župan Mestne občine Ptuj
Na podlagi 23. člena Odloka o priznanjih Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/12) župan Mestne občine Ptuj in Komisija za odlikovanja in priznanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj objavljata
RAZPIS
za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj, imenovanje za častnega občana Mestne občine Ptuj, zaslužnega občana Mestne občine Ptuj, zlate plakete Mestne občine Ptuj in plakete Mestne občine Ptuj v letu 2012
1.	Mestni svet Mestne občine Ptuj podeljuje priznanje:
-	imenovanje za častnega občana Mestne občine Ptuj: posameznikom, ki so izredno zaslužni za ugled, pomen in razvoj Mestne občine Ptuj. Kriteriji za podelitev naziva častni občan so izjemni dosežki življenjskega dela, ki ga odlikujejo: vizionarstvo, odličnost, dobrobit, sodelovanje ali skrb za blaginjo v Mestni občini Ptuj ali promocijo Mestne občine Ptuj;
-	imenovanje za zaslužnega občana Mestne občine Ptuj: posameznikom, ki imajo posebne zasluge za razvoj in dobrobit Mestne občine Ptuj in njene prebivalce. Kriteriji za podelitev naziva zaslužni občan so pomembna dejanja, ki vplivajo na družbeni razvoj in dobrobit Mestne občine Ptuj in njene prebivalce ter za prepoznavnost Ptuja v slovenskem in mednarodnem prostoru;
-	zlato plaketo Mestne občine Ptuj: za posebne zasluge in za posebno požrtvovalna, nesebična in pogumna dejanja. Kriterij za podelitev priznanja so posebne zasluge in posebno požrtvovalna, nesebična in pogumna dejanja.
2.	Župan Mestne občine Ptuj podeljuje priznanje:
-	plaketo Mestne občine Ptuj: za izjemne uspehe na posameznih področjih dela in življenja. Kriterij za podelitev priznanja je izjemen uspeh na posameznih področjih dela in življenja.
3.	Pobuda za priznanje mora vsebovati:
-	podatke o kandidatu: ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, rojstni datum v primeru fizične osebe, naslov, telefon ter v primeru pravne osebe še kontaktno osebo;
-	pisno soglasje kandidata za kandidaturo in v primeru, da je kandidat fizična oseba, soglasje za uporabo osebnih podatkov, kolikor je to mogoče;
-	podatke o pobudniku: ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, naslov, telefon ter v primeru pravne osebe še kontaktno osebo;
-	vrsto priznanja;
-	utemeljitev pobude.
K utemeljitvi pobude so lahko priložena tudi druga mnenja, ki podpirajo pobudo.
4.	Pobude za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj lahko dajo posamezniki in pravne osebe s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v Mestni občini Ptuj. Pobudnik za priznanje ne more predlagati samega sebe.
5.	Predloge za podelitev priznanj je treba poslati Komisiji za odlikovanja in priznanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj oziroma županu do 1. junija 2012.
6.	Priznanja bodo podeljena na svečanosti ob praznovanju praznika Mestne občine Ptuj.
Številka: 094-5/2012 Datum: 26. 4. 2012
Komisija za odlikovanja in priznanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj

26. APRIL / MALI TRAVEN 2012
IZ MESTNE HIŠE
Sprejemi v kabinetu župana
13. aprila sta Mestno občino Ptuj v okviru regijskega posveta obiskala Karl Erjavec, minister za zunanje zadeve RS in podpredsednik vlade RS, ter Ljubo Jasnič, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade.
Milena Turk
Foto: Aleš Šprah
28.	marca je župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan v
svojem kabinetu sprejel Božo Papež, od leta 2004 članico Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj, ki je za večletno strokovno delo na preventivi v cestnem prometu prejela priznanje - zlati znak Javne agencije RS za varnost prometa. Za OŠ Ljudski vrt s podružnično šolo na Grajeni je izdelala načrt varnosti, ki je bil kot primer dobre prakse predstavljen na posvetu predsednikov SPVCP v Novem mestu in na usposabljanju ravnateljev, ki ga je organiziral Zavod za šolstvo. Uspešno je vodila projekt Connect 2007-2011, projekt kolesarski izpit in akcijo Pasav-ček, za katero je OŠ Ljudski vrt v preteklosti dosegla 1. mesto v Sloveniji. Boža Papež je zaposlena na OŠ Ljudski vrt, kjer je učiteljica razrednega pouka in pomočnica ravnateljice. Več kot 30 let izobražuje otroke o prometni varnosti. Župan ji je čestital in podelil malo statuo Mestne občine Ptuj ter ob tem dejal, da zelo pomembno delo opravlja zelo dobro. Sprejema se je udeležil tudi Franc Kozel, dolgoletni predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj.
29.	marca je v poročni dvorani župan sprejel člane in Antonia Cejudo, dirigenta španske vokalno-instrumentalne skupine Los Faycanes s Kanarskih otokov, ki so ob 19.30 koncertirali na ptujskem gradu.
Vokalno-instrumentalna skupina Los Faycanes prihaja iz mesteca Telde, Gran Canaria. Skupina prepeva tradicionalne španske pesmi, značilne predvsem za ta del države. Imajo 40-letno tradicijo in so zelo popularni v Španiji, predvsem na Kanarskih otokih. To je bilo njihovo drugo gostovanje v Sloveniji, nastopili pa so na pobudo španske ambasade v okviru meseca španske
kulture v EPK 2012. Koncert je organizirala izpostava Javnega sklada za ljubiteljske dejavnosti na Ptuju.
13. aprila sta Mestno občino Ptuj v okviru regijskega posveta obiskala Karl Erjavec, minister za zunanje zadeve RS in podpredsednik vlade RS, ter Ljubo Jasnič, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade.
V	ptujski Mestni hiši so ju sprejeli podžupanja Mestne občine Ptuj Helena Neudauer, direktor Občinske uprave mag. Janko Širec, vodja kabineta župana mag. Stanko Glažar in predsednik Odbora za gospodarstvo Mestnega sveta MO Ptuj Gorazd Žmavc. Pogovarjali so se o možnostih, da mesto Ptuj v prihodnje postane eno izmed slovenskih mest, kjer bi gostili gospodarsko diplomacijo.
V	Mestni hiši je K. Erjavec med drugim povedal, da vlada pripravlja varčevalne ukrepe, a le z njimi seveda gospodarstva ne bo rešila, potrebujemo tudi druge ukrepe, gospodarske investicije, nove projekte. V Slovenji je gospodarstvo precej razdrobljeno. Velik interes za gospodarsko sodelovanje, vlaganja in blagovno izmenjavo izražajo v sosednjih državah; v Avstriji, Italiji in Madžarski, a želijo velike količine blaga, čemur pri nas ne moremo zadostiti. Včasih smo malo premajhni, včasih pa premalo ambiciozni. Zato se bo treba drugače organizirati, povezati. Kar se tiče gospodarske diplomacije, je menil, da vsekakor Ljubljana, Vila Podrožnik in Brdo pri Kranju v prihodnje ne bodo zadostili tovrstnim potrebam in minister za zunanje zadeve na Ptuju vidi potenciale za novo prizorišče diplomatskih dogodkov, za kar si bo, kot je povedal, prizadeval.
Gosta sta si ogledala tudi potek gradnje kulturno-kongresne dvorane v poslopju nekdanjega dominikanskega samostana na Muzejskem trgu 1.
16. aprila je Mestno občino Ptuj obiskala desetčlanska delegacija iz Mestne občine Ve-
likovec iz avstrijske Koroške z županom mesta Valentinom Blaschitzem na čelu. Velikovec (Volkermarkt) je glavno mesto v okraju Velikovec, ki obstaja že okrog 750 let, obsega 137 kvadratnih kilometrov ter ima razmeroma močen šolski sistem in veliko manjših podjetij ter obratov (lesarstvo, izdelava plastičnih izdelkov ...). Že tri leta sodelujeta Gimnazija Ptuj in Gimnazija Alpe-Jadran v Ve-likovcu. Velikovško gimnazijo obiskuje 660 dijakov, od tega se jih 80 uči slovenski jezik. Želijo navezati stike tudi s pevskimi zbori in ptujsko pihalno godbo.
Prvo uradno srečanje v Mestni hiši je bilo namenjeno pogovorom o možnostih medsebojnega sodelovanja na področju gospodarstva, šolstva in kulture ter športa. Predstavnike MO Ptuj so Avstrijci povabili na tradicionalni sejem Alpen-Adria Markt, kjer bi bila tudi možnost, da bi ptujska podjetja razstavljala in prodajala svoje izdelke. Naslednje srečanje je predvideno že med 14. in 19. junijem, ko bo potekal sejem.
Tega dne je MO Ptuj obiskala še ena delegacija, in sicer iz mesta Daruvar na Hrvaškem, ki je bila na študijski ekskurziji po Sloveniji in severozahodni Hrvaški. V Mestni hiši smo sprejeli župana Daruvarja Dalibora Rohlika in pet predstavnikov različnih ustanov, od mestnega upravnega oddelka za gospodar-
stvo, gradbeništvo in prostorsko urejanje, specialistične bolnice za medicinsko rehabilitacijo Daruvarske toplice in podjetja MarCon. Goste so zanimale naše izkušnje, dobre prakse in načrti na področju turizma in gospodarstva nasploh. Peter Pribo-žič, predsednik Turističnega društva Ptuj, jim je predstavil vseslovensko razstavo Dobrote slovenskih kmetij kot največjo tovrstno prireditev v Sloveniji, dr. Aleksandra Pivec Podra-vsko-ptujsko-ormoško regionalno destinacijsko organizacijo in župan dr. Štefan Čelan preteklo zgodovino mesta ter današnje razvojne usmeritve.
16. aprila, popoldan, je župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan v Mestni hiši sprejel še okrog deset članov upravnega odbora Društva prijateljev Ptuja iz Ljubljane. Ljubljanski Ptuj-čani so na Ptuj prišli na javno predstavitev knjige Zlatkarije pokojnega igralca Zlatka Šu-gmana, sicer tudi dolgoletnega člana Društva, ki je potekala v Mestnem gledališču Ptuj v okviru 7. Slovenskega festivala komornega gledališča SKUP 2012.
8 ■ //tt/'-ff/i
IZ MESTNE HIŠE
26. APRIL / MALI TRAVEN 2012
V četrti Grajena devet društev, ki bogatijo dogajanje v kraju
VČetrtni skupnosti Grajena se v načrtu dela sveta ČS osredotočajo na modernizacijo cest, dokončanje del na Domu krajanov, ureditev pomožnih igrišč v športnem parku in pripravo dogodkov v ČS. Predsednik sveta Peter Vajnberger je bil član sveta že v prejšnjem obdobju, pri delu pa mu pomagajo podpredsednik Marjan Germovšek ter člani Sonja Očišnik, Marjan Bezjak, Marjan Zorec, Špela Brumec in Ivan Šimenko.
Besedilo in foto: Mateja Tomašič
Od novembra 2010, ko so novoizvoljeni svetniki ČS prevzeli svoje delo, so uredili soglasja za ureditev kanalizacije v predelu Grajene do meje s ČS Panorama, dokončan je sistem za označevanje hišnih številk v kraju, na osnovi kategorizacije cest so izdelali načrt pluženja in izvedli gramoziranje cest. »Veliko dela in truda smo vložili v ureditev športnega parka, ki deluje v sklopu Zavoda za šport Ptuj. Pred dvema letoma je bila otvoritev novega objekta, kjer je med drugim priključena elektrika in urejene sanitarije, tako da imajo športniki dobre pogoje za trening. Lani smo dokončali tribuno, odkupilo pa se je še zemljišče za pomožno igrišče, kjer so končana temeljna zemeljska dela. Ob tem bodo tudi športne površine za druge aktivnosti, predvsem za gasilska tekmovanja in drugo,« je Peter Vajnberger predstavil eno izmed pridobitev ČS Grajena.
Na območju ČS imajo evidentiranih blizu 20 km neasfaltiranih cest. »Lani aprila smo dobili s strani strokovnih služb Mestne občine Ptuj dokumentacijo za 6 odcepov, ki so zemljiškopravno urejeni. Naredili smo točkovno listo in od teh asfaltirali dva
HE8TNA OBČINA PTUJ
Ob dnevu upora proti okupatorju, 27. aprilu, in mednarodnem prazniku dela, 1. maju, čestitam vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj ter želim prijetno praznovanje prvomajskih praznikov.
odcepa Nova vas-stara vojašni-ca-Mestni Vrh 7 in povezovalno cesto iz centra Grajene proti Mestnemu Vrhu. Letos imamo v načrtu po točkovni listi tri manjše odcepe. Prioritetna naloga članov sveta ČS je pridobivanje soglasij, podpisov, za urejanje dokumentacije za gradbeno dovoljenje. Težava bo nastala, če bodo s strani MO Ptuj podpisali koncesijo, mi pa ne bomo imeli zemljiškoknjižno urejene dokumentacije in bo vlak šel mimo,« opozarja Vajnberger.
V	načrtu je tudi dokončanje objekta Dom krajanov, kjer bodo še uredili prostor za kulise garderobe in v nadaljevanju še kuhinjo za razdeljevanje hrane. Ob tem se soočajo s stroški vzdrževanja dvorane, saj sploh stroški ogrevanja niso zanemarljivi.
V	četrti deluje devet društev: od PGD Grajena, Kulturnega društva Grajena z dramsko sekcijo, ki se lahko pohvali s številnimi odličnimi predstavami (med 1. in 4. junijem bodo predstavo Veliki poročni manevri zaigrali na gradu Vurberk), moškim pevskim zborom ter ljudskimi pevci, ki bodo v sklopu praznovanja krajevnega praznika, 21. julija, organizirali srečanje ljudskih pevcev. Tu so še
Predsednik sveta ČS Peter Vajnberger opozarja, da je v četrti še blizu 20 kilometrov neasfaltiranih cest.
Športno društvo Grajena, Društvo upokojencev Grajena, Krajevna organizacija Rdečega križa Grajena, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, Turistično društvo Krče-vina, Društvo kmetic MO Ptuj in Balonarsko društvo Oblaček Grajena. Četrt z vsemi društvi zelo dobro sodeluje pri številnih prireditvah. Vsako leto izvedejo številne prireditve, med katerimi so postavitev prvomajskega drevesa s kresovanjem, športne igre med zaselki ČS Grajena, vsakoletni koncert pevskega zbora KD Grajena, številna tekmovanja
PGD Grajena, martinovanje na Grajeni z razstavo kmečkih dobrot in božični koncert v Mohor-kovi grabi. Ob krajevnem prazniku se na osrednji prireditvi, ki bo letos 28. julija, vsako leto spomnijo zaslužnih krajanov s priznanji in odlikovanji (imajo izdelan pravilnik o podeljevanju le-teh). V Domu krajanov so 12. aprila pripravili tradicionalno srečanje starejših občanov, bilo jih je blizu 70, zanje so v kulturnem programu nastopili učenci OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena, ter ljudski pevci in pevski zbor KD Grajena.
TUHISHCNO DRUŠTVO PTW
MESTNA OBČINA PTUJ
9.45 10.00
10.10-12.30
11.00
12.30
Turistično društvo Ptuj in Mestna občina Ptuj vabita na osrednjo prireditev
OB 8. OBLETNICI VSTOPA V EVROPSKO UNIJO IN
PREDSTAVITEV PROJEKTA MLADIH
»Spoznavajmo države EU«.
Priioditer bo v soboto, 5. maja 2012, s pričetkom ob 10. uri
pred Mestno hišo na Ptuju, Mestni trg 1.
PROGRAM PRIREDITVE
nastop Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Karol Pahor Ptuj
pod vodstvom dirigenta Zmaga Štebiha
nagovor župana Mestne občine Ptuj, dr. Štefana Čelana
predstavitev posameznih držav EU na stojnicah in na prireditvenem odru
slavnostni govor evropskega poslanca Lojzeta Peterleta
dvig evropske zastave v »Evroparku«
V kulturnem programu sodelujejo otroci iz vrtcev, učenke in učenci osnovnih šol širšega ptujskega območja. Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj in dijaki srednjih šol ter dijaškega doma.
Vabljeni, da ae nam pridružite ob praznovanju.
Peter Pribožič, predsednik Turističnega društva Ptuj
Dr. Stefan Čelan,
župan Mestne občine Ptuj
.	9
26. APRIL / MALI TRAVEN 2012
MESTNI SVET
Zaključni račun potrjen, o komunalnem prispevku razprava še
ni zaključena
Milena Turk
Zaključni račun proračuna za minulo leto je bil sprejet brez daljših razprav. Proračun za lansko leto je bil po rebalansu uravnotežen na 33.702.976 EUR, realizacija pa je bila 99,5-odstotna, kar predstavlja 33.524.035 EUR. Miroslav Luci je ob tej točki pripomnil, da je zanj pomembno, da se je proračun ustalil na tej višini, kar bo verjetno postala stalnica v naslednjih letih, o kakršni bodo razpravljali tudi ob sprejemanju prihodnjih proračunov. Pohvali je dobro in pregledno pripravljen zaključni račun. Marjan Kolarič je ugotavljal, da so v proračunu postavke za vzdrževanje krajevnih in lokal-
nih cest in za lokalne ceste, ki so namenjene za financiranje vzdrževanja cest. Vendar pa v četrtnih skupnostih, kadar opomnijo, da je ceste treba recimo gramozirati, dobijo odgovor, da na postavki za delovanje četrtne skupnosti ni več denarja. Taka razlaga po njegovem ne vzdrži, kajti za ta namen so v proračunu očitno zagotovljena sredstva na omenjenih postavkah. Vlada Čuša je zanimala postavka za gradnjo kulturno-kongresne dvorane v dominikanskem samostanu in kako je z drugim denarjem zanjo. Župan je pojasnil, da je dan pred obiskom Vlade RS na Ptuju minister za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovan Žerjav poslal podpisano pogodbo za sofinanciranje prenove
dominikanskega samostana iz evropskih skladov v višini okrog 1,9 mio. EUR. Gre za peti javni poziv na razpisu za prednostne usmeritve - regionalni razvojni programi 2007-2013. MO Ptuj se namerava prijaviti tudi na šesti javni poziv in pridobiti še 1,5 mio. EUR.
O spremembah Odloka o komunalnem prispevku na območju Mestne občine Ptuj, ki bi naj odpravile 50 % olajšave za mlade družine in 100 % olajšave za prebivalce četrtnih skupnosti Jezero in Spuhlja, kar je treba storiti zaradi uskladitve z veljavno prostorsko zakonodajo, so delovna telesa mestnega sveta in svetniki odločili, da jih ne bodo obravnavali po skrajšanem postopku, ampak bodo razpravo
še nadaljevali. Spremembe so bile predlagane zato, ker smo 14. marca na MO Ptuj prejeli dopis Ministrstva za okolje in prostor, kjer nas opozarjajo, da so omenjene olajšave v Odloku o komunalnem prispevku in v Odloku o opremljanju zemljišč za gradnjo na območju MO Ptuj nezakonite. Razprava je potekala v smeri, kako zdaj pomagati tistim, ki jim bomo morali ukiniti olajšave zaradi uskladitve z zakonom (Miran Meško), in v smeri ponovne preveritve izračuna vrednosti osnove za plačilo komunalnega prispevka oziroma znižanja vrednosti komunalne infrastrukture na območju MO Ptuj z namenom, da ne bi odganjali potencialnih graditeljev (Andrej Korpar).
Odgovori na svetniška vprašanja in pobude
Pobuda Silve Fartek za odobritev brezplačnega čiščenja greznic in odvoza fekalnih voda v Četrti Breg-Turnišče in izgradnja kanalizacijskih priključkov na območju četrti.
Odgovor: V Mestni občini Ptuj je še precej območij z gostoto poselitve, ki zahteva izgradnjo javnega kanalizacijskega omrežja (obremenitev, večja od 50 PE), a to še ni izvedeno. Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode določa roke za odvajanje v javno kanalizacijo za območja poselitve izven osnovnega programa (sem spadajo tudi naselja Suha veja, Žabjak itd.) do 31. decembra 2017. Žal pobudi, da Mestna občina Ptuj krije stroške odvozov in čiščenje greznic, ne moremo ugoditi.
Marijana Nikšič Zorko
Pobude Mira Vambergerja: Da bi bila naša občina še bolj turistično zanimiva, lepa in čista, je predlagal, da je treba
opozoriti in odgovoriti na nekatere zadeve. Svoje navedbe o videnem je opremil s fotoposnetki, ki jih je na seji sveta s pomočjo video projekcije s svojim spremljajočim komentarjem tudi predstavil:
1.	Posnetki v parku v začetku marca: v parku je premalo posod, v katere bi odlagali tudi pasje iztrebke. S posnetka se vidi, da so v celem parku samo trije koši za smeti, v katerih je nameščena vrečka za smeti.
Odgovor: V letošnjem letu bomo nadomestili manjkajoče koše za smeti (ki so jih vandali uničili ali odvrgli v reko Dravo), prav tako bomo namestili tri dodatne koše za pasje iztrebke.
2.	Posnetek več kot 40 klopi v mestnem parku, iz katerega je razvidno, da je večina uničenih in je zato primernih za sedenje le nekaj. Nekaj tistih, ki so še v dobrem stanju, pa so obrastle z grmovjem, zato je grmičevje treba močno obrezati.
Odgovor: Klopi v mestnem
parku so popravljene. Na lokacijah, kjer je visoko grmičevje, lesenih delov ne bomo nadomestili, saj želimo s tem preprečiti zadrževanje vandalov. Z močnim obrezovanjem grmičevja bomo le-te trajno uničili.
3.	Vse svetilke v parku so razbite, še huje pa je, da iz stebrov visijo kabli (čeprav niso pod napetostjo, vendar tega vsi ne vedo).
Odgovor: Komunalnemu podjetju Ptuj smo naročili zaščito uničenih stebrov. Popravilo se bo izvedlo do konca aprila 2012.
4.	Odstranijo naj se označevalne table za podjetja, ki jih na Ptuju ni več (nekaterih tudi 20 let, npr. Agis in druge).
Odgovor: Table bodo na predlog pristojnih inšpekcijskih služb odstranjene.
Zdenka Matjašič, Asja Stropnik
5.	Na levi strani sprehajalne poti od mostu za pešce proti Ter-
mam Ptuj naj se izda odločba za ureditev neurejenih vrtov.
Odgovor: Pri inšpekcijskem ogledu vrtov proti Termam Ptuj v Četrtni skupnosti Breg-Turni-šče je bilo ugotovljeno, da vrtovi kazijo zunanji videz okolice, zato bo medobčinska inšpekcija proti lastniku parcele ukrepala v skladu s tretjo točko 8. člena Odloka o javnem redu in miru v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/10), ki določa, da je zaradi varstva okolja in zunanje podobe kraja prepovedano opustiti vzdrževanje, čiščenje in urejanje zgradb, dvorišč, vrtov, nasadov, poti, ograj in drugih objektov, ki v neurejenem stanju kazijo zunanji videz okolice.
Sabina Jupič, Majda Murko
Vprašanja Marjana Kolari-ča:
1. Ali čistilna naprava obratuje ali ne?
Odgovor: Projekt »Celovito
10 .
MESTNI SVET
26. APRIL / MALI TRAVEN 2012
varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja - I. faza« se je v večini predvidenih investicij izvedel po planu. Prekinitev pogodbe s CPM, d. d., je privedla do dodatnih pravnih zapletov in poslabšanja možnosti izvedbe projekta. Projekt obsega izgradnjo treh čistilnih naprav, izgradnjo 22 km vodovoda in 52 km kanalizacije. Dela na vodovodu in kanalizaciji so končana do 100 %, dve manjši čistilni napravi sta v fazi poskusnega obratovanja (ČN Kidričevo in ČN Go-rišnica).
Rekonstrukcija CČN Ptuj se trenutno izvaja v okviru pogodbe Izvedba nujnih gradbenih, strojnih in elektro del na CČN Ptuj, sklenjene s podjetjem Ele-ktrostudio, d. o. o., iz Lendave. Pogodba je bila podpisana 17. 10. 2011. Nujna dela so bila oddana po postopku s pogajanji po 29. členu Zakona o javnem naročanju. Terminski plan izvajalca predvideva dokončanje poskusnega obratovanja na CČN Ptuj do junija 2012. Izvajajo se dela, ki so potrebna za dokončanje vseh del, vezanih na tehnologijo in delovanje CČN Ptuj, v smislu doseganja z zakonom predpisane kakovosti očiščene vode na iztoku iz naprave. Tako smo tik pred koncem leta 2011 prvič dali v pogon vse 4 SBR bazene, v katerih se odpadna voda biološko čisti. S tem so bili prvič v funkciji vsi objekti linije obdelave vode, ki so bili predvideni v okviru rekonstrukcije. Šele po vzpostavitvi stabilnih obratovalnih razmer je tako pričakovati tudi želene efekte čiščenja. V marcu smo se z rezultati povsem približali predpisanim normam. V naslednjih mesecih bi morali s pomočjo in sodelovanjem odgovornega tehnologa naprave zagotoviti ustrezno čiščenje.
Več težav, ki pa ne vplivajo neposredno na kakovost vode na iztoku iz naprave, je z linijo obdelave odvečnega blata. Še vedno je v funkciji star objekt dehidracije, nova dehidracija in objekti za sušenje blata, pri katerih manjka nekaj programske opreme in zagoni, pa čakajo na tehnični pregled in na dovoljenje za pričetek poskusnega obratovanja.
V nadaljevanju bomo izbrali
izvajalca, ki bo opravil vsa preostala dela za dokončanje projekta. Rok za oddajo ponudb po javnem razpisu je bil 28. 3. 2012. Po tem razpisu je predviden 3-mesečni rok izvedbe. Treba bo porušiti stara gnilišča, asfaltirati in urediti okolico, izvesti centralni nadzorni sistem (povezava vseh treh čistilnih naprav in kanalizacijskih jaškov) in nekatera druga manjša monterska dela.
Konec leta 2011 smo na Evropsko komisijo ponovno dali vlogo za podaljšanje izvajanja projekta. Žal do danes še nismo prejeli odgovora.
Minja Vučinic
2.	Urejanje cestne infrastrukture v Podvincih: Zakaj na koordinacijskem sestanku v Podvincih s predstavniki Direkcije za ceste ni bilo nobenega predstavnika Mestne občine Ptuj?
Odgovor: Predstavnik Mestne občine Ptuj se redno udeležuje petkovih operativnih sestankov, se pa zgodi, da ima hkrati druge nujne obveznosti. V tem primeru poskrbimo za nadomeščanje najbolj kompetentne osebe, kar smo storili tudi v primeru petkovega sestanka v Podvincih. Prav tako menimo, da operativni sestanki niso primerno mesto za sklic novinarjev, saj gre za gradbišče, na katerem se rešujejo tekoče operativne zadeve v zvezi z izgradnjo.
Marijana Nikšič Zorko
3.	Kako je lahko ista cena odvoza smeti za odvoz 2 vreč smeti na vsake tri tedne (16 EUR) in za odvoz 4 vreč smeti (tudi 16 EUR)?
Odgovor: K odgovoru, ki ga je na Mestnem svetu že podal župan, podajamo dodatno pojasnilo. Obstoječa cena ravnanja z odpadki v Mestni občini Ptuj je določena s soglasjem k zvišanju cen storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št.
9/2007). Cena je bila uveljavljena konec leta 2009, po potrditvi ustreznosti cene s strani pristojnega ministrstva. Gre za ceno, ki je bila oblikovana skladno s takrat veljavno metodologijo oblikovanja cen predmetnih storitev in po za to predpisanem postopku.
Trenutno veljavni Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja prepoveduje diferencira-nje cene storitev izvajalca med uporabniki ali skupinami uporabnikov za istovrstne storitve oz. je ta dopustna le v primeru, če uporabniki ali skupine uporabnikov dokazljivo povzročajo različne stroške. Kot dokazilo za različne stroške se šteje elaborat (ekspertiza, mnenje), potrjen s strani reprezentativne interesne zbornice izvajalcev javnih služb, pri čemer pa različni stroški dostopa do storitve ne štejejo za razlog diferenciacije.
V pripravi je nov predpis, ki bo urejal metodologijo oblikovanja cen storitev ravnanja z odpadki, vendar velja izpostaviti, da tudi zadnje dosegljiv predlog tega predpisa ohranja prepoved razlikovanja cen. Tako je mogoče pričakovati, da cena posamezne storitve javnih služb med uporabniki ali skupinami uporabnikov ne bo smela biti različna zaradi kraja uporabe storitve, če bodo imeli uporabniki storitve posamezne gospodarske javne službe v posamezni občini istega izvajalca.
Alen Hodnik
Pobuda Stanislava Brodnja-ka: Strokovne službe občinske uprave naj ukrepajo, da se s pločnika na Slomškovi ulici (ob tržnici ob Maistrovi hiši) odstranijo razstavljena oblačila trgovcev in se pločnik uredi skladno z veljavnimi predpisi, da služi svojemu namenu.
Odgovor: Trgovcem na Slomškovi ulici bomo izdali odločbo za odstranitev razstavnih lutk z oblačili, ker se ne držijo pogojev iz že izdanega soglasja.
Zdenka Matjašič
Vprašanje Helene Neudauer: Kaj bo s hribom Panorama? Ali ta hrib ni več last Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ali je res v lasti Mestne občine Ptuj in ali je točna informacija, da ima Mestna občina Ptuj z nekom pogodbo za vzdrževanje in ureditev tega hriba?
Odgovor: Trenutno še poteka postopek za spremembo namenske rabe, saj je Panorama sedaj uvrščena med najboljša kmetijska zemljišča, v postopku spremembe pa je podan predlog, da bi bila Panorama uvrščena med zelene površine, namenjene parkovnim površinam. Zadeva je trenutno še v postopku.
Hrib Panorama je še vedno v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, Mestna občina Ptuj je le zakupnik.
V letu 2010 je Mestna občina Ptuj sklenila zakupno pogodbo za prvo polovico hriba. Za drugo polovico hriba je Sklad kmetijskih zemljišč v letu 2011 objavil ponudbo za oddajo kmetijskega zemljišča v zakup, na podlagi katere je bila kot zakupnik izbrana Mestna občina Ptuj. Za ta drugi del hriba Panorame zakupna pogodba še ni bila sklenjena.
Mestna občina Ptuj kot zakupnik nima z nikomer sklenjene pogodbe za vzdrževanje in ureditev hriba Panorama.
Maja Ber
Vprašanje Franja Rozmana: Koliko več, zaradi širitve kioska s hitro prehrano na Potrčevi ob ptujski bolnišnici in ureditve dodatne osvetlitve, plačuje sedanji najemnik za uporabo tega prostora in ali bi lahko SPVCP MO Ptuj dal oceno, ali je dodatna osvetlitev moteča za udeležence v prometu, predvsem za voznike?
Odgovor: Lastniku kioska smo izdali odločbo za uporabo prostora neto površine kioska. Razširitve kioska ni bilo, lastnik je namestil le trajno zaščito proti soncu. Pri ogledu na terenu nismo opazili moteče svetlobe.
Zdenka Matjašič
. //ft/'-ff/! 11
26. APRIL / MALI TRAVEN 2012	TURIZEM / OKOLJE IN PROSTOR
STRANKE MESTNEGA SVETA
SPOROČAJO
Pobuda Mirana Meška, da naj MO Ptuj pristopi k aktivnostim za pridobitev certifikata »Mladim prijazna občina«.
Obrazložitev: Svetniška skupina SD poziva župana in MO Ptuj, da se aktivno vključi in pristopi k aktivnostim za prijavo na javni poziv k pridobitvi naziva »Mladim prijazna občina«. Pod častnim pokroviteljstvom predsednika države dr. Danila Turka in v sodelovanju Skupnosti občin Slovenije, Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, znotraj projekta konzorcija »Mladi odpiramo prostor«,
aktivnosti koordinira Mladinski svet iz Ajdovščine.
Način z razpisno dokumentacijo in roki prijav so objavljeni na spletni strani projekta »Mladi odpiramo prostor: http://www. mladi-in-obcina.si/.
Certifikat »Mladim prijazna občina« se podeljuje lokalnim skupnostim, ki jih strokovna komisija prepozna kot mladim prijazne, ker so v minulih letih uspešno izvajale ukrepe s področja lokalne mladinske politike.
Namen pobude: Družbeni položaj mladih se je v zadnjih letih izrazito poslabšal. Povečuje se
stopnja brezposelnosti med mladimi, vse pogostejše so nestalne in manj kakovostne oblike zaposlovanja, posledično se povečuje finančna odvisnost mladih od staršev, občutek negotovosti in časovni okvir pri oblikovanju lastne družine.
Pomembno vlogo pri razvoju mladih imajo lokalne skupnosti, ki so mladim najbližje. Naloga lokalnih oblasti je, da zagotovijo prostor, v katerem lahko mladi razvijajo svoje kompetence in veščine ter dosegajo svoje cilje.
S prijavo in udeležbo na tem razpisu bomo v MO Ptuj preverili trenutno situacijo in tudi iz pri-
merjave z drugimi ter s primeri dobrih praks poskušali izboljšati naš prostor za razvoj mladih in prepoznavanje njihovih talentov.
Miran Meško je pobudo dodatno predstavil, da pobuda naj ne bo razumljena kot kritika, temveč spodbuda, da se ocenimo, kje smo na področju delovanja z mladimi. Razlog za pobudo je tudi Odlok o priznanjih MO Ptuj, v katerega na žalost nismo mogli doseči soglasja za umestitev enega od najvišjih občinskih priznanj za kategorijo mladim za izredne dosežke v času študija.
ffaglj. Rešitev krize DA, vendar ne na plečih najšibkejših
Vlada, ki je prevzela oblast, je odgovorna tudi za reševanje položaja. Res je, da bomo to občutili vsi, ampak narediti je treba vse, da bodo ukrepi takšni, da bomo dolgoročno izšli iz krize. V Novi Sloveniji se zavedamo, da tvegamo padec priljubljenosti zaradi gasilskih ukrepov, ki so jih zakrivili tisti, ki ukrepov niso znali rešiti, vendar sedaj druge izbire nimamo. Pri pogajanjih s sindikati Ljudmila Novak vidnega napredka ne vidi, kljub temu pa poudarja, da se bo vlada trudila iskati skupne točke in naredila vse, da pride do soglasja.
Gre za pravično porazdelitev krize, v sindikatih javnega sektorja pa se ne zavedajo resnosti položaja in da je realni sektor v zadnjih letih nosil težko breme.
V Novi Sloveniji želimo vsem občankam in občanom prijetno praznovanje dneva upora proti okupatorju in spoštovanja vrednega praznika dela - 1. maj.
Mestni odbor N.Si
5D
Varčujemo na mladih družinah, ukrepov za gospodarstvo pa sploh ni na spregled
Socialni demokrati smo pred tremi leti začeli debato o tem, da moramo uvesti varčevalne ukrepe in stabilizirati javne finance, drugače se nam piše slabo. Pa smo bili zasmehovani. Še več, s strani sedanje vlade, takratne opozicije, smo vedno znova slišali pozive k referendumom in glasovanju proti vsem zakonom, ki smo jih predlagali. Bili smo kritizirani, da premalo naredimo za gospodarstvo in da nimamo rešitev za krizo. Izgubili smo volitve in priložnost so dobili tisti, ki so vedno govorili, da znajo bolje. Pa znajo res? Danes je jasno, da trenutna vlada celotno breme krize prenaša na ljudi, ki za krizo niso krivi. Varčevalne ukrepe bodo najbolj občutile mlade družine, ukrepov za gospodarstvo pa sploh ni. Cilj je
jasen. Prestrašiti ljudi, jim vzeti še tisto malo dostojanstva in kritičnega pogleda, dokler ne bodo utihnili za vedno. Zatreti vse, kar politično ni na pravi strani, in spraviti politiko neoliberalizma in prostega trga spet nazaj na velika vrata naše države. Nič lažjega ni, kot priti na oblast s praznimi obljubami, demagogijo in lažmi. Mnogo težje je narediti nekaj dobrega za ljudi. Ampak, ali ni to ključna naloga tistih, ki smo jih izvolili?
Občankam in občanom čestitamo ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in 1.maju, mednarodnemu prazniku dela!
SD Ptuj
^	Predsednik stranke obiskal Ptuj
Na povabilo Pokrajinskega odbora DeSUS Ptuj-Ormož sta v petek, 13. aprila, Ptuj obiskala predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec in generalni sekretar Ljubo Jasnič. V prostorih Doma upokojencev Ptuj sta se srečala s predstavniki omenjenega pokrajinskega odbora in podala oceno aktualnih političnih razmer v stranki in tudi v državi.
Pred srečanjem s člani stranke DeSUS sta obiskala Mestno občino Ptuj, kjer so ju sprejeli podžupanja MO Ptuj Helena Neudauer ter nekateri drugi vidni predstavniki občine. Obisk je bil na visoki državni ravni, saj je Mestna občina gostila Karla Erjavca kot zuna-
njega ministra RS in podpredsednika Vlade RS, Ljuba Jasniča pa kot državnega sekretarja v Vladi RS. Med drugim je pogovor tekel v smeri možnosti, da mesto Ptuj v prihodnje postane eno izmed slovenskih mest, kjer bi gostili gospodarsko diplomacijo.
Članom stranke DeSUS in občanom MO Ptuj želimo vse lepo ob prihajajočih praznikih, 27. aprilu in 1. maju.
Mestna organizacija DeSUS Ptuj
12 . //V™
STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO
PTUJČANI	26. APRIL / MALI TRAVEN 2012
j; | nfi LDS s pozitivnim mnenjem Računskega sodišča
V Liberalni demokraciji Slovenije smo v teh dneh s strani Računskega sodišča Republike Slovenije prejeli zapis o pregledu letnega poročila o poslovanju politične stranke.
Kljub težki finančni situaciji, s katero se v stranki soočamo že nekaj časa, z veseljem ugotavljamo, da Računsko sodišče na naše poslovanje v letu 2011 ni imelo pripomb. Ugotovilo je, da je letno poročilo Liberalne demokracije Slovenije pravočasno, popolno in ustrezno.
LDS je lani posloval pozitivno in izgubo zmanjšal za dobrih
216.000 evrov, kar je za volilno leto dober rezultat. Novo vodstvo si bo tudi v prihodnje po najboljših močeh prizadevalo pokrivati izgubo, reševati finančno situacijo in zagotavljati kar se da normalno delovanje stranke.
Dogodki zadnjega časa nas še posebej utrjujejo v prepričanju, da slovenska politika potrebuje liberalno misel, in verjamemo, da LDS pri tem še ni rekel zadnje besede.
MO LDS Ptuj
Te'e."?r. . Poziv predsednika Vlada Čuša županom slovenskih občin
Z vodo ravnajmo spoštljivo, je v uvodu svojega poziva zapisal predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš. Ne pozabimo, da tudi prihodnje generacije potrebujejo dovolj vode, ki bo morala ustrezati določenim standardom. Zato je trajnostno upravljanje z vodami bistvenega pomena za naše prihodnje življenje. V Sloveniji veliko premalo denarja vlagamo v vodne izgube iz vodovodnih sistemov, prav tako izboljšanju kakovosti pitne vode. V bližini vodnih virov se mora obvezno vzpostaviti izključno ekološko kmetijstvo. V vseh slovenskih občinah moramo vzpostaviti celoviti monitoring za površinske in podtalne vode. Samo preko celovitega spremljanja kazalcev kakovosti vode ter posledično sprejema ustreznih ukrepov bomo lahko učinkovito izvedli ukrepe za izboljšanje stanja vode in okolja nasploh ter s tem tudi zdravja ljudi. Opozarjamo na pomembno vlogo lokalne skupnosti in njihovih pristojnih institucij, ko gre za pitno vodo, zdravo hrano in učinkovito rabo
energije.
22. marec je za svetovni dan voda leta 1992 na skupščini v Riu de Janeiru razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Dan je namenjen opozarjanju na pomen in vpliv vode na naše življenje in izboljšanje našega odnosa do vode. Voda je med največjimi naravnimi bogastvi Slovenije, saj imamo več kot 26 tisoč kilometrov rek in hudournikov, 1.300 jezer ter številne izvire in slapove. Se pa ne zavedamo dovolj, da je njena količina omejena in neenakomerno razporejena. Zaradi podnebnih sprememb in pogostejših suš se bodo razmere še zaostrile. Recept rešitve je preprost, omejiti moramo potrebo po vodi in povečati učinkovitost njene rabe. »Izbira je naša. Tudi odgovornost in prihodnost sta v naših rokah,« je zaključil svoj poziv predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš.
Zeleni Ptuja
zares Za projektno sodelovanje na levici in sprejem reform
Predsednik dr. Pavel Gantar je nedavno odgovoril na Jankovičev predlog o treh možnih oblikah sodelovanja na levici - projektnem, programskem in na način skupščine - ter dejal, da je Zares za konkretno dogovorjene projekte in cilje, po vzoru akcije za družinski zakonik. »Če se bodo pojavili podobni projekti, bodisi vezani na civilno družbo bodisi na izvajanje oblasti, smo mi pripravljeni sodelovati. Za drugo ni ne potreb in ne pogojev.« Posebej je poudaril, da se bo oblika dela Zares, potem ko se je konsolidiral na zadnji konvenciji in se odločil, da gre naprej samostojen, spremenila. V zvezi z varčevalnimi ukrepi in reformami je opozoril, da je ključen problem zadolževanje države, vendar v tem trenutku ni edini.
Cena denarja je namreč visoka, kar pa je posledica padca reform in verodostojnosti države. Meni tudi, da je treba s socialnimi partnerji čim prej na novo uskladiti padle tri zakone in jih vložiti v parlamentarno proceduro takoj po preteku moratorija. Mestni odbor občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestita ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, 1. in 2. maju, prazniku dela, ter obletnici osvoboditve mesta Ptuja in vstopa Slovenije v EU.
Mestni odbor Zares - socialno liberalni Ptuj
SDS
Ob obisku vlade ptujsko-ormoške regije so se s predsednikom Janezom Janšo srečali tudi predstavniki izvršilnih odborov SDS v regiji. Predstavili so problematiko in nekatere razvojne perspektive v regiji. Ob tej priložnosti je bila vladni ekipi podana vsa podpora za izhod iz krize.
25. maja bo Ptuj obiskala evropska poslanka Zofija Mazej Ku-kovič v sklopu projekta Požen' Evropo. Projekt je pobuda evropske poslanke in je namenjen mladim - dijakom, študentom, mladim podjetnikom, ki bi želeli spoznati delovanje Evropskega parlamenta,
izraziti svoja mnenja in probleme Evropske skupnosti ter s tem vplivati na razvoj. Srečanje bo v soorganizaciji MO SDS Ptuj v Grand hotelu Primus ob 19.30.
Ob mednarodnem prazniku dela in osmi obletnici vstopa Slovenije v Evropsko skupnost čestitamo občankam in občanom ter želimo kljub težkim časom prijetno praznovanje!
Mestni odbor SDS Ptuj
.	13
26. APRIL / MALI TRAVEN 2012
TURIZEM / OKOLJE IN PROSTOR
Razstava Dobrote slovenskih kmetij Ptuj 2012
Dobrote slovenskih kmetij bodo letos od 17. do 20. maja na Ptuju, v minoritskem samostanu, na ogled že triindvajsetič. Gre za največjo vseslovensko razstavo dobrot z dolgo tradicijo in za vseslovenski projekt, ki ga že od vsega začetka pripravljamo v okviru Kmetijske svetovalne službe, ki deluje pri območnih kmetijsko-gozdarskih zavodih. Vodimo ga na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj ob sodelovanju Mestne občine Ptuj in Kmetijsko-goz-darske zbornice Slovenije. Želja organizatorjev je povezava med turizmom in kmetijstvom ter mestom in podeželjem, kar dejansko tudi uresničujemo že vrsto let.
Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora 23. razstave
Registrirane kmetije lahko svoje izdelke prodajajo na celotnem območju Slovenije. S spremembo zakona o kmetijstvu se pojavi termin dobrote naših kmetij, ki bo pripeljal do sheme kakovosti, dosegljive za manjše pridelovalce in predelovalce na kmetijah. Želimo, da dobra higienska praksa pri predelavi živil živalskega in rastlinskega izvora zajame vse postopke od pridelave do prodaje izdelka. Z Dobrotami sloven-
skih kmetij bomo v resnici začutili domače ognjišče in pristne dobrote naših kmetij.
Število priznanj na 22. razstavi dobrot v letu 2011	
Vrsta priznanja	Število
Zlato priznanje	462
Srebrno priznanje	367
Bronasto priznanje	279
Skupaj priznanj	1098
Znaki kakovosti	59
Razstavo organiziramo tako, da so predhodno izvedena ocenjevanja izdelkov iz trinajstih skupin, razstavljene pa bodo nagrajene dobrote. Na 23. razstavi je v ocenjevanju 1347 izdelkov in po izkušnjah bo velika večina izdelkov tudi nagrajena, ker so to kakovostni izdelki.
Letos prijavljenih kar 1347 izdelkov
Na letošnjo razstavo so iz Slovenije in zamejstva kmetije prijavile v ocenjevanje 1347 izdelkov. Na 23. razstavi ima osrednje mesto ljubljanska pokrajina z Zasavjem, ki je poznana po kakovostnih tradicionalnih krušnih izdelkih, pridelavi mesnih, mlečnih, sadnih in drugih dobrot ter krasnim razgibanim podeželskim prostorom. Posebej se bosta predstavili Živilska šola iz Ljubljane in Biotehniška šola Ptuj, ki vsako leto sodeluje pri organizaciji razstave. Šola bo dodatno popestrila dogajanje z
dnevi odprtih vrat na svojem posestvu. Poudarek na 23. razstavi pa bo na ekoloških dobrotah iz slovenskih pokrajin. Pripravili bomo tudi ekološko tržnico in strokovni posvet na to temo.
Kakovost ocenjenih izdelkov se iz leta v leto dviga, kar potrjuje število prejetih priznanj in podeljenih znakov kakovosti, ki jih dobijo kmetije za trikrat zapored prejeto zlato priznanje (za isto vrsto izdelka). Naj poudarimo, da je bilo v 22 letih na Ptuju podeljenih 3709 bronastih, 3921 srebrnih in 4209 zlatih priznanj ter za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje 507 znakov kakovosti.
Organizatorji razstave smo zadovoljni, da smo v Sloveniji naredili potrebne spremembe zakonodaje na področju pridelave in predelave živil rastlinskega in živalskega izvora. Zahteve inšpekcijskih služb v primeru prodaje dobrot na stojnicah ob prireditvah so danes znosnejše.
Primerjava prijavljenega števila dobrot v letih 2008-2012					
	2008	2009	2010	2011	2012
Krušni izdelki in čajno pecivo	423	445	421	405	355
Mesni izdelki	126	128	137	161	163
Mlečni izdelki	44	54	86	154	205
Konzervirana zelenjava	40	39	55	53	61
Olja	32	31	55	82	105
Kisi	36	37	32	31	21
Vina	94	96	99	108	95
Sadjevci	15	21	14	29	12
Sokovi in nektarji	44	57	65	92	76
Suho sadje	26	26	28	30	33
Marmelade in džemi	39	34	56	77	79
Kompoti	6	5	5	4	12
Naravna žganja	140	105	125	143	130
Skupaj	1065	1078	1178	1369	1347
Prijavljeni izdelki po regijah v letih 2010 in 2011			
REGIJA	2010	2011	2012
POMURSKA	116	135	145
DOLENJSKA Z BELO KRAJINO IN POSAVJEM	83	117	108
GORENJSKA	109	115	131
CELJSKA S KOROŠKO	341	378	338
PRIMORSKA	170	213	224
LJUBLJANSKA Z ZASAVJEM	121	118	122
PODRAVSKA	211	274	251
AVSTRIJSKA KOROŠKA	27	19	22
SKUPAJ	1078	1369	1347
Čas razstave
Razstava bo na ogled od 17. do 20. maja. Svečano odprtje razstave bo 17. maja ob 16. uri na dvorišču Minoritskega samostana. Pričakujemo častnega pokrovitelja - ministra za kmetijstvo in okolje, župana MO Ptuj, predsednika KGZS in druge pomembne goste iz politike in gospodarstva. Na dan odprtja razstave bo ogled možen že od 9. ure. Na dvorišču bo ob 12. uri potekala podelitev licenc za nacionalno poklicno kvalifikacijo za mlade kmete.
Kraj razstave
Prostori Minoritskega samostana na Ptuju (Minoritski trg 1). Prodaja in ponudba dobrot bo organizirana na dvorišču Minoritskega samostana, pred samostanom in tudi v mestu.
Program razstave
Ogledi bodo možni vsak dan med 9. in 18. uro. V soboto, 19. maja, bo ob 13. uri podelitev priznanj za nagrajene: mesne in mlečne izdelke, suho sadje, vina, sokove, marmelade, žganja, sadna vina, kise, olja, kompote, konzervirano zelenjavo. Med podelitvijo bo bogat kulturni program. V soboto bo ob 11. uri potekala tudi regijska revija folklornih skupin v organizaciji Izpostave sklada za kulturo s Ptuja, pred Mestno hišo pa bo Sirarski praznik. V nedeljo, 20. maja, bo ob 10. uri sveta maša v minoritski cerkvi. Ob 11. uri bo začetek podelitve priznanj za krušne in mlečne izdelke. Med podelitvijo bo bogat kulturni program, ki se bo nadaljeval tudi popoldan, ko bo srečanje ljudskih pevcev in godcev v organizaciji javne radijske oddaje Radia Ptuj.
Vabimo vas, da od 17. do 20. maja 2012 obiščete Minoritski samostan na Ptuju in si ogledate osrednji festival kulinaričnih dobrot slovenskega podeželja. Podrobnejši program prireditve bomo predstavili v začetku maja.
14 . //V™
GOSPODARSTVO / TURIZEM
26. APRIL / MALI TRAVEN 2012
Pullus s svežimi vini v gosteh pri zahtevni publiki v ZDA
V marcu sta predstavnika Ptujske kleti, Vinko Mandl, direktor trženja in prodaje na tujih trgih, ter glavni enolog Bojan Kobal, v vlogi ambasadorjev Slovenije kot vinske destinacije z vini Pullus že drugo leto zapored obiskala Združene države Amerike.
Staša Cafuta Trček
»Osnovni namen predstavitev tovrstnih aktivnosti ni zgolj ozaveščanje ameriške javnosti o Sloveniji kot vinski destinaciji in pridelovalki izjemno kakovostnih vin, temveč je tudi orodje za dodatni prodor na zahteven in zelo pomemben vinski trg,« je ob vrnitvi povedal Vinko Mandl. Vina Pullus so bila predstavljena v New Yorku, Miamiju, Los Angelesu ter San Franciscu. Med drugim tudi na svečani večerji s slovenskimi jedmi in slovenski-
Foto: Vinko Mandl
mi vini v New Yorku v rezidenci njene ekscelence dr. Melite Ga-brič, generalne konzulke Slovenije v ZDA, na katero so bili povabljeni slovenski uvozniki vin, vplivni Slovenci, ki živijo v ZDA, in Eric Asimov, mednarodno uveljavljen vinski kritik, pisec pomembnih kolumn o vinih v enem izmed najbolj vplivnih ameriških časnikov - The New York Timesu. »V bližnji prihodnosti računamo na večjo zastopanost slovenskih vin na Floridi
Na degustaciji v restavraciji Baires (Miami Beach): predstavnik uvoznika za ptujska vina (Vinum USA) Ilya Shckukin, sommelierka restavracije Baires ter glavni enolog Bojan Kobal
in v Kaliforniji,« je strnil vtise enolog Bojan Kobal ter zaključil, da je bilo še posebej veliko zanimanja za sveža vina, v katera so v zadnjem obdobju največ vla-
gali v Ptujski kleti, saj ustrezajo tako načinu življenja ljudi v toplejših podnebjih kot tudi načinu prehranjevanja, ki gre vedno bolj v smeri zdrave in lahke prehrane.
Okrogla miza EPK 2012 turistično ponudbo r
Maja Leber
Foto: Črtomir Goznik
V	. ■ ■	M v	, •	•
- možnosti in priložnosti za povezovanje s
Ob številnih koristnih informacijah so udeleženci dobili priložnost, da sami podajo še kak predlog, pobudo ali kritiko.
Sredi aprila je v Mestni hiši potekala okrogla miza z naslovom Evropska prestolnica kulture -možnosti in priložnosti za povezovanje s turistično ponudbo, ki jo je organizirala Mestna občina Ptuj v sodelovanju z ZRS Bistra Ptuj in Javnim zavodom Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture.
Visoka udeležba je dokaz velikega zanimanja turistične in druge javnosti za projekt Evropske prestolnice kulture 2012 ter za aktivnosti v okviru Podravsko-ptujsko-ormoške regionalne destinacijske organizacije, kar kaže še neizkoriščene potenciale in možnosti našega okolja, ki se ponujajo skozi vse te aktivnosti.
Udeleženci so se podrobneje seznanili s cilji in nameni Evropske prestolnice kulture 2012 ter z osrednjimi in najpomembnejšimi dogodki, ki so se in se še bodo zgodili v tem letu
tako na Ptuju kot v Mariboru in drugih partnerskih mestih. Dija-na Madžarac je predstavila tudi aktivnosti zavoda Maribor 2012 na področju turistične promocije projekta, medtem ko sta dr. Aleksandra Pivec in Matija Bro-dnjak spregovorila o regionalni destinacijski organizaciji.
Ob številnih koristnih informacijah so udeleženci dobili priložnost, da sami podajo še
kak predlog, pobudo ali kritiko, predvsem pa možnost aktivneje se povezati med seboj in vzpostaviti nove oblike sodelovanja, kar so s pridom izkoristili. Med pogovorom so udeleženci izpostavili predvsem razširjeno uporabo logotipa uveljavljene blagovne znamke EPK 2012, nujnost sprotnega obveščanja o programih in prodaji vstopnic, možnosti medsebojne promo-
cije in vključevanja v ponudbo, pomembnost študijskih tur tujih novinarjev ter vključenost in sodelovanje z mednarodnimi institucijami, kot so ambasade.
Ob koncu so se prisotni strinjali, da so tovrstna srečanja dobrodošla, ter se že dogovorili za nove oblike sodelovanja v prihodnje.
.	15
26. APRIL / MALI TRAVEN 2012
TURIZEM / OKOLJE IN PROSTOR
Zaključek 8. Primusovih vinskih zgodb, na sporedu že nov
program za 9. sezono
Že osmo leto zapored so potekale v klubu Gemina, v hotelu Primus, Primusove vinske zgodbe. Ljubitelji vrhunskih vin in izbrane kulinarike so se od oktobra lani pa vse do 15. aprila letos, ko je potekal svečani zaključek, družili z vini. Že tradicionalno jih vodi vinski strokovnjak Janez Vrečer, ki je letošnjo sezono popestril s predstavitvami vin iz Hrvaške, Črne gore in Makedonije. Vodja kuhinje Term Ptuj, Aleksander Šori, pa je v kulinarični del večerov letos prvič vključil poleg dveh jedi še sladki zaključek.
Vsak večer so program obo-
gatili z glasbeno spremljavo. »Z obiskom smo zelo zadovoljni. Letos smo goste anketirali. Zanimalo nas je, kaj bi naši gostje želeli v prihodnje degustirati,« pove Vrečer ter nadaljuje, da so na podlagi želja svojih gostov pripravili program za 9. Primusove vinske zgodbe. Začeli bodo 26. oktobra, z Zlatim gričem in Dveri paxom, nato si bodo sledili: Na burji pridelana vina iz Vipavske doline; Radgonske gorice - 160 let tradicije penin; Vina sveta - Kalifornija, Čile, Južna Afrika, Avstralija ter Nova Zelandija; Ptujska klet - arhivska vina : sveža vina; Vzhod :
zahod - Marof, Ščurek, Simčič; Od slovenske Istre do Dalmacije; Jeruzalem Ormož; Kras : Štajerska - Vinakras, Frešer, Reber-nišek. 12. aprila 2013 bo potekal svečani zaključek. Možen je tudi nakup vinskega abonmaja, ki v
predprodaji stane 90 EUR (v redni 110 EUR), cena posamezne vstopnice 18 EUR (za upokojence, študente, člane skupine Face-book Terme Ptuj pa 15 EUR).
V začetku aprila so se zaključile 8. Primusove vinske zgodbe. Vodi jih vinski strokovnjak Janez Vrečer, ki v novi, deveti, sezoni napoveduje tematske večere, med drugim tudi z vini iz vsega sveta.
Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček
Vodja kuhinje Term Ptuj, Aleksander Šori, je v kulinarični del Primusovih vinskih zgodb letos prvič vključil poleg dveh jedi še sladki zaključek.
SVETLA TOČKA
Igrišča za otroke pri Saš baru, mehiški restavraciji De Poncho in centru Mercator
Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček
V tokratni svetli točki bi želeli izpostaviti ptujska igrišča za otroke v sklopu gostinskih lokalov. Ob budnem nadzoru staršev se otroci lahko brezskrbno igrajo pred Saš barom, ki je v neposredni bližini manjšega, a zelo lepo
urejenega parka. Drugo igrišče se nahaja pri mehiški restavraciji De Poncho v dvoriščnem delu restavracije, tretje pa pri trgovskem centru Mercator, na Rogo-zniški cesti.
Igrala pri Saš baru
Igrišče pri trgovskem centru Mercator
16 . //V™
TURIZEM / ZANIMIVOSTI
26. APRIL / MALI TRAVEN 2012
Uspešno trgovanje srednjeveških tržničarjev na Jurijevem
sejmu
v
Člani društva Cesarsko-kraljevi Ptuj so 23. aprila na Slovenskem trgu pripravili sedmo srednjeveško Jurijevo tržnico. Na prireditvi, s katero želijo obuditi bogato zgodovinsko dediščino mesta, se je predstavilo več kot 20 tržničarjev iz Slovenije in Madžarske.
Mateja Tomašič
Že v jutranjih urah so si tr-žničarji, ki so predstavljali srednjeveške obrti, pripravili svoje stojnice. Na odprtju tržnice sta zaprisegla tržni mojster in tržni sodnik, tržničarje pa je pozdravil knez in jim zaželel uspešno trgovanje. Izobesili so zastavo ter postavili roko pravice, kar je zunanje obeležje tako imenovanega sejemskega miru, ki je veljalo v času sejmov za čas in prostor, kjer se je odvijalo trgovanje. Določili so tudi tržne mere, po katerih se bo trgovalo. Vsi udeleženci sejma so bili ode-
Foto: Rado Škrjanec
ti v srednjeveška oblačila, kar je bila prava paša za oči obiskovalcev. Na sejmu so se predstavili tudi mojstri domače obrti, kot so lončarji, pletar izdelkov iz vrbo-vega šibja, tkalka, ki je tkala na statve, usnjar, kovač ter pekov-ka, ki je med drugim ponujala sadni kruh, in zeliščarice iz društva CKP. Slednje so na bogato založeni stojnici ponujale sveže šopke čemaža ter v stekleničkah čemažev pesto, posušen žajbelj, ognjič, bezeg, lovor, meto, meliso, lipo, majaron in kamilice za kopel ter sok iz smrekovih vršič-
Zeliščarice iz društva CKP so na bogato založeni stojnici ponujale sveže šopke čemaža ter v stekleničkah čemažev pesto, posušen žajbelj, bezeg, lovor in še marsikatero začimbo aoziroma zelišče.
kov, domači kis in svežo sivko. Tržničarji so na ogled postavili tudi lesene izdelke, predstavili pletilstvo in kvačkanje ter prikazali izdelavo stekla s pihanjem. Tokrat so prvič na Jurijevem sej-
mu predstavili tudi Zelenega Jurija, s katerim so se sprehodili po mestu. Dogajanje so z renesančnimi plesi popestrile še plesalke društva Cesarsko-kraljevi Ptuj, umetniške sekcije Graziosa.
Potopisno predavanje o Senegalu in Gambiji
Mateja Tomašič
Gambija in Senegal imata tropsko podnebje s kratko deževno dobo med julijem in oktobrom ter posledično dolgo sušno dobo. V Senegalu, "deželi terange" ali deželi gostoljubja, prebiva 11 milijonov ljudi, ki so pripadniki različnih etničnih skupin. Gospodarstvo države temelji na gojenju arašidov, ribolovu in turizmu. Francosko govoreči turisti se radi odločajo za letovanje ali potovanje v Senegal tudi zaradi francoskega jezika, ki je uradni jezik te države. »Gambija, obala nasmehov, najmanjša afriška država, šteje manj kot milijon prebivalcev. V nekdanji angle-
Foto: Anja Cuznar
ški koloniji je angleščina še vedno uradni jezik. Gambijcipoleg uradnega jezika uporabljajo še številne lokalne jezike glede na pripadnost posameznim etničnim plemenom. Gambijo smo spoznavali med križarjenjem po več kot 1130 km dolgi reki Gambiji, ki je dala ime državi.
Obisk Senegala in Gambije se priporoča tistim obiskovalcem, ki jih privlači možnost pristnega stika z domačini, saj se jih še ni dotaknil masovni turizem. Poleg tega ti predeli Zahodne Afrike slovijo po odlični glasbi in zanimivih obredih ter plesih,« je Anja Cuznar predstavila Senegal
in Gambijo.
Slovenske skupine turistov je že večkrat popeljala na Kubo ter v nacionalne parke ZDA, Armenijo, Gruzijo, Libijo, Šrilanko, Mehiko, Belize, Honduras in Iran. Kot tanguera, plesalka ar-
Mirna vasica Tendaba v Gambiji
gentinskega tanga, pa čaka na priložnost, da obišče Buenos Aires, kjer bi si obogatila plesno znanje na tečajih ter obiskala čim več plesnih večerov oziroma milong.
Senegal velja za eno izmed najbolj razvitih zaho-dnoafriških držav. Turisti ga radi obiščejo, saj je od Evrope oddaljen samo 5-6 ur vožnje z letalom. Gambija, imenovana tudi obala nasmehov, pa je najmanjša afriška država. Ptujčanka Anja Cuznar je o državah, ki ju je spoznavala kot turistična vodnica, v ptujskem CID-u pripravila dobro obiskano potopisno predavanje.
.	17
26. APRIL / MALI TRAVEN 2012
TURIZEM / OKOLJE IN PROSTOR
Mag. Darja Harb, nova direktorica Revivisa
Z lanskim novembrom je vodenje Revivisa - Regijskega višješolskega in visokošolskega središča - prevzela mag. Darja Harb, ki jo v nadaljevanju predstavljamo vsem bralcem in bralkam Ptujčana.
Besedilo in foto: Bron ja Habjanič
Harbova je obiskovala OŠ Mladika, nekdanjo OŠ Tone Žnidarič. Srednje šolanje je nadaljevala v Srednje šolskem centru Ptuj, bila je v drugi generaciji usmerjenega izobraževanja, obiskovala je družboslovno šolo. Izobraževanje je nato nadaljevala na Ekonomski fakulteti v Mariboru in leta 1991 diplomirala na smeri ekonomski odnosi s tujino. Leta 2001 je vpisala podiplomski študij na Ekonomski fakulteti v Mariboru, smer marketing. Magistrsko nalogo je uspešno zagovarjala leta 2003.
Takoj po končanem dodiplom-skem študiju se je leta 1991 zaposlila v podjetju Projekta inženiring. »Včasu študija sem bila štipendistka Komunalnega podjetja Ptuj, ki je bilo v tistih časih organizirano kot organizacija združenega dela in sestavljeno iz več temeljnih organizacij združenega dela (tozdov), eden izmed slednjih je bila tudi Projekta inženiring, in ravno zato sem priložnost iskala v tej smeri. V letih, ko sem končala študij, je bilo izredno težko priti do zaposlitve, saj je takratna izguba jugoslovanskega trga za slovenska podjetja pomenila velik šok, brezposelnost je naraščala. Prva zaposlitev mi je dala kar nekaj pomembnih izkušenj, pridobila sem znanja, ki sem jih potem kot učiteljica strokovnih ekonomskih predmetov na ekonomski šoli lahko uporabljala. 15 let sem poučevala strokovne predmete na ekonomski šoli, 10 let sem bila članica državne predmetne komisije za ekonomijo. Leta 2003 sem se začela aktivno vključevati v nacionalne in mednarodne razvojne projekte, leta 2005 sem kot predavateljica pričela predavati na Višji strokovni šoli ŠC Ptuj. Zadnjih pet let sem pridobila sredstva za številne razvojne nacionalne projekte, predvsem s področja povezovanja sfere dela
»Pomembno je, da mlade v šolah pravilno usmerjamo, jim damo osnovna znanja, jih naučimo, kako se učiti. Zlasti je pomembno, da pridobijo poleg teoretičnih znanj tudi praktična znanja, da znajo povezovati teorijo in prakso.«
in izobraževanja,« o svojih številnih izkušnjah spregovori Har-bova.
Razmišljanja v smeri Visoke strokovne šole
»Kot zelo dejavna v številnih nacionalnih in mednarodnih razvojnih projektih sem imela priložnost spoznati skorajda vse izobraževalne sisteme v Evropi, zlasti na področju poklicnega izobraževanja. Pritegnili so me zlasti sistemi, ki vzporedno z univerzitetnim izobraževanjem razvijajo tudi visoko šolstvo pod imenom politehnika. Eden takšnih primerov je Finska, kjer sem sodelovala z institucijami na različnih ravneh izobraževanja, zlasti so name naredili vtis v posameznih regijah, kjer je v konzorcije povezana celotna vertikala poklicnega izobraževanja, od poklicnega, strokovnega do višješolskega in visokošolskega izobraževanja. V Sloveniji že nekaj časa v okviru Nacionalnega programa visokega šolstva govorimo o možnostih vzpostavitve politehnik kot aplikativnih visokošolskih strokovnih zavo-
dih in na to temo smo na Ptuju organizirali že dve okrogli mizi. Menim, da nas lokalno okolje za vzpostavitev takšne institucije podpira. Prav tako je smiselno razmišljati o tovrstni instituciji, saj sta na Ptuju v okviru Višje šole ŠC Ptuj nastala že dva atraktivna izobraževalna programa, in povsem upravičeno je, da v interesu študentov in partnerskih podjetij razmišljamo v smeri visoke strokovne šole. Ker za zdaj še ni sistemske osnove, ki bi omogočala ustanavljanje politehnik v takšnem kontekstu, kot to govori nacionalni program, je seveda Revivis tista priložnost, ki nam lahko omogoči, da na Ptuju zaživi visokošolski program.«
Dejavna je v številnih nacionalnih in tudi mednarodnih razvojnih projektih
Od leta 2003 je Harbova sodelovala v številnih nacionalnih in mednarodnih projektih. Začela je v projektu MoFAS, kjer so bili kot ŠC Ptuj pilotna šola pri uvajanju glavarine na dijaka. Projekt se je nanašal na modernizacijo finančnega in administrativnega sistema v šolstvu in je šolam prinesel več avtonomije. Sodelovala je tudi v razvojnih projektih, kjer so leta 2006 začeli modernizirati izobraževalne programe na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja. Gre za programe, ki so jih v srednje poklicne in strokovne šole začeli uvajati leta 2008 in so zasnovani modularno, vsebine prenovljenih programov so 80 % predpisane na nacionalni ravni, 20 % vsebin lahko šole prilagajajo lokalnemu okolju, gre za t. i. odprti kurikul. »Vodila sem kar nekaj projektov, kjer smo v svojem lokalnem okolju povezovali sfero dela in izobraževanja. Začeli smo s projektom Partnerstvo izobraževanja in dela, kjer smo sklenili številna pisma o partnerstvu med ŠC Ptuj in podjetji, nadaljevali s projektom krožnega zaposlovanja (Job Rotation), za katerega smo prejeli nacionalno nagrado za kakovost. Od leta 2008 do 2011 sem vodila projekt Mreža
izobraževanj za delo, kamor smo vključili več kot 800 udeležencev (zaposlenih in brezposelnih) v različne vrste usposabljanj. Ogromno je bilo mednarodnih projektov, kjer sem imela priložnost spoznati strokovnjake iz praktično cele Evrope. V okviru teh projektov sem obiskala v glavnem vse evropske države, spletala partnersko mrežo partnerjev, ki je izredno pomembna pri nadaljnjem razvojnem delu. Ker sem tudi v mednarodnih projektih stremela k temu, da imajo vsebino, obarvano z vsebino sodelovanja med šolo in socialnimi partnerji, imam danes kar nekaj koristnih informacij oz. primerov dobrih praks, ki bi jih bilo vredno uvesti tudi pri nas.«
Vizija razvoja Revivisa
»Razvoj aktivnosti bomo usmerjali skladno z razvojem mikro in makro okolja na področju novih tehnologij ter v skladu s smernicami regionalnega koncepta vseživljenjskega učenja. Zavedam se, da bo v prihodnje treba programe izobraževanja in usposabljanja še tesneje povezati s potrebami podjetij in predvsem povečati njihovo učinkovitost z vidika zaposlovanja udeležencev. Snovanje vizije razvoja šole je treba obravnavati tudi v smeri aktualne politike Ministrstva RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport glede razvoja slovenskih šol in v smeri večje avtonomije. Težko pa je natančno predvideti, kaj se bo v prihodnosti zgodilo na področju industrijskega in splošnega tehnološkega razvoja. Osebno med prioritetnimi strategijami v naslednjem obdobju vidim interdisciplinarne tehnologije, biotehnologijo, nove materiale, nanotehnologije, mehatroniko in še zlasti bioniko.
Kdaj lahko Ptuj realno dobi svoj redni visokošolski program, je vprašanje, ki si ga danes vsi postavljamo. Pripraviti je treba določene pravilnike in učne načrte. Seveda smo že začeli razmišljati v tej smeri, sprožili nekatere aktivnosti, ampak, kot rečeno, vsepotrebuje svoj čas.«
18 . //V™
PTUJČANI
26. APRIL / MALI TRAVEN 2012
Anjeta Kralj skozi življenje s plesnimi koraki
Anjeta Kralj, letošnja prejemnica velike oljenke, je življenje posvetila poučevanju plesa
Anjeta Kralj je na predlog Zveze kulturnih društev Ptuj in Plesne sekcije DPD Svoboda Ptuj ob letošnjem kulturnem prazniku prejela veliko oljenko za dolgoletno predano delo z več tisoč otroki in odraslimi pri osvajanju osnov plesnega gibanja in plesnega bonto-na ter kot začetnica in soustvarjalka ptujske plesne scene. Je tudi prejemnica priznanja Plesne zveze Slovenije za življenjsko delo na področju plesa. Anjeta Kralj se je rodila leta 1933 ter se leta 1953 iz Gornje Radgone preselila na Ptuj, kjer se je zaposlila v podjetju Delta.
Mateja Tomašič
Kdaj ste se začeli resneje ukvarjati s plesom?
»Še isto leto, ko sem se preselila na Ptuj, sem začela obiskovati plesne vaje v Narodnem domu. Iz Maribora nas je prihajal učit g. Simončič. Bilo je prijetno, bilo mi je zelo všeč, predvsem plesna glasba, koraki, gibanje, druženje s prijateljicami in prijatelji, bili smo dobra družba. Naslednje leto je Plesna zveza iz Ljubljane objavila razpis za kandidate za plesne učitelje. Videti je bilo, da sem do plesa pokazala veliko veselje, saj me je sodelavec Franc Vučak kar predlagal za to izobraževanje.«
Kakšni so vaši spomini na leta, ko ste obiskovali Šolo za plesne učitelje, preden ste leta 1966 diplomirali na Visoki šoli za telesno kulturo in si pridobili naziv plesna učiteljica?
»Najprej smo imeli sprejemni izpit, ki sem ga uspešno opravila in ostala v Ljubljani. Na začetku nas je bilo 35, od teh nas je izobraževanje zaključilo le 9.
Bilo je zelo naporno - ob pol sedmih vstajanje, ob osmih si moral biti že oblečen in obut v učilnici. V času kosila smo imeli uro odmora. S prijateljico sva se hitro najedli, potem tekli v sobo, si nalile v 'lavor' mrzlo vodo in vanjo dali stopala, kajti noge so nas zelo pekle in bolele. Potem pa vaje naprej do sedmih zvečer.«
Ste pa začeli poučevati že po končanem prvem letniku Šole za plesne učitelje, kar vam je omogočilo pridobitev licence za izvajanje začetnih plesnih teča-
Foto: Črtomir Goznik
jev
»Svoj prvi plesni tečaj sem izvedla pod vodstvom plesnega mentorja iz Maribora, naslednje leto pa sem dobila dovoljenje za nadaljevalni tečaj in takrat sem že samostojno poučevala. Tretje leto sem dobila dovoljenje za izpopolnjevalni tečaj, potem smo se še pripravili za diplomo. Po poklicu sem izučena šivilja in sem v Delti izdelovala manšete in ovratnike. Ker je bilo preveč dela v Narodnem domu, nisem več zmogla delati na izmene in so me premestili na drugo delovno mesto, kjer je bila manjša plača. Poiskala sem si drugo službo. V Strojnih delavnicah sem opravljala delo računovodkinje. Dopoldne sem hodila v službo, popoldne pa sem vodila plesne tečaje v Narodnem domu. Najprej sem imela cicibane, potem pionirje, nato tečaje za odrasle, po tečaju pa smo še sami trenirali.«
Skrbeli ste za plesni podmladek, leta 1968 pa ste sodelovali pri organizaciji prvega mednarodnega plesnega turnirja na Ptuju. Ste tudi vi kdaj tekmovali?
»S tem da sem poučevala in da smo trenirali, je potem nastal tudi turnir. Najprej so bili to domači, slovenski turnirji, potem jugoslovanski, nato smo imeli v Kidričevem mednarodni plesni turnir. Nismo imeli veliko denarja, večji del tistega, ki smo ga zaslužili, pa smo porabili za toalete, ki so bile res drage. Kupovale smo jih od plesalk, ki so napredovale v višji razred in so
w i
Anjeta Kralj na letošnji slavnostni podelitvi velike oljenke
si kupile nove obleke, stare pa so prodale. Ustanovili smo plesno sekcijo in trenirali pod vodstvom trenerja Franja Kozarja iz Maribora. Menjala sem dva ali tri plesalce, tekmovala pa sem v standardnih in latinskoameriških plesih. Udeleževala sem se turnirjev po Sloveniji. Vodenje tečajev in še treningi in tekmovanja, to je bilo zame preveč naporno - vsi tečaji so bili na moji grbi, pa še treningi. Prijateljice so se šalile, da mi bodo posteljo odnesle v Narodni dom. Sploh, ker sem bila več tam, kot pa kjer koli drugje. Odločila sem se, da neham s tekmovanji. Medtem se nam je v klubu že pridružila Cvetka Glatz, sedanja žena mojega tedanjega soplesalca Aleksandra Glatza. Ko sem zaključila s tekmovalnim plesom, sta onadva postala plesni par.«
Kaj vam je predstavljalo večji izziv - delo z otroki ali odraslimi?
»Z vsemi sem zelo rada delala. Z dušo in telesom sem bila pri poučevanju, zato smo bili tudi uspešni. Mali so po svoje srč-kani, priljubljeni in posrečeni, večji so bili že bolj resni in so se bolj trudili za osvojitev točk, za zmago. Pa tudi zakonci so bili po svoje zelo zanimivi. Z vsako skupino mi je bilo zelo lepo delati. Uživala sem v tem.«
Kje so mladi imeli priložnost uporabiti pridobljeno plesno
znanje?
»Takrat so bili v Narodnem domu še mladinski plesi, seveda pod nadzorom, in smo vrteli enako glasbo kot na tečaju, tako da so lahko pokazali, kaj so se naučili.«
Ste poučevali ples še kje izven Narodnega doma?
»Skoraj ni kraja tod okrog, kjer ne bi poučevala. Med drugim tudi udeležence delovnih brigad. Po 35 letih poučevanja sem že toliko opešala, da sem se raje umaknila. A ne za dolgo. Začela sem s plesnim tečajem v Društvu upokojencev, nato so me povabili še v Dom upokojencev. V tem času je iz mariborskega doma upokojencev prišel dopis, da imajo vsi domovi po Sloveniji plesne tečaje in bi radi izpeljali plesni turnir. Takratna ravnateljica doma je prijavila nekaj mojih parov in smo se udeležili tekmovanja v Mariboru. Na tekmovanju so bili pravi sodniki, prava glasba, pravi plesi. Najbolj se spominjam argentinskega tanga, saj so moji upokojenci plesali pravi argentinski tango in seveda smo tudi zmagali.«
.	19
26. APRIL / MALI TRAVEN 2012
TURIZEM / OKOLJE IN PROSTOR
V ptujski knjižnici razstavlja likovna dela Marjan Kekec Ogradni
Marjan Kekec Ogradni od leta 1970 živi in dela v Berlinu. Je svojstven mojster čopiča na steklu in opazovalec sveta. Njegova likovna in miselna svetova sta blizu podobam znamenite hlebinske šole naivnega slikarstva. Avtor je doslej naslikal blizu 350 umetniških del ter pripravil 48 razstav. Pod okriljem Uni-cefa in akcije Združeni medvedi je poslikal slovenskega medveda, ki je obredel vse celine.
Besedilo in foto: Mateja Tomašič
Naloga osrednje območne knjižnice je tudi domoznanska dejavnost. Mira Petrovič, ki vodi domoznanski oddelek v knjižnici Ivana Potrča, ob zbiranju in urejanju domoznanske zbirke pripravlja tudi domoznanske večere, na katerih predstavljajo avtorje, ki so bili rojeni na Ptuju ali pišejo o njem. »Tokrat smo k nam povabili slikarja, ki 42 let živi in ustvarja v Berlinu. Pred leti sem si ogledala njegovo razstavo slikarskih del v znamenitem berlinskem televizijskem stolpu. Ker sem po osnovni izobrazbi likovnica, se mi je ta natančnost zdela nekaj neverjetnega, ta odličen naiven slikarski
izraz, ki je bil sicer bolj razširjen v Jugoslaviji med hrvaškimi in srbskimi ustvarjalci, naivno slikarstvo pa je bilo zelo popularno tudi v Franciji in Nemčiji. Ptuj-čani imamo tako zraven Borisa Žoharja, našega imenitnega na-ivca, tudi slikarja Marjana Kek-ca, ki, zanimivo, oba izhajata iz Zabovcev,« je ob odprtju razstave povedala Liljana Klemenčič.
Marjan Kekec Ogradni je do sedmega leta žival v Zabovcih pri babici, pri dvaindvajsetih letih pa se je odselil v Berlin. Pri svojem ustvarjanju uporablja vsakdanje motive, ki jih vidi v naravi skupaj z ljudmi, pa tudi naravo. »Najprej na papir nari-
Marjan Kekec Ogradni, ki je naslikal že prek 350 likovnih del, na Ptuju razstavlja prvič.
šem osnutek, nato ga podstavim pod steklo in začnem risati. Rišem z oljnatimi barvicami, ker z drugimi ne gre. Potem nanašam eno plast na drugo in tako nastane slika. Gledati pa jo moraš potem z druge strani, kar rišem na eni strani na levi, se z druge strani vidi na desni. Se pa mi je že zgodilo, da sem se zmotil in potem je to težko popraviti,« o svojem delu razlaga Marjan Kekec Ogradni.
Za izdelavo manjše slike porabi okrog 50 ur, za večjo pa tudi do 250 ur. Razstavljal je že po Nemčiji, Avstriji, Švedski, njegova dolgoletna želja pa je bila, da bi svoja dela predstavil tudi v domačem kraju. Razstava je v razstavišču knjižnice na ogled vsak delovni dan do 3. maja. Za skupine otrok od četrtega razreda naprej in za srednješolce so pripravili tudi vodene oglede.
Vsaka slika ima svojo izpoved, svoje sanje
Ljubiteljska slikarka Ana Krajnc iz Hoč je šele pred dobrimi petimi leti začela uresničevati svojo otroško željo s tem, ko se je udeležila prvega slikarskega tečaja v Slovenski Bistrici. Do zdaj je naslikala okrog 200 slik, sodelovala vsaj pri petdesetih skupinskih razstavah in pripravila sedem samostojnih razstav. Odlikuje jo zavest, da mora imeti slika svojo izpoved, svoje sanje. Njena umetniška dela so na ogled v galeriji Magistrat v Mestni hiši do 23. maja.
Besedilo in foto: Mateja Tomašič
Pred tremi leti se je pridružila Umetniškemu društvu Likovni ustvarjalec Majšperk. Pri ustvarjanju posega po različnih materialih in se tudi udeležuje raznih delavnic, kjer spoznava nove tehnike. Udeležila se je slikarskih tečajev pod vodstvom profesorja likovne vzgoje Jožeta Foltina in akademskega slikarja Dušana Fišerja. Najraje dela z akrili, olji in v mešani tehniki. »Prav radovednost je
tista, ki večkrat botruje, da nastanejo slike, ki so samo moje. Vsako delo, ki ga ustvarim, je del mene, mojega razmišljanja. Gledalca želim popeljati v svoj svet barv, v svet intimnosti, notranje izpovedi, čustvenosti, ki jo je zaznati skozi pričujoče slike. Ženska bit, skrita v meni, hoče biti emancipirana, pa vendar je zaznati v njej odvisnost, podrejenost moškemu svetu. Istočasno pa želim gledalca popeljati
V galeriji Magistrat so na ogled slike Ane Krajnc. To je njena 7. samostojna razstava.
v svet radovednosti, ga pustiti v dvomih in razmišljanju,« pravi Ana Krajnc o svojem likovnem ustvarjanju. Njeno delo je ocenil tudi priznani likovni kritik Mario Berdič, ki je med drugim zapisal: »Skozi različne cikle
odkriva Ana Krajnc hkrati nove likovne motive, tako se najpogostejšim krajinskim upodobitvam, ob krajšem ekskurzu v že omenjeno geometrijsko abstrakcijo, pridružijo še cvetlični motivi na navpičnih nosilcih, morda naj-radikalnejša novost pa je uvajanje človeške figure, natančneje ženskega in moškega akta v fantazijskih ambientih, ki hkrati pomeni kvaliteten prestop iz tradicionalnih upodobitev narave v tematiko medčloveških odnosov s poudarkom na ljubezni.«
Njene slike so med drugim v uradu predsednika republike dr. Danila Turka ter prostorih županov Mestne občine Maribor in občine Hoče. Je tudi prejemnica priznanja Zveze društev likovnikov Slovenije v abstrakciji in priznanja za uspešno sodelovanje na Mežanovih dnevih na Ptuju. Redno se udeležuje ex tempor in več slikarskih kolonij.
20 . //V™
KULTURA
26. APRIL / MALI TRAVEN 2012
Dantonova smrt, največji projekt letošnjega leta v MGP
Predstava Dantonova smrt je nastala v sodelovanju med Mestnim gledališčem Ptuj in Slovenskim mladinskim gledališčem Ljubljana kot eden izmed projektov Evropske prestolnice kulture.
Bronja Habjanič
Dantonova smrt po štiridesetih letih znova na slovenskih odrih
Po nizu izjemnih predstav v Slovenskem mladinskem gledališču (Poroka, Ep o Gilgamešu, Nižina neba) in Mestnem gledališču Ptuj (Žabe) se režiser Jernej Lorenci vrača k nam z Dantonovo smrtjo Georga Büch-nerja. Drama, ki je del po številu pičle, po pomenu pa neprecenljive literarne zapuščine politično angažiranega mladeniča Georga Büchnerja, ni le drama o francoski revoluciji in obračunu med Dantonom in Robespierrom, temveč predvsem o večnih in nikoli do konca razrešenih vprašanjih o življenju, morali, smislu in etiki. Jernej Lorenci jo razume predvsem kot dramo o nezmožnosti revolucije, o antirevoluciji vsake revolucije, o krvi revolucije, o nenasitnosti krvi revolucije, o dvomu v napredek, v evolucijo, v zgodovino.
V	predstavi igrajo Daša Do-beršek, Maruša Geymayer - Oblak, Ivan Godnič, Željko Hrs, Alja Kapun, Uroš Kaurin, Maruša Kink, Boris Kos, Marko Mlačnik, Blaž Šef, Marinka Štern, Dario Varga in Matija Vastl.
Ljubljanska in tudi slovenska premiera te velike drame o revoluciji, ki žre svoje otroke, je bila 24. aprila v Ljubljani, evropska premiera na odru Mestnega gledališča Ptuj pa bo 16. maja, ponovitve pa še 17., 18. in 19. maja 2012.
V	Sloveniji je bila drama uprizorjena zgolj dvakrat
Dantonova smrt (1835) je verjetno najbolj daljnosežno delo pretresljivo pomembne in sodobne literarne zapuščine enega največjih reformatorjev evropske drame in gledališča, politično angažiranega naravoslovca
Foto: Nada Žgank
Georga Büchnerja, ki mu ni bilo dano živeti niti petindvajset let.
»V Sloveniji je bila ta mojstrska drama uprizorjena samo dvakrat, leta 1929 in 1970, kar je skorajda neverjetno. Zato so pričakovanja ob najnovejšem skupnem projektu Slovenskega mladinskega gledališča, Mestnega gledališča Ptuj in Maribora 2012 - Evropske prestolnice kulture še toliko večja,« pravi direktor ptujskega gledališča Peter Srpčič.
Kot zapiše dramaturg uprizoritve Matic Starina, uprizoritev Dantonove smrti fragmentarno osvetljuje dogodke ob koncu francoske revolucije ter razkriva banalnost velikih političnih premikov in absurdnost zgodovine, ko jih interpretira prek posledic dejanj udeležencev. Za vsakim zgodovinskim dogodkom, ki ga beremo skozi letnice in suhoparna dejstva, se skriva zapletena usoda skupine posameznikov, ki so ta dogodek oblikovali in ki jih je ta dogodek oblikoval. Vprašanje, ki se zastavlja, je, ali ima posameznik sploh moč nadzirati dogodke, v katerih je udeležen, ali pa je, kot pravi Büchner v enem svojih pisem, človek samo pena na valovih zgodovine, njena igrača. Danton, glavni junak naše drame in eden izmed »očetov« francoske revolucije, v drami pravi: »Nismo mi oblikovali revolucije, ampak je ona nas.«
Intimno, osebno in politično se v akterjih drame prepletajo brez jasnih ločnic. Kaj je tisto, kar tvori človekovo prepričanje, njegovo ideologijo? Lahko človek stopi iz sebe in deluje v korist sočloveka ali pa je ujet v sebi in svoji preteklosti ter so njegova dejanja samo odmev njegovih ran in bolečine? Dantona od drugih loči prav zavest o teh vprašanjih, zaradi česar se skuša umakniti s političnega odra, kar pa je nemogoče. Njegov umik v
Utrinek s predstave Dantonova smrt
zasebnost je agresivno dejanje, ki vpliva na vse, kar ga obdaja; prijatelje, nekdanje somišljenike, ženo, politične nasprotnike in
samo Francijo. Ima takšen človek sploh pravico do umika, do zasebnosti ali pa postane življenje velikega politika javna last?
Odmevi po 5. abonmajskem koncertu Arsana: Mednarodno srečanje pianistov
Društvo Arsana
Društvo za glasbeno umetnost Arsana je 19. aprila v slavnostni dvorani ptujskega gradu priredilo glasbeni koncert Mednarodno srečanje pianistov. Nastopili so pianisti iz Slovenije in tujine: Tjaša Šulc (SLO), Vera Koo-per (NZ), Mistrangelo Mattia (iTA) in Lana Genc (HR). Koncert je bil posvečen največjim evropskim klasičnim mojstrom klavirske literature. Slišali smo dela Bacha, Mozarta, Beethovna, Schumanna, Brahmsa, Chopina, Liszta in drugih. Nastopajoči so prikazali svojo odlično glasbeno podkovanost ter s svojo interpretacijo in stili navdušili občinstvo.
Društvo za glasbeno umetnost Arsana napoveduje 6. abonmajski koncert - Opero Orfej, ki bo v petek, 1. junijajv minorit-skem samostanu na Ptuju.
Hkrati napovedujemo že 4. mednarodni poletni festival Arsana 2012, ki bo potekal od 20. julija do 3. avgusta. Na festivalu bodo nastopili priznani glasbeniki iz celega sveta. V
okviru festivala pripravljamo tudi glasbeno poletno akademijo, s katero mladim nadobudnim glasbenikom omogočamo nad-graditev lastne glasbene kariere s strani mednarodno priznanih mentorjev. Več informacij najdete na www.arsana.si.
. //>//'21
26. APRIL / MALI TRAVEN 2012
KULTURA / LITERATURA
Multimedijska instalacija Očiščevanje kurenta
Kletni prostor Doma kulture se je za pol leta spremenil v oltar očiščevanja kurenta. Avtorica projekta Stanka Vauda Benčevič se je odločila, da bo poskušala prebuditi osnovni pomen kurenta in skupaj z ustvarjalno ekipo ustvariti obred - ritual očiščenja kurenta.
Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček
»Ostrigli smo ga, mu skrajšali dlako, mu vzeli moč in mu morda pri tem pomagali, da se bo za-zrl vase in se ponovno zavedel svoje prave vrednosti in poslanstva. Svojo ljubezen do Vesne -pomladi, ki se vsako leto znova in znova prebuja v njem - bo morda lahko ponovno začutil. Njuna vez bo zagotovo prinesla dobro letino, srečo in zadovoljstvo v našo deželo ... morda tudi moralno, etično preobrazbo, boljšega človeka in družbo,« pomenljivo pove avtorica. Kletni prostor je napolnjen s kuren-tovo dlako. »Volnena preja je
napolnila prostor in nas je kot maternica posrkala vase.« Prostor, v katerega stopimo sezuti, deluje svetlo zaradi volne same, na tleh kot ostrižena dlaka in v obliki preje - po vseh stenah in stropu. Zmehčana okrogla oblika prostora nas vodi pred oltar, kjer smo priča striženju kurenta - v obliki digitalnega filma na prejo. Zanj zapeta pesem Vesne odmeva po prostoru.
Avtorica projekta - Stanka Vauda Benčevič; sooblikovanje ideje striženja kurenta - Dušan Fišer, Markus Nylaander; digitalni film - Markus Nylaander;
Multimedijska instalacija Očiščevanje kurenta, katere avtorica je Stanka Vauda Benčevič, bo do avgusta na ogled v kletnem prostoru Doma kulture.
pesem - Zdenko Kodrič; avtorja glasbe - Boštjan Gombač, Žiga Golob; Vesna (glas) - Janja Majzelj; kontrabas (zima) - Žiga Golob; piščal (pomlad)
- Boštjan Gombač; kurent (digitalni film) - Ivan Mijačevič; Vesna, roka, ki striže (digitalni film) - Anja Vičar.
Knjigi za lahko branje
Za ljudi, ki težko berejo, ljudi s težavami v duševnem zdravju in starejše sta izšli knjigi Romeo in Julija Williama Shakespeara ter Visoška kronika Ivana Tavčarja. Knjigi sta del projekta Kultura in literatura za vse. V prirejeni izdaji bosta našli bralce, za katere je prvotno besedilo prezahtevno. Predstavili so ju tudi v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju.
Besedilo in foto: Mateja Tomašič
Lahko branje rečemo tistim knjigam in časopisom, ki jih lažje beremo in razumemo. Novice in kultura so namenjeni vsem ljudem, zato morajo biti predstavljene tako, da jih razumejo vsi, tudi tisti, ki imajo zaradi bolezni, s staranjem povezane težave in druge težave pri branju in razumevanju besedil. Knjigi je izdal Zavod Risa, ki deluje kot center za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje. Ustanovili sta ga Tatjana Knapp in Saša Fužir. Obe sta zaposleni v Centru za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Črna na Koro-
škem, kjer delata z osebami, ki imajo motnje v duševnem razvoju.
Ciljni bralci in poslušalci so ljudje z motnjo v duševnem razvoju, učnimi težavami, motnjami avtističnega spektra, di-sleksijo, osebe, ki okrevajo po kapi ali poškodbah glave, gluhi, naglušni ali starejši, pa tudi neizkušeni bralci in taki, ki jim je slovenščina drugi jezik, skratka vsi, ki imajo težave pri branju in lažje razumejo enostavne stavke in povezave, ne nazadnje pa tudi vsi tisti, ki se poklicno ali zasebno s takšnimi ljudmi sreču-
Knjigi za ljudi, ki težko berejo, so predstavili tudi v ptujski knjižnici Ivana Potrča.
jejo in bi jim želeli pomagati. Za lažje razumevanje in celovitejšo izkušnjo besedilo knjig Visoška kronika ter Romeo in Julija spremljajo ilustracije Cirila Horja-ka. Avtorici priredb, ki sta izšli v okviru Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, sta Tatja-
na Knapp in Saša Fužir. V Zavodu Risa razmišljajo namreč tako: »Zelo pomembno je, da imamo vsi ljudje knjige, ki jih lahko beremo. Do tega imamo pravico.«
22
LITERATURA
26. APRIL / MALI TRAVEN 2012
Izdali smo ekoknjigo V deželi ekofrajerjev
Na OŠ Ljudski vrt s podružnico Grajena že več let uspešno sodelujemo v mednarodnem projektu Ekošola kot način življenja. Preko njega izvajamo različne aktivnosti. Tako je v začetku leta v sodelovanju s komunalnima inšpektoricama iz Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju izšla knjiga z naslovom V deželi ekofrajerjev.
Nada Sevšek, koordinatorka Ekošole
V knjigi so predstavljeni prijatelji, ki se zavedajo pomena ločevanja odpadkov. Ko so našli svoj igralni kotiček ves onesnažen, so se odločili za čistilno akcijo. Pobrali in ločili so vse odpadke, ki so jih našli. V njej najdemo tudi idejo o ekoprosto-voljcih. Gre za mlade ekošolarje, ki pomagajo starejšim ljudem ali
bolnim sosedom odnesti odpadke v zbiralnico ločenih frakcij. Knjiga je zelo poučna in se od glavnih oseb lahko marsikaj naučimo.
Ravnateljica Tatjana Vaupotič
Zemljič je ob izidu knjige dejala: »Kot ravnateljica sem izjemno ponosna na aktivno delo naših mentoric in učencev na področju
Ekošole. Njihov vpliv in prizadevanja je moč čutiti na vsakem koraku šolskega prostora. S svojim vzorom ne ozaveščajo le učenk in učencev, pač pa tudi širšo javnost. Eden izmed takšnih naporov je tudi knjižica, za katero je besedilo prispevala naša učiteljica Nada Sevšek, ilustracije pa učenka Sofija Tatjanko Živko. Prepričana sem, da bo tudi ta knjižica pomembno prispevala k odgovornejšemu obnašanju vseh nas do okolja, v katerem živimo.« V času, ko je knjiga nastajala, so se zadeve na terenu spremenile in je knjiga tako že ob izidu rahlo »zastarana«. Tako ni več ekoloških otokov po vaseh. Te so nadomestile rdeče in rumene vreče ter zbiranje odpadkov od
vrat do vrat. Na srečo pa v mestu ni velikih sprememb, razen da se vsa embalaža (plastika, kovina in tetrapak) daje v skupno posodo z rumenim pokrovom.
Jezi nas in hkrati žalosti, da se v Sloveniji, ki nima več prebivalcev kot za eno predmestje kakšnega velemesta, ne moremo dogovoriti za enoten sistem zbiranja in ločevanja odpadkov. Tako smo v dnevnem časopisu zasledili, da na Koroškem ločujejo mokre, suhe in biološke odpadke, drugje spet ukinjajo rumene vreče itn. Upamo, da se bo zadeva kmalu sistemsko uredila na nivoju celotne države in da bo skrb za čisto okolje prevladala nad drugimi interesi.
Izšel je roman Maturant
Izšel je novi roman pisatelja Silvestra Vogrinca, ki govori o ptujskih gimnazijcih in mladini, ki se je svoj čas zbirala v Klubu mladih. Roman je del trilogije, med katere sodita Disko kraljica (2001) in Vrnitev kralja diskoteke (predvidoma maj 2012).
Vlado Novak
G. Vogrinec, o čem pripoveduje roman Maturant?
»Generacija ptujskih gimnazij -cev zaključuje šolanje. Maturant Zoran se s sošolkama Diano in Heleno spominja grenko-sladkih trenutkov odraščanja, ljubezni, prijateljstev, razočaranj, prevar. V Klubu mladih najde Zoran, tako kot mnogi njegovi vrstniki, drugi dom. Tam se pleše, zabava, gleda TV, igra namizni tenis, odvijajo se koncerti, potopisna predavanja, vadijo se celo borilne veščine. Zoran se spoprijatelji z redarji Ljubom, Mišem in Davorinom ter dobi dekle, vihravo in radoživo Valerijo. Streznitev pride ob soočenju z mamili, ko odkrije, da je Valerija postala narkomanka. Tedaj niti ljubezen niti prijateljstva ne zaležejo več. Zoran poskuša spremeniti svet, toda na maturantskem izletu ga čaka novo presenečenje. Sledi spoznanje, da veliko storimo že
s tem, ko spremenimo sami sebe. Za Zorana največjega zrelostnega izpita ne predstavlja maturite-tni izpit, ampak življenje samo.«
Koliko časa ste pisali Maturanta?
»Napisal sem ga v študentskih letih. V resnici je to moj prvenec, čeprav je na izid čakal do sedaj. Pisan je v prvi osebi, vendar to ni avtobiografski roman, čeprav vsebuje veliko biografskih podatkov. Predvsem sem želel izpostaviti duh časa in utrip življenja na Ptuju.«
Kaj je pomenil Klub mladih na Ptuju?
»Kot sem že omenil, je bil klub v 70. in 80. letih za številne mlade Ptujčane drugi dom. Tam se je dogajalo marsikaj, od kulturnih, izobraževalnih do družabnih, zabavnih in rekreativnih vsebin. Nasploh je bilo tedaj več druženja med mladimi. Računal-
niška era je marsikaj spremenila, predvsem v škodo neposrednega osebnega stika.«
V romanu se lotevate tudi problematike mamil.
»Nekatere mladostniške teme in problemi ostajajo vedno aktualni, ljubezen, prijateljstva, medvrstniško nasilje, mamila. Vsaka generacija jih doživlja po svoje. V desetletju pred Titovo smrtjo smo se tudi pri nas srečali s prvimi pojavi zasvojenosti. V glavnem je šlo za mehke droge. Na srečo se mamila nikoli niso razrasla do akutne stopnje kot v velemestih ali kot v tedaj šokantni izpovedi mlade Berlinčanke Christiane F. Mi, otroci s postaje Zoo.«
Maturant je del trilogije. Kakšne?
»Vsi trije romani se prepletajo in opisujejo svet mladih na Ptuju v obdobju Titove smrti in v letih, ki so sledila. Disko kraljica in Vrnitev kralja diskoteke govorita o dveh diskotekah, Metulju in Super Liju, Maturant pa o Klubu mladih.«
Kakšni so vaši literarni načrti?
»V nastanku imam še dva mladinska romana, ki pa se lotevata ptujske mladine tega trenutka. Do poletja bosta izšla še dva romana o borilnih veščinah, Kenin - telesni stražar in Karate bojevnik 2: Dvoboj.«
Silvester Vogrinec je pisatelj, pesnik in publicist. Velja za začetnika slovenske književne zvrsti športni roman s tematiko borilnih veščin (Karate bojevnik: Beli galeb, 1995 in Gladiator, 2010). Napisal je priljubljeni mladinski roman Disko kraljica (2001). Njegova postmodernistična zbirka pesmi nosi naslov Apokalipsa zdaj (2009). Deluje tudi kot publicist (knjige, članki) in urednik (Budo Sensei, Slovenski karate, Samurai).
. //tt/'-ff/! 23
26. APRIL / MALI TRAVEN 2012
TURIZEM / OKOLJE IN PROSTOR
Srečanje s predsednikom Türkom nas je obogatilo
Po zaključenem uradnem delu obiska je predsednik vstopil v telovadnico, kjer so ga z bučnim aplavzom sprejeli še učitelji in učenci šole.
Jasna Veber Zazula
Fotoarhiv šole
Pisal se je 3. april 2012. Slovenska zastava na steni naše šole je zaplapolala s posebnim ponosom. Bistro jutro je preraslo v prijetno sončen, a še zdaleč ne vsakdanji dan, saj se nam je ta dan na OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj obetal poseben gost. Z obiskom naj bi nas počastil predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk.
Prag naše rdeče šole je gospod predsednik prestopil okoli poldneva. Ob spremljavi gospodov in gospe iz predsednikovega kroga, mag. Franca Hočevarja, Francija Perčiča, Toma Juva-na, Ladislava Lipiča in Mojce Seliškar Toš, sta ga pred šolo prijazno sprejela namestnica ravnateljice Borislava Munda in predstavnik učencev Nejc Gro-belšek. Ob njiju so se uradnega srečanja v zbornici šole udeležili še pomočnica ravnateljice mag. Lidija Hameršak Marin, predsednica sveta šole Tanja Niko-
lovski, predsednik sveta staršev Janez Lovrec, mama učenca in pobudnica srečanja Silvestra Emeršič ter župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan.
Po zaključenem uradnem delu obiska je predsednik vstopil v telovadnico, kjer so ga z bučnim aplavzom sprejeli še učitelji in učenci šole. Naša čudovita folklorna skupina se mu je predstavila s plesnim spletom Rdeče češnje rada jem. V spomin na njegov obisk pri nas smo mu podarili tudi likovno delo enega od učencev.
Predsednik je nagovoril še učence in učitelje, ob tem pa zaznal vedoželjne poglede, ki niso skrivali navdušenja nad posebnim gostom, zato si je utrgal nekaj časa še za pristnejši stik z učenci. Rokovanje in fotografiranje s predsednikom je bilo zanje zares nepozabno doživetje. Barvito razpoloženje, ki ga je pričarala srčna energija otrok in mladostnikov, ki našo šolo obiskujejo, je predsednika nagovorila do te mere, da se je v naši
družbi zadržal dlje od predvidenega časa.
Ta dan je bila naša šola obkrožena z novinarji, prek katerih je predsednik javno pozval vse tiste organe, ki kakor koli zavirajo gradnjo nove šole, da so naši učenci zares prvi v vrsti, ki si zaslužijo čimprejšnjega bivanja in šolanja pod boljšimi pogoji v novi šoli. Seveda upamo, da bo njegova beseda pripomogla k čimprejšnji uresničitvi naših
skupnih sanj. Pa vendar, naša dotrajana prastara šola, katere interjer je sicer pred nedavnim kar čez noč zasijal v sveži barvni kopreni, je vendarle ena in edina, ki jo imamo. In imamo jo radi. Učenci in učitelji smo v njej na poseben način srečni. Srečni zaradi nas samih, zaradi tega, kar smo in kar drug drugemu dajemo. In prav slednje dejstvo začutijo vsi tisti, ki jih pot zanese v naš šolski hram.
Baletni oddelek na glasbeni šoli spodbuja mlade v plesu
Baletni oddelek na Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj, ki deluje od leta 2003 pod vodstvom učiteljice Alenke Kostrevc, je marca pripravil letni baletni nastop. Učenke plesnih pripravnic so zaplesale v plesu Zvezdic, Deklic in Španskem plesu, šest razredov baleta pa je nastopilo v Rožnih plesih. V drugem delu predstave so vsi učenci baleta zaplesali v zgodbici Pepelka.
Staša Cafuta Trček
Baletni oddelek na Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj je bil ustanovljen leta 2003. Vodi ga plesalka, učiteljica, koreografi-nja, nekdanja članica baletnega ansambla Slovenskega narodnega gledališča Maribor Alenka Kostrevc. »Namenjen je mladim med 6. in 14. letom, ki se želijo spoznati s plesno in baletno tehniko, razvijati svoj plesni talent ter se seznanjati s plesno dediščino Evrope. Naši cilji so izobraževati in spodbujati mlade v plesu in ustvarjanju.« Leta 2003 se je k pouku baleta in plesnih pripravnic vpisalo 17 učenk. V
Foto: Boris Farič
šolskem letu 2011/12 je vpisanih skoraj 90 učenk in učencev, ki trenirajo dva- do trikrat tedensko. »Dve naši učenki plesno pot že nadaljujeta na Umetniški gimnaziji v Mariboru,« pove vodja ter nadaljuje, da že od ustanovitve baletni oddelek redno nastopa v šolskih in izven-šolskih produkcijah, na katerih so se predstavili tudi znani gosti. »Med drugim Matjaž Marin, Ines Uroševič, Yevgenija Koški-na, Mirjana Šrot, Ana Germ, Asja Lorenčič, Ines Petek, Anton Bogov, Tetiana Svetlična.« Avtorica in koreografinja predstav je
Mladi baletniki na letnem nastopu. Solistične vloge so odplesale: Pepelka - Lara Maher, mačeha - Živa Šuta, princ - Patrik Tovornik, vila -Neja Hrastar, polsestri - Jerca Ferčič in Nika Kopajnik, ura - Nika Klasič. Hkrati pa so tri učenke sestavile lastne koreografije sodobnega plesa: Lara Maher, Živa Šuta in Neja Hrastar.
učiteljica Alenka Kostrevc. Do sedaj so se publiki na Ptuju in v okolici predstavili s predstavami Ob gozdu, Prodajalna lutk, Letni časi, Hrestač, Tri pomaranče in
z več krajšimi baletnimi koreografijami. Letošnji letni baletni nastop je potekal 23. in 24. marca v Domu krajanov v Grajeni.
24 . //V™
MLADI BRALCI PIŠEJO
26. APRIL / MALI TRAVEN 2012
22. nacionalni otroški parlament
V ponedeljek, 2. aprila, sem se kot izbrana novinarka ptujskega regijskega otroškega parlamenta udeležila nacionalnega otroškega parlamenta, ki je potekal v stavbi Državnega zbora Republike Slovenije. Kot predstavnika osnovnih šol Spodnjega Podravja sta bila izbrana delegata Jan Harb iz OŠ Mladika in Simon Koser z Destr-
Olgica že tretjič v Londonu
Naša avantura se je začela v četrtek, 8. marca, ob 8. uri na parkirišču pod gradom, kamor so nas pospremili naši zaskrbljeni starši. Odložili smo potovalke in počakali na odhod. Ura je kaj kmalu odbila 8.15, ko smo sedli na avtobus, staršem pomahali v slovo in se skupaj z našima učiteljema Vojkom Jurgcem in Renato Debeljak ter vodnikom Gregorjem Majnikom iz podjetja EOL, d. o. o., iz Ljubljane, kije tudi letos organiziralo naše potovanje, odpeljali proti letališču Pleso pri Zagrebu. Ob 13. uri smo z letalom Easy Jet poleteli proti deželi največjih ljubiteljev pitja čaja.
Štirje dnevi, ki smo jih preživeli v Londonu, so minili, kot bi trenil. Ko smo prispeli do hotela in odložili prtljago, smo se odpravili na avtobusni ogled mesta. Slikali smo se pred mostom Tower Bridge, videli stekleno mestno hišo ter Westminstrsko opatijo, v kateri sta se poročila princ William in Kate Middleton. V tej cerkvi je potekalo kronanje kraljice Elizabete II. kot tudi pogrebna maša pokojne princese Diane. Proti večeru smo se odpravili v gledališče na dveurni muzikal 'Shrek'. Vsi smo bili fascinirani nad petjem, kostumi in celotnim programom ter obiskovalci - zanimivimi mladimi pomanjkljivo oblečenimi Lon-dončankami. Malo pred polnočjo smo zaspani prišli v hotel. Oprhali smo se in takoj zaspali (ha ha, če verjamete). Naslednji dan smo se zgodaj zjutraj po zajtrku odpravili na obrobje mesta - v predel Greenwich. Fotografirali smo se na ničelnem poldnevniku ter odhiteli v moderni pomorski muzej, kjer smo med drugim »upravljali ladjo«. Sledil je obisk katedrale sv. Pavla in nato sprehod čez znani milenijski most, ki ga poznamo iz filma Harry Potter in Princ mešane krvi, do gledališča Globe, ki ga poznamo tudi kot Shakespearjevo gledališče. Tam nas je sprejel Mark, škotski igralec, ki nam je razkazal gledališče, kasneje pa nas zabaval tudi v gledališki delavnici. Ustavili smo se še v McDonaldsu, nato pa šli proti hiši strahov - London Dungeons. Kričali smo in trepetali celo predstavo, tudi med ogledom 4D-filma. Sledil je obisk London Eye in večerja v kitajski restavraciji. Naslednje jutro smo se po zajtrku s podzemno železnico odpeljali pogledat rezidenco ministrskega predsednika - 10 Downing Street. Sledil je ogled menjave straže ter sprehod skozi pravo oazo Londona, park sv. Jamesa. Na kratko smo obiskali še vojaški muzej in se odpravili proti Buc-kinghamski palači. Sledil je obisk muzeja naravoslovne zgodovine, kjer smo občudovali fosile, različne živali, okostja dinozavrov, med drugim tudi kopijo kita v naravni velikosti. Sledil je obisk še enega muzeja, in sicer muzeja voščenih lutk Madame Tussauds, kjer smo se slikali s številnimi slavnimi osebami (oziroma njihovimi lutkami). Po večerji v Pizza Hutu smo s polnimi želodci šli še po zadnjih nakupih. Zadnji, četrti dan smo lahko vstali šele ob 9. uri. Po zajtrku nas je avtobus odpeljal proti letališču London Gatwick. Po vseh potrebnih pregledih smo šli na letalo in celo pot obujali spomine ter izmenjevali mnenja o naših doživetjih. Ob 20. uri smo polni vtisov prispeli na parkirišče pod gradom, kjer so nas že nestrpno pričakovali naši starši.
Čeprav sta nam že pretekli dve generaciji učencev povedali, da je ta izlet nepozabno doživetje, si niti približno nismo znali predstavljati, dokler ga nismo sami doživeli.
Tina Turk in Lana Žarkovic Preac, 8. a
Republika Slovenija j DRŽAVNI SVET ■
i
Udeleženci nacionalnega otroškega parlamenta skupaj z Urško Vučak
nika, spremljala pa nas je Urška Vučak. Program se je pričel ob 9. uri s pozdravom in uvodom predsednika delovnega predsedstva Tima Muršaka. Nato so nas pozdravili še predsednik države Danilo Türk, predsednik državnega zbora Gregor Virant ter minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk.
Po uvodnih pozdravih in nagovorih so parlamentarci izbrali delovno predsedstvo, zatem pa glasovali o temi 23. nacionalnega otroškega parlamenta. Prisotni novinarji iz posameznih regijskih parlamentov in spremljevalci nismo smeli voliti. V odmoru smo se vsi odpravili na prigrizek. Ob 10. uri se je 90 parlamentarcev, razdeljenih v 4 skupine, odpravilo v posamezne delovne prostore. Vsaki skupini je bila dodeljena določena tema, vse pa so se navezovale na glavno temo -Junaki našega časa, kdo so in zakaj. Novinarji in spremljevalci smo lahko obiskovali vse skupine in poslušali razprave. V vsaki skupini je bila voditeljica, ki je bila v lanskem državnem otroškem parlamentu članica delovnega predsedstva. Voditeljice so imele kar težko, vendar zelo zanimivo nalogo, saj so morale voditi pogovor, postavljati vprašanja ter usklajevati mnenja. Po končanem delu v skupinah smo se vsi zbrali v veliki dvorani, kjer so predstavniki posameznih skupin poročali o delu v skupinah in podali povzetke obravnavanih tem. Nato so parlamentarci debatirali in razpravljali o podanih zaključkih. Takrat so bili prisotni tudi nekateri visoki gostje, ki so se tudi vključevali v pogovore. Bila sem pozitivno presenečena nad našimi mladimi parlamentarci, saj so brez zadržkov povedali svoja mnenja, tako pozitivna kot negativna, ter se vključevali v razpravo. Čeprav sem si želela, se sama razprave nisem smela udeležiti. Parlamentarci so prihajali do zanimivih zaključkov, menili so, da se junaki skrivajo tudi v naših starših in prijateljih, le da jih premalokrat opazimo. V skupini, ki je razmišljala o virtualnih junakih, so menili, da imajo ljudje, ki se zapirajo v virtualni svet, nižjo samopodobo. Udeleženci skupine, ki je debatirala o prezrtih junakih, so menili, da so prezrti junaki tudi gasilci ter policisti, tudi zato, ker se nam njihova dejanja zdijo preveč samoumevna. Veliko različnih mnenj je bilo tudi o razlikah med idoli, vzorniki in junaki. Nato je na vrsto prišla že težko pričakovana razglasitev teme za naslednje leto. Največ parlamentarcev je glasovalo za temo odraščanje. Nato smo se odpravili na voden ogled parlamenta ter na razkošno kosilo, ki mi bo za vedno ostalo v spominu.
Moje delo novinarke na državnem otroškem parlamentu je bila zelo zanimiva in prijetna izkušnja in nadvse si želim, da bi naslednje leto ponovno prišla v Državni zbor Republike Slovenije kot predstavnica parlamenta ali novinarka.
Tina Turk, 8. a
OŠ Olge Meglič
.	25
26. APRIL / MALI TRAVEN 2012
TURIZEM / OKOLJE IN PROSTOR
Novo: študij bionike na Višji strokovni šoli ŠC Ptuj
Ideja višješolskega študijskega programa bionika se je izoblikovala v Šolskem centru Ptuj. Izobraževalni program bionika so pripravili Center za poklicno izobraževanje RS v sodelovanju z Višjo strokovno šolo ŠC Ptuj, Mestno občino Ptuj, odborom za znanost in tehnologijo pri OZS in več podjetji.
Bronja Habjanič
»Na pragu 21. stoletja se industrijska družba sooča z velikimi izzivi na področju energije in okolja. Z novimi spoznanji s področja mlade discipline, kot je bionika, lahko spremenimo globalno gospodarsko in tehnološko politiko. Na Zemlji se že več kot 4 milijarde let kopičijo naravni viri, ki nam ponujajo odprte možnosti za njihovo izrabo. Pojavljajo se številna vpra-
šanja: kako delujejo naravni sistemi, kako jih je možno izrabiti v prid človeštva, kako bo videti industrializirani svet prihodnosti? Naravo lahko opredelimo kot usodo prihodnjih generacij, zato je treba umno gospodariti z njenimi viri,« poudarja ravnatelj Višje strokovne šole Ptuj, Robert Harb.
Področje bionike je študij energetskih sprememb, delovanja ži-
Mladi ptujski glasbeniki ponovno
-f •	•	• y •	•	* * 1
segli po najvišjih priznanjih
Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček
Konec marca je v Štanjelu potekalo mednarodno glasbeno tekmovanje SVIREL 2012 za soliste in komorne skupine instrumentov družine pihal, trobil in tolkal. Nastopilo in tekmovalo je okrog 350 glasbenikov iz devetih držav: Avstralije, Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Poljske, Slovenije, Srbije in Uzbekistana. Mladi ptujski glasbeniki so ponovno dosegli zavidljive rezultate. V disciplini tolkal, pod mentorstvom Boštjana Vavha, so učenci dosegli naslednje rezultate: Manca Gavez,
kategorija A, 97 točk - zlata plaketa; Jakob Štrucl, kategorija B, 98 točk - zlata plaketa; Staš Planinšek, kategorija B, 98 točk - zlata plaketa, Meta Hunjet, kategorija C, 95 točk - zlata plaketa. V disciplini flavta, pod mentorstvom Eve Purkeljc, so dosegli: Maša Majcen v kategoriji A, 97 točk - zlata plaketa; Kaja Maruša König v kategoriji B, 93 točk - srebrna plaketa; Dora Vidovič v kategoriji C, 88 točk - bronasta plaketa. Mlade glasbenike je s klavirjem spremljal korepetitor Tom Hajšek.
vih organizmov in uporaba le-teh pri razvoju sodobnih tehničnih sistemov in naprav, kakor tudi za proizvodnjo energije. Bionika predstavlja sinergijo tehniških, energijskih in naravoslovnih področij. Bionika je lahko tudi posnemanje (prepisovanje) rešitev iz živega sveta v vsakdanje življenje. Bionika je poklic prihodnosti, je popolnoma nov in je edinstven v Sloveniji. »Trdimo lahko, da ljudje nismo takšni izumitelji, za kakršne se večkrat imamo, ampak smo velikokrat le posnemovalci narave. Narava daje ogromno načel, ki so zelo uporabna, bistvo pa je prav v prenašanju naravnih principov v tehniške sisteme in naprave,« pravi Harb.
Z razvojem človeštva in tehnologije se razvija tudi področje bionike. V praksi lahko najdemo mnogo primerov, ki so zelo uporabni (kopalke, klimatske naprave, dihanje pod vodo, navigacije, sredstvo proti zmrzovanju, letala, ure, razsvetljava, elektrika, umetni valilniki, razsoljevanje vode, reaktivni pogon, podmornice, rotacijski motor, termometer, sonar ...), veliko pa jih še čaka na praktično uporabo. Predvsem pa je treba dvigniti nivo življenja, posnemati stvari iz živega sveta, učiti se od narave in prenašati rešitve v vsakdanje življenje. Pri reševanju problemov se lahko zgledujemo po evolucijski strategiji. Le-ta nam prikazuje, kako je v naravi potekal proces razvoja do optimalnih rešitev. Na tržišču je vedno več komercialnih izdelkov, ki so narejeni po principu posnemanja narave. Te izdelke je treba vzdrževati in zagotavljati njihovo neprekinjeno funkcionalnost, kar je naloga inženirja bionike. Temeljni princip žive narave, z minimumom materiala in energije doseči maksimalni učinek, postaja vodilni princip pri dobivanju idej za reševanje problemov. Temelji na spoznanju, da porabo materiala v bioloških sistemih določa optimalna ureditev. Primeri za to so profili listov in pecljev, nosilne kosti okostja, krila in oklepi žuželk, lotosov efekt.
Vsebine študija so prilagojene potrebam lokalnega okolja
Inženir/inženirka bionike bo v izobraževalnem procesu med drugimi pridobil znanja uporabe računalniških bionskih procesnih orodij, se usposobil odločati o strokovnih in poslovnih zadevah s področja bionike, sodelovati pri pripravi in izvedbi bionskih projektov, vključevati obnovljive in alternativne vire energije v bionske procese ter uporabljati interdisciplinarna znanja biologije in tehnike za reševanje konkretnih izzivov v okolju.
Študijski program je ovrednoten s 120 kreditnimi točkami (KT) po sistemu ECTS in ga sestavljajo osnovni moduli: Komunikacije, Temelji bionike, Bionska biokemija, Trajnostna ekonomija in Načrtovanje bi-omehatronskih sistemov. V izbirnem delu študent izbira med moduloma Mikrotehnologije in energetika ter Umetna inteligenca in energetika, kakor tudi prosto izbirni predmet. Bionika je prvi višješolski izobraževalni program, ki ima vključen odprti kurikul (10 KT), katerega vsebine so prilagojene potrebi lokalnega okolja. Študent teoretično znanje utrdi z 800 urami praktičnega izobraževanja v podjetju. Študij se zaključi z diplomsko nalogo.
»Inženirju bionike, ki izkorišča sinergijo naravoslovja in tehnike, se ni bati za zaposlitev, saj so njegova znanja uporabna v večini podjetij. Bionika je usmeritev sedanjosti in predvsem prihodnosti. Zaposljivost bionikov je izjemno velika v vseh proizvodnih obratih, v raziskovalnih ustanovah in v vseh drugih organizacijah, kjer k rešitvam pristopajo celovito in trajnostno. V razviti Evropi veljajo bionski poklici za ene najbolj obetavnih in široko uporabnih za številna področja. Srednješolci, ki so radovedni in želijo pojave, za katere je narava že našla rešitev, udejanjiti tudi v praksi, vabimo k vpisu na Višjo strokovno šolo Šolskega centra Ptuj,« še dodaja Harb.
26 . //V™
SOCIALNO VARSTVO
26. APRIL / MALI TRAVEN 2012
Ptujski center za zgodnjo obravnavo otrok z Downovim
sindromom deluje od leta 2009
Ptujski center za zgodnjo obravnavo otrok z Do-wnovim sindromom, katerega vodijo starši otrok z omenjenim sindromom, so ob svetovnem dnevu Downovega sindroma organizirali dobrodelno predstavo - monokomedijo z naslovom Moja briljantna ločitev igralke Irene Mihelič.
Staša Cafuta Trček
Ptujski center za zgodnjo obravnavo otrok z Downovim sindromom je začel delovati leta 2009. Center deluje v okviru Sekcije za Downov sindrom Ljubljana, ki zagotavlja sredstva za delovanje. V prostorih Dijaškega doma Ptuj imajo na razpolago svojo učilnico in opremljen vadbeni kabinet, kjer se izvajajo specialnopedagoške obravnave, ki jih vodi Helena Ocvirk specialna pedagoginja - defek-tologinja. Nevrofizioterapev-tske obravnave izvaja Smiljana Valenko, višja fizioterapevtka. Obravnave obiskuje pet otrok z Downovim sindromom v starosti enega do dvanajst let. »Spe-cialnopedagoški učni program je usmerjen v zgodnjo obravnavo in v izobraževanje, pridobivanje in osvajanje šolskih znanj, spretnosti in veščin, ki pomembno vplivajo na optimalni celostni razvoj otroka,« pove Silva Emeršič, Nejčeva mama in koordinatorka centra, ter nadaljuje, da te obravnave pomagajo k pripravi na samostojno vključitev otroka v vse oblike družbenega življenja.
Foto: Silva Emeršič
»Našim otrokom se s pomočjo primerno oblikovanega vadbenega programa z nevrofiziotera-pevtskimi obravnavami zvišuje mišični tonus in s tem omogoči izboljšanje kvalitete ravnotežnih in vzravnalnih reakcij drže telesa.« Vse to vpliva tudi na boljšo orientiranost v prostoru in času, prav tako se izboljšuje finomo-torika. Ptujski otroci občasno uporabljajo terapije s pomočjo konja, ki jih izvaja fundacija Nazaj na konja iz Starošinc.
»Obravnave so se izkazale za dobrodošle, saj vsi vemo, da tovrstnih obravnav glede na potrebe primanjkuje,« opozarja Sonja Lovrec, Žigova mama, ter nadaljuje, da jih otroci z veseljem in z velikim zanimanjem obiskujejo. »Starši si želimo, da bi bili naši otroci obravnavani kot edinstveni in enakopravni drugim ter jim omogočiti, da v okviru svojih zmožnosti čim bolj napredujejo,« pove oče enoletnega Žaka, Aljaž Čerček.
Ker pa se Sekcija srečuje s pomanjkanjem finančnih sredstev za izvajanje zgoraj omenjenih
programov, so starši ob svetovnem dnevu Downovega sindroma organizirali v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj dobrodelno predstavo - monokomedijo z naslovom Moja briljantna ločitev igralke Irene Mihelič. »Polna dvorana obiskovalcev nam je povedala vse. Našim otrokom smo pokazali, da vemo, da so med nami, in jim sporočili, da kljub svoji drugačnosti ali pa prav zato bogatijo naša življenja z ljubeznijo, poštenostjo in srčnostjo. Zahvala gre vsem, ki so z nakupom vstopnice donira-li sredstva za delovanje Centra za zgodnje obravnave otrok z Downovim sindromom kot tudi tistim, ki so nam omogočili in
pomagali pri izvedbi prireditve,« pove Silva Emeršič. Starši so bili tudi prijetno presenečeni nad odzivom vokalne skupine Perpetuum Jazzile, ki so se odzvali za donatorstvo in velik del sredstev od prodaje vstopnic koncerta, ki je potekal na Ptuju, namenili za delovanje centra. »Vsakemu članu vokalne skupine se posebej zahvaljujemo za skupno dejanje dobrodelnosti. In nazadnje sporočilo za vse, ki so se dotaknili naših src in nam podali roke: "Življenje ni lahko za nikogar. A kaj potem. Ohraniti moramo vztrajnost in še zlasti zaupanje vase. Verjeti moramo, da smo za nekaj nadarjeni, in to uresničiti za vsako ceno." (Marie Curie)«
Otroci z vokalno skupino Perpetuum Jazzile
Izobraževanje rejniških družin na CSD Ptuj
Strokovni tim za rejništvo na CSD Ptuj
Rejniške družine, ki izvajajo rejniško dejavnost pod okriljem Centra za socialno delo Ptuj, se ob drugih obveznostih, povezanih z rejništvom, vključujejo tudi v razne oblike izobraževanja. Rejnikom na CSD Ptuj ponujamo različne vsebine s ciljem, da pridobijo čim več znanja s področij vzgoje, postavljanja meja, odraščanja otrok, medo-sebnih odnosov itn. Trenutno je v 40 rejniških družinah pod pristojnostjo CSD Ptuj nameščenih 78 otrok in mladostnikov. Zaradi številčnosti rejniki obiskujejo delavnice v treh različnih skupinah, poleg dela v skupinah pa tako za rejnike kot rejence nekajkrat letno organiziramo tudi predavanja.
V tem šolskem letu so mnogi
rejniki izrazili željo in potrebo po pridobitvi znanj v zvezi s Fa-cebookom in pastmi le-tega, saj so pri svojih otrocih ugotavljali, kako močno vpliva vključevanje otroka v socialno omrežje na otrokovo samopodobo in posredno tudi na oblikovanje vr-stniških odnosov. Za sodelovanje smo prosili OŠ Mladika, ki nam je bila pripravljena ponuditi strokovno in tehnično pomoč z izvedbo delavnice za dve skupini rejniških staršev na temo Facebook - prednosti in slabosti. Delavnici je izvedel učitelj računalništva Milan Pulko. Strokovni delavci in rejniški starši CSD Ptuj se ravnatelju OŠ Mladika Bogomirju Širovniku in učitelju računalništva Milanu Pulku iskreno zahvaljujemo.
DDRHTgOARSfIJlll
društvo^zaPIoMpčoavisMKoS odRdBBOilBiSd'rOl
- svetovanje in pom šem, osipnikom, I dolgotrajno brezpo družbeno izključe
ATS VaI
|it<i ok I mi i: s :i •.- i
RRBRESn
. //>//'27
26. APRIL / MALI TRAVEN 2012
KULTURA / LITERATURA
Člani Kung fu kluba Ptuj nadaljujejo svoje uspehe
V marcu so se člani Kung fu kluba Ptuj Bojan Kuja-vec, Tomi Hojnik, Manuel Hvalec in David Pauko udeležili 1. turnirja DP v kick lightu v Murski Soboti ter v močni in številni (v posameznih kategorijah je tekmovalo tudi 9 -10 tekmovalcev, šlo je za turnirski sistem) konkurenci dosegli lepe rezultate.
Bronja Habjanič
Bojan Kujavec je dosegel 3. mesto v kategoriji - 69 kg člani (gladko je zmagal dve borbi, tretjo je zaradi poškodbe rutinirano pripeljal do konca, a je po točkah za las izgubil). Tomi Hojnik, ki je nastopil s poškodbo narta, ki si ga je poškodoval med pripravami, je ravno tako dosegel 3. mesto v kategoriji - 69 kg mladinci (prvo borbo je zaključil v 15 sekundah, druga pa je bila kljub vodstvu zaradi vnovične poškod-
ske zmage,« je o tokratnem tekmovanju povedal trener Karel Šauperl. Za Kujavca in Hojnika je bil ta
turnir pripravljalni za DP v K-1, ki je bilo 14. aprila 2012 v Brežicah.
Fotoarhiv Kung fu kluba Ptuj
be predana). Tudi David Pauko je dosegel 3. mesto v kategoriji -74 kg člani, Manuel Hvalec pa 4. v kategoriji + 94 kg člani.
»Od skoraj 300 prijavljenih tekmovalcev iz 24 klubov smo videli zelo kakovostne in napete borbe, a v kar nekaj težnostnih kategorijah je bilo treba zmagati do štiri ali celo pet borb (med njimi je bilo treba premagati tudi kakšnega svetovnega prvaka ali podprvaka) za osvojitev turnir-
Fotoarhiv Kung fu kluba Ptuj
S skupščine Kinološkega društva - na prvem mestu
družbena odgovornost
Redna letna skupščina Kinološkega društva Ptuj je bila tudi tokrat v začetku leta. Predsednik društva Marjan Zupanič je predstavil rezultate preteklega in razprostrl načrte za delo v tem letu. Ugotovitve so jasne in preproste: društvo ima vizijo, deluje v skladu z načrti, na zdravih in ambicioznih temeljih. Na prvem mestu ostaja družbena odgovornost in zavest o tem, zakaj Kinološko društvo Ptuj sploh obstaja in deluje, ter družbena odgovornost, ki jo v društvu še posebej skrbno negujejo od prvih dni pa vse do danes.
Milica Mohr
Predsednik je posebej poudaril, da je poglavitna naloga društva uspešen razvoj in širjenje osnovne društvene dejavnosti - to je ustrezna in vsestranska vzgoja psov in njihovih vodnikov. S tem namenom društvo izvaja strokovna usposabljanja, skrbi za dobre medsebojne odnose, skrbno vzdržuje delovne prostore in inventar. Društvo v okviru obstoječih zmožnosti skrbi tudi za pozitivno finančno poslovanje, zavedajoč se krize in težkih finančnih časov za sponzorje, pokrovitelje in donatorje. Tudi zato
so načrti in ambicije vseskozi v mejah normalnih okvirjev. Ko so delegate z opravljenim delom seznanili še predsedniki posameznih komisij, finančna služba pa z zaključnim računom, je sledila živahna razprava ter končno soglasno mnenje: za nami je še eno uspešno leto, v tem in naslednjih pa si želimo vsaj enako!
Kinološko društvo Ptuj se posebej aktivno in načrtno ukvarja s tremi področji: šolanjem, tekmovalnim delom in vzdrževanjem klubskih prostorov. Na prvem mestu ostaja šolanje
vodnikov in njihovih ljubljenčkov. Ni treba biti strokovnjak za ugotovitev, da se pes obnaša in dela tisto, kar ga njegov skrbnik nauči. Zato je društvo še posebej ponosno na številke: v letu 2011 so izšolali 160 novih (starih) vodnikov. Tudi prvi vpis v tekočem letu je spodbuden: v pomladansko šolo se je vpisalo 64 tečajnikov. V društvu imajo tudi brezplačne igralne urice, ki jih obiskujejo psički od starosti dveh mesecev naprej. Šolanje se začne z malo šolo, sledita začetni in nadaljevalni tečaj ter tečaj za agiliti. Šolanje vodijo strokovno usposobljeni inštruktorji, prostovoljci, društvo pa poskrbi za njihovo strokovno inovativno usposabljanje.
Posebno poglavje v društvu pišejo tekmovalci, ki so tudi v državnem merilu dosegali odmevne rezultate. Najuspešnejša je sledarska ekipa, tudi med posamezniki pa so člani kluba dosegli nekaj odmevnih uvrstitev. Tako je po najzahtevnejši stopnji IPO FH uspešno tekmoval
Zlatko Voglar in osvojil drugo mesto, Milan Bogdanovic pa po
programu IPO III četrto. Po programu IPS-A je Aleš Šimenko postal državni prvak.
Ponos kluba pa je nedvomno njihovo vadišče in klubski prostori. V letu 2011 je društvu uspel veliki met: odkup zemljišč okoli prostorov, ureditev in sanacija strehe društvenih prostorov, ureditev centralnega ogrevanja. Ob rednih tekočih popravilih in vzdrževanju okolice je prav to področje od članov društva zahtevalo še posebej veliko truda in številne ure prostega časa.
Brez denarja seveda ne gre. Društvo se zato še enkrat zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so jim priskočili na pomoč, kljub težkim gospodarskim razmeram.
Naj poročilo končamo z besedami predsednika: »Težka pot graditve stabilnega, vplivnega in dobro organiziranega kinološkega društva še ni zaključena. Smo pa nedvomno na dobri in pravi poti, zato z optimizmom naprej!«
28
PTUJČANI
26. APRIL / MALI TRAVEN 2012
Mladi nogometaši zmagoslavno iz Francije
Ze petnajstič zapored se je ekipa NŠ Poli Drava Ptuj udeležila mednarodnega nogometnega turnirja Europousse v mestu Saint Cyr sur Loire, ki je pobrateno z mestom Ptuj. Dosedanje odprave so dosegle že kar nekaj dobrih uspehov, tudi drugo mesto, a na vrh jim še ni uspelo priti. Letos pa je ekipi igralcev U-10 uspelo zmagati. Osvojili so turnir in pokazali, da smo Slovenci res dobri športniki in da ima ptujska nogometna šola veliko perspektivo.
Boris Emeršič, za NŠ Poli Drava Ptuj
Na turnirju je sodelovalo 24 ekip, poleg francoskih še iz Poljske, s Cipra in iz Slovenije. Turnir odlikuje zelo dobra organizacija, kakovostne ekipe in veliko gledalcev, zaznamuje pa ga tudi odprtje z velikim ognjemetom in zaključno slovesnostjo s podelitvijo, ki je res glamurozna.
Ekipe so se najprej pomerile med seboj v šestih predtekmo-valnih skupinah. Ptujčani so dosegli vse tri zmage brez prejetega gola. Tu se je dalo čutiti, da je ekipa konkurenčna in lahko doseže dober rezultat. V drugi fazi tekmovanja so v diviziji za mesta 1-12 razdelili ekipe v dve skupini po šest. Mladi dravaši so zmagali nadaljnje štiri tekme, vratarju Roku Čehu pa tudi tokrat ni bilo treba po žogo v gol. Šele v zadnji tekmi v tej fazi so Ptujčani, potem ko je bilo prvo mesto v skupini že njihovo, doživeli prvi poraz in prejeli edina dva zadetka na celem turnirju. Poraz je očitno prišel prav, saj je ekipi vlil dodatne motivacije. V polfinalu so se z nasprotnikom po rednem delu razšli brez zadetkov, kljub temu da so bili vso tekmo boljši in nevarnejši nasprotnik. Odločali so kazenski streli. Rokavice si je tokrat nadel Jaša Bojnec, sicer eden najboljših igralcev turnirja, ki se je v mlajših selekcijah že preizkusil kot vratar. Zaradi njegove telesne konstitucije in ogromne samozavesti je bila to odlična izbira. Jaša je ubranil dva strela, za Dravo sta zadela Simon Rogina in Dario Ivančič in tretja serija strelov ni bila niti potrebna. Tudi finale proti ekipi AC Mond se je končal brez zadetkov v rednem delu, a je bila igra precej bolj
Foto: Sašo Vidovič
izenačena, saj so bili tekmeci izredno kakovostni, predvsem zelo hitri in tehnično podkovani. Ekipo Drave je krasila predvsem kolektivna kombinatorna igra, s hitrimi kratkimi podajami in veliko posestjo žoge. Pri kazenskih strelih je Bojnec prvega spet ubranil, pri drugem je bil za las prekratek, medtem ko sta naša strelca svoje delo opravila odlično in zadela. Odločala je tretja serija, kjer pa je francoski nogometaš poslal žogo čez gol in veliko slavje Ptujčanov se je lahko začelo.
Mitja Vidovič, trener ekipe:
»Čestitam fantom in vsem v ekipi. Mislim, da je zmagal ekipni duh, ki smo ga ustvarili v naši ekipi. Prav vsak posameznik je dal vse od sebe, v ekipi ni bilo šibke točke. Fantje so prikazali igro, ki se je ne bi sramovala tudi kakšna precej starejša ekipa. Verjetno je bilo odločilno tudi to, da sva se s pomočnikom Dragom Prelogom odločila za napadalnejšo taktično različico s samo dvema klasičnima branilcema in štirimi igralci v zvezni vrsti, kar nam je v fazi napada omogočalo premoč na sredini igrišča, nasprotnik pa je to linijo težko prebijal, ko je imel žogo. Tudi način priprave na tekmo smo imeli specifičen. Umaknili smo se vstran od vseh ekip in se pripravljali na tekme v miru, po vsakem ogrevanju pa sta sledila motiviranje in skupinska spodbuda, ki je dvignila adrenalin ekipi do maksimuma, tako da je ekipa prišla na igrišče vedno popolnoma samozavestna. Imeli pa smo tudi dobro podporo s tribun, saj so za nas navijale tudi ekipe, s katerimi so se moji fantje spo-
Zmagovalna ekipa letošnjega turnirja v Franciji
prijateljili med turnirjem.«
Jaša Bojnec, igralec NŠ Poli Drava Ptuj:
»Nekateri igralci smo se udeležili turnirja v Franciji že lani. Veselil sem se srečanja z mladimi francoskimi nogometaši, še posebej s tistimi, ki smo jih že poznali. Vedel sem, da se podajamo na velik turnir in da bo tam veliko dobrih ekip. Po 26 urah vožnje smo utrujeni prispeli v Francijo. Naslednje jutro smo se vsi zbrali na enem mestu in začeli priprave na prvo tekmo, vsi smo bili negotovi, vendar so nas trenerja in tudi naš navijaški vodja Dejan nekako spodbudili in nam dali zagon za dober začetek. Občutek po prvem dnevu je bil zelo dober, saj smo vse tekme zmagali. Naslednji dan smo še naprej igrali silovito in zmagovali, dokler ni prišlo do prvega in edinega poraza, ki nam je prišel še kar prav, saj smo postali bolj odločni, ker smo se zavedeli, da se še ne smemo predati. V finalu, ki smo ga nestrpno pričakovali, smo imeli veliko željo po zmagi. Finale je prišlo gledat okrog 2000 gledalcev. Po veliki borbi smo si v finalu le priborili zmago, po izvajanju enajstmetrovk. Vse tekme je spremljal ekipni duh, naše prijateljstvo, dobra volja in želja po zmagi. Po zmagi smo slekli drese in jih zmetali navijačem in prav vse so pobrali. Počutili smo se, kot bi osvojili ligo prvakov.«
Zmaga ptujske ekipe je nedvomno velika promocija Ptuja in Slovenije. Odmevi ob prihodu domov so bili veliki, saj gre za
mednarodni uspeh, kakršnih si v ptuj skih športnih sredinah lahko samo želimo. Upamo, do bodo ta in podobni uspehi spodbuda vsem mladim Ptujčanom, da se odločijo za šport, kajti takšna doživetja mladim športnikom ostanejo v spominu za vse življenje.
Lahko smo veseli, da goji Mestna občina Ptuj prijateljstvo z mnogimi kraji po Evropi ter podpira in omogoča sodelovanje na takšnih prireditvah.
Ptujsko ekipo so sestavljali: trener Mitja Vidovič, pomočnik trenerja Drago Prelog, igralci Rok Čeh, Rene Vidovič - ka-petan, Krištof Gačnik, Miha Magdič, Jaša Bojnec, Simon Rogina, Dario Ivančič, Nik Pavalec, Matevž Bezjak, Nino Kokol, Tilen Vugrinec, Luka Matjašič, spremljevalci Miro Magdič, Tadej Bojnec, Gordana Pavalec in predstavnika Mestne občine Ptuj Tanja Ostr-man Renault in Dejan Klasinc. Ob tej priložnosti bi se zahvalili sponzorjem in donatorjem turnirja, brez katerih si potovanja v Francijo ne bi mogli privoščiti. To so: Mestna občina Ptuj, Reseda, d. o. o., Kovinostrugarstvo Hanželič, d. o. o., Cimos Tam Ai, NKBM, d. d., Franc Gojčič, Bovling Center, d. o. o., Kokol Silvo, s. p., Samobor@Ilec, d. n. o., Keramičarstvo Matjašič Pavel, Keramičarstvo MD Dušan Matjašič, Venčeslav Ostroško, Terme Ptuj, d. d., Bar Maraton, GP Project ING, d. o. o.
.	29
26. APRIL / MALI TRAVEN 2012
TURIZEM / OKOLJE IN PROSTOR
PROGRAM MAJ
m oP
MESTNO
GLEDALIŠČ
PTUJ
02 749 32 S0 info@mgp.si www.mgp.si
Četrtek, 3. maj	Philip Ridley: PRAVLJIČNO SRCE, ob 9.30 za šole in izven
Nedelja, 6. maj	Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj predavanje Petja Janžekoviča, Božanska komedija - Vice, ob 15.00 za izven
Sreda, 9. maj	Glasbena šola Slovenska Bistrica in Zasebna glasbena šola sv. Petra in in Pavla Ptuj: BALETNA PRODUKCIJA, ob 17.30 in 18.45 za izven
Petek, 11. maj	Javni sklad RS za kulturne dejavnosti: VIZIJE — FESTIVAL MLADINSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN SLOVENIJE, v času od 10. do 19. ure za izven
Sobota, 12. maj	Javni sklad RS za kulturne dejavnosti: VIZIJE — FESTIVAL MLADINSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN SLOVENIJE, v času od 10. do 19. ure za izven
Sreda, 16. maj	Georg Büchner: DANTONOVA SMRT - PREMIERA, koprodukcija Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana in Mestnega gledališča Ptuj, ob 19.30 za izven
Četrtek, 17. maj	Georg Büchner: DANTONOVA SMRT, koprodukcija Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana in Mestnega gledališča Ptuj, ob 19.30 za abonmaja Tespis in Orfej ter izven
Petek, 18. maj	Georg Büchner: DANTONOVA SMRT, koprodukcija Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana in Mestnega gledališča Ptuj, ob 19.30 za izven
Sobota, 19. maj	Georg Büchner: DANTONOVA SMRT, koprodukcija Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana in Mestnega gledališča Ptuj, ob 19.30 za izven
Nedelja, 20. maj	Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj predavanje Petja Janžekoviča, Božanska komedija - Vice, ob 15.00 za izven
Torek, 22. maj	Šolski center Ptuj — Ekonomska šola, Miroslav Košuta: ŠTIRJE FANTJE MUZIKANTJE, ob 9.00 in 11.00 organizirano za šole
ČS Grajena - prireditve v maju		
23. maj	Zaključek bralne značke	Telovadnica OŠ Grajena (OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena)
26. maj	Tekmovanje v hidrantni vaji za Ligo 2012	gasilski dom PGD Grajena (PGD Grajena)
27. maj	Pionirsko in mladinsko tekmovanje za pokal Grajene	športni park Grajena (PGD Grajena)
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Območna organizacija Spodnje Podravje Ptuj, čestita ob 1. maju, prazniku dela, in vas vabi na osrednjo proslavo, ki bo v ponedeljek, 30. aprila 2012, ob 19. uri na Ranci - Ptujsko jezero. Po proslavi bo družabno srečanje s kresovanjem in živo glasbo.
KlTf^^ Ponudba CID-a Ptuj in Mestnega
kina Ptuj v maju
Petek, 27. april, 20:00
Nova Zelandija - košček zemlje, kjer ljudje res živijo Potopisno predavanje Danija Zorka Današnji 'kiviji' ne poznajo besede stres, temu primerno bo tudi naše srečanje ... Vstopnine ni.
Sobota, 4. maj, 21:00
Arabsko-orientalski večer Glasbeno-plesni dogodek Nastopili bodo plesalka Alja Shaar, saksofonist Primož Fleischman, tolkalist Andrej Hrvatin, kontrabasist Herman Gaiser, pevec Mahmoud Al Khatib ter vodja projekta in avtor glasbe Marko Korošec. V sodelovanju z arabsko-slovenskim kulturnim društvom Rozana. Vstopnine ni.
Petek, 18. maj, 20:00
SURFari v Cape Townu Potopisno predavanje Jureta Černca, Boštjana Gamsa in Branke Aleksič
Če vas zanima, kako živijo na skrajnem jugu Afrike, kako je plavati s tjulnji, videti kita ali deskati na valovih v pričakovanju morskega psa, se nam pridružite. Vstopnine ni.
Celotno ponudbo najdete na www.cid.si.
S SPOREDA MESTNEGA KINA PTUJ
Četrtek, 24. maj, 19:00
Archeo
Projekcija filma ter pogovor z režiserjem Janom Cvitkovičem in drugimi člani filmske ekipe Moški, ženska in deček v brezčasni pokrajini. Potovanje treh ljudi in enega planeta: enega proti drugemu, v središče stvari. Vizualna poezija brez besed. Vesna za najboljši film, režijo in fotografijo na Festivalu slovenskega filma 2011. Pogovor z ekipo bo 'v paketu' s filmsko projekcijo, za katero veljajo redne cene vstopnic. Film (brez pogovora) bo na sporedu še v petek, soboto in nedeljo.
V maju ne spreglejte filmov Umetnik, Sramota, Masaker, V deželi krvi in medu, Železna lady, John Carter, Kupili smo živalski vrt ... Spored najdete na www.kinoptuj.si.
Športne prireditve v MAJU
i
ZAVOD
ŠPORT PTUJ
ŠPORTNA DVORANA CENTER	
Sobota, 12. 5.	Rokomet: RK Drava - RK Črnomelj, člani
Sobota, 19. 5. 7.30 Nedelja, 20. 5. 7.30 Sobota, 26. 5.	Judo: JK Drava Ptuj, državno prvenstvo Judo: JK Drava Ptuj, državno prvenstvo Borilne veščine: finale državnega prvenstva KBV Ptuj (kikboksing in full contact)
ŠPORTNA DVORANA MLADIKA	
Sobota, ž. ž. 14.00-19.00	Badminton: Badminton klub Ptuj, turnir
30 . //V™
26. APRIL / MALI TRAVEN 2012
ZEMELJSKI PLIN udoben energent danes za lepši jutri
-Zemeljski plin ( pri 2.213 Sm3/lcto)	- EIKO ♦ prevoz
Katere ulice na Ptuju so v letu 2011 dobile povezavo na plinovodno omrežje?
V	Mestni občini Ptuj so možnost priključitve na plinovodno omrežje v letu 2011 dobili na območju Gromove ulice, llčeve ulice. Mejne ceste, naselja Spuhlja, Puhove ulice, Ulice Šercerjeve brigade ter Zavčeve ulice. Skupaj smo na 3.506 metrih novo zgrajenega omrežja ter na že obstoječem plinovodnem omrežju omogočili oskrbo z zemeljskim plinom 108 novim odjemalcem. V primeru izpolnitve vseh pogojev se v letu 2012 načrtuje nadaljevanje širitve plinovodnega omrežja na določenih odsekih naselja Hajdina.
Si želite dodatno udobje zemeljskega plina po meri odjemalca?
V	podjetju ADRIAPLIN d.o.o. veliko pozornosti namenjamo tudi povečanju kakovosti naših storitev. Na spletni strani www.adriaplin.si je našim odjemalcem omogočen dostop do uporabniškega računa, preko katerega imajo enostaven pregled na izdane račune, stanje porabe ter druge aktualne podatke vezane na njihovo odjemno mesto. V času popisnega obdobja nam lahko preko spletne aplikacije posredujejo tudi stanje plinomera. Poleg enakomernega mesečnega plačevanja računov našim odjemalcev omogočamo prejemanje računa v obliki E - računa. Za vaša dodatna vprašanja nas pokličite na 01/234 2100 ali pa nam posredujte elektronsko sporočilo na info@adriaplin.si.
fa^J Zemeljski plin je "in"!
eni ,.
adriaplin
Zaključuje se letošnja ogrevalna sezona, ki nas je presenečala predvsem z nadpovprečnimi temperaturami v mesecu oktobru in novembru, povprečnimi v januarju ter ekstremno nizkimi v mesecu februarju. Za odjemalce v Mestni občini Ptuj je bila udobna in brezskrbna, saj jim je energent vedno na voljo v količinah, ki jih v danem trenutku potrebujejo.
Tako aktivni odjemalci kot tudi strokovnjaki ugotavljajo, da uporaba zemeljskega plina Izboljšuje našo kakovost bivanja in pozitivno vpliva na celotno lokalno skupnost, v kateri živimo.
Kakšno je bilo gibanje cen zemeljskega plina v primerjavi z ELKO (ekstra lahko kurilno olje)?
Okolju in ljudem prijazen zemeljski plin v kombinaciji z udobjem uporabe, zadostnimi svetovnimi zalogami ter energetsko učinkovitostjo zagotavlja največje okoljske in finančne učinke ob danem finančnem vložku. Pravilno odločitev za zemeljski plin potrjuje tudi dolgoročna konkurenčnost končne cene energenta v primerjavi z ELKO (v povprečju 15 - 20 % nižja cena zemeljskega plina) in je lepo razvidna tudi iz spodnjega grafa za obdobje marec 2010 -marec 2012. V mesecu marcu 2012 je bila cena za kar 20 % nižja od cene ELKO.
1.05 <
1.00 C
0.95 C
2	0.90 C c
w	0,851 >
2	0.80 C &
0.75 C
0.70 <
0.65 C
O.bOC
O.SSC
MAR 10
S tp 10
OtC 10
JUNU
SEP 11
OtC 11
Gibanje cen zemeljskega plina za gospodinjstva
(obdobje marec 2010 - marec 2012 cene pri porabi 2.213 Sm3/leto)
1.10«
•f/zr/M/t 31
DVOJČKI NA JASI
Sodobno zasnovane dvostanovanjske stavbe
Čas je za pravo odločitev
VMlii km h> mm 1
Moderna gradnja iz opeke	Ureien dostop iz ulice
Nizka poraba energije	Parkirna mesta
Toplotna črpalka, talno ogrevanje	Bližina gozda
Odlična lokacija	Najvišja kakovost bivanja
BELVI NEPREMIČNINE
gradbeništvo in druge storitve d.o.o.
Info na tel. št.: 041 669 530 ali 041 325 975
Vošnjakova ulica 11. 2250 Ptuj
HOTELS & RESORTS
Terme Ptuj
PONUDBA TERM PTUJ veljavna do 31.05.2012
a
VALENS AUGUSTA WELLNES GRAND HOTEL pR|MUS****superior
DO POPOLNE POSTAVE S KAVITACIJO
(40 MIN.)	REDNA CENA: 9&€	PONUDBA MESECA: 58,50 C (kar 35% POPUST)
Kavitacija predstavlja neinvazivno, nebolečo in varno alternativo liposukciji ter učinkovito anticelulitno terapijo, ki omogoča oblikovanje trebuha, stegen, bokov in zadnjice. Rezultati so pri večini vidni že po prvi terapiji. Izredne rezultate dosežemo v kombinaciji z limfno drenažo in vakumsko masažo. Kavitatijsko terapijo lahko ponovno koristite v razmiku najmanj S dni.
MOŽNOST DOPLAČILA: UMFNA DRENAŽA (Presso): 25 € (40 min.), VAKUMSKA MASAŽA TELESA: 35 € (30 min.).
V vašem wellness centru Valens Augusta vam je na voljo nova storitev: NOVO ipl odstranjevanje dlak s aparatom Green Flash. Takšno odstranjevanje je varno in neškodljivo za j;
tkivo. Pulzna svetloba vpliva le na dlačni mešiček in ne poškoduje okolnega tkiva. S 4-6 terapijami v > razmiku od 4-8 tednov (odvisno od mesta odstranjevanja dlačic) dlake popolnoma izginejo. Za posebno ponudbo in promocijske cene v aprilu povprašajte na: (02)74-94-150
NOVOST v RESTAVRACIJI ŽILA
SAMOPOSTREŽNE MALICE
iz bogato obloženega bifeja vsak dan od 10.30 -11.30, popoldan od 16.00 -17.30 (dve vrsti juh, mesna jed s prilogo, testenine, vegetarijanski kotiček, solatni bife, sadje in jogurt) Cena za osebo: 4,5 eur
Termalni Park popust na celodnevno vstopnko od ^^ ^^ . » ponedeljka do četrtka. Cena vstopnice s 1 [\{j/ popustom: odrasli 10,5 C, otroci 7,7 C -"lil /A W|ja od ponedeljka do četrtka. Ne velja za SmJ \J / \J nakup dariinii bonov in se z dragm
popusti libjuojje vrii j za 1 vstopnico. Terme Ptuj. Pot v to> <e 9,22S1 Ptuj Kupon je v»(j»«en do 30.6.2012.
Grand Hotel Primus popust ta kopanje in savne od _ _ . ponedeljka do četrtka (4 ure). Cena J II0/ vstopnico s popustom: odrasli 13,30 C ■■ 1 i I /O Velj» od ponedera do četrtka. Ne v«i)a za v/ / U nakup darilnih bonov In se z drugimi popusti izkiju&tje. Velja za 1 vstopnco Term«PtuJ.Po<vtop4ce9,22SlPtu) Kupon Je ve»>»ven do 30.6.2012-
OB NAKUPU BONOV ZA MALICO vam PODARIMO KARTE ZA KOPANJE V TERMALNEM PARKU!
5 x kupon za malico + lx karta za kopanje: 25 €
SAMOPOSTREŽNA KOSILA: vabljeni na samopostrežna nedeljska kosila od 12. do 16.ure iz samopostrežnega bifeja, kjer so vam na voljo juhe, glavne jedi, priloge, vegetarijanske in ribje jedi, bogat solatni bife, sladice, kompoti in sadje. Cena za osebo: 10 € Dodatne informacije: 02 74 94 560
SAVA TURlZfM d.d. Terme PtM. Pot v toplice 9.22S1 Pti* www.l«me-ptujai