326
Starozgodovinski pomenki.
O imenih „Svaduccius" in „Svaduccia".
Razložil Davorin Terstenjak.
v
Na rimskih spomenkih, kteri se nahajajo na Staj a r-skem in Koroškem, se večkrat berejo imena „Ante-stius", ,5Antcstiau, ^AotJstia", „Antestatus". Na drugih pa so^ imena wSvadaciusa, 5)Svaducciu8a, ^Svadaccia"  *).
Ze na dragem mesta sem rekel, da so imena „Ante-stias", Anteetia", „Antistiaa, „Antestatusa prestavki slovenskih imen „Svaduciasa, „Svaducciusa, „Svaducciaa, to je, Svadač, Sveduč, Svaduča, Sveduča, Sva-dok, Svedok, S vad o ca od glagola s vedo čit i (pričati). Ali ima to ime mitologiško podval, mi ni znano; v indiski mitologii se sicer nahaja priime Brama-ta Karmasakši, operum testis, vendar nočem terditi, da ime Svadaccius je po tem priimenu nastalo. Najprej moram opomniti, da naj se nikdo ne spodtikaje nad obliko „Svaducciaa, ^Sva-duccias" namesto „Svedocciaa, „Svedocciusa. Ko so se te imena pisale, ni bilo „slovniške sodnije", tudi ne kritičnih gramatikarjev, temoč pisalo se je, kakor se je govorilo. Da se pa še glasnik e kot a, in o kot u dan današnji iz-
') Ankershofen   „Handbuch der Gesch. des   Herzogthums Karn-then« V. Heft, str. 622 in 627.
327
govarja, je znana rec, govori se„adenBug v treh par-šonah", — „1 epu je tu žitu", in„lahku je tu delu"* Celo pisano se najde pri Baucerji in drugih starokranjskih bukvah. Tako — mislim — je oblika „Svadwccius" namesto wSvedocciu8a izpričana.
Sedaj nam še ostane pretres pomena tega imena, in pa dokaz, da je ta beseda edino le slovenska, ako-ravno ima vsim indoeuropejskim jezikom občno koreniko v vi da, kar v sanskritu pomeni: s čire, persiški ved mi caus&tiv, ve da vam i, nuntio, pa pomeni tudi vid,videre.
Da so pomena vidi t i in vedi ti stari jezici enačili (identificirali), bodemo iz sledečih prikladov  se   prepričali.
L Preglejmo naj prej germansko steblo:
a)  gotiški vitan J), anom. prs. vait, prt. vissa, ve-diti, vvissen, eidenai, gignoskein, unvitands, neveden, unvvissend, agnoon.
b)  vitan, auf etwas sehen, beobachten, vvahren, oran, terein, fullattein;
c)  in — veitan namesto vait, vitun, vitans, an-sehen, verehren, fraveitan, rachen, fraveitands, Racher, idveitjan, schmahen.
d)   veitvods, Zeage, galiugaveitvods, falscher Zeuge, veitvodjan, zeugen, mithveitvodjan, mitzeugen, veitvoditha, Zeugniss 2).
e)  vitoth, Geboth, Gesetz 3j.
Pervotni pomen te korenike je vidi ti, pravi ostroumni Diefenbach 4), in pomen ve d i ti je: „das Gesehen — Erfahren haben". V prenesenem pomenu se najde ta korenika v nemškem jeziku in sicer:
a)  althocfrdeutsch: wizan, vvissen,  wizon,  weissagen,
b)  vvizan, imputare, tadeln, vorvverfen, primeri: go-tiško frai — veitan, id — veitjan.
c)  ahd. gavvizida, (ga — wizida), angelsachs. ge — vit testimoninm, primeri: got. veith voditha, Zeugniss.
d)  ahd. wizod, lex5 primeri:   gotiško vithot, Geboth.
H. Keltiske stebla so sledeče, in sicer spet v prenesenem pomenu«
a)  cimriski gwys, gwydd-ys, gwyddiad, cognition, science, gwyddawl, sciential, rudimental.
b)   cimriski gwybod, gwybyddu, to bo conscions, gwybiddiad, Augenzeuge, iriški, po Pictetu: fia-dha, temoignage, testimonium.
c)  fiosiach, Weissager, Zauberer, gwiddan, Hexe.
III.  Latinske stebla so pa te le:
a)  videre, v latinščini srednjega veka: viden s, visor, Augenzeuge.
b)  in videre, invisus, primeri: got. fra — veitan in nemško vvizan.
IV.  V gerškein jeziku najdemo:
Idon, eidon, eidomai, idea, oida itd. v pomenu:   vidi t i in vediti.
V.  V litvanščini so se ohranile sledeče besede:
a)  liUauski vveizdmi, vveizditi, sehen, gevvahren, suchen, weste, Wissenschaft.
b)  pawydsti, letiški: pa vi det, invidere, nevidonas Missgonner, Feind, primeri latinsko: videre in invidere, invisus 5).
VI.  V slovanščini so sledeče debla:
a) cerkvenoslov. vidjeti, češki vi d a ti. sehen, wid, Gesicht, vida, Idee, vidno, Licht, wjeda, Wissen-
J) Dr. D i e f e n b a ch „Vergleichendes W6rterbuch der goth. Sprache" I. 260, Nr. 70.
2)  Grimra Nr. 84, 2. 242, 578 „Deutsche Rechtalth." 857.
3)  Graff „Althochd. Sprachsch." 1, 1112.
4)  Diefenbach 1. c. 217.
5)  Glej Diefenbach „Lexicon comparativum linguar. indogermani-carum« I. 217—226.
schaft, vjedjeti, cerkvenosl.  gignoskein *),  primeri gotiške besede pod a) in b),
b)   vjedyma, vjedan, pri ogerskih Slovencih Vidovi na, Zauberer, Weissager, primeri nemško wizon in keltiško gwyddan.
c)  ruski vidok, cerkvenosl. v jed o k, svidjetelj, sve-djetelj, ilirski in slovenski svedok, poljski svvia-dek, češki svjedek, Zeuge, ruski svidjenie, Zeugniss, polje, svviadczič, osvviadzač, zeugen, bezeugen, slov. svedočiti, svedočba, svedo-čanstvo.    (Dalje sledi.)
') Glej dr. Miklošič „Radices linguae paleoslov." str. 9.
330
Starozgodovinski pomenki.
O imenih „Svaduccius" in „Svaduccia".
Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje.)
Iz teh priklad je očitno, da vsi indo-europejski jezici pomene: viditi, vediti, zavidati, vještiti, vidovati (zaubem), osvedočiti, s ved oči ti izpeljujejo iz ene korenike „vida, in da je oblika svedok, svadok, sva-duk le edino slovenska. No beno kel tiško deblo nima ne ene besede v ti obliki *). Ostroumni jezikoslovec Diefenbach in tudi preslavni Pot t z našim vi-sokoučenim Miklošičem vred pravi, da je pervotni pomen korenike ,?vid" viditi, in da je pomen vedjeti „das Gesehen- und Erfahrenhaben". Pot t še primerja & koreniko vid sanskritsko koreniko „vinda, invenire, najti, in pravi,  da je veda  „ein geistiges Gefandenhaben"; —
*) K e 11 i š k e stebla te korenike zamoreš pogledati pri D i e f e n b a ch u v bukvah „Vergleicli. Worterb. der goth. Sprache" str. 220, 221, 222.                                                                                          '
jaz še g;rem dalje nazaj in rečem, da je pervotni pomen korenike „vida roditi, in da je veda (das Wisaen) dušna roditva, „ein geistisrea Erzeugthaben". Po analogični poti se bodemo resnice tega terdenja prepričali.
I.  Poglejmo naj prej sanskritkega jezika   prikazni.
a)  džan, perz. džadžanmi, gignere, džata, natus, genus, tribus, species, — zeud. zata, zadeb, za d, filius, zaden, nasci, zavanden, gignere, — sansk. pradžan, parere (roditi), pradžana, prima imprae-gnatio; perz. farzandan, altester Sohn, sansk. džanitr, genitor, džaniman, nativitas origo itd.
b)   džna, scire, znati, — hindostanski džan na, nosse, intelligere, džanita, cogoitus, notus, in tako dalje.
II.  V gerščini najdemo:
a3 S1 — gesdai (ginomai, gin, iz redupliciranega gign-h geto s, gnesios, gigncre, genitum, gena.
D3 g i g n o s k o, ginosko, gnosis, gnoma, g n o s t o s, scire, scientia, gnarus itd.
III.  V latinščini:
a)  nasci za gnasci, zato: cognatus.
b)  noscere za gnoscere, zato cognitus, cogni-tio, gnovi == novi, notus, zato i g no tu s, nobiiis za gn o bi lis, zato ignobilis, — primeri še škipetarsko: ngint, gens, in nech, iatelligere, novisse.
IV.   V keltiščini so spet takošne analogije:
a)  gal* Sini geini gignere, gineadair, progenitor, parens, gineal, — cimr. geni le, progenies, proles, stirps, gens, gennid, nativitas.
b)  gein, conceptus, gnia, cognitio,  scientia.
V germanščini sicer pri tej koreniki ne najdemo takošne analogije, al pri drugi in sicer pri besedi kunan, kunnan, kunun, kennen, vvissen; althochdeutach ehan-nin.    Na ti besedi se očitujejo sledeči pomeni:
a j got. kuni, Geschlecht, g en os, k u n d s, beschlechtet, althochd. chunni, khunni, chunne, mittelhod. kunne , generatio , anglosaks. cy o, cynn, starofrižki k in, genus, gens, prosapia, althochd. k o ena n, pro-pagare, chundi, natura, kun dr, cognatus, althd. archennan, gignere, latinski cunnus, Geschlechts-glied, slovenski kuna, idem, v keltiščini in sicer gal. čine, cinneadh, gens, familia, cinn, cre-scere, fieri, cineal, natura, cenhedlu, gignere, procreare.
b) got. kunan, kennen, particip. kunths, ufkunthi, Erkenntniss, danisch. kunne nosse, posse, cim-riški ceiniad, cognitio, subtilitas, gal. cuinn in-tellectus 'L).
Sem še spadajo sledeče analogije tiko, zeigen, zeugen in bezeugen, testes in testiculi moder in moder.
Svojo pervo izpeljavo besede svedek, svedok, odshvi toraj popravim ne po zmislu temoč gramatično. Imeni Svaduccia, Svaduccius in polatinčane Ante-stius, Antestatus, Antestia, toraj znajo pomeniti: testis, der Zeuge, in Antestatus, der Gezeugte, prav naravno ime za rojenega otroka.
(Konec sledi.)
*) Da med besedami kuni, Geschlecht, in kunan, kennen. je zaveza, da ostroumni Diefenbach (V. Wtb. II. 467.) veljati, in misli, daje pervotni pomen te korenike lucere, potem videre in sicer sansk. korenika kan, splendere, lat. candidus, in tako spet velja naše terdenje, da v indo-europejskem prajeziku so bili pomeni: „roditi in svetiti" identificirani, primeri: s u; stillare, crescere, gignere, odkodar sunis, Sonne, Sohn, sava, voda in savas. das Erzeugniss. primeri še sansk. s h ur, gignere, shvashura, socerus, sveker, svaihra, Sclnvager po pravem cognatus. in shuras, Krieger, heros. kakor iz kuni, kuning, kinig, konig, staročesk. knine, knez.                Pis.
335
Starozgodovinski pomenki.
O imenih „Svaduccius" in „Svaduccia".
Razložil Davorin Terstenjak. (Konec.)
Vnapisu, kjer se ime S vadučia nahaja, še nahajamo imena Bottio in Bottia, tudi Bocio in Bocia na dragih kamnih *J, bodi si zavoljo rodivnega organa ali pa, ker Shiva se tudi veli Bhaga 2), padeodam maliebre, dalje: Saxamus =r Peccius, Chaeront zuPeč, Pečnik, Ke-ront, Karant,  Korant, Karent.
V  napisu pa, v kterem stojijo imena Antestatus, Antestia, Antestius pa najdemo imeni Lutumarus zr Lutomar, ime po Sni vi Ugri, ferox, ljut, zato ime Lutičanov in češkega mesta Lita merice (Leitmerizj in ime Matria 3).
v
Se eno ime je v tem napisa in sicer Vogitoutus Bogitout — Diogenes. Beseda tout je obče blago indoeuropejskih jezikov, got. thiuda, Volk, ednos, thiu-disko, heidaisch, kakor gens in gentilis, akhochd. thiot, dheoda, thiota, gens, populas, letiški ta a ta gens, populas, indoles, natura, zato labbas tautas, bonae indolis, bonae naturae. Ostroumni Diefenbach 4) je prav iz te korenike izpeljal slovanske besede: tudj, tuj, ptuj (iz po-tuj), tužd', čuzi, čudzi, alienus, po analogij, kakor I ud, populas, in 1 ud s ki alienus. Ostale besedi tudj, tuj pričujete, da smo tudi nekdaj v slovenskem jeziku poznali touta, tuta.
V  kel tis čini nahajamo: t uai t h, t ua t h, territorium, gens, tud, terra, alltud, alienigena, britanski tud, tut, hominea, familia, korniški tus, homo, cimriški tyaid, familia.
Umbriški: tuta, tota, Stadtgemeinde, territorium, tuticus. Gemeindevorsteher.
Cieni rodovine Antestijev in Svadučijev so toraj bili sami Shivaiti, in sicer kakor imena Antestius, Svadučius,Matrix, Bottia, Bottio, častitelji Shive Bhage, rodivnega principa, pa tudi imena Saxamus, Lutumarus so iz Shivatovega častja, ker priimena Parvat,Ugra, to je, Saxamus, ferox, Karant, Karat, Lato m ar tudi Shiva imade.
Ako Keltomani zamorejo te napise s takošnimi dokazi po keltiški razlagati, kakor smo jih mi po slovenski, se radi udarno, — ako pa ne, se hočemo dalje vojskovati za hiatorisko resnico.
0 Ankershofon „Handb. der G. Karnth.« V. Heft 627.
2)  Ime Bhaga se v indiških bukvah nahaja kot priime Shive in beseda pomeni: pudendum muliebre, pa tudi: juterno sonce. Ako na pervotni pomen besede Bhaga nazaj gremo, vidimo, da izrazuje pomen „roditi", „stvarjati", primeri su roditi in siinu, sin, suni s, sunce, rikša v možkem spolu medved, po pravem natus, der Gezeugte, in v srednjem Fix.stern; torej spet najdemo poterjeno resnico, da pomeni: živeti, gibati se, stvar j a ti, roditi, so korenike za pomene: žival, voda, zrak, lue itd. Korenika besede Bhaga je bha, kar v sanskritu pomeni svetiti, sij a ti.    Torej beseda Bog pomeni   s t vareči  in svetli.
3)  Ankershofen 1. c. V. 622.
4)  Diefenbach „Vergl. Wortb. der goth. Spr." II. 707.       Pis.