Posamezna številka 1 Din mesečno, če se »prejema list t uprari, naročnina 4 Din, na dom in po poiti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovora
PONE»E£JSK/
SLOVENEC
Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6'lll Telefon ft 2050 in 2996 — List izha-la vsak ponedeljek
Uprava: Kopitar-
tilic.i
Lev t>
Poštni ček. račun Ljubljana 15.179 Telefon štev ?9<>2
Chamberlain „na počitnicah" na Dunaju
Jamstvo Anglije za Avstrijo... ?
Toda Anglija noče „Mussolinijeve marionetne države" Schuschnigg obljublja demokracijo in volitve
Dunaj, 19. aprila. (Posebno poročilo.) Čeravno je nekdanji 6 letni angleški zunanji minister sir Austen Chamberlain izjavil, da se nahaja na Dunaju samo kot zasebnik in da nima nobenih političnih poslov, temu diplomatična javnost ne verjame. Chamberlain je danes star že 72 let m je malo verjetno, da bi se tako star državnik sprehajal po Evropi za zabavo in odpočitek. Imel je politično nalogo, ki je bila takšne vrste, da jo ugodno reši le človek njegove svetovne avtoritete. Ves čas njegovega bivanja na Dunaju je bil tudi središče vsega političnega zanimanja. Neprestano je bil v družbi najvišjih avstrijskih in inozemskih državnikov, imel dolge konference na Dunaju samem ali v okolici ter razvijal sploh aktivnost, ki bi jo njegovim letom bilo težko pripisati in ki nikakor ne odgovarja ^razvedrilnemu potovanju po srednji Evropi«, kot gost svojega nekdanjega osebnega tajnika, ki je sedaj slučajno poslanik Anglije na Dunaju.
Njegova naloga pa je bila po mnenju dobro poučenih inozemskih krogov na Dunaju sledeča:
Nekateri angleški in francoski opazovalci na Dunaju so sporočevali svojim vladam v London in v Pariz, da pomeni nemška oborožitev Porenja veliko nevarnost za Avstrijo in Češkoslovaško. Posebno francoska diplomacija je v tem smislu pritiskala v Londonu. Chamberlain pa ie znan kot velik prijatelj Francije, saj se jc svoje dni javno izrazil, da >ima Francijo tako rad, kot da bi bila žena.« Francoska diplomacija je Cliamberlaina pregovorila, da se. je odločil za informacijsko potovanje na Dunaj, da se sam prepriča o položaju. Ker njegov glas silno veliko zaleže tudi v sedanji vladi, ki ji kot član sicer ne pripada, bi pridobitev Cliamberlaina za francosko protineinško stališče pomenila velik uspeh, ker bi Chamberlainovo mnenje potisnilo smer angleške zunanje politike, ki je v porenj-
skem vprašanju tako mlačna, v francoske, torej odločno protinemške vode.
Na Dunaju so vsi, ki so se s Chamberlainoin razgovarjali, razvijali isti problem, češ, da se sedaj vsa Avstrija boji, da bo Nečija, ko je trdno zasidrana v Porenju in si je zavarovala hrbet z utrjeno rensko mejo ter bo lahko svoje zavojevalne načrte krepko razvijala proti vzhodu, torej proti Avstriji in Češkoslovaški. Tudi Anglija hoče, da bi Avstrija ostala neodvisna, toda takšnega hrupa okrog tega vprašanja ne žene. Tudi Anglija želi, da bi bil v srednji Evropi mir, ker sicer je nevarnost, da se bo nemški narodni socializem politično razlil po vsem evropskem vzhodu, česar Angleži nočejo, a zaenkrat takšne nevarnosti tudi ne vidijo. Toda to za Francijo še ni zadosti. Chamberlaina je bilo treba prepričati, da je nevarnost nujna in da mora Anglija hitro nastopiti proti Nemčiji, sicer bo prepozno.
Znano je, da se je Chamberlain na Dunaju izrazil, da nikakor ne more svoji vladi priporočiti, da se zavzame za današnjo Avstrijo, ki je samo navadna Mussolinijeva marionetna državica, ki povrhu še pomaga sejati nezaupanje proti Zvezi narodov,* nakar mu je bilo od avstrijske strani odgovorjeno, da je res tako, a da tudi Avstrija želi, da bi se bolj osamosvojila, kar pa ji jc drugače nemogoče, kakor če fudi Anglija prevzame vojaško jamstvo za neodvisnost anstrijskih meja. Če bi se Avstrija smela zanašati tudi na dejansko angleško jamstvo, potem bi se čutila bolj neodvisna in bolj močna in bi lahko razvila samostojno zunanjo politiko v srednji Evropi.
Avstrijski državniki so Chamberlaiuu tudi pripovedovali, da imajo najboljše namene z demokracijo, a da je nemogoče razpisovati volitve, dokler visi nad Avstrijo senca kljukastega križa in
hitlerjevske pesti. Naj Anglija prevzame jamstvo za avstrijske meje, Avstrija bo takoj razpisala splošne volitve in uvedla popolno demokracijo.
Chamberlaiuu so torej na Dunaju napolnili glavo z raznimi protinemškimi in zafrancoskimi argumenti. Značilno je, da se je vseh posvetovanj udeleževala tudi češkoslovaška diplomacija. Saj sir Austen te dni odpotuje tudi v Prago, kjer bo ostal gosi predsednika Bcneša 4 ali 5 dni in sc bodo razgovori se razširili na vprašanje angleškega jamstva za češkoslovaške meje. Končno pa je značilno, da potuje prihodnji torek avstrijski zvezni kancler Schuschnigg v Milan, kjer se bo srečal s podtajnikom Suvichem in ki mu bo sporočil vsebino svojih pogovorov z angleškim državnikom.
Poljski obisk v Pesti odložen...
Varšava, 10. aprila, c. V poljski politiki smo na predvečer velikih sprememb tako v notranji kakor tudi zunanji politiki. Ta preobrat je senzacionalen, ker prihaja čez noč in izgleda kot nekako obračunavanje v vojaških krogih vsaj na prvi videz.
Danes dopoldne bi moral ministrski predsednik Koscialkovvski obenem z dvema ministroma in 50 časnikarji odpotovati v Budimpešto na napovedani prijateljski obisk. Ko so pa prišli časnikarji na kolodvor, je bilo sporočeno, da jc potovanje odloženo, ker smo tik pred rekonstrukcijo vlade.
Veliko pozomst je vzbudila tudi zaplemba vladnega glasila sGazeta Polska«, ki je bila zaplenjena. ker je pristransko pisala o dogodkih v Lvovu. Položaj v vladi bo še razčiščen tekom noči.
( haiiiherlaiii.
Parade na Dunaju
Vojska dobiva habsburgovski značaj
Dunaj, 19 aprila. TO. Danes so bile po vsei Avstriji velike vojaške parade. Ta dan jc bil izbran, ker je poteklo ravno 200 let, odkar ic princ Evgcn Savojski umrl. Ime princa Evgena združuje dvoje, slarc avstro-ogrske vojaške, tradicije napadalnega in zavojevolnega značaja ter italijansko prijateljstvo, ker ie Evgenovo ime povezano z imenom italijanske dinastije.
Žc sinoči ie izšlo bombastično dnevno povelie na vso oboroženo silo, v katerem predsednik republike spominja novo avstrijsko vojsko na starodavne zmage in slave. Dnevno povelje na to daje tudi imena vsem avstrijskim polkom. Značilna so ta imena, ker oživljaio skorai vse store avstrijsko-habsburške osebnosti. Nižieavstrijski pehotni polk dobi ime cesarja Franca Jožefa, dunajski pehotni polk ime nadvojvode Karla, gornjeavsfriiski alpin-ski polk ime cesarice Marije Terezije, burgenland-ski pehotni polk ime kneza Karla l.otarinškega,
artiljcriiski (motorizirani) polk ime cesarja Maksimilijana. Nadalinc vojaške enote dobivajo naslove starih avstrijskih vojskovodij kot generala Londona, generala Dauna, maršala Konrada llotzen-dorfa, maršala Radcckcgo, maršala Moritecucco-lija, odmirala Tegethofa. Posebni koroški polk v tem seznamu ni imenovan.
Glavna parada vojske ie bila na Dunaju, kjer jc vsa dunajska posadka naplavila mimohod mimo častne tribune, na kaleri so bil zbrani poleg predsednika republike in zveznega kanclerja vsi poveljniki vojske m predstavnik; inozemskih držav. Defilirali so fudi oddelki topništva, motorizirane divzir p letalstva. Po vsem mestu vlada največje navdušenje in so hiše okrašene z državnimi zastavami in cvctiem. Tudi iz avstr. dežel prihajajo poročila o svečanih paradah vseh armadnih oddelkov v polni bojni opremi.
besedo angleški konservativni politiki, in se ženevska ustanova ni znala pokazati dovolj odločno proti napadalcu, niti dovolj iskreno v delu za utrditev kolektivne varnosti. Jutri bo v Ženevi zadnja prilika, da se popravijo storjene napake. Če prevzame Velika Britanija inicijativo v tej smeri, bo Društvo narodov še lahko prisililo Mussolinija k popuščanju. Italija bo lahko .še praktično okusila kolektivne sankcije in bo prisiljena prekiniti napad proti Abesiniji. Ta poskus bi lahko pokazal, ali je mogoče zares ustvariti načelo kolektivne varnosti.
>Observer« ugotavlja, da je ne glede na sankcije abesinsko cesarstvo že propadlo. Sankcije so samo utrdile slogo italijanskega naroda in ga prisilile, da je podvojil svoje napore. Mussolini je zmagal kljub Društvu narodov, zato sedaj tudi ne bo pristal na lo. da bi Društvo narodov posredovalo za mir med Italijo in Abesinijo.
Azana „čisti" armado
Vsi desničarski častniki vrženi na cesto
Madrid, 19. aprila. AA. V Kortezih so včeraj razpravljali o predlogu, da bi m: degradirali oficirji ki so bili zaradi svojih političnih zvez z lašisli vpokoieni. Ministrski predsednik Azana je naglasi, da bi se s takim zakonom stvarno samo zagotovilo praktično izvajanje zakona, z dne 14 aprila 1931, ki so ga izglasovali ustavodajni Korlczi. Mi nikoli nismo nikomur svetovali, je dejal, da bi zapustil aktivno službo v vojski. Nesporno dejstvu pa jc, da sc gotovo število vpokojenih oficirjev sedaj odlikuje s svojo agitacijo proti obstoječemu redu v državi. Sodišču so dognala, da ie mnogo vpokojenih oficirjev sodelovalo pri iijioiu <>. ,i\-gusta 1932 in pri neredih, do katerih jc prišlo i>o-slednii četrtek v samem Madridu. Vlada nikakor nc more dopustiti, da bi se gotovi ljudje po s\<>-iem postopanju sami postavili izven zakona, da bi kljub svojemu delovanju proli državi in režimu vendarle obdržali pravice ui sprejmali od države denar. Tudi oni moraio občutiti strogost zakona Menda ni treba niti omeniti, da h vpokoieni oficirji s svonm postopanjem samo škodiio disciplini in redu svojih aktivnih tovarišev. Od gg. oficirjev nc zahtevamo ničesar drugega, nego do so pošteni in da sc ravnajo po zakonu.
Uprava za agrarno reformo je zaplenila vcle-posestvo Fl Tesorio v pokrajini Cadix, ki ic last bivšega ministra Juana Marcha. Na tem vclepo-setvu bo naseljenih okrog tisoč družin. Državni podtajnik pri ministrstvu za delo je zahteval od vlade, naj ji da čim prej uredbo o podpiranju profesionalnih godcev. Zaradi zvočnega filma in radia je v Španiji nekaj lisoč profesionalnih godcev izgubilo posel in zaslužek. Mnogi izmed njih so visoko kvalificirani umetniki, a se nahajajo naravnost v obupnem položaju.
Parlament ie z 212 proti 4 glasovom sprejel predloženi zakonski načrt o degradaciji vseh vpokojenih ofieirjcv, ki so sodelovali v politični borbi proti režimu. Poslanci desničarskih strank so lik pred glasovanjem zapustili dvorano.

G raziani „pri Hararju
Prestolonaslednik bo branil Addis Abebo
. London, 19. aprila. AA. Agencija Reuter poroča: Italijanske klešče se vedno bolj stiskajo. S severa prodirajo askari iz Desija proti Adis Abebi. Italijanska letala, ki so pregledala teren pred pro-dirajočimi četami, niso našla nikake koncentracije Abesincev. V Ogadenu je general Graziani po krvavi borbi, ki je trajala te dni, s svojo vojsko prodrl do Hararja. V odseku okrog Tanskega jezera so italijanski oddelki zavzeli jiokrajino na za-padu, sedaj pa se že spuščajo od jezera tudi v jugovzhodni smeri in kmalu bodo prodrli na desno obal Modrega Nila. Na severozapadu Desija so že obkolili Magdalo in vse kaže, da je ta trenutek že zasedena.
V prestolnici vlada zaenkrat še mir in red, toda krebivalstvo je končno zvedelo, da se bliža sovražnik in je po malem vznemirjeno. Oddelki abesinske vojske v bližnji in daljni okolici se pripravljajo na obrambo Adis Abebe. Abesinski uradni krogi pa se zavedajo, da z lastno močjo ne bodo mogli rešiti abesinske prestolnice in so radi tega silno nezadovoljni z zadržanjem Evrope in Društva narodov.
Abesinski prestolonaslednik jc po begu iz Desija zavzel s svojo vojsko nove postojanke po hribih severno od Adis Abebe.
Govorice, da se bo abesinska vlada preselila iz Adis Abebe proti zapadu, se potrjujejo. Predvsem jih vlada sama ni demantirala. V uradnem komunikeju jiravi le, da o tem vprašanju še ni bil sprejet nikakršen sklep in da bodo o njem razpravljali bržkone šele na nocojšnji seji V vsakem primeru, se glasi dalje uradno poročilo, bo policija zavarovala mir v meshi in varnost pri tujih državljanih.
S somalijske fronte prihajajo vesti, ki pa .-o, kakor kaže. italijanskega izvora, da jc italijanska vojska potisnila desno krilo abesinske vojske, ki je ščitilo Harar, nazaj. Po silno krvavi bitki, v kateri je padlo na tisoče Abesincev in jih je bilo izredno mnogo tudi ranjenih, so se morali Abesinci izčrpani umakniti. Sedaj se vodi bitka na črti Dagamedo-Sasabanih. kjer divizija dubatov nepre
stano napada več tisočev Abesincev. ki so že ogrožali levo italijansko krilo. Po strašni borbi na nož so se morali Abesinci vendarle umakniti. Na italijanski strani je izredno mnogo mrtvih in ranjenih.
V Si tki. ki je trajala tri dni, je baje padel tudi poveljnik desnega krila abesinske vojske. Graziani-jeva vojska si je tako odprla pot proti Hararju. Sedaj ji preostane le še vojska rasa Našiba, ki brani to mesto.
Abesinci še vedno sposobni za obrambo države ...
London, 19. aprila. A A. Prof. Stanley Jcvons, tajnik angleškega društva za Abesinijo, je prejel od društva abesinskih žena brzojavko, ki pravi med drugim: Mi smo še vedno sposobni braniti deželo in trdno smo se odločili, da to tudi storimo. Sedanji položaj je pa tak, da ne moremo več braniti prestolnice. Za ta položaj je odgovorna Evropa. V Abesiniji je še 120.000 vojakov, ki bi nas lahko branili, a nimajo orožja, ker nam ga Evropa noče dati.
Angleški tisk srdito napada Italijo
London, 10. aprila. AA. Današnji londonski listi se bavijo predvsem z najnovejšimi italijanskimi vojaškimi uspehi v Abesiniji. Vsi listi se strinjajo v tem, da pomenijo italijanske zmage neuspeli dosedanje sankcijske politike. Listi se ne strinjajo le glede konsckvenc, tc i jih je treba izvajati po tej ugotovitvi. Neki socialistični list pravi, da bi moglo strogo izvajanje sankcij in njih poostritev se • mnogočem spremeniti situacijo. Mussolini se nadalje ubija mase več ali manj neoboroženega naroda in ustvarja s tem v Evropi ne le resen |x>li-tični položaj, nego tira ves naš kontinent še enkrat v vojno. Do tega je prišlo zaradi tega, ker so v zadnjem času v Društvu narodov imeli prvo
Dardanete 13. maja
Grčija se razburja, ker so jih Turki že zasedli Turki ,,ničesar ne vedo"
Atene, 19. aprila. AA. Atenska agencija poroča: Atenska vlada jc prejela poročilo, po katerem so oddelki turške vojske že zavzeli demilitarizirano dardanelsko ozemlje. Vse do snoči pa iz Ankare ni prejela uradnega potrdila te vesli. Zaradi tega grški vladi še niso znani razlogi, zaradi katerih ic turška vlada spremenila svoj prejšnji sklep in odredila vojaško zasedbo Dardanelskih ožin, 5e preden so vse sile, ki so sklenile lausannsko pogodbo, na lo pristale. Grški listi poudarjajo, da Grčija še rii odgovorila na sporočilo turške vlade od pretekle sobote, po katerem sc ima vprašanje o demilitarizirani zoni morskih ožin obravnavati v Ženevi 13 maja. Grčija bo poslala svojega zastopnika na to konfcrenco držav, ki so sklenile laus-sannsko pogodbo in ki imajo proučiti turško zahtevo glede morskih ožin. Ce pa bodo na lej konferenci priznali Turčiji pravico do zasedbe Dar-
danelskih ožin, bodo Grki zahtevali isle pravice glede otokov Lemnosa in Somothrake. Turčija pa bi lahko utrdila tudi otoka Imbros in Tenedos, ki sla sicer sedaj izločena iz demilitarizirane zone morskih ožin. Prav zaradi tega pa je vojaška zasedba dardanelske ožine izzvala v Grčiji tem večjo pozornost.
Politični krogi v Ankari zatrjujejo, da zaenkrat še ni razloga, da bi Turčija zapustila teren diplomatskih pogajanj glede morskih ožin. O vojaški zasedbi D a r d a 11 el tu še nihče ničesar n e ve. Zalo so mnenja, da sploh ni treba poslali vojaštva v Dardanelsko ožino, doklei je količkaj pričakovali, da bo turška diplomatska zahteva sprejeta. Po mnenju političnih krogov bi bila vojaška okupacija Dardanelsko ožine celo demonstracija, ki bi nikakor ne odgovarjala d ovijanji tmški taktiki glede lega vprašanja.
Elektrifikacija železnice Trst-Videm in Tržic-Červinjan
Trst. 19. aprila, h. Danes je bila v prisotnosti državnega podtajnika v prometnem ministrstvu Jannellija slovesno predana prometu novo elektri-ficirana železniška proga Trst—Videm s prečno progo Tržič—Červinjan. Vse fašistične organizacije Beneške Julijo so dobile nalog, da v polili bojni opremi prisostvujejo temu važnemu dogodku. Udeležba je bila tudi velikanska. Na stotine fašističnih godb je spremljalo prvi vlak. ki je stekel z električno lokomotivo, ki ie bila vsa v zelenju in prepleskana z Mussolinijeviini slikami. V svojem otvoritvenem govoru je državni podtajnik .1 a u -n e 11 i dejal, da je elektrifikacija te »silno važne proge nov čin fašistične tvornosti in dokaz, ila se Italija pod impulzom svojega voditelja zmagoslavno upira proti blokadi nemoralnega inozemstva. Ce bodo Italiji prestrigli premog, bo gonila njene železnice elektrika .. .< Poudarjal je nadalje vsestransko važnost te proge, ki je ti, električno silo privezala Julijsko krajino na materini zemljo ler tudi z električno močjo privezala materini zemljo Italijo z vso njeno ustvarjajoče kulturo k obmejnim pokrajinam, ki v tem objemu ljubezni prispe-
vajo in svetu pnkazujejo. kaj vsega je zmožna Murna sila lašizma in njegovega voditelja*. Za držav nim podtajnikom so govorili še drugi veljaki fašistične stranke in fašistične milice v enakem sini slu, poudarjajoč važnost le pridobitve za poglobitev zvez med staro in iiovo Italijo. Slovesnostim je prisostvovalo izredno veliko številu gencralilctc in višjih poveljnikov milite.
V šestih mesecih mislijo Italijani dovršiti še celo vrsto drugih važnih elektrifikacij v .lulijsk krajini, tako ila hodu mednarodni vlaki, ki prihu jajo iz severa iz Trbiža in od vzhoda skozi Posluj iio lahko takoj prešli na električni pogon, ki lit njihovo hitrost in tudi udobnost potovanja znatne poveriti. Ztli se. da ho sedaj tudi Avstrija elektrifi tiral« še jiriign Spittal a. d. Drau Beljak Trbiž lako da bo sploh vsa železniška mreža od Monako vega čez Salzburg, Visoke Ture. Koroško do Bo netk in Trsta na električni pogon. »Trst ho po stal zopet središče Evrope.,« je dejal generalni tajnik fašistično Evrope, ko je svoj govor zaključil in odmev te besede gre sedaj od ust do ust, od časopisa do časopisa.
Napredovanje v železniški skupini Roparski napad v Beli krajini
*	M S _ • MM_ if 'I. ! _4 _ -J____ _ _ __ _	_ i t . B -------M	«M ««M J
Belgrad, 19. aprila, m. S kraljevim ukazom ie'
napredoval pri generalni direkciji državnih železnic dosedanji višji svetnik v IV/2 dr. Lovro Svetina za višjega svetnika v IV/1.
Belgrad, 19. aprila, m. Z odlokom ministra za promet od 8. aprila t. 1. so napredovali pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani:
V 8. položajno skupino
za oficiale: Franc Slag, Franc Žitnik, Alojzij Huč, Jakob Plementaš, Ivan Stanonik. Jože Ker-žič, Aleksander Safer, Avgust Zagradnik m Alojzu Smrekar, dosedaj oficiali 9. pol. skup.
Za prometnike: Anton Justin, Henrik Uunčar in Mihael ICaltnekar, doslej prometniki 9 pol. skup.
Za nadzornika strojev: Emil Švarc, strojevodta
9. pol. skup.	„
Za strojevodje: Karel Zarršnik. Vuttor Rupret m Alojzij Štajer, strojevodje 9. pol. skup.
Za poslovodjo: Vincenc Novak, poslovodja 9.
pol. skup.	, , . .
Za tehničarja: Franc Osredkar, doslei tehmčar
9. pol. skup.	. w , • ...
Za nadzornike proge: Jože Jereb, Maksimitian Vodišek, Janez Kališnik, Julijo Crnkovič in Jakob Cimperman, doslej nadzorniki proge 9. pol. skup.
Za oficijale: Franc Šinkovec, Jože Pavlič, Ferdinand Vernik, Teodor Kepa, Viktorija Rožman, Alojzij Uovar, Ivanka Lužer, Ivana Bizjak, Franc Alt. Janez Kveder. Stetan Rupret, Viktor Glažar, Janez Golež, Janez Gril, Frančišek Nekrep, Jože Orehek, Štefan Ulčnik, Franc Zargali, Albin Roter, Rudolf Jezovšek, Anton Čampa, Marija Duhovnik, Anton Kosmač, Andrej Puc, Franc Trudlarž, Franc Leder, Anton Komac, Frančiška Jeras, Ivan Ba-tivta. Albert Kobal, Anton Habiht, Stanislav Der-žaj, Ivan Skotic, Milan Pogačnik, Ivan Bolha, Mihael Kfihar, Frančišek Gasparič, Karel Perko, Angela Kušar. Albert Vertačnik, Artur Sulc, Ana Goli, Marija Kovač. Anton Svetic, Valentin Vrtač-nik, Janez Gaber, Simon Koren, Marija Poljak, Maksimiljan Hoge. Miroslav Kogej. Vincenc Rabič. Jakob Zcer, K. Velušček, Ljudovik Kezele, Julij Nahtigal. Ofcmar Rajner, Alojzij Dolinan, doslej oficijali 9. pol. skup.
Za strojepisce: Marija Misklavec, Marija Pe-trič, Marija Novak, Karolina Fettich-Frankheim, Marijana Ručigaj, Julijana Jank, doslej strojepiske 9. pol. skup.
Za prometnike: Henrik Marolt, Anton Polič, Janez Koželj. Franc Virant, Frančišek Jezovšek. Janez Kovač. L-idovik Erjavec, Janez Zelnikar, Janez Srakar, Rudolf Novak, Miroslav Jug, Aloj-zij Repič, Stanislav Sajovic, Anton Dežman, Miroslav Pelovar, Franc Kozjak, Friderik Pirker, Jože MaiJajna. Josip Magajna, Alojzij Pavšer, Stanislav Lutman, Peter Baučer, Janez Rihter, Janez To-mažič, Stanislav Skok, Jože Herzog, Ignacij Fa-bjati, Leopold Gams, Alojzij Gafuta. Franc Kolar. Jože Dobič, Franc Pisanski, Franc Sircelj, Alojzij Juvan, Srečko Močivnik, Matija Petrič, Maksimiljan Friškovič, Anton Čeme, Anton Aniiček, Adolf Čarman, Rihard Blažič. Jože Zabukovšek. Anton Žerjav, Jakob Zabukovšek, Anton Žerjav, Jakob Vrečko, Franc Breznik, Franc Lukec, Jože Strozak. Anton Opelnik, Janez Sovre, Franc Er-lovič, Jože Pohar. Franc Fatur, Franc Princ, Jože Kauener, Oto Paulin, Franc Cerar, Jože Zonaja, Alojz Kepec, Janez Statner, Janez Ketiš, Frančišek Kužnik, prometniki 9. pol. skup.
Za blagajnike voznih listkov in prtljage: Izidor Fišer, Antonija Kodetj, Edita Miki, Ivanka Tavčar, Angela Jeršin. bl.-.gajničarke 9. pol. skup.
Za skladiščnika: Jakob Kranjec, skladiščnik 9. skup.
Za glavne telegrafiste: Vida Pot, Marija Kra-Sevec, Ivan Skerjanc Jerica Rajer, Elizabeta Ster-man, telegrafisti 9. skup.
Za strojevodje: Jožef Kastetic, Fe-dinand Ma-kovec, Jožef Dular, E^nest Jcše, Rudolf Jenčič Gabrijel Rataj, Alojz Babnik in Jakob Toplak, strojevodje 9. skup.
Za nadzornika električnih naprav: Rafael Erjavec. nadzornik električnih naprav 9. skup
Za lehničarje: Ervin Kovačič, Rudolf Štrus, Viktor Krivec, tehničarji 9. skup.
Za nadzornike proge: Franc Zlebnik. Celzij Lovrič, Ivan Nepokoj, Anton Janež. Alojzii Eršte, Viktor Krali, Franc Lukešič, Karel S! rapin, Anton Arhar, Blaž Valant, Marija Drofenik in Frane Glažer, Jožef Divjak, Frančišek Kreželj, Rudolf Bajec. Alojz Tomšič, Franc Jelene, Janez Novšak, Lovrencij Globočnik. Anton Bregant, vsi nadzorniki oroge 9. pol. skup.
Za nadzornike brzojava: Ignac Veretik, Kare' Vižner, Josip Paulin, Frane Širman, Vinko Paulin. Benjamin Lenassi, Anton Wagner, Peter Zupane, nadzorniki brzojava 9. skup.
Za nadzornika signalnih naprav: Alojz Pipan, nadzornik signalnih naprav 9. s>kup.
V	1. položajno skupino 9o napredovali na področju ljubljanskega že I. ravnateljstva sledeči zva-rtičniki L kategorije:
za administrativnega zvaničnika Jožei Drajjar, administrativni zvaničnik t. kat. 2. pol. skupine, za knjigoveza Anton Porenta, za sprevodnike Friderik Glazer, Bogomir Lupuš in Janez Grošelj; za manipulanta vozov Jože Virant.
V	2. položajno skupino sta napredovala za administrativne zvaničnike Jože Jelušič in Franc Zorman;
za sprevodnika Einan Noč, za skladiščnega zvaničnika Karel Tomažič, za manipulanta vozov Ivan Kofičič, za prometnega zvaničnika Karel Go-rup, za telegrafista Viktor Ogrinc.
V	3. položajno skupino so napredovali: za ad. ininistrativnega zvaničnika Jakob Vičar. Vincenc Jančigaj. za glavne desetarje Avguštin Malavrh, Alojz Vračar in Frančišek t.ukančič;
za vozovna zvaničnika Anton Debeljak in Rudolf Zajec;
za skladiščna zvaničnika Franc Šabeder in Feliks Kavčič;
za prometne zvaničnike Peter Slegel, Josip Siljan, Franc Grebec, Jurij Perdija-Mušin, Janez šušteršič, Ivan Pavi;
za predkurjače Anton Vogl. Vilko Breme, Alojz Škrjanc, Rihard Kokol, Karel Zupan. Ivan Jelšek. France Mazovec, Milan Dobrajec, Jožef Požttn in Franc Trobec;
za telegrafista Stanislav Cuk, za šoferja Franc Menart.
Nadalje so tta|>redovali zvaničniki 2. položajne skupine v L položajno skupino:
za zavirača Jožef Zupan in Franc Rrenee. za premikača Franc Sokolec. Martin Frece, Anton senekovič;
za merača Rudolf Cerkovnik; za kretnike Franc Vajrer. A'i ha Pfonkl in Jože Verbič.
V	2. položajno skupino so napredovali: za blokerja Franc Kunstek;
za desetarje Ivan Zumer, Frmce 1 irš. Stanislav Erbežnik, Emerik Vivat;
za kartanta Maksimilijan Pire za zavirača Florjan Menčak. Mihael Mlakar, Vinko Kovačič, Jože Potočnik. Karel Saletinger, Jožel Rok, Janez Žagar, Maksimilijan Puklič;
za kurjače: Janez Šunko. Karel Cvaste. lože Cojster, Josip Kraljič, Jože Bahun, Rihard Bidič, Srečko Puc, Simon Rajter. Henrik švaner. Vladimir Petrič, Ivan Goršič, Mihael Brodnjak, Franc Rantl. Rudolf Peroci, Jožct Kerle. Ivan Sakolšek, Janez Velkavrh. Janez Pavlovčič. Rudolf Goričan, Štefan Mikloč, Janez Gražin, Alojz Luc. Ivan Vukovič; za pretnikača Rudolf Šoper in Jakob Bitenc; za merača Andrej Bahlun in Jurij Pešec; za popisovalca vozov Anton Bratkovič; za kretnike: Franc Kokol. Jernej Pohleven. Valentin Prešeren, Franc Ranzinger, Franc Babnik, Janez Drašler;
za tranziterja Alojzij Mahnič; za progovne čuvaje Anton Pavčnik, Anton Dremelj. Janez Mam;
za čuvaja prehoda Josip Sovdat. Nadalje so napredovali sledeči shržitelji v prvo jx>ložajno skupino:
za avizeria Janez Senckovič. za pisarniškega služitelja Anton Snoj ter Franc Blaž.
Pri Metliki sta dva roparja pri belem dnevu na državni cesti napadla kmetico in ji ugrabila 98.000 dinarjev
Suhor, 17. aprila 1936
Julki Šajatovič iz Popovičev pri Suhorju je umrl mož v Ameriki; ker je bil v več društvih, je za njim podedovala okoli 100 tisoč Din. Bila jc v vednih skrbeh, da ji nc bi kdo denarja ukradel, zato ga je navadno nosila pri sebi. Danes zjutraj se jc po opravkih napotila v Metliko, seveda je vzela seboj tudi denar v znesku 98.000 Din. Okrog 11 dopoldne se je vračala domov. Preden je prišla do prve vasi Trnovec, na takoimenovanem Rosi-novem hribu, sta iz gozda stopila pred njo dva moška, namazana po obrazu s črno barvo, naperila v njo samokres in ji vzela ves denar v znesku
98.000 Din, potem sta pa zbežala. Kmalu so prišli na lice mesta orožniki iz Metlike in Suhorja, ki so žensko zaslišali. Vsi ljudje se čudijo, kako je mogoče, da se jc izvršil ta roparski napad pri belem dnevu in nu državni cesti, na kateri ie veliko prometa.
Matincfa kina „$loge"
Danes ob 14.15. uri. Na željo odraslih in mladine, ki se je tako sijajno zabavala
,Mi(kV' miške in Reblti
(Pridi me pogledat, zobni atelje, V carstvu lutk itd.)
Trije Davidovičevi shodi
Govorili so Davidovič, Markovič in Grol
Belgrad, 19 apr. m. Danes so prijatelji Ljube Davidoviča priredili več političnih shodov. Med drugim je bil tuoi shod bivših demokratov v Bel-
lisle. Končno se je Davidovič pobavil ludi s hrvatskim vprašanjem in je izjavil, da se še vedno vodijo pogajanja, da pa delo počasi napreduje, ker
gradu. Na tem shodu je govoril prvak bivše demo- j je vsa stvar zelo delikatna. Mi se hočemo dogo-kratske stranke vscucdiški prof. dr. Božidar Mar- :l! - J-	—:	—1
kovic. V svojem govoru je v glavnem navedel vzroke sedanjega težkega slanja. Govoril pa je tudi o vidovdenskt ustavi in je glede lega dejal, da la ie ustava formalno bila demokratična, v jedru pa je način izvajanja te ustave vseboval klice lažidemokracije. kt se jc vedno povzpela nad pravo demokracijo. Dr. Markovič ie izjavil, da bi nikdar ne prišlo do 6. januarja, če bi bili začetki našega skupnega življenja osnovani na čisti demokraciji. Nadalje je izjavil, do se docela zaveda, da se po 6 letih težkih režimov ne more v 24 urah ustvariti idealno stanje. Govornik se je končno bavil s hrvatskim vprašanjem ter je na očitke zagrebškega časopisja dejal, da se ti očitki (mislil je na »Hrvatsko Slražo« in »Obzor) ne morejo nanašati na Davidoviča.
voriti, da se da državi primerna ustava in šele nato vas hočemo pozvati, da se na svobodnih volitvah izjavite ali hočete to ali ne.
Snoči so pa prijatelji Davidoviča priredili konferenco v Nišu, na kateri je govoril bivši minister Milan Grol, ki je v svojem govoru nastopil proti nediscipliniranim članom takozvane združene opozicije. Govornik jc mislil tukaj Dragoljuba Jo-vanoviča ter je dejal, da bivši demokrati obsojajo posamezne osebe v opozicijskih vrslah, ki ne poznajo meje v propagandi.
Shod Hodjere
Jagodina 19. marca. m. Danes je bil tu shod Hodjerine Jugoslovanske narodne stranke, na katerem je govoril tudi Hodjera. Ob času, ko jc govoril Hodjera, je kaih 40 oseb pričelo vpiti: »Dol Hodjera, dol s fašisti!« Zaradi tega je prišlo do
Drugi večji shod demokratov je bil v Korečici.
nr«' &KS&T HKffi SSSS .TASTL' „»„ ^ M.
skupščini. V tem oziru je dejal, da je sramota, če se v narodni skupščini mesto govorov čujejo re-volvetski streli Davidovič je daiie izjavil da mora prevladati v javnem mnenju izum. ne pa sila. kajti mirni in pošteni državljani te države hočejcp, dn se zakoni spoštujejo. V svojih nadaljnjih izvajanjih je Davidovič ponovno zahteval razpusl sedanje narodne skupščine in razpis novh volitev, da se lahko izvolijo poslanci, ki bodo v resnici zasfopali narodne interese. Kritiziral je tudi delo JNS, zlasti pa znani niški shod, na katerega so priganjači JNS prignali do 200.000 ljudi. Ko je pa slranka izgubila oblast pri zadnjih volilvah, ni mogla postaviti niti
Kino Sloga
Telefoo 27-30
Danes poje priljubljena
Marta Eogccth
v opereti prekrasnega petja, humorja in zabav«
H!m nalvefil uspeli
(Terezija Krones)
Ob 16., 19.15. in 21.15. uri.
Domači odmevi
KINO
mm
TLL. 22-21
Ob 16., 19.15 in 21.15. uri poje danes peslednjič
Suue Moote
pevka svetovnega slovesa v prekrasnem filmu
£§ubl nu!
(Boheme, Riftoletto itd.)
Jutri premiera operete z berlinskim tenorjem MARCELOM WITTRISCHEM
Catittn Botdlit
Sprejemi pri predsedniku vlade
Belgrad, 19. uprila. m. Tekom včerajnjega dne ie sprejel predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu turškega poslanika na našem dvoru Ali Haiderja, nemškega poslanika Viktorja von Hcerena in novega bolgarsi '-ga poslanika Karadžova.
Motinefa kina Union
Danes ob 14.15. uri Nepreklicno poslednjič film, ki ga je Ljubljana občudovala celih 10 dni! (Die Heilige und ihr Narr)
Dojila Mamadto
V 9. položajno skupino
za oficiala Franc Kos, pomožni ofkijal 10. jjol. skupine;
za vlakovodji Anton Ambrož ter Karlo Boliak, pomožna vlakovodji 10. skupine;
za strojevodje: Alojzij Šunko, Adolf Rubin, Franc Kramer, Ivan Bučovnik, Ludvik Bizjak. Jožef Strop. Peter Jereb. Anton Rantaša, Janez Komu in Ivan Rus, pomožni strojevodje 10. skup.
za nadzornike proge: Ciril Dobovišek, Josip Skalar. Pavel Jarez, Anton Steful. pomožni nad-zo"niki proge 10 jx>l. skup.;
za oficijala Frnest Gobec, |x>m. olicijal 10. pol. skupine;
za prometnike: Alojz Ladiba. Leo Dolžan. Franc šanbal. Ivan Majdič, jjomožtii prometniki 10. rkupine;
za vlakovodje: Peter Bučar, Ivan Šuman, Rudolf Klampfer, Franc Bezjak, Anton Kajzer, Anton Meril, Ludvik Budili. Ivan Prodnik, |iomožni vlakovodje 10. pol. skupine;
za telegrafistinjo Rozalija Goleš. pomožna tele. grafislinia tO. pol. skupine;
za strojevodje: Franc Žerjav, Franc Medle. Franc Vistler, Franc Belič, Ciril Ftikuc, Rudolf Voie, Jakob Vidmar. Janez Sušleršič, Ivan Justin. Franc Ros, Anton Ledinec, Jakob Cemivec, Franc Soline. Anton Alič, Anton Obreza. Maksimilijan Zalar. Janez Kepše. Janez Vengušt, Martin Medvešček. Franc Kosein, Ludovik Žagar, Adolf Lamut. Štefan Ošlag, France Kajzer, lože Pekleva, Stanislav Kramaršič, Metod Kavčič, Lud-v k Strahoviti. lanez Rekel, Vincenc Vernik. Anton ■U-of Stanislav Pibernik, Leopold Rozman. Mihael Voie. Anton Pribec, Franc Beribak. pomožni stroje vodje 10. pol. skupine;
(t
Čiric skozi Ljubljano
Ljubljana, 19. aprila.
Nocoj ob tričetrt na osem se je vračal z brzo-vlakom skozi LJubljano z Bleda v Belgrad predsednik Narodne skupščine dr. čirič. Na kolodvoru ga je pozdravil g. podban dr. Stanko Majcen, ki je šel v njegov salonski voz in ostal dalje časa pri niem. Na kolodvoru se je pojavil tudi senator dr. Kramer, ki pa je čakal svojo ženo, ki se je vračala z Gorenjskega v Ljubljano.
Kongres „Strokovne komisije za Slovenijo
(Vprašanje marksist, stranke)
Ljubljana, 19. aprila.
Včeraj in danes je v Ljubliani hil kongres Strokovne komisije za Slovenijo«. Temu ie prisostvoval tudi osebno tajnik vsedržavne strokovne zveze Bogdan Krekiž iz Belgrada. Iz Slovenije se je udeležilo kongresa 96 delegatov. Dnevni red ie obsegal sama strokovna vprašanja. Snoči je bil pozdravni večer na čast delegatom.
Danes dopoldne na je bil pravi kontfres. ki ga je vodil g. Sedej. Kongresa so se udeležili tudi razni zastopniki socialističnih kulturnih druMev, kakor predsednik Cankarjeve družbe in drugi. Referati so se nanašali na razna vprašanja socialne zakonodaje. Kongres se je zaključil z borim glasovanjem. Za predsednika je bil izvoljen Leskov-šek. za tajnika Bricelj, za odbornike pa fe'ešnik in Jakobin.
V zasebnih razgovo-ih, ki iih je vodil Krekič s predstavniki tukajšnjih socialistov, so zborovale! tudi načeli vprašanje o ustanovitvi socialistične stranke.
Snet? v Srbiji
Belgrad, 10. aprila, m. Po toplih dneh je zavladal tukaj hud mraz in tudi iz ostalih krajev prihajajo vesti o nenadni spremembi vremena. Po planinah je začel ponovno padati sneg. Iz Cetinja pa poročajo, da v okolici Kolašina že drugi dan nale-tava z vso silo sneg. tako da je |>romet čez Cakor ustavljen. Zaradi velikega snega je moral tudi poljski poslanik na našem dvoru srof Detnbieki prekiniti svoje potovanje z avtomobilom v 1>ib'ovnik ter bo no čakal v Plevliu. dokler ne očistijo cesic od snega.
Položaj monopolskega delavstva
Belgrad, 19. apr. m. Danes se je končala nn-keio zastopnikov inonopolskega delastva. Komisije, ki so bile določene za proučevanje posameznih vprašanj za zboljšanje stanja monopolskega delavstva, so predložile svoje resolucije. Tako zahtevajo monopolski delavci, naj se ustanovi upravni m nadzorni odbor pri Pokojninskem fondu stalnih monopolskih delavcev v Belgradu, pri katerem bo polovica članov postavila upravo monopola, drugo polovico po svet delavskih zaupnikov. Glede delovnega pravilnika je bila sprejeta druga resolucija, v Ivateri tobačni delavci zahtevajo avtomatično prevedbo delavstva po 5-lclni službi v monopolskih podjetjih, nadalje zahtevajo pravico do odpravnine v slučaju odpusta v višjni šestkratne mesečne plače, ozroma enoletne plače, pravico na letni dopust, pravico no plačo za čas bolezni in v slučaju avtomatičnega priznanja starosti vsem onim delavcem, katerim je bilo na podlagi zakona o znižanju prejemkov uradnikov in uslužbencev odbit 10-odstotni zaslužek.
Na belgrajshi univerzi začne danes reden pouk
Belgrad. 10. aprila, m. Jutri se ho na tukajšnjem vseučilišču pričelo ponovno z delom. Zaradi tega je rektor vseučilišča dr. Vladimir čorovič dal javnosti in dijaštvu obvestilo, v katerem pojasnjuje potek vseh dogodkov na belgrajski univerzi od meseca decembra dalje do zadnjih dni. Rektor v svojem poročilu navaja vse dogodke in tudi vsa pogajanja, ki eo se vodila med njim. vso-učiliškimi senatorji in zastopniki dijaških organizacij. Enako govori v svojem poročilu tudi o zad-I njem pozivu dijakov k stavki. Po izjavi rektorja so I bile vsoučiliške oblasti skrajno popustljive do di-• jaštva in so hotele ugoditi marsikateri želji, kar pa so preprečili sami zastopniki dijaštva. ki so izstavili ultimativne zahteve. Zaradi tega je rektor vseučilišča izjavil, da vseučiliške oblasti globoko ' obžalujejo, da ni prišlo do sporazuma. 0 vseh do-j godkih, posebno pa o zadnjem tragičnem dogodku, I v katerem jc izgubil življenje en dijak, vodijo vseučiliške oblasti najstrožjo preiskavo. Končno rektor izjavlja, da vseučiliški senat poživlja dijake, naj v svojem lastnem interesu prično z delom, ker se' v življenju težko nadoknadi izgubljeni čas. še težje jia priliko, ki se nudijo za znanstveno delo. Pet polnih let trpi naša šota zaradi neprestanih pretresov. On hoče in tudi mora temu nerednemu stanju napraviti enkrat za vselej konec. Vsi oni, ■ ki bodo poskušali ovirati delo, bodo nosili zakonske posledice v, polnem obsegu. V skrajnem slučaju se bo ukinil semester bodisi na posamezni fakulteti, bodisi na vsem vseučilišču, ker je bolje, ' da se nič ne dola, kakor pa samo polvičarsko. ker polovičarsko delo nikdar ne more dati rezultatov, ki bi bili lahko v korist posameznika, družbe in d ržave.
Občni zbor de'niearjev P48
Belgrad, 1Q. aprila, m. Danes je bil v Belgradu 6 redni občni zbor delničarjev Privilegirane agrar-. ne banke. Na občni zbor je prišlo 28 delničarjev s 564.033 akcijami, ki so imeli pravico n;> 5633 glasov. Občni zbor ie vodil predsednik upravnega odbora PAB dr. Bogdan Markovič. Po prečilanju pozdravnih brzojavk kralju, knezu-namestniku, predsedniku vlade in fin ministru je dr. Markovič izjavil, da je bilo jioročilo pravočasno naii kano in razdeljeno na vpogled vsem članom /aradi tega se je takoj |irešlo ua razpravo o tem poročilu. Prijavila pa sta se samo dva govornika, in sicer Adam Ilič, ki je dejal, da zamerja upravn< mu odboru, da ni stavil na dnevni red proračuna banke. Na u;e-govc očitke je od^-vnril naH-Jnji .'ovontik ';ra-(Minir Milanovič, ki je v svojih uvajanjih poudar-
jal, da prezadolženosti v naši državi ni. Obsojal pa je postopanje nekaterih ljudi, ki hujskajo narod, da dolgov ne bo treba plačevali. Na vse očitke je nato odgovoril ravnatelj PAB Jevremovič. nakar je bilo sprejeto poročilo upravnega in nadzornega odbora. Končno je pa bil spojx>lnjen upravni odbor s 6 novimi člani namesto prejšnjih, ki so po zakonu prenehali biti člani uprave. Predsednik vlade je na temelju čl. 15. zakona o PAB postavil namesto Dimitrija Ljotiča Miroslava Kulmerja, pred-sednika I. hrvatske štedionice, Antona Mihano-vicha, bana v pokoju, in Sava Vujiča, jjosestnika iz Sente. Na predlog upravnega odbora pa so bili izvoljeni še tile trije: Iiija Odabašič iz Prnjavora, Vladimir Pušenjak, posestnik in zadružni revizor iz Maribora in Andrija Radovič, bivši predsednik vlade.
Šafiovsfei turnir v N. Sadu
Novi Sad, 19. aprila, m. Enajsto kolo narodnega šahovskega turnirja za državno prvenstvo^ je zopet prineslo presenečenja. Mladi Novosadčan Popovič, ki je v 9. kolu premagal Pelikana, je ▼ 11. kolu premagal ludi Kostiča. Briider je premagal Tomoviča, Konig Friedmanna, partija Vukovič-Nedeljkovič je ostala nedokončana. Partija Šrei-ber-Pirc se je končala remis. Partije Pelikan-Kul-žinski, Opočenski-dr. Trifunovič so prekinjene. V prvi od teh dveh partij je Pelikan v premoči napram Kulžinskemu, druga partija se bo pa verjetno z ozirom na iste šanse končala tudi remis. Danes nis>o igrali, ker so šahisti nedeljo izkoristili za izlet v Fruško goro. Jutri se bodo v dvanaistem kolu odigrale naslednie partije: Pire : dr. Trifunovič, Nedeljkovič : Ooočenski, Konig : Vukovič, Popovič : Friedmann, Broder : Kostič, Kulžinski : Tomovič in Šre;ber : Pelikan. Partija Pire : dr. Trifunovič bo usodna za izid turnirja in bo odločila končni plasman obeh udeležencev, ki se borita za prvo mesto. Brez dvoma si bo zmagovalec te partiie priboril tudi prvenstvo Če bi se pa ta partija končala remis, kar se lahko zgodi, pa bosta imela Pire in dr. Trifunovič isto število točk. Za sedaj ima Pire celo točko več, zato pa ima dr. | Trifunovič še neodigrano partijo z Opočenskim. V 13. kolu bo imel Pire močnega nasprotnika v osebi Pelikana, dočim se bo dr. Trifunovič boril z Nedeljkovičem, ki na tem turnirju ni pokazal posebne šahovske spretnosti.
Jispostov. derbi bo v Mariboru
Občni zbor mariborskega kasaškega društva.
Maribor, 18. aprila.
Pod vodstvom predsednika industrijalca Ro-senberga se je vršil danes popoldne v prostorih hotela »Pri zamorcu« v Gosposki ulici občni zbor mariborskega kasaškega društva, katerega so tudi znani konjerejci iz Maribora in cele širne okolice pridno obiskali. Bilo je govora o lanski bilanci društva, ki je bila kljub pomanjkanju sredstev lepa, o novih prireditvah ter o napredku konjereje, ki nazaduje zaradi izostanka državnih jiodnor. Najvažnejši je bil sklep, da se izvede letos v Mariboru jugoslovanski kasaški derbi in sicer ob priliki dirkalnih tekem, lo bodo dne II. in 14. junija na Teznu /a derbi je do?edaj prijavljenih že 0 konj, med temi kar šest iz ljutomerske kmečke reje.
Zastriipbenje s plinom. Okoli 5 |xipoldno ie j bil poklican reševalni avto na Kralja Petra trg, kjer se jo zastrupil z ogljikovim dvokisom hišnik Ivan P. i', je bil užaljen, ker ga nista žena in ličer-ka vzeli s seboj na sprehod ter je v hipni jezi zaznal v svojem stanovanju oglje ter vdihaval njegove |iline. Ljudje so ga našli najiol nezavestnega ler oi veslili o lom policijo. P. se je nnto že zavedel ler je izven nevarnosti.
AedfeJ/slci spori
Slab nogomet na prvenstvenih tekmah
15 let uspešnega zadruznega dela
Velik napredek Nabavljalne zadr. drž. uslužbencev v Mariboru
Primorje t Korolan (Kranj) 8:1 (3:0)
Ljubljana, 19. aprila.
Dve prvorazredni tekmi v podzveznem prvenstvu smo imeli danes priliko videti na Herme-sovem igrišču. Naš ligaš ASK Primorje je nastopU proti kranjskemu Korotanu, Hermežani pa proti Celju. Toda prva kakor druga tekma ni zadovoljila. Primorje je bilo v taki premoči, da se sploh ni mogla razviti prava tekma. Primorje ni nastopilo v svoji najmočnejši postavi in tudi niso bili vsi igralci na svojih običajnih mestih. Kljub temu se je dobesedno tako igralo s svojim nasprotnikom kakor mačka z miško. Zato je bila igra docela nezanimiva. Primorje bi lahko zmagalo še z večjim rezultatom, ako bi se hotelo količkaj potruditi.
Tekmo je sodil g. Joksič.
Hermes:Celje 4:t (iti)
Takoj za prvo tekmo se je vršila druga tekma med Celjani in našimi Siškarji, katera je obetala biti bolj zanimiva, kajti nasproti sta si stala precej izenačena nasprotnika. Prva polovica tekme je v resnici bila precej zanimiva, kajti Celjani so brili enakovreden nasprotnik Hermesu, mestoma celo v lahni premoči. Kombinirali so pa v prvi polovici precej boljše kakor Hermežani. V tej polovici tudi rezultat odgovarja poteku igre. V drugem delu so se pa Celjani popolnoma spremenili, taiko, da jih sploh ni bilo spoznati. Ves dober uti« prvega polčasa so z drugo polovico zabrisali. Njihovo slabost je izrabil Hermes, ki je še trikrat poslal žogo v njihovo mrežo.
Začetni udarec je imel Hermes. Celjani so bili zelo ofenzivni in so že kar v tretji minuti po Furlanu postavili stanje 1:0 za svoje barve. Njihova agilnost pa tudi po tem dogodku ni popustila, temveč so se še z večjo vnemo borili naprej. V 17. minuti izenači Hermes po prostem strelu. V 26. minuti sledi korner proti Hermesu,
a ga Celjani niso izrabili. Hermes je potem prehajal polagoma v premoč. V 41. minuti sledi še en korner proti Hermesu in prvi polčas je bil zaključen.
Drugo polovico so otvorili Celjani, ki se sploh niso mogli znajti. V peti minuti diktira sodnik proti Celju korner, ki ga tudi domači niso znali izrabiti. Isto se zgodi s kornerjem v osmi minuti proti Celju. Igra postaja izredno monotona, kajti Hermes je dolgo časa igral samo na gol Celjanov. Posledica njegovih napadov je bil drugi gol, ki ga je dal Mokorel v 19. minuti. V 25 minuti sledi korner proti Hennesui a tudi brez posledic. V 34. minuti postavi zopet Mokorel iz gnječe pred ce-ljans-kim golom 3:1 za Šiškarie. V 35. minuti še Derenda enkrat potrese mrežo Celjanov in postavi stanje 4:1 za Hermes, ki se do konca ne spremeni. Se dva kornerja proti Celjanom, ki ne spremenita stania in nezanimiva tekma drugega polčasa se zaključi.
Tekmo je sodil s precej pogreškami sodnik tf. Hobacher.
Železničar: Atletih (Celie) 4:1 (1:1)
Maribor, 10. aprila.
Predzadnje kolo prvenstvenega tekmovanja se je odigralo danes. Tekma je bila na stadionu SK Železničarja. Igra je bila obojestransko slaba in medla. Napad Železničarja je imel toliko sigurnih šans. da bi bil lahko zabil 10 in še več golov. Toda trio Konrad, Tnrk in Golinar ni spravil tudi z 1 m žoge v gol. Tekmo je rešilo levo krilo Železničarja. ki je samo zabilo tri gole.
Atlektiki so bili zelo slabi. Njihovo srečanje z ISSK Mariboi v nedeljo bo usodno po moči. ki jo
i'e pokazal klub danes. Sodil je g. Lichtenberg iz 5akovca, ki ie imel zaradi medle igre lahko delo.
Predtekma SK Kapid:8K Železničar (mladinski moštvi) 5:2 (3:1).
Zagreb. 19. aprila. Rapid Dunai:Hašk 2:1 (0:0); Gradianski:Rapid 41 (4:11. V Zagrebu je včerai in danes gostoval dunajski Rapid, ki pa je zagrebško občinstvo razočaral.
Lep uspeh slovenskih rokoborcev v Zagrebu
Maratonec Pirher Ivan bo zastopal državo v Grčiji in Polishi
Zagreb, 19. aprila, b .Danes je bila tukaj tekma v grško-rimski rokoborbi za sesiavo reprezentance za meddržavno tekmo z Grčijo 2. maja v Aie.nah n s Poljsko 16. in 17. maja v Katovican. Zanimanje za prireditev je bilo precejšnje, saj so nastopili najboljši iežko-ailefi iz vse države in je bila v iem oziru lo najlepša priredilev rokobor-skega šporia Med tekmovalci so bili ludi trije Slovenci, člani mariborskega Maratona.
Rezultati; V perolahki kalegoriii je nastopilo 5 tekmovalcev: 1. Anlunovič, ()ug, Belgrad); 2. Mogoljak (Cronti«, Zagreb). Nastopil ie ludi Babič iz Maribora, ki se je izkazal za odličnega roko-
Mariborski spoti
Maribor, dne 19. aprila 1936.
Mednarodni table-tenis turnir
Ker je večina igralcev prispela šele v soboto r. večernim vlakom, «e je moralo nadaljevati prvenstvo moštev danes dopoldne. V soboto »e je odigralo predtekmovanje, kjer je Vindobona, Dunaj premagala YMCA, Zagreb 5:0, Hermes pa ISSK Maribor 5 K), Finalne igre so prinesle sledeče rezultate:
Vindobona ; Ilirija, Ljubljana 5:4.
Hartinger (V) : Lazar (I) 27/25, 21/14.
Hartinger : Weisbacher (I) 21/12, 19 21, 26/28.
Hartinger : Ziža (I) 21/14, 16 21, 21/14.
Morgenrot (V) : Žiža 21/12, 16/21, 21/19.
Morgenrot : Lazar 21/9, 19, 21, 23/25.
Morgenrot : Weisbacher 14/21, 8/21.
Goebel (V) : Weisbacher 21/9, 21/16.
Goebel : Žiža 21/17, 21/17.
Goebel : Lazar 21/14, 18/21, 14/21.
Izredno napete igre, ki so jih Dunajčani z največjim naporom odločili v svojo korist
Ilirija : Hermes 5:4.
Lazar (I) : Grbec (H) 21/16, 23/21.
Lazar : Marinko (H) 21/17, 15'21, 12/21.
Lazar : Kosmina (H) 21/12, 21/8.
Žiža (I) : Marinko 19/21, 21/23.
žiža : Kosmina 16/21, 21/13, 21/19.
Žiža : Grbec 21/11, 21/10.
Weisbacher 01 : Kosmina 11/21, 21/19, 18/21.
Weisbacher : Grbec 21/12, 21/17.
Weisbacher : Marinko 23 '25, 20/22.
Marinko je sicer priboril svoje tri točke, kar pa ni zadostovalo za zmago.
Vindobona s ZKDKM, Zagreb 5:0. Zagrebčani so nastopili le z dvema igralcema ter so bili radi tega že vnaprej izgubljeni. Hezner namreč ni prišel na turnir!
Z zmago nad Hermesom s 5:2 si je Vindobona priborUa zasluženo prvo mesto in krasen pokal.
Rezultati:
Hartinger (V) : Kosmina (H) 21/18, 21/13.
Hartinger : Marinko (H) 21/18, 21/13.
Goebel (V) : Kovač (H) 21/8, 21/17.
Goebel : Kosmina (H) 18/21, 9/21 krasen uspeh K.
Goebel : Marinko (H) 21/8, 21/7.
Morgenrot : Marinko 18/21, 17/21.
Morgenrot : Kovač 21/11, 21/17.
Za druga mesta bo še boj med Ilirijo, Hermesom in ZKDKM. Odigrane so bile tudi prve runde tekmovanja juniorjev in seniorjev. Turnir se zaradi pomanjkljive organizacije le počasi razvija. Interes občinstva je precej slab. Ker bo turnir zaključen šele danes ponoči, prinesemo končne rezultate šele v torkovi številki.	EB
Zaključek prvensiva mošiev.
Ilirija:ZKDKM 5:1.
Hermes (l.jubljaria):ZKDKM 5:3.
.S lem se je Ilirijo za Vindobono plasirala na drugo meslo: 3. Hermes; 4. ZKDKM.
\ double-igri je bilo odigrano:
Knoebl Horlinger (Vindobono, DunajLMarinko (Hennes), Senekovič (Maribor) 21:19, 21:14.
Zina, l.aznr (Ilirija, Lj.LHerškovič (Makabi, Zagreli). Blaži (IJMCA) 21:13, 21:7, 8:21, 21:15.
Senzacionalni so bili izidi simgle seniorjev:
Kosmina (Hermes, Ljubljana) je sigurno premagal Knoebla (Vindobona, Dunaj) 21:14, 21:18, 21:5
l.azar (Ilirija juniorski drž. prvak):Marinko (Heimcs, senjorski drž. prvak) 23:23, 21:12, 21:13.
Maribor, 19. aprila.
Nekatere stvari ima Maribor, s katerimi se lahko ponaša kot prvi ined vsemi mesti in pokrajinami v državi. Med te moramo gotovo šteti tudi Nabavljalno zadrugo državnih uslužbencev. Mariborski državni nameščenci so ponosni^ da je njihova zadruga najmočnejša p številu članstva, pa tudi po svoji gospodarski sili, da je svoje gospodarsko območje raztegnila iz mesta na področje večjega dela ninriborske oblasti. Stari zadružniki, ki so bili pri rojstvu tega podjetja, bodo najbolj vedeli ceniti silovit razmah zadruge. Bili so ti začetki več kot skromni, V kleti v Cafovi ulici je bilo skladišče in prodajalna obenem, v katero so prihajali redki člani vsako sredo popoldne z lastnimi vrečicami ter odnašali domov kupljeno blago. Pozneje se jo zadruga selila v Stolno ulico, dobila je na Tarnaj videz skromne trgovine mešanega blaga, tudi število članstva se je večalo, vendar je trajalo razmeroma dolgo, predno se je v vrstili državnega usluibenstva v Mariboru utrdila zavest, kaj mu zadruga prav za prav pomenja. Potem, ko je bil enkrat led prebit, potem je šlo ra-pidno navzgor. Članstva vedno več, promet vedno obsežnejši, zadruga kupi lastno hišo nn Rotovškem trgu, preuredi pritličje v trgovino, v nadstropju napravi manufnkturni oddelek, prikupi še drugo hišo ter uredi v njej gostilniški obrat, ko postane še vse skupaj pretesno, se ohe |>oslopji primerno pruredita ter prezidata v eno hišo z velikimi skladišči, v kletnih prostorih se uredi najmodernejša pekarna v državi z električnimi pečmi, ki zalaga dnevno e svežim kruhom tisoče uradniških rodbin, pa je še vse skupaj premajhno, otvoriti se morajo nove prodajalne v sosednjem poslopju na Rotovškem trgu. Vsporedno s trgovino narašča tudi njen zunanji promet, tovorni avtomobili švigajo dan za dnem vedno dalje iz Maribora k uradniškim družinam na deželi, sledi nato prevzem zavožene celjske zadruge državnih uslužbencev in mariborska centrala uredi v Celju sedaj krasno poslujočo podružnico. Danes prevažajo avtomobili mariborske zadruge blago po Dravski dolini tja do Slovenj-gradca, čez Slovenske gorice do Ljutomera, po državni cesti do Celja in od one strani so zajeli šmarski okraj do Rogaške Slatine. In vse to se je zgodilo v borih 15 letih.
Ta eilen napredek zadruge so imeli prod očmi stari prvi zadružniki, ko so v družbi mnogih stotin novih članov prisostvovali 15. rednemu občnemu zboru, ki se je vršil danes dopoldne v nabito napolnjeni veliki dvorani Narodnega doma. Poročal
je o poslovanju zadruge v preteklem letu predsednik Reher Anton. Iz njegovega poslovnega porodila posnemamo:
Zadrugo je občutno ovirala \ njenem (.c»lo-vanju v preteklem letu sprememoa /jihnnu o neposrednih davkih in znižanje dohodkov državnih uslužbencev. Člani eo morali spraviti svoje gosjvi-dinjstvo v sklad z znižanimi dohodki, kur jim pa je otežkočilo še zvišanje cen nekaterih življenjskih potrebščin. Uprava je priskočila članom na pomoč z znižanjem obrokov za odplačevanje starih dolgov. V Mariboru je prodala blaga za 2B.36M100 Din, v Celju za 936.000 Din, skupaj za 28.21 Jt.uiO Din. Blaga ima v zalogi zadruga v Mariboru in Celju za 5,150.121.15 Din. za 1,267 336.75 Din več kot leta 1934. Na kredit je prodala zadruga blaga članom za 13,336.4^4.01 Din, dolg j« je bil skoraj ves odplačan, kar je znak velike discipline članstva. (.'lanski deleži no lansko leto porasti i za 59.085 Din. rezervni aklad ie dosegel 3.314.360.16 Din, posmrtninski sklad 1,163.293 Din. Iz fKMnrt-ninskega sklada je zadruga izplačala v 15 letih znesek 1,100.000 Din. Na |>oslovneni prihranku je zadruga povrnila članom za plačila na kredit kupljenega blaga 4'j%, za proti gotovini nabavljeno blago pa .">S%. Mariborska zadiuga daje izmed vseh zadrug največji ristorno svojemu članstvu in sicer to ie 11 let, dočim eo ga začele druge zadruge izplačevati šele v zadnjih letih, pa še lo komaj v višini 1 — 3%. Zaupanje članstvu v zadrugo stalno napreduje, o čemer priča tudi naraščajoče število članstva ne samo v Mariboru in Celiu. temveč v vsej provinci.
Poročilo nadzorstva je podal predsednik Ogo-relec. Poslovanje je bilo v preteklem letu brezhibno, pritožb članstva zelo malo in še te m> bile neznatne ter so se takoj rečile.
Čisti dobiček, ki ga je imela zadruga v lanskem letu, s« je razdelil sledeče: rezervnemu skladu 40%, pokojninskemu skladu uslužbencev 10%, skladu za kultiirno-humaiie namene 10%, skladu za članske nanione 2%, vrnilo pa se bo zadružnikom sorazmerno z vplačilnimi nabavkami 38%.
Pri nadomestnih volitvah so bili izvoljeni za člane upravnega odbora: llumar Ivan, višji sod. pis. predstojnik, Menih Alojzij, ključ, dri železnic, Pečnik Franc, sodnik okrož. sodišča, Reher i Anion, višji davčni upravitelj v p. Za namestnike: ! Šetinc Martin, višji |>oštni kontrolor, in Silvo Rode, učitelj. Za člana nadzorstvenega odbora je bil izvoljen Josip Masten, višji davčni kontrolor v p.
V	lahk' kategoriji so nastopili trije atleti: 1. Pongrar. (Sparta); 2 Sinič (Sombor) in Mihuljak.
V	ivcltcr-kategoriji sla nastopila Maratonec Ivanič in državni prvak Fischer (Makabi). Ivanič ie siccr sposoben borec, toda manjka mu dobre 5ole in tehnike. Izgubil je borbo po točkah.
Poltcžka kategorija: trije atleti. Tu si jc osvo-lil prvo mej-to v kiasnem stilu Mariborčan Pirher Ivan, ki jc dosedaniega državnega prvaka Metz-nerja v 12 minuli druge rundc položil na lopatico. Pirher bo zostonal našo državo v tekmi proti Poljski in Grčiji
Pri neredni stolici,
napetosti črev vsled zapeke, odvaja naravna
FRANZ-JOSEFOVA
grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporabl a Franz-Josefova voda < polnim uspehom pr odraslih kakor tudi pri otroob
Be«. i)o orto. «>c. pol. Id nar. ulr. 8-hr. 11M8S, SS. V. 33.
Hartinger (Dunai):Dominis (Umca) 21:12, 21:13, 21:15.
Juniorsko prvenstvo zopet same senzacije:
Grbec (Hermes) premaga Lazarja, drž. prvaka z 21:19, 21:16.
Herškovič (Makabi, Zagreb) zmagal Kosmina (Hemes) 21:19 24:22.
Jugoslovanska zmaga v Atenah
Atene, 19. aprila. AA. Pri tekmah za teniško prvenstvo ob Sredozemskem morju so Jugoslovani ! odnesli zmago. V finalu sta nastopila para Palada- I Punčec in Kukuljevi-Nikolaidis. Palada in Punčec sta porazila nasprotuika z rezultatom 3/5, 6/2, 6/3 in 6/4.
Krožne kolesarske dirke
Ljubljana, 19. aprila.
Dane« so se vršile v Podutiku krožne kolesarske dirke, katere je priredil Hermes. Proga je vodila od Zg. Šiške—Koseze--Podutik—Glince— Dravlje Zg. Šiška v dolžini 10 km, katere so morali prevoziti seniorji desetkrat; juniorji, ki so imeli isto progo, pa so jo morali prevoziti trikrat. Udeležilo se je dirk 12 juniorjev ter 10 seniorjev od sledečih klubov. Železničar (Maribor), Ljubljanica, Hermes. Sava, Vrhnika. Na cilju, ki je bil na istem mestu kot start, pred gostilno Čarman. se je nabralo, če upoštevamo še gledalce na progi, več tisoč gledalcev.
REZULTATI
Juniorji (24 km) 1. Bricolj Franc, Ljubljanica 42:57. Bricelj se je kmalu po sitartu odtrgal od ostalih dirkačev in v krasnem tempu pasiral cilj s trtminutnim naskokom. Obeta postali eden naših najboljših dirkačev. 2. Premk, Sava 45:55. 3. Šunko, Železn i čar, Maribor 46:56. 4. Kotar Franc. Sava. 5. Prebil Pavel, Sava. Povprečna hitrost Briclja je 33.500 km na uro, kar je izboren čas za začetek sezone.
Seniorji (80 km): 1. Rozman Štefan, železničar-Maribor 2:34:32. 2. Hamherger Slavko, Hermes 2:34:36. 3. Oblak Janko. Vrhnika 2:34:36'/0. 4. Lavrih Pavel, Hermee 2:39:00. 5. Stirn Pavel, Vrhnika 2:42:10. 6. Gartner Franc, Ljubljanica. 7. Ka-čič Jule, Hermes.
Borba, ki se je razvila med seniorji, je bila zelo zanimiva. V prvi rundi eo razen enega ostali vsi skupaj. Drugi krog je nesrečno končal za Ka-čiča, ki ga je neki gledalcc nehote prevrnil, tako da je zgubil na dragocenem času. Rozman je imel defekt in je zamenjal kolo, pa se mu je kljub temu s Kačičein vred posrečilo ujeli v šesti rundi pobeglo skupino, sesloječo iz štirih vozačev. Močnik je v tretji rundi odstopil, a Štirn je vsled padca zaostal. V sedmi rundi je uspelo Rozmanu in Oblaku se odvoziti od vodilne skupine; bila sla zasledovana od Hamhergerja. ki sc mu je tlidi posrečilo v deveti rundi jih ujeti in v Šprlntu se plasirati na drugo mesto, čas, ki so ga dosegli seniorji je za začetek sezone razmeroma dober in znaša povprečno hitrost na uro 31.080 km.
3 predsedniki na občnem zboru
Burno zborovanje posestnikov novih hiš
Ljubljana, 19. aprila.
Bela dvorana hotela llniona jc bila danes prizorišče živahne obravnave in skoraj srditosti, ki jc nastala med posestniki novih hiš, združenimi v lani v življenje poklicanem društvu. Bistvo trga spora
Med volitvami jc prevzel nn soglasno želio zborovalcev predsedstvo občnega zbora dr Kodre. Vloženi sta bili dve listi in siccr je prvo predlagal prof. Sever V bistvu je predlagal stari odbor s predsednikom g Lužarjcm nn čelu. Drugo
se ie izkazalo, da je od okoli !i00 članov oddalo dstke le 61 članov in sicer za Pokovčevo listo 33 glasov, za listo prof. Severja pa 28 Izvoljeni so bili nato: Maks Trrčelj (Kodrljevo), Adolt Zupan (Mirjc) Malita Wcb«-i (Zelena lamo) Vladimir Vidmar (Cimpcrmanova ulica), lanko Kos (Idrijska ulica, Stan in dom) To je ožji odbor, v širši odbor pa pridejo še predsedniki in tajniki podružnic V nadzorstvo so bili izvoljeni: liinko Lobe, Franc ?i-rovnik, Ivan Lubše. Za predsednika razsodišč.i ic bil izvoljen stavbenik Ivan Bricelj.
Nato je prevzel predsedstvo zborovanja g. lanko Kos. Določeno je bilo, do se članarina /notno zniža in sicer povprečno za 50 odstotkov. — Občni zbor jc rialo zaključil g. lanko Kos.
Domača telovadba
prav gotovo ni v tem, ali' jc predsednik novega I listo ie predlagal g. Pokovec. Privolitvah z listki društva g. Fortunat Lužar, ki je po vsej deželi znan po svoji poštenosti in odkritosti, glasoval za sedanji mestni občinski proračun ali ne, bistvo spora in njegov glavni vzrok sla v obubožanosti, zmanjšanju dohodkov, znižanju donosa najemnin in deloma ludi napačni kalkulaciji posestnikov novih hiš, ko so ti gradili. Drugi glavni vzrok tega spora pa tiči v gospodarski politiki bivše občinske uprave, za katero mora sedaj imeti odgovornost sedanja ljubljanska občinska uprava in z njo tudi g. Fortunat Lužar, ki ic bil na današnjem občnem zboru lako srdito, toda povsem krivično na-padan, dasi ima on za obstoj drušiva največ zaslug, kar sc je izkazalo ludi med potekom občnega zbora
Današnjega zborovanja posestnikov novih hiš se jc udeležilo prav lepo šlevilo članov, ki so napolnili belo dvorano skoraj do zadnjega kotička. Veliko ie bila tudi udeležba zastopnikov z dežele, tako podružnic s Pragerskega, iz Trbovelj in Kranja. Zborovanje ic vodil dosedanji predsednik g. Fortunat Lužar, ban. šolski nadz. v p.
V svojem poročilu ic predsednik Lužar poročal. da jc društvo za Ljubljano in okolico žc preseglo število članstva nad 300 okoli 200 članov pa sc jih jc žc priglasilo z dežele, ki so organizirani v podružnicah. Poudarjal je, da so posestniki novih hiš v Ljubljani in okolici zadolženi za skupen znesek okoli pol milijarde Din. Naglašal je, da jc drušvo v svojem kratkem obstoju naalašnlo predvsem krščanska načela, zlasti medseboino pomoč in ljubezen do bližnjega Društvo je šlo na roko vsem potrebnim posestnikom novih hiš, kolikor je moglo, samo, da jim pomore
Tajnik g. Lukež je v obširnem poročilu podal natančen pregled vsega dosedanjega društvenega delovanja. Društvo je bilo vedno v odločni borbi za koristi in pravice novih hišnih posestnikov. Odbor tega društva je stremel tudi za sporazum s . društvom ljubljanskih hišnih posestnikov, oziroma z njegovim predsednikom g. Fielihom, vendar pa do .složnega sodelovanj še n. moglo priti, ker g. Frelih dosedai še nikoli ni povabil Društva posestnikov novih hiš k sodelovanju. Novi hišni posestniki imajo ludi popolno umevanje za položaj najemnikov. Tajnik je nato poročal o obsežnem in marljivem delovanju odbora, ki jc v kratkem času društvenega obstoja imel mnogo sej in je ukrenil povsem brezplačno mnogo intervencij v korist svojih članov. Dalje jc tajnik poročal, kako je predsednik vneto zastopal nove hišne (josest-nike v občinskem svetu, kjer te napravil mnogo posredovanj ter se mnogo trudil, da se ne bi vo-darina povišala. Vendar pa v tem oziru zaradi težavnega položaja mestne občine ni uspel. Naglašal pa je, da društvo brez Lužarjevega sodelovanja sedaj sploh ne bi obstojalo.
Lužar je nato govoril še o položaju v mestni občini ler naglašal, da sc mestna občina nahaja v velikih sliskah, kar najbolj dokazuje, da je bil zarubljen celo avtomobil meslnega župana. Tu ni bilo drugega izhoda, kakor da je moral biti mestni proračun povišan.
Blagajnik g. Janko Kos je poročal o denarnem poslovanju društvo. Poslovanje je bilo sicer v redu, pač pa nekoliko nejasno, ker člani niso v redu plačevali članarine, tako, da so morali odborniki pogosto iz lastnega plačevati neizogibne drnšivene izdatke.
Poročilo gospodarja je podal g. Košir. Iz njegovega poročila jc med drugim bila razvidna vsa požrtvovalnost dosedanjega predsednika Lužnrja, ki je za nujne društvene zadeve celo sam založil okoli 4000 Din.
Na predlog revizorja g. I.obela jc članstvo soglasno izreklo sedanjemu odboru nhsolulorij.
Razvila se je živahna debato, v kateri sta zlasti g Cadež in o Weber prccej nekvalificirano napadal predsednika Lužarja zaradi njegovega glasovanja za občinski proračun
Zastopniki podeželskih podružnic so utomc-Ijevnli svoje predloge zaradi znižanja članarine in pristopnine.
1.	Poskok visoko v zrak — v najvišji točki vzroči z rokama (močno nazaj), z nogama močno zanoži ter v kolenih močno pokrči. To vajo zaenc-mo izvajati z lahnimi poskoki, nakar se silno in prožno odrinemo z nogama od tal. Ko smo / rokama vzročili, potisnemo še glavo nazaj. (S!. 1.) Vajo ponovimo šestkrat.
2.	Odnožno kolo na tleh z desno nogo. Ta vaja sice- "i lahka, pa '"di ne lako težka kakor izgleda. Najprej napravimo z desno nogo umik daleč nazaj s tem, da levo koleno močno pokrčimo, z rokama se pa opremo spredaj na tleh. Iz tega položaja šele začnemo izvajati odnožno kolo. Napravi se pa to takole: Najprej prenesemo za trenotek težo telesa na roke in sprednjo nogo, da je zadnja noga popolnoma razbremenjena, potem gremo z zadnjo, razbremenjeno in docela napelo nogo ob prav neznatnem podrsanju na tleh v desno, spod-bijemo takorekoč najprej desno in potem levo roko, pri čemur prenesemo težo telesa na sprednjo skrčeno nogo, se z rokama takoj, ko je noga na levi strani rok, oprimemo tal; desna noga pa pri tem prav nič nc obstane, temveč nadaljuje gib v krogu dalje, spodbije levo nogo, ki sc pa takoj po stavi na prvotno mesto in tako je prišla desna noga na izhodni položaj, kjer tudi ne obstane, lem-več nadaljuje gib dalje, kakor smo ga ravnok:.r opisali. Vajo ponovimo šestkrat z desno in nato šestkrat z ievo nogo (SI. 2.|
3.	Vadi nizek počep. Nogi vzporedni in za širino dlani oddaljeni. Najprej se dvigni na prste in prehajaj počasi, prav počasi v nizek počep. V najnižji točki za trenotek obstanemo, potem se pa zopet prav počasi vračamo v prvotni položaj, Tako
fionovi vajo petkrat. — Drugo vajo izvedi takole: z osnovne stoje se hitro zgrudi v nizek počep, v katerem ne obstaneš, temveč izrabiš sunek za navzgor, kamor se bliskovito hitro povrneš. Na ta način izvedi vajo petkrat. — Tretji način pa naj bo tale: Izvedi srednje visok počep prav počasi in nato se zopet prav počasi vzravnaj. Nato pa z bliskovito naglico izvedi nizek počep in se zopet hitro vzravnaj. Vajo ponovi na ta način Detkrat. (SI. 3.)
.-•»nedeljski Slovenec«, dne ?X>. aprila I936.
Siev 16
Primorske vesti
Novo križarko, ki nosi ime »GaribaldU, so .pustili v morie v petek, in sicer iz ladiedelmce v Tržiču (Monfalcone). Križarka spada k tipu »<~on-dottieri«, ki mu pripadata ludi križarki Ladoma in »Attendolo«. Dolga je 160, široka jO m po metra, v morje tone 4 metre in pol, raz vi) a J6.UJO konjskih sil ter doseže hitrost 37 vozlov na uro, katero ji podeljujejo najmodernejši motor)! s turbinami, ki ženejo dva vijaka, Kumica ie bila soproga predsednika senata Federzonija, navzoč pa e bil tudi genovski vojvoda. Tako se dab.anska mornarica neprestano pomnozuie z mogočnim.
'adi Koiiko Primorcev je padlo v Abesiniji? Ob
priliki vpoklica rekrutov letnika 1915 )• bila v Trstu velika slavnost, pri kateri ,e fašistični pod^ tajnik tržaške oziroma kraške ,n istrske orov.nce prebral imena vojakov, ki so padli v Vzhodu. Afr, ki za domovino in katera smo tudi m. v te) lubr.k. že navedli. Vseh skupaj je 13. Iz goriške province jih bo približno tudi toliko. Kakor vidimo, smrtnih žrtev iz Primorja v Afriki, hvala Bogu, ni veliko.
Žitni režim. Glavni žitni urad v Gorici za vse Primorje je sklenil, da bodo posestniki, ki so morali oddali vse zaloge svojega žita, v kolikor presegajo kvoto, katera je določena za lastno prehrano pridelovalcev oziroma njihovih družin, dobili za odstopljeno rezervo 108 oziroma 109 lir za
kvintal.	„ ...
Dvanajst novih jam so odkrili oziroma pregledali o veliki noči jamski raziskovalci italijanskega alpinskega društva v Istri. Vse te |an.e sc nahajajo v barbanskem okraju. Na)globl|a se nahaja pri selu Brateliči ob kanalu Raše. Dosega namreč ogromno globino nad 200 metrov, v kateri se razprostira vodna gladina samo 10 metrov nad morsko gladino. Ostale jame so globoke 40. 60 in 90 metrov. Če vštejemo te jame, je dozdaj v Julijski Benečiji vseh jam 3247.
Zavratni uboj. Neki Anton Blaž iz Draguča v koprskem okraju se je pred dnevi z avtobusom odpeljal proti Buzetu, da tam naloži vino. Na cesti, ki pelje iz Pazina v Reko. pa je dobil iz zasede tri strele v hrbet, medtem ko je avtobus vozil naprej. Ko je šofer voz ustavil, je ugotovil, da je bil Blaž ostal na licu mesta mrtev. Gre najbrž za čin maščevanja, ki je nekdaj bilo po Istri splošno v navadi, danes pa je skoro popolnoma izginilo. Karabinjerji storilcev še niso našli.
Utonil je v Soči blizu Gaberja pri tolminu 77 letni Anton Faletič, doma iz Kamina pri Kobaridu. Starec, ki je še sam gospodaril, se je bil podal na ogled svodih polj na levem bregu Soče, pa se dolgo ni vrnil domov. Sedaj so našli njegovo truplo, ki ga je vrgla Soča na suho.
Hud požar je izbruhnit na Taboru pri Dorn-bergu v hiši Jožefa Mravljeta, ki ima škode 5000 lir.
Opomin, ki je združen z velikimi neprijetnostmi in se daje navadno za pregreške politične na-
^H^^jp i
"	. 'v* *„,,
•&>' 'i rvjg	• ■ ,■-
j.	•	m. -v
iVv.ftr^
m mK, . iijfis,*	;
Avstrijska armada se že nekai časa ponaša s fanki, katerih tri vidimo na sliki ko »bredejot čez. vodo.
rave, je dobil 46 letni Franc Gatej v Cerknem. Mogoče gre tudi za tihotapske poskuse. V istem kraju je dobila za tihotapstvo tri mesece zapora 29-letna Julijana Peterncl. Mladi Anton Štucin iz Ccrkna, ki ie skušal zbežati v Jugoslavijo, da se odtegne vojaški dolžnosti, pa je bil aretiran.
Granata iz svetovne vojne je ubila 13 letnega Florijana Guljata iz Grgarja pod Sv. Goro.
Drzen vlom je izvršil neki neznanec v hiši kmeta Ivana Breganta v Ločniku pri Gorici. Prepodila ga je Bregantova hči, ko se je podala spat v svojo sobo. Toda neznancu, ki je odnesel s seboj celih 20.000 lir, se je posrečilo, da je rešil sebe in plen s tem, da jc skočil čez okno in zbežal.
Ubil se je 25 letni Alojz Devetak iz Mirna, ki je padel s kolesa, ko se je vračal domov.
Nagrade so delili o veliki noči raznim posestnikom za njihov trud na poljedelskem poprišču. Med odlikovanci so Ivan Kralj iz Tolmina in Karel Pahor iz Opatjega sela, ki sta dobila bronasto zvezdo, Andrej Ciglič iz Števerjana je dobil 30'J lir in Andrej Benza iz Vipolž 300 lir.
Razstavo balillskih risb so otvorili v Trstu v palači bivše borze. Razstavljenih je 40.000 risb, ki jih je napravilo 6000 šolskih otrok, ki so organizirani v Balilli. Risbe predstavljajo same patriotične sižeje iz svetovne vojne, iz fašistične revolucije in abesinske ekspedicije. Razume se, da velik del teh risb izhaja iz slovenskih rok. Risbe so bile izvršene po iniciativi fašistične organizacije po vseh šolah Julijske Benečije.
V pijanosti sta 53 letni mizar Anion Gregorič in 47 letni slepi muzikant Mario Contenlo, ko sta se vračala ponoči iz gostilne domov, padla v morie z mola Audace, kamor sta zašla na levo, namesto da bi se napotila na desno proti domu. Slepec je utonil, dočim se je Gregorič rešil s tem, da se je oprijel neke ladijske verige. Vendar pa se je lako poškodoval, da se bo moral dolgo zdraviti.
Pogumna ženska. Blizu Tržiča (Monfalcone) je neki 7 letni otrok padel v globok kanal. Dočim so drugi v strahu kričali, je 34 letna Marija Kumis, doma iz Fazane pri Pulju, sama mati dveh otrok, v obleki skočila v kanal in kljub močnemu toku fantka rešila.
Hudo morje je bilo te dni po vsej italijanski obali. Tako na primer so valovi poplavili v četrtek tudi Rivo na Reki. Že devet let tam ne pomnijo tako visoke poplave.
Električni tok je v Trstu ubil nekega tehnika Silvija Grisona, ki je 1 km stran od Trsta delal na električnem vodu.
Uvoz kave v tržaško luko, ki je bila svojčas eno najvažnejših tržišč za kavo. je po vojni silno padel, in sicer zaznamujemo od leta 1924 do 1934 padec kavinega uvoza od 404.950 kvintalov na 175.720 kvintalov (leta 1915. jo bilo uvožene kave v Trst 803.549 kvintalov). Nekaj malega kave je prihajalo in prihaja iz Eritreje in Somalije, seduj pa tipujo. da bo posebno uvoz ufriške kave. zelo narastel, ko b».- Italija zu-sedla, kakor upajo, vso Abesinijo, na vsak način pa tiste kraje, ki so najbolj ugodni za ka-vine nasade. Zaenkrat v Abesiniji kava raste čisto divje. Danes je kavo v Italiji draga in njen konzum zelo omejen (nn vsakega italijanskega prebivalcu pride dane s 1111 leto samo 1.05 kg kave), v bodoče pa upajo, da bo lahko abesinska kava zadostovala potrebam vse. Italije. Seveda s tem ni rečeno, da bi ravno Trst postal središče kuvinogn uvoza iz Vzhodno Afrike. Nekaj pa bo Trstu gotovo pomngano.
Dobra kariera sc obeta mladeničem, ki bi se hoteli vpisati v kurz za letalske pilote. Prostih mest je 1500.
Novo palačo je začela zidati znana zavarovalna družba Assicurazioni Generali na prenovjlenem | Corsu. Palača bo obsegala 54.000 kubičnih metrov prostora in bo stala 10 milijonov lir, ki jih bodo : pa gotovo prekoračili. Palača bo velik kras obnovljenega Trsta. Poleg te palače se bosta, kakor jc upati, kmalu dvigali še palača Bance di Napoli in palača tvrdke Opiglia. Ko sc bo še sezidala palača javnih del in ko se bo razširil sedanji magistrat, bo Trst v resnici zelo lepo izgledal.
Požar je uničil kmetsko hišo in gospodarsko poslopje Amalije Štrajn v Dolini pri Trstu, ki trpi škodo 15.000 lir.______
Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje raba naravne
Franz-Josefove
grenke vode, zavžita zjutraj in zvečer po čelrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljo Franz-Joseiovo vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek.
Ogl. rcg. S. br. 30474/35.
Spomini koroškega župnika Janeza Votaučnika
Dne 23. avgusta ob pol 2 ponoči pride komi-•ar Eder z dvem a orožnikoma v župnišče, mi naznani, da sem aretiran zaradi razžaljenja veličanstva in mi zapove, da se moram takoj ž njim v avtomobilu odpeljati v Celovec.
Ker je v tem vojskinem času že več slovenskih duhovnikov čisto po nedolžnem bilo aretiranih in zaprtih, me ta aretacija ni posebno razburila, a zagovarjal sem se, kolikor sem mogel. Že komisarju Ederju sem rekel, da se je mil. knezo-škof dr. Kahn sam izrazil, da duhovnik ni dolžan med cesarsko pesmijo pred oltarjem oslati; pa vse vkup ni nič pomagalo. Odpeljali so me v Celovec k vojaški sodniji v Jezuitski kasarni, kjer sem ostal blizu tri mesece, t. i. do 20. novembra 1916.
Kako se mi je v preiskovalnem zaporu (Disci-plinararrest) godilo, si vsak more misliti, da ne dobro. Hrana je bila bolj slaba, ker je zaradi vojske živil primanjkovalo, postrežba še precej prijazna, posebno sem pa pogrešal prostost; tu sem šele spoznal, koliko je to vredno, kadar ie človek svoboden in prost.
Med tem, ko sem bil v zaporu, je šel moj sodnik nadporočnik dr. Grafenauer na Rudo in je ime! tam preiskavo zoper mene. V župnišču je prebrskal vsa pisma in knjige, pa nič kaj sumljivega ni naše!. Povabil je tudi nekaj ljudi, večinoma moje nasprotnike učitelje, in jih izpraševal ter jc v orožniški kasarni sestavil zapisnik.
28. oktobra je bila potem v Celovcu pri vojaški sodniji obravnava, ki je trajala cele štiri ure od 9 do 1 popoldne. Moj zagovornik je bil dr. Ro-diger. On me je sicer dobro zagovarjal, ali ker je ves vihar bil zoper mene naperjen, sem vendar bil obsojen zaradi hudodelstva žaljenja časti cesarja na pet mesecev zapora. Veliko krivo na tej obsodbi je bilo tudi škofijstvo, ker me po svojem zastopniku dr. Ouittu, kanclerju, ni zadosti odločno zagovarjalo in je zavzelo glede cesarske pesmi
Strašen vihar nn
Skoro vsa trnov
n jugu Združenih držav v Ameriki jc posebno prizadel induslrijsko mesto Geiinsvillc. eska četrt, štiri šole in 750 stanova njskih hiš jc vihar porušil. Smrtnih žrtev je bilo
okrog 500.
Mariborski drobiž
Maribor. 19. aprila.
Avstrijski begunci neprestano prihajajo čez jo. Včeraj so prijeli naši obmejni stražniki na
čisto drugačno stališče kakor dr. Kahn. la namreč sam ni ostal med cesarsko pesmijo pred oltarjem in je rekel, da duhovnik ni dolžan med cesarsko himno ostati pred oltarjem. Sedanji knezoškof je bil pa nasprotne misli.
Proti obsodbi sem po svojem zastopniku re-kuriral na ministrstvo za deželno brambo na Dunaju, katero pa, ravno istega duha kakor sodnija v Celovcu- rekurzu ni ugodilo.
Ker je obsodba v Celovcu potrebovala še potrdila od višje vojaške sodnije v Beljaku, je šel sodnijski akt še tja. Med tem časom sc je menda knezoškof dr. Adam Hefter krepko zame potegnil in je kazen bila znižana na dva meseca, jaz sem bil pa že tri mesece v preiskovalnem zaporu. 20. novembra 1916 sem bil o tem obveščen in iz zapora izpuščen.
Šel sem nazaj na Rudo, kjer je g. Jakob Kalan kot administrator faro oskrboval. Proti koncu leta sem bil pozvan k škofijstvu, kjer so mi nujno svetovali, naj se z.aradi obsodbe hitro podam v pokoj, drugače da še pokojnino morem izgubiti. Ker re-kurz na ministrstvo še ni bil rešen, sem prosil škofa in deželnega predsednika, naj me vsaj tako dolgo pustita na Rudi, da bo priziv rešen, kajti nisem se zavedal nikakršne krivde in sem še vedno upal. da bom popolnoma oproščen. Pa varal sem se. Čez nekaj časa je priziv prišel nazai z naznanilom, da je domobransko ministrstvo obsodbo potrdilo. Nc dolgo potem je prišla pa amnestija od cesarja Karola. po kateri je veliko nedolžno obsojenih bilo oproščenih in katere sem postal deležen ludi jaz. Vse zle posledice obsodbe so z amnestijo bile odpravljene.
Knez in škof dr. Adam Hefter mi je šc na-svetoval, naj svojo prošnjo za penzijo umaknem. Ker se pa še vedno ni vedelo, katera stran vojskujočih sil bo zmagala — bilo mi je jasno, da če zmaga Nemčija, mi na Rudi ne bo več obstati zato tega nisem storil in sem prošnjo za penzijo | pustil.
15. februarja 1917 je g. Jakob Kalan z Rude | bil prestavljen kot kanonik v Gospo Sveto in ad-
mejo
različnih točkah severne meje kar štiri begunce. Dva sta iz Koroškega, iti sicer Ivan Diks iz Loj-linga pri Celovcu, ki je bil zapleten že v julijski puč. Ivan Sac pa je dijak, star šele 15 let. Izjavila sta, da sta pobegnila iz strahu pred aretacijo. Pri 15 letnem dijačku bo menda še precej romantične fantazije zraven. Dva begunca sta pa pribežala iz Gradca. Oba sta pekovska pomočnika in sta se aktivno udejstvovala v hitlerievskih vrstah.
Dravski pirati. Prebivalce tik Drave straši zadnje čase neznan vlomilec, ki pride v temnih nočeh po reki v čolnu, izvrši vlom in se zopet odpelje po Dravi. Te dni je oplenil dclavnico železničarja losipa Potočnika v Melju, kateremu je odnesel za 1300 Din orodja.
Otroci med seboj. V Zgornji Kungoti je neki 13 letni šolar napadel svojega 14 letnega tovariša Franca Kosija ter ga tako obdelal s koloni, da so morali fanta prepeljati zaradi poškodb v mariborsko bolnišnico.
Ogromen sij nad Dravskim poljem je oznanjal nocoj okrog j>ol druge ure ponoči velik požar. Zdelo se je, da gori nekje v okolici Hoč, danes pa se je ugotovilo, da je gorelo daleč spodaj na Dravskem polju. Ogjeni sij je premotil ludi gasilce iz Radvanja in Pobrežja, da so hiteli na pomoč, pa so se radi prevelike razdalje vrnili. Vneti pobrežki gasilci so pri tem zašli na mehko cesto, na kateri sc jim je avto vdrl do osi. da so ga komaj rešili iz blata.
Dva mala požigalca. 6 letni Josip Majhenič in njegov S letni bratec Anton Majhenič sta na Po-ličkem vrhu ukradla doma materi jajca ter jih zanesla v trgovino, kjer sta jih zamenjala za vžigalice. S temi sta potem zažgala velik stog slame posestnici Frančiški Ledinek Zaradi ognja je bilo v veliki nevarnosti tudi gospodarsko poslopje, katerega so komaj oteli. Mlada nepridiprava sta dejanje orožnikom priznala, nakar so ju izročili očetu s prošnjo, da jima pošteno pomeri hlače.
Ta je pa nevaren! V ^.Slovencu« smo že poročali o velikem požaru, ki je uničil imetje posestnika Alojza Kesaka v Dobrenju. Zažgal je slaboumni Kesakov brat Vido, katerega se doma vsi boje zaradi njegove nasilnosti. Že večkrat je grozil, da bo vse požgal, pa tudi življenja si niso bili varni pred njim. ker je že napadal ljudi s polenom ter jim grozil s sekiro. Blazneža bi kazalo^ vtekniti v kak zavod, da ne napravi še večje nesreče.
Po nedolžnem zaboden. Nocoj ponoči je slišal stražnik v Vetrinjski tilici presunljiv vzklik »joj!« in je našel nato ob zidu slonečega trgovskega potnika Adolfa Pertinača, katerega je nepoznan človek popolnoma brez vzroka, takorekoč kar mimogrede, zabodel z nožem v hrbet. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Velik vlom je bil izvršen v delavnico krojaškega mojstra Razdevšeka Leopolda v Prevaljah. Vlomilci so mu odnesli vso zalogo gotovih oblek in blaga v vrednosti 10.000 Din.
ministrator na Rudi je postal g. Anton Mlinar, ki je prišel iz Borovelj.
Ker prošnja za penzijo dolgo časa ni bila rešena, nisem vedel, kaj bi počel z župnijskim zemljiščem; nekaj sem ga dal za eno leto v najem, nekaj sem ga pa sam ohranil. Vojska je šla svojo pot naprej, večkrat je prišlo kako žalostno sporočilo o tem ali onem vojaku, ki je padel in žalost je bila v vsej fari. Po malem (polagoma) so skoraj vse gostilne bile zaprte in prejšnje vriskanje in petje ob nedeljah in praznikih je utihnilo. Zaukazane so bile različne oddaje, tako oddaja živine, žita, mesa, zabele, jajc itd.: pri cerkvah oddaje zvonov, piščali pri orglah, medenih svetilk itd. Posebno bridko je faro zadela oddaja zvonov. Ruška cerkev je imela lepo zvonjenje, ki je slovelo daleč naokrog.
Tako je Ruda po malem bila oropana za vse. kar je imela, za ljudi, živino, žilo, živila, zvonove _ in nazadnje še za župnika.
3. Konec vojne. — Zasedba slovenske Koroške po Jugoslovanih. — Drugič aretiran.
Prišlo je znamenito leto 1918, v katerem se je odločila usoda Avstrije. Zaradi zmage Srbov nad Bolgari, poraza naše zavezniške armade pri Piavi na Laškem in še drugih vzrokov je Avstrija razpadla v več samostojnih držav, cesar Karol se je odpovedal vladarskim poslom in šel s svojo ženo v Švico.
Z Laškega so prišli po državni cesti mimo Rude dolgi Ireni vojaških vozov z vojaki in živino, ki so na Rudi ludi prenočili in za dober kup prodajali konje in drugo živino.
Jaz sem kupil par konj, enega za 200 K, drugega za 500 K. Pri Dornbergarju in Sedmikarju so imeli postavljen svoj tabor.
Moja prošnja za penzijo, ki sem jo vložil že proti koncu februarja 1917, je kratko pred raz-sulom Avstrije bila rešena; zakaj tako dolgo ne, mi ni znano. Odkazana mi je bila pokojnina letnih 370O kron začenši s 1. decembrom 1918. Fara Ruda
Kaznilniški pazniki so zborovali. V prostorih Gambrinove dvorane so se zbrali danes popoldne delegati kaznilniških paznikov iz vse države k občnemu zboru svoje stanovske organizacije, katerega jc vodil agilni organizator g. Meško. Občni zbor je bil zelo dobro obiskan ter so se obravnavale ua njem važne stanovske zadeve.
V Št. Petru so imeli danes birmo. Za okoliško šentjietersko faro je bila današnja nedelja izredno slovesen dan. Vršila se je birma, h kateri se je zgrnilo tudi iz okolice in iz mesta ogromno liudi.
O Slovencih na Koroškem
Velikonočna številka ^Samouprave. je na odličnem mestu jirinesla dolg članek izpod peresa g. Franca Smodeja o narodni borbi Slovencev na Koroškem. Članek dokazuje avtohtonost Slovencev v tem lepem delu Alp in opisuje prvi prihod Frankov in kasneje Germanov, ki so vse storili, da bi to prebivalstvo sebi asimilirali. Kar vsa prejšnja stoletja niso mogle storiti, niti vojske, niti nasilen državni aparat, to je na popolnoma drug način začela delati v zadnjih desetletjih nemška šola in, žal, tudi z drugim uspehom. Obširno opisuje znani Slankar jugoslovansko misel, ki je tudi množice teh germanizaciji najbolj izpostavljenih Slovencev vzvalovila in jih ob začetku vojske navdušila za misel nove države, v kateri bodo poleg Hrvatov in Srbov tudi vsi Slovenci, v kateri pa. žal, zaradi'nesrečnega plebiscita, ki so ga odredili in vodili takratni svetovni diplomati s pro-zornini namenom, da ta prelepi alpski svet pripade Avstriji, ravno Koroške ni, čeprav je zibelka slovenstva. Toda tudi po tej narodni nesreči' jn zavest ostala živa in se, narod, čeprav je odsekati od svojih krvnih bratov in pojKilnoma navefeart sum nase, vztrajno bori za svoje narodne pravice.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjulraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz josef grenčice«.
»Sc eno zatrobite, pa bodo moji lasje suhi.«
je bila razpisana in g. Anton Mlinar za provizorj? imenovan. Jaz sem bil koj pripravljen Rudo zapustiti in v Št. Štefan pri Trušnjah kot penzijonist se preseliti. Ker pa se g. provizor pred zimo ni rad selil na Rudo, mi je škofijstvo sporočilo, na-, ostanem na Rudi, dokler naslednik ne pride.
Ko je bila Jugoslavija proglašena kot samo stojna država, je kmalu poslala svoje vojake na slovensko (narodno) mejo in je to zasedla. Zal, da je teh vojakov bilo vse premalo, kakor se je šle1' (pozneje) videlo. Vojaki so zasedli jezikovno meje na Haberbergu, Gruči (to je hribovje, ki loči slovensko Koroško od nemške Gradnice — Granitz tal, ki je podaljšek nemške Labodske doline) noter do Št. Pavla v Labodski dolini.
Velikovec je bil zaseden od slovenskih vojakov pod poveljstvom nadporočnika Malgaja. Na Rudi je bilo kakih 70 mož, ravno tako so bili vojaki tudi v Lipi (pol ure hoda od Rude v smeri proti Grebinju), na Erneku (grad barona Helldorla med Rudo in Grebinjem) in v Grebinju.
Nemški orožniki na Rudi so bili takoj prestavljeni in s slovenskimi nadomeščeni. V šoli na Rudi so morali učitelji naenkrat slovensko podučevati in tudi pri občini je začel drug veter pihati. Pri občinskih sejah se je prej vselej bolj nemško govorilo in pisalo, sedaj po prevratu pa naenkrat slovensko. Na pošti ie bil nastavljen slovenski poštar.
Ta preobrat pa je Nemce čudno razburil. V zgornji Labodski dolini so se zbrali tako imenovani vfolksverovci« (Volksvvehr — ljudska ali narodna obramba), planili na slovensko posadko v Št. Pavlu (27. XII. 1918), jo premagali in večinoma ujeli. Na Otročje, t. j. 28. decembra, je prišel slovenski praporščak iz Velikovca k meni v župnišče in se informiral o stanju nasprotnikov. Preoblečen se je peljal proti Labodu, a je bil pri Pirkšmidu (gostilna ob cesti proti Labodu) od nemške patrole ujet in ni prišel več nazaj.
Ves Haberberg in vsa Gruča sta bila po malem od nemških folksverovcev zasedena.
(Dalje prihodnjič.)