Š Brezplačno glasilo krajanov Četrtne skupnosti Šentvid spremna beseda urednice Koga greje dobra volja? Koga dviga vroča kri? Dva miljona iz vesolja. V isto strast zaljubljenih. Naj se sliši do neba, divji ritem Triglava. Naj odmeva iz srca: dajmo zdaj, Slovenija! (Zoran Predin) Pa začnimo enkrat jesen ali raje novo šolsko leto oziroma z drugimi besedami konec poletja malo bolj veselo, glasno in predvsem zelo športno obarvano. Te dni se je pri nas začelo evropsko prvenstvo v košarki. Ponavadi nas taki dogodki združijo. Navdahnejo nas z upanjem, da bo tokrat našim uspelo. Če nam ne gre, kot smo si zamislili, se tolažimo, da je pomembno, da je tekma dobra. Vsi se o tem pogovarjamo in takrat nas še vreme ali pa trenutno politično dogajanje ne zanimata. Družimo se pred TV-sprejemniki ob prvih tekmah, vedno boljši smo, vedno več nas tekme gleda skupaj, navija, vpije in »pametuje« ... Uf, kako bi bili dobri, če bi vse te nasvete, ki jih kričimo ob prenosu, upoštevali na parketu. Gostinci si manejo roke, ko k sebi privabljajo množice navijačev. Naše mesto zaživi, lokal brez televizije je v tem času pogubljen. No, mogoče pa vanj še vedno zaide kakšen športni nevednež, ki samo nemo opazuje dogajanje po ulicah. Nikoli ne bom pozabila dobrega znanca, ki so mu ekipni športi nekoliko tuji, kar sicer ne pomeni, da sam ni športnik, le zanimajo ga bolj individualni športi, s katerimi polni svoje baterije po napornih dnevih. Nekoč je pripovedoval, kako smo Slovenci zmagali na nekem pomembnem tekmovanju v nogometu. »Saj veste«, je razlagal, »tisti dan je bilo noro po ulicah v Ljubljani, povsod je bilo polno ljudi, promet je bil ustavljen, vsi so hodili po cestah in se neskončno veselili. Mislim, da smo zmagali na svetovnem prvenstvu v nogometu.« Resnica pa je bila, da smo v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo premagali zadnjega tekmeca in smo se na svetovno prvenstvo zgolj uvrstili. Ob misli na njegovo pripovedovanje o tem dogodku, se mi vedno prikrade nasmešek na obraz ... Kaj ni včasih dobro vedeti manj in se veseliti kakšne neumnosti oziroma iz male športne muhe narediti velikega športnega slona? Kmalu po tem, ko se bo košarkarsko prvenstvo poslovilo od nas, bo na sporedu naslednji športni dogodek, ki bo z nami že 18. leto zapored, Ljubljanski maraton. To bo prava priložnost, da se tudi mi vsi pomerimo sami s seboj in dokažemo, da je vedno bolj pomemben zrav duh v zdravem telesu. Želim vam lepo športno jesen, naj bo navijanje strastno in veselje iskreno, pa čeprav ne bo šlo vedno vse po naših načrtih. Odgovorna urednica Mateja Brus otroški izdelki Narisala Marija Marjanovič, 5 let Delo sveta Četrtne skupnosti Šentvid.............................................3 Pot v šolo je lahko tudi varna.........................................................5 5. Stanežiče masters.......................................................................6 Šentviško športno dogajanje spomladi in poleti............................7 Jesensko srečanje ČS Šentvid 2013................................................9 Predstavitev kluba za športno ritmično gimnastiko Šiška.............11 Na tacenskih brzicah spet najboljši svetovni kajakaši...................13 Kotiček za najmlajše......................................................................14 Novice o zanimivih dogodkih v Šentvidu.......................................15 Napovednik dogodkov jesen 2013................................................16 Izdajatelj: Odgovorna urednica: Mateja Brus Uredništvo: Aleš Perčič Jože Sever Andreja Bečan Marjeta Bilban Lektoriranje: Tjaša Kocjan Oblikovanje: Marko Vertačnik Številka 3. leto izdajanja IV. Naklada: 5500 izvodov Tisk: Mako R d.o.o. Mestna občina Ljubljana Četrtna skupnost Šentvid Prušnikova ulica 106 1210 Ljubljana Šentvid mol.sentvid@ljubljana.si www.cs-sentvid.si [Šentvid nAd LjubljaNc Na naslovnici: Jesensko srečanje (Foto: Tomo Marinšek) delo sveta cetrtne skupnosti šentvid Poletje, ki je čas za sprostitev in oddih, se počasi izteka. In čeprav se življenje v tem času nekoliko upočasni, se naše delo ni ustavilo. V četrtni skupnosti se že nekajčasa intenzivno pripravljamo na Jesensko srečanje Četrtne skupnosti Šentvid z odločnostjo in ciljem, da bo vsaj tako uspešno, kot je bilo lansko. Čeprav si boste lahko več prebrali v članku v nadaljevanju tega glasila, naj povem, da se zahtevnosti in obsežnosti tovrstnega projekta zaveš šele, ko ga začneš izvajati. To še posebej velja za našo četrtno skupnost, saj je malo takšnih, ki bi imele toliko najrazličnejših društev in drugih organizacij na področju civilne družbe. Srečanje bo 14. septembra 2013 na istem prizorišču kot lani - rugby igrišču Oval v Guncljah. Vzemite si nekaj časa in nas obiščite. Trajalo je skoraj leto dni, a projekt ureditve ploščadi pred gasilskim domom v Stanežičah je le doživel svoj zaključek. Zataknilo se je, po prepričanju večine, pri najenostavnejšem delu - zarisu parkirišč in obračališča avtobusa. Res je dejavnost v veliki meri pogojena z vremenom, a se nam zdi, da je vendarle trajalo nekoliko predolgo. Kakor koli, sedaj je projekt zaključen v zadovoljstvo večine uporabnikov. Foto: Albert Zore V okviru tako imenovanih malih del je svet Četrtne skupnosti Šentvid želel nadomestiti otroško igrišče v Guncljah, ki je z začetkom delovanja vrtca postalo krajanom nedostopno. Novo igrišče smo zastavili kot del dolgoročnejšega projekta ureditve Športnega parka Gunclje na območju smučišča z dolgo tradicijo, ki je dalo veliko uspešnih in mednarodno priznanih smučarjev in skakalcev. Ureditev športnega parka bo, če bo teklo vse po načrtih in naših željah, trajala vsaj nekaj let, otroško igrišče, oziroma glede na razpoložljivo denarna sredstva vsajprva faza, pa bi moralo biti zaključeno v septembru, morda začetku oktobra 2013. V Vrtcu Šentvid, Enoti Vid potekajo obnovitvena dela. Dograjeno je že požarno stopnišče, kmalu pa bo v uporabi tudi dvigalo za prevoz hrane v nadstropja. V enoti Mravljinček na Brodu že poteka gradnja nove enote. Nove požarne stopnice v enoti Vid (Vrtec Šentvid) Novo dvigalo v enoti Vid (Vrtec Šentvid) Gradnja nove enote Mravljinček na Brodu (Vrtec Šentvid) Želeli smo, da bi uredili tudi kolesarsko in pešpot med na novo asfaltirano ulico Pot k igrišču in pločnikom ob športni dvorani Gimnazije Šentvid. Ta hip več kot zagotovil, da bo projekt izveden, nimamo. Seveda se ukvarjamo s številnimi drugimi projekti. Ker pa so trenutno še preveč nedorečeni, bomo o njih pisali v kakšni od prihodnjih številk glasila. Kot je že v navadi, naj vas za zaključek povabim, da obiščete našo spletno stran www.cs-sentvid.si in se seznanite, kajpripravljamo društva, šole in seveda četrtna skupnost v jeseni. Damijan Volavšek, predsednik sveta ČS Šentvid @točka Bralce obveščamo, da na sedežu Četrtne skupnosti Šentvid, na Prušnikovi 106, deluje tako imenovana e-točka, kjer lahko krajani brezplačno dostopate do interneta in »brskate« po spletu. E-točke so dostopne v času poslovanja Službe za lokalno samoupravo. VABLJENI! Služba za lokalno samoupravo prometna ureditev na platoju pred gasilskim domom v stanežičah No, pa smo postavili piko na i pri platoju pred gasilskim domom v Stanežičah. Lansko pomlad asfaltirani plato z avtobusno postajo mestnega prometa številka 15 pred gasilskim domom v Stanežičah je 12. 7. 2013 dobil že težko pričakovano prometno ureditev. Zarisali so se cestni koridor, avtobusno obračališče in parkirni prostori za obiskovalce. Prenehale so se hitre vožnje počez čez plato, takoj se je ustvaril red pri vožnji in parkiranju pred gasilskim domom, s tem pa je bil dosežen cilj prizadevanj vaščanov. Foto: Albert Zore Gasilci smo prišli na vrsto čez 10 dni, ko so prizadevni delavci Javnega podjetja Ljubljanske tržnice in parkirišča JPLPT z rumeno barvo zarisali še intervencijske poti in parkirne prostore za gasilce ob gasilskem domu, enega tudi na parkirnem prostoru na platoju, ter z belimi črtami, imenovanimi riba, opremili proste površine ob parkirnih prostorih. Zadovoljni smo z rešitvami, zadovoljni z odnosom četrtne skupnosti pri organizaciji zarisa ter še posebej z izvajalci JPLPT. O vsem smo se pogovorili in menim, da je tudi zato rezultat dober. Foto: Albert Zore Na urejenem platoju se dogaja kar nekaj stvari. Poleg vsakokratne četrtkove kontrole gasilskih vozil in tehnike je na platoju vsaj enkrat na mesec ob sobotah art tržnica umetniških izdelkov ter domače obrti, gasilci pa smo na Jakobovo soboto, 27. 7. 2013, priredili tudi veselico. Albert Zore lpp Jesen 2013 obeta kar nekaj novosti v Ljubljanskem potniškem prometu: • Z novim šolskim letom bo linija 60 od Ljubljane do Vodic obratovala tudi ob sobotah. Testno obdobje linije bo trajalo od 1. septembra do konca decembra 2013. • Dijaki in študenti bodo v novem šolskem letu za šolsko mesečno vozovnico v medkrajevnem prometu LPP odšteli 25 EUR (za razdaljo od 2 do 60 km), za šolsko letno vozovnico pa 180 EUR (študenti) ali 200 EUR (dijaki). Upravičenci do nakupa subvencionirane kombinirane šolske vozovnice bodo za mestni potniški promet v Ljubljani doplačali mesečno 10 EUR, letno pa 90 EUR (študenti) ali 100 EUR (dijaki). Letos sta v medkrajevnem prometu LPP na voljo dve novi vrsti vozovnic: polletna in letna. V mestnem potniškem prometu sta letna in polletna vozovnica na voljo le ob nakupu kombinirane vozovnice. • S 1. septembrom 2013 se na avtobusnih linijah mestnega potniškega prometa uvaja zimski vozni red. • V času Evropskega prvenstva v košarki (4.-22. september) se bodo obiskovalci tekem z mestnimi avtobusi lahko vozili brezplačno, uvedeni pa bosta tudi posebni liniji avtobusov med obema prizoriščema tekem ter dodatni odhodi avtobusov po tekmah. Obiskovalci bodo za brezplačni prevoz morali vozniku pokazati vstopnico za tekmo, ki se bo zgodila tistega dne. Brezplačno se bodo lahko peljali 3 ure pred in 3 ure po tekmi. • S 1. avgustom je postala Urbana plačilno sredstvo tudi v medkrajevnem prometu. Ostale koristne informacije: • Otrok se do 6. leta starosti v spremstvu polnoletne ali mladoletne osebe (nad 10 let starosti, če to dovolijo starši ali otrokovi skrbniki) lahko vozi z mestnimi avtobusi brezplačno. • Prevoz psov (razen službenih psov in vodičev) je v mestnem prometu dovoljen zunaj prometnih konic in s pogojem, da je pes čist in zdrav, na vrvici, ima nagobčnik ter dokazilo o cepljenju proti steklini. Prevoz takega psa je brezplačen. • Na mestni avtobus lahko s seboj vzamemo le zložljivo kolo, saj to ne presega predpisane velikosti in teže osebne prtljage. Več informacijlahko najdete na spletnih straneh Ljubljanskega potniškega prometa http://www.lpp.si/ Andreja Bečan (Povzeto po spletnih straneh LPP) Vir: Internet pot v solo je lahko tudi varna Ob pričetku šolskega leta je veliko povedanega o potrebni previdnosti voznikov in pešcev v prometu. Prvi septembrski dnevi so dnevi, ko je še posebna pozornost namenjena najmlajšim udeležencem v prometu. Ko mine septembrska previdnost in ko se dnevi krajšajo, je tudi vidljivost pešcev na cesti vse slabša. Tedaj nastopi nevarnost za najšibkejše udeležence v prometu - otroke. Dogajajo se nesreče in prihaja do žrtev. Lahko se jim izognemo s previdnostjo voznikov in ostalih udeležencev v prometu. Tudi otrok, ki v šolo prihajajo peš ali s kolesom. Za prihod v Osnovno šolo Franca Rozmana Staneta priporočamo uporabo varnih poti in seznanitev s pastmi, ki so na tej poti. Božo Starašinič, ravnatelj OŠ FRS OS Šentvid, vir: Portal GisMOL OS Vižmarje-Brod, vir: Portal GisMO Delovni čas: pon - pet od 7h do 20h sobota, nedelja in prazniki zaprto www.sendtvic.com Šendtvič d.o.o., Prušnikova 87 Ljubljana - Šentvid, Naročila: 041/560206 5. stanežiče masters Že tradicionalni, peti po vrsti STANEŽIČE MASTERS golf turnir je zopet poskrbel, da smo lahko izkoristili sončno sobotno dopoldne in z željo po dobrem rezultatu odigrali golf na prekrasnem smledniškem golf igrišču. 31. 8. 2013 ob 8. uri smo pričeli z igro. Vendar se je bilo, tako kot pred vsako pomembno tekmo, najprej potrebno ogreti. Po ogrevanju je, kot se za tak prestižen turnir skupinsko fotografiranje. Foto: Aleš Perčič spodobi, sledilo Foto: Aleš Perčič Ko so bile formalnosti mimo, se je turnir tudi uradno začel. Fotografij s samega turnirja ne bom objavil, ker je prav, da tehnika udarcev vsakega posameznika ostane skrivnost. Na turnirju smo se pomerili dame in gospodje. Končni rezultati so bili kot vedno za nekatere boljši za druge pa malo manj dobri. Kot pa golfisti radi rečemo, bil je lep dan. Zaključek turnirja smo z dobro hrano in pijačo podkrepili pr' Bormes. Podelitev pokalov je potekala nemoteno, za kar se zahvaljujem Evi in Ivu, ki sta svojo nalogo izpeljala brez napak. Foto: Aleš Perčič Foto: Aleš Perčič Rezultati 5. Stanežiče Masters so sledeči DAME 1. mesto bruto Karmen Kušar 1. mesto neto 2. mesto neto 3. mesto neto GOSPODJE 1 mesto bruto 1. mesto neto 2. mesto neto 3. mesto neto Maja Babnik Martina Rogelj Irena Mrak Miran Babnik Tomaž Zaletel 4 točke 20 točk 14 točk 12 točk 36 točk 35 točk Boljši rezultat na zadnjih 9 luknjah Milan Brečko 35 točk Anton Mrak 34 točk Najdaljši udarec dame Irena Mrak 152 m Najdaljši udarec gospodje Dejan Mir 229 m Najbližje zastavici Bogdan Grobelnik 5,18 m Na koncu smo si bili vsi enotni, da so zmagali najboljši. Za izvedbo turnirja so zopet poskrbeli naši donatorji ABC maziva, d. o. o., WILO Adriatic, d. o. o., in AKRON. Vsem donatorjem bi se ob tej priložnosti najlepše zahvalil. Ker pa se vsak lep dan enkrat konča, naj zaključim ta športni utrinek s fotografijo naših dam, ki vedno popestrijo naš turnir. Se vidimo na naslednjem Stanežiče MASTRU. Aleš Perčič, predsednik športnega društva Stanežiče šentviško športno dogajanj in poleti spomladi Obnovili smo 30-metrsko skakalnico v Guncljah in uredili klubske prostore, tekli in kolesarili pa smo po šentviškem hribu v okviru Šentviških dni, ki so minili v znamenju spomina na enega najbolj zaslužnih ljudi za nadvse pestro športno dogajanje v Šentvidu,pred kratkim preminulega, Franeta Ermana. Letošnja zima, ki je bila tako zelo bogata s snegom in mrazom, nam je dala dodatni zagon za spomladansko in poletno sezono. Tako je bilo športno dogajanje v tem obdobju tudi letos v Šentvidu zelo pestro in raznoliko. Osrednji letošnji športni dogodek leta je bil tekaško-kolesarsko tekmovanje v okviru junijskih Šentviških dni. Športna sekcija Blaž Potočnik je 19. junija organizirala že tradicionalni gorski tek in kolesarsko dirko po obronkih šentviške kotline. Več kot 30 zmage željnih športnih navdušencev je letos zagrizlo v svoja kolena ali pedala in se pognalo na lov za prvim mestom po skoraj 10 kilometrov dolgi progi s kar 1000 metri višinske razlike. Letos nas je pozdravila peklenska vročina, če se ne motim, je bilo na tisti dan kar 36 stopinj, vlaga pa tudi do 80-odstotna, tako da sem si pred štartom kar zapel: Vsak divjak, ki norc je tak, naj zdaj se zbere in lica opere, ker pot ni ravna in zna bit savna, pa vseen ni travma, ker duša je glavna! Srce nabija, ta simfonija mi prija, izliv veselja me zajame, ko pot me objame! Je pa letošnji kolesarsko-tekaški dogodek minil v posebnem spominu na dolgoletnega glavnega organizatorja, idejnega vodjo in tudi zvestega udeleženca tekmovanja, Franeta Ermana, ki ga, žal, ni več med nami. Njegov navdih, entuziazem in športni duh pa ostajajo z nami in nas vse peljejo naprej k doseganju novih zmag in dosežkov tudi na športnem področju v Šentvidu nad Ljubljano. Vir: Internet Še ostale naše aktivnosti V okviru smučarsko-skakalnega kluba ŠD Dolomiti smo obnovili po mnenju mnogih trenerjev najboljšo 30-metrsko skakalnico v Sloveniji in je tako pripravljena tudi za tekmovanja na državni ravni. Prostore našega kluba urejamo, tako da bodo sedaj pripravljeni za treniranje najboljših iz svetovnega pokala, kot je Jurij Tepeš. Pripravili smo se na projekt postavitve novega krajevnega igrišča, saj obstoječe igrišče, ki je pri taverni, pripada vrtcu Šentvid in ga lahko uporabljajo le vrtčevski otroci. Z alarmi pa smo zavarovali smučarska področja, kjer smo pozimi vsi veselo smučali, in tako zagotovili, da bomo to lahko počeli tudi v prihodnjih zimskih sezonah. Blaž Bilban, podpredsednik SD Dolomiti Najhitrejši tekač na tekmi. Najhitrejši kolesar na tekmi. Center Gunclje. Utrinki s tekme po obronkih šentviške kotline. * j -1'1 f r 1 1 ¡i.!:'* flgs £ i 'h^r-:'^ ™ _ Obnovljeni dragulj Guncelj. Utrinki s tekme po obronkih šentviške kotline. teden angleščine v mednu drugače angleščina s plesom večno mladi V prostovoljnem gasilskem društvu Medno so se tri gasilke - Ana, Katarina in Sabina - odločile, da povežejo gasilsko dejavnost, sproščeno življenje na vasi in ljubezen do poučevanja in tujega jezika (angleščine) v zanimiv in pester program za otroke od 3. razreda osnovne pa vse tja do srednje šole. Želele so z iznajdljivostjo in dobro voljo združiti koristno s prijetnim in so tako zasnovale projekt, ki je povezoval najrazličnejše ljudi, dejavnosti in interese. Ples je zame najlepši hobi, po katerem sem mnoga leta hrepenela. Že kot mladinci smo hodili v plesno šolo mojstra Jenka, vendar od tu naprej se je plesna pot ustavila. Za marsikoga in za mnogo let. Žal se plesu nisem mogla posvečati, saj so bili najprej majhni otroci, potem služba in kariera in tako sem željo po plesu nenehno odlagala na prihodnost. Ne morem reči, da nismo občasno plesali na kakšni veselici ali novoletni zabavi, vendar to ni bil ples elegance, kakršen je bil pod vodstvom legendarnega plesnega mojstra Jenka. Moja velika želja po lepem plesnem gibanju in izbrani glasbi se je uresničila, ko me je prijateljica povabila v plesno skupino v Dravljah. Priznati moram, da sem imela tremo, saj nisem več najmlajša, vendar je bila čisto odveč. Izkazalo se je, da je to zelo prijetna skupina seniorjev, ki želijo tako kot jaz storiti nekaj zase in pestro preživljati jesen svojega življenja. Ni mi žal, kajti ta način plesne rekreacije, kjer se poleg druženja nenehno izpopolnjujemo tudi v lepoti gibanja, mi zelo ustreza. Vodja plesne rekreacije in prostovoljec Ivan Korelc daje estetiki plesa in odnosom med plesnimi partnerji še poseben pomen. Moram poudariti, da bi želeli v skupini več moških plesalcev, da bi bili po parih. Ko bi moški vedeli, koliko nam pomeni, če plešejo, bi jih bilo zagotovo več na plesiščih. Utrinki iz poletne šole angleščine Tedenski program je trajal med 8. in 15. uro. S tujci, ki živijo v naši bližini, so se v mislih sprehodili po Parizu, Irski, v živo so se otroci pogovarjali preko multimedijskih povezav z Angležem in v ZDA živečima Slovenkama in tako premagovali kulturne in jezikovne ovire. Teden angleščine so popestrili tudi z gasilskimi dejavnostmi (t. i. fire-combat), praktično delavnico prve pomoči (napotki za oživljanje), pohodom na Šmarno goro, plesnimi, kuharskimi in ustvarjalnimi delavnicami ter kopanjem. Vmes je odzvanjal smeh, dobra volja, zelo pogosto pa nam je družbo delala tudi stara dobra angleška slovnica. Vsaka od učiteljic je ustvarila s svojo skupino lastno klimo in po nasmejanih obrazih otrok in obljubah otrok je bilo soditi, da se bodo mnogi radi vrnili še prihodnje leto. Pomembno je pri projektu poudariti tudi to, da so bili pri hrani in rabi materiala zelo ekološki. Večino je bilo lokalnega izvora in ni bilo videti okoli ležati tetrapakov in papirčkov. Malico so spekle kar vaške gospodinje, ostanki pa niso romali v smetnjak, ampak k sosedovim pujskom v korito. Utrinki iz poletne šole angleščine Pri projektu je materialno in nematerialno pomagalo veliko ljudi, vaških gasilcev in gasilcev po srcu in tudi okoliški gostinci so sponzorsko popestrili naše jedilnike. Najbolj pa so nas pozitivno presenetili starši, ki so bili pripravljeni ponuditi svoj čas in voditi ustvarjalne delavnice. Vizija treh gasilk je, da se v prihodnosti povežejo še z ostalimi gasilskimi društvi, saj želijo omogočiti zanimive izkušnje čim večjemu številu otrok in pokazati, kako si lahko z malo dobre volje in veselja pričaramo nepozabna in polna doživetja. Katarina Čepič Z veseljem se naše plesne rekreacije udeležujem dvakrat tedensko, kajti kot upokojenka imam sedaj čas, voljo in veselje. Zelo uživam tudi v skupinskih plesih, ki so našim letom nadvse primerni, saj niso ne prehitri ne zahtevni, nam pa nudijo veliko življenjske radosti. Smo zelo raznoliki v plesnem predznanju, vendar se kljub temu dobro ujemamo med seboj. Vsi smo seniorji, vsi imamo radi ples in glasbo, veselimo se življenja, zato je tudi naš slogan: s plesom večno mladi. Plesno sezono pričenjamo z 2. 9. 2013 v veliki dvorani Četrtne skupnost Dravlje, Draveljska 44, kjer bomo plesali vsak ponedeljek in sredo od 9.00 do 11.00 dopoldne. Seniorke in seniorji, ki želijo izpopolniti svoje plesno znanje, se nam lahko pridružijo. Z veseljem tudi pojemo, zato mešana pevska skupina v ustanavljanju vabi pevce k sodelovanju. Za več informacij se lahko obrnete na Branko, tel: 031 504 382 ali pa pišite na: plesna.rekreacija@gmail.com. Branka Rotar jesensko srečanje cs šentvid 2013 Lanski uspeh in navdušen sprejem prireditve nas je utrdil v prepričanju, da četrtna skupnost potrebuje tovrstne prireditve. Tako smo že ob začetku leta začeli razmišljati o pripravi letošnjega srečanja ČS Šentvid. Seveda smo se potrudili tudi za gostinsko ponudbo, tako da se bo tudi letos možno okrepčati po razumnih cenah. Foto: Tomo Marinšek Sprva smo želeli prireditev pripraviti pomladi, a se je izkazalo, da je prav v času, ko je vreme primerno za izvedbo tovrstne prireditve na prostem, ponudba najrazličnejših prireditev tolikšna, da bi naša prireditev postala le ena izmed mnogih in nehote konkurirala drugim, prav tako dobrim prireditvam v četrtni skupnosti. Tako je padla odločitev, da je jesen najprimernejši čas. Ker pa smo začeli s pripravami dovolj zgodaj, smo se lahko odločili za veliko zgodnejši termin kot lani - 14. septembra. Prepričani smo, da je osnovna zamisel, kako izpeljati prireditev dobra, tako da smo obdržali preizkušen recept. Foto: Tomo Marinšek Upamo, da je zgornje pisanje pritegnilo vašo pozornost in zanimanje, zato vas vabimo, da se nam pridružite v soboto, 14. septembra 2013, med 11. in 17. uro na rugby igrišču Oval v Guncljah. Prireditev je popolnoma brezplačna! S>YtOC\V\s' t Foto: Tomo Marinšek Povabili smo vsa društva in druge organizacije, ki delujejo na področju tako imenovane civilne družbe. Ti se bodo predstavili skozi tiskan material, s praktičnimi delavnicami ter s točko ali tremi na glavnem odru ali na improviziranem športnem igrišču ali druge vrste poligonu, seveda odvisno od dejavnosti. K sodelovanju smo povabili tudi nekatere javne službe kot so policija, mestno redarstvo, nujna medicinska pomoč, vojska, Ljubljanski potniški promet in morda nam uspe privabiti še koga. Skupaj smo zasnovali zanimiv in privlačen program dogajanja skozi ves dan (predvidoma med 11. in 17. uro) in prepričani smo, da bo vsakdo našel nekaj zase in tudi izvedel nekaj več o pestrem ustvarjanju znotraj naše četrtne skupnosti. Četrtna skupnost Šentvid vabi na srečanje društev, šol, vrtcev in drugih, ki delujejo na področju civilne družbe v okviru Četrtne skupnosti Šentvid. Pridružite se nam in si oglejte, kaj vse se da početi v prostem času v naši četrtni skupnosti. Gotovo najdete tudi kaj zase! poletni utrinki iz zavoda sv. stanislava Dijakinje in dijaki skupajz nekaterimi učitelji Škofijske klasične gimnazije že šestnajsto leto zapored odhajamo na delovno-prijateljski tabor v Bosno in Hercegovino. Do sedaj smo pomagali pri obnovah porušenih hiš v Sarajevu, Donjih Kolibah in Kaknju ter ljudem pokazali solidarnost in sočutje. Arhiv: Zavod sv. Stanislava Zmaga Dekliškega zbora sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije na mednarodnem mladinskem glasbenem festivalu Summa Cum Laude na Dunaju. Arhiv: Zavod sv. Stanislava Po 100 letih od prve mature v slovenskem jeziku in po 20 letih ponovnega delovanja Zavoda sv. Stanislava so bila podeljena maturitetna spričevala in razglašeni rezultate spomladanskega roka mature. Veseli smo, da so vsi naši dijaki opravili maturo. Letošnje 17. mature se je na spomladanskem roku udeležilo 156 kandidatov dijakov Škofijske klasične gimnazije. Med njimi jih je 40 doseglo 28 točk ali več, za kar bodo na akademiji ob prazniku sv. Stanislava prejeli pohvalo za odličen uspeh na maturi. Z navdušenjem so maturantje ob razglasitvi nagradili 24 zlatih maturantov (v Sloveniji 318), ki so dosegli 30 točk ali več. Med njimi sta dve, ki sta dosegli vseh 34 točk (v Sloveniji 19). Arhiv: Zavod sv. Stanislava šentviški dnevi so zaključeni S pozdravom Domovini 23. junija so se zaključili 20. Šentviški dnevi. Zvrstilo se je 29 dogodkov v 23 dneh. Na povabilo so se ponovno odzvale številne ustanove našega domačega kraja, druge aktivne skupine in povabljeni gostje zunaj naše četrtne skupnosti. Gledalcev je vsako leto več, prav tako so dogodki postali hrana za duha in telo, marsikatera prireditev pa se je končala s prijetnim druženjem obiskovalcev dolgo v večer. V letošnjih šentviških dnevih so sodelovali: gledališka skupina iz Mekinj, zaposleni iz Zdravstvenega doma Šentvid, dijaki in profesorji Škofijske klasične gimnazije ter gimnazije Šentvid, učenci in učitelji OŠ Šentvid, OŠ Franca Rozmana Staneta ter OŠ Alojzija Šuštarja, učenci in pedagogi glasbene šole Franca Šturma, Prostovoljno gasilsko društvo Šentvid, Ženski pevski zbor Rozka Usenik, Športno društvo Šentvid, slikar g. Marjan Zaletel, pater g. Milan Špelič, glasbena skupina Pro Excelsis, Župnija Ljubljana Šentvid ter Karitas in drugi. Člani Kulturnega društva Blaž Potočnikova čitalnica so tudi tokrat bdeli nad celotno organizacijo. Vsem sodelujočim ustanovam in skupinam se za njihovo aktivnost in pripravljenost iskreno zahvaljujejo v veselem pričakovanju naslednjih Šentviških dni meseca junija 2014. Andreja Bečan Foto: Foto Zvone kratka predstavitev kluba za športno ritmično gimnastiko šiška KLUB ZA ŠPORTNO RITMIČNO GIMNASTIKO ŠIŠKA Ulica 28. maja 63, 1000 LJUBLJANA krq.siska@qmail.com http://www.ksrg-siska.net/ V Klubu za športno ritmično gimnastiko Šiška (KŠRG Šiška) je vzgoja mladih izrednega pomena, zato so programi prilagojeni odraščajočim otrokom od petega leta naprej, oci igre in razgibavanja telesa do spoznavanja rekvizitov in osnovnih prvin ritmične gimnastike, baleta in plesa. Arhiv: KSRG Šiška KŠRG Šiška je v svojem 14-letnem delovanju z uspehi svojih tekmovalk dosegel najboljše rezultate slovenske ritmIčne gimnastike vseh časov. Za kvalitetno strokovno delo v klubu, ki se kaže v odličnih uvrstitvah tekmovalk KŠRG Šiška v slovenskem in svetovnem prostoru, je Gimnastična zveza Slovenijeob 40-letnici ustanovitve zveze nagradila KŠRG Šiška s »priznazjem zn aajbolj uspešno društvo nn področju ritmične gimnastike«. Treningi so vsak dan v športni dvorani Gimnazije Še ntvid, količina treninga za posamezna dekleta pa je odvisna od starosti in intenrivnosti programa, v katesega so vključena. ~ +■ ■ ft r" Arhiv: KŠRG Šiška ZGODOVINA RITMIČNE GIMNASTIKE Začetki te graciozne oblike gimnastike segajo v pozno devetnajsto in zgodnje dvajseto stoletje. Tedaj so se pri skupinskih telovadnih nastopih pojavile prve preproste oblike koreografij. Kot športno panogo so jo začeli gojiti v bivši Sovjetski zvezi v 40. letih prejšnjega stoletja, leta 1949 je bilo tam tudi prvo nacionalno prvenstvo v ritmični gimnastiki. Prvo mednarodno tekmovanje je bilo leta 1961, na njem so tekmovale ritmičarke iz Sovjetske zveze, Bolgarije in Češkoslovaške. Prvo svetovno prvenstvo je bilo leta 1963 v Budimpešti, na njem je sodelovalo 28 športnic iz 10 evropskih držav. Na Olimpijskih igrah nastopajo ritmičarke od leta 1984. Danes se ritmična gimnastika sijajno in hitro razvija in postaja tudi vse bolj popularna. Ritmična gimnastika je estetski preplet športa in umetnosti, saj združuje prvine gimnastike, baleta in plesa. Ritmičarke odlikuje niz sposobnosti, ki si jih pridobijo z vztrajno vadbo: gibčnost, moč, ravnotežje, smisel za ritem in glasbo, izraznost in spretnost. Na tekmovanjih se predstavijo z individualnimi ali skupinskimi vajami. Individualne vaje izvajajo z enim od petih rekvizitov: kolebnico, žogo, obročem, trakom ali kiji. Tekmovalka mora v vaji izvesti določeno število ritmičnih prvin: skokov, poskokov, obratov, ravnotežij in gibljivostnih likov. Dodatne točke lahko pridobi s tveganimi in zato bolj atraktivnimi meti in ujemi rekvizita. To so zlasti ujemi brez pomoči rok ali ujemi izven vidnega polja tekmovalke. Pri skupinskih vajah imajo lahko vse tekmovalke isti rekvizit ali pa delajo s kombinacijo rekvizitov. Arhiv: KŠRG Šiška Ritmičnagimnastika je najboljrazvita v Rusiji, Ukrajini, Belorusiji in d rugih državah na območju nekdanje Sovjetske zveze, pa tudi v baltskih državah in v Bolgariji. V Sloveniji imamo nekaj klubov, ki se z ritmično gimnastiko ukvarjajo na treh stopnjah: A, B (A1) in C. Stopnje so opredeljene glede na zahtevnost tekmovanj in treningov. 50-letnica ragby kluba ljubljana Ragbi klub Ljubljana je uspešno proslavil „abrahama" ter v družbi ustanoviteljev tega športa pri nas izvedel čudovit športni in družabni dogodek. Zbrane so bile tri selekcije, mladinska, članska in veteranska, ki so odigrale prijateljske tekme z ragbi klubom IVIladost iz Zagreba. Povsod so slavili domačini, začetni met pa je izvedel župan Ljubljane Zoran Jankovič. S 50-letnico so oeganizatorji želeli proslaviti obstoj tega športa pri nas in opozoriti okoliške prebivalce na prisotnost ragbija v njihovem okolju v upanju, da bi se udeleževali njihovih tekem in se veselili uspehov v avstrijskem razširjenem prvenstvu. Arhiv: Rugby klub Ljubljana V klubu tudi vabijo k vpisu najmlajših in malo starejših igralcev od 8 pa do 14 let. Kandidati ne potrebujejo nobenega predznanja ali kondicijske pripravljenosti. Vabljeni so vsi, ne glede na velikost ali težo. Vpisuje se tudi nove mladince stare od 15 do 19 let. V ta namen bralcem podarjajo kupon za brezplačne dvotedenske treninge. V primeru dodatnih vprašanj lahko pošljete mail na: info@rugbyjubljana.si ali pokličete na GSM: +386 (0)70837136 BON Bolero - plesna šola s 25-letno tradicijo, številnimi tekmovalnimi ■ ■ ■ I ■ v ■■■■■ ■ ■■ uspehi in različnimi plesnimi programi za vse generacije Pisalo se je leto 1989, ko je Plesni klub Bolero odprl svoja vrata. Sprva se je plesalo v prostorih hotela Bellevue v Ljubljani, že leto kasneje pa v šentviškem Ljudskem domu, takratnem Domu Svobode, kjer se plesna dejavnost, tudi po odprtju novega plesnega centra Plesne šole Bolero v prostorih bivše veleblagovnice Astra leta 2009, izvaja še danes. Začetniki ali nadaljevalci, otroci ali odrasli, dijaki ali študentje, dame ali gospodje ... prav vsi lahko v Boleru najdete plesni tečaj, ki vam je pisan na kožo. Naši najmlajši plesalci se že s komaj tremi leti podajo v plesne urice polne rajanja. Preko igre in prijetne glasbe spoznavajo prve plesne korake, se družijo, pridobivajo nove prijatelje in nove izkušnje prilagajanja, socializacije ter samodiscipline. Najpopularnejša plesna zvrst vseh mladih je zagotovo HlP HOP. Naši izkušeni plesni pedagogi, na čelu z NIKO KLJUN (Nike Woman 2009, Femme fatale 2010, Slovenska amasadorka plesa 2011 in glavna trenerka hip hop-a v PŠ Bolero), ki svoje znanje nenehno izpopolnjujejo z izobraževanji doma in v tujini, vas bodo popeljali v svet najnovejših plesnih hip hop trendov. Trend predstavljajo tudi dih jemajoči gibi in premiki telesa pri BREAK DANCEu, ki največkrat prepriča fante. MATEVŽA ČESNA, diplomanta plesne akademije v Londonu, pa je prepričal SHOW DANCE, ki ga vodi kot glavni trener v plesnem klubu Bolero. Lahko se namreč odločite za rekreativno ali tekmovalno plesanje zgoraj naštetih najbolj aktualnih in izredno atraktivnih plesnih zvrsti. Za odrasle so najbolj popularni DRUŽABNI PLESI, kjer plesni pedagogi Bolera plesne pare popeljejo skozi paleto različnih ritmov standardnih, latinskoameriških in modernih plesov in kjer se hitro, enostavno in odlično naučite plesati v paru. Seveda ne smemo pozabiti na vedno bolj atraktivno SALSO, ples afro-kubanskega izvora, ki združuje nasmejane obraze in pozitivnega razmigavanja željne plesalce po celem svetu. Odrasli nad 50. letom pa imate priložnost, da plešete in živite polno, zdravo ter gibčno družabno življenje na tečaju ZELENEGA KLUBA. Je že res, da vsako gibanje pomaga do vitalnosti, a le pri plesu dobite vse, kar potrebujete v tretjem življenjskem obdobju, telesno gibčnost in duhovno svežino. Premišljen plesni program, ki ga ustvarja naša strokovnjakinja in plesna vodja šole ga. Janja Pušl, žanje velike sadove. mm Ples predstavlja vrsto aktivne rekreacije in odličen način druženja. Združite torej prijetno s koristnim in se vpišite v enega izmed tečajev, ki vam jih ponuja plesna šola Bolero. Postanite del velike plesne družine Bolero ali del uspešnih tekmovalcev plesnega kluba Bolero ter se prijavite na tečaje na www.bolero.si! a ažman ar&O^^i - Izkoristite pmozno ^ v i m A v ■ ■ Začetni tecan že od mesečno! (4 vaje) © 01- 512 0 512 www.bolero.si ^ 040- 322 522 ¡nfo@bolero.si 00 www.facebook.com/Bolero.Slovenia na tacenskih brzicah svetovni kajakaši spet najboljši Že leta prihajajo v Tacen pri Ljubljani najboljši svetovni kajakaši. Divja voda, ki pade čez jez in se razlije po sedaj docela umetni kajakaški progi, že od leta 1939, ko je bila v Tacnu organizirana prva kajakaška tekma, privablja najboljše kajakaše sveta. Divja voda v Tacnu je resnično nekaj posebnega. Je verjetno najtežji kajakaški odsek, kjer se tekmuje v slalomu in zato vedno magnet za najboljše tekmovalce. Pravijo, da nisi pravi kajakaš, če nisi okusil 'Tacenske rampe'. Arhiv: Kajakaška zveza Slovenije Letos je okolica proge doživela prenovo. Navkljub nerešenemu lastništvu in negotovi usodi se je otok in gozdiček uredilo v prijeten park, ki funkcionalno ustreza tudi organizaciji tekmovanj in prav lepo je bilo videti posedanje obiskovalcev pod drevesi, kar do sedaj ni bilo mogoče. Druga velika sprememba tacenske proge se šele obeta. Odnašanje gramoza, kar je sicer naravni rečni proces, je v zadnjih 20 letih znižal dno reke pri izteku proge nazaj v rečno korito skoraj za dva metra. Nastala je nevozna stopnica, ki je, kakor v prvih letih kajakaštva v Tacnu, zahtevala leseno pregrado, ki je ustvarila kanal, kjer je bil prehod s čolnom možen. Upamo lahko le, da te pregrade ne bo sedaj desetletja delal vsako leto na novo skrbnik kluba, kakor je včasih vsako leto izdelal lesen pod Albin Čižman. Sanacija proge je nujna in upamo, da se bo začela odvijati v naslednjem letu, ko naj bi z več pregradami čez strugo reke preprečili izpodjedanje tacenskega mostu, kajakaške proge in podpornega zidu hiš ob Kajakaški ulici. To bo rešitev, ki bo najmanj za četrt stoletja rešila težave tacenske proge. Letos se je na tekmovanju zbralo 264 tekmovalcev iz 32 držav, da se pomerijo na tekmovanju za svetovni pokal, ki je najpomembnejša serija tekmovanj v kajakaškem športu. Dogajanje med 16. in 18. avgustom je bilo živahno. Tujih avtomobilskih registracij, ljudi tujih ras in govoric pa v Tacnu toliko, da bi prej pomislil, da si v velemestu kot pa v predmestju. Arhiv: Kajakaška zveza Slovenije Obiskovalcev je bilo na tekmi veliko in imeli so kaj videti. Največji mojstri iz leta v leto bolje obvladajo divjo vodo in užitek je gledati, kako 'letijo' po progi. Žal smo imeli v nedeljo tudi tehnično težavo in to prvič v zgodovini. Zaradi tehnične napake je prišlo do samoustavitve elektrarne v Tacnu. Posledično se je dvignil pretok vode na kajakaški progi, sajdrugače teče velik del reke skozi turbino. Pogoji so se tekmovalcem tako spremenili med tekmovanjem, kar pa ni pošteno. Zaradi tega smo celotno tekmovanje ponovili in tako tekmovalcem ponudili enake pogoje tekmovanja in pošteno tekmo. O uspehih naših tekmovalcev nima pomena govoriti. Med kanuisti se je izkazal domačin Anže Berčič, ki je izkoristil smolo Benjamina Savška in prepričljivo zmagal. V kajaku je slavil Hrastničan Peter Kauzer, ki mu valovi reke Save nikakor niso tuji, odlično pa se je uvrstil tudi Martin Albreht, mladi in obetavni tekmovalec iz domačega kluba, ki je osvojil 11. mesto. Dve prvi mesti sta tako končali prvi dan finalnih odločitev. V nedeljo sta uspeh dopolnili dve tretji mesti Eve Terčelj in soškega dvojca Taljat Božič. Vsekakor ima klub obetajočo prihodnost in dobro delo trenerjev se obrestuje z mladim nadebudnim rodom, ki bo že v naslednjih letih prevzel vajeti svetovnega vrha v svoje roke. Takega kluba bi bil lahko vsakdo vesel in z odprtimi rokami bi jih sprejelo vsako mesto na svetu. Prav je, da smo ponosni na njih in njihovo delo. Ta ponos se je letos izkazal tudi z nesebično pomočjo klubskih članov, ki so se 5 dni zapored prostovoljno in v velikem številu zbirali ob Tacenski progi in pripravili tekmovalno progo in prizorišče tako, kot je treba. Teh pet dni je bilo priti v Tacen pravo veselje, saj si lahko srečal vse, ki so se ali se še ukvarjajo s kajakom. Andrej Česen nam je pomagal s parkirnim prostorom, ki ga ob Marinovševi ulici vedno manjka, ter omogočil, da so gledalci lahko puščali jeklene konjičke v bližini proge. Na pomoč so nesebično kot vedno priskočili tudi gasilci prostovoljnega društva Tacen, brez katerih si organizacije takšnega tekmovanja že ne moremo več predstavljati. Naslednje leto se vidimo na Sloki 2014 v juniju, upam, da v istem ali še večjem številu. Jakob Marušič poletna kajak sola Poletni kajak šoli sta potekali med 10. in 28. 6. ter 19. in 30. 8. za otroke stare od 7 do 11 let. V vsakem terminu smo imeli 17 mladih kajakašev, zato smo delali v dveh skupinah, da je bilo delo bolj učinkovito. Otroci so ob predvideni uri prišli do Kajak kanu kluba Tacen, kjer so si izposodili kajakaško opremo in se pripravili na veslanje. Arhiv: KKK Tacen Nato smo skupaj odnesli čolne in vesla do vode. Sledilo je še gimnastično ogrevanje, nato pa smo začeli veslati. Vsak dan smo se naučili kajnovega in ponovili staro. Skoraj vedno smo trening zaključili s kopanjem, skakanjem z mostu itd. Naučili smo se osnovnih zavesljajev v kajaku, vožnje po divji vodi, spoznavali smo varovanje okolja, se veliko kopali, skakali v vodo in se zabavali. Arhiv: KKK Tacen Manja Zalaznik PROMETNI KOTIČEK ZAOTROKE Marjeta Bilban Pozdravljeni, starši in otroci, ponovno smo skupaj. Novo šolsko leto in nove skrbi. Nr Rozabimo pa na nova znanja, ki si jib bomo pridobili tekom tega leta. Šola, vrtec in obveznosti so tu. Tokrat bomo tudi na tej strani spregovorili o prometu. Varnost otrok v prometu je ena najpomnmbnRjšib natog odraslih udeležencev. Za večjo brezskrbnost otrok naj starši čim več časa namenijo promotni vzgoji svojib otrok. Starši kot vozniki pa bodo šr posebej pozorni na nepredvidljivost ravnanj vseh otrok. Nk pozabimo, zgledi vlečejo. Otroci, tudi vi morate paziti nase! Nesreča nikoli ne počiva. Nekateri ste o tem veliko slišali v šoli, vrtcu, pa tudi dom a. Pred vami je kratek kviz, kjer lahko preskusite svoje znanje. Starši naj vam preverijo odgovore. (Obkroži pravil no rzšitz Vi) 1. Železniški promet patepa: 2. Kdaj morajo pešvi na vesti posebej paziti? a. po resti a. Ko imamo nove čevlje in pada dež. , . ,. b. Kadar skoraj ni prometa. r. oel;|<^K0 s kraja prometne nesreče: a. policisti. t). gasilci. c. reševala v reševalnem vozilu. 5. Luči na semaforju za pešce poa enijo: a. Ršačv luč na semaforju nvmeni nvčakaj, zelena luč na semaforju nvmeni nvjdi. b. Roeča luič nujmeni stej, rumena nrinraoi se, zelena luč na semaforju remen i steci. c. Zelenaluč nvmeni, da nri nrečkanju ceste ni nvmembnv, kam gledamv, saj nas vvzniki vednv vnazijv. KRIŽANKA o prometu Vodoravno: 1. Človek v uniformi, ki ureja promet. 4. Pri prečkanju ceste pogledaš najprej na ... 5. Kraj, kjer ustavlja avtobus. 6. Voznike in pešce opozarjajo tudi prometni ... 9. Tisti, ki vozi kolo, je . Navpično: 1. Premikanje vozil in oseb v določeno smer. 2. Po njej vozijo različna vozila. 3. V vozilu se pripnemo z varnostnim ... 6. Prehod za pešce se imenuje ... 7. Kolo lahko voziš šele, ko imaš kolesarski ... 8. Z dvema ali tremi lučmi ureja promet. Rešitve: Zebra Prehod za pešce. Semafor Z dvema ali tremi lučmi ureja promet. Policist Človek v uniformi, ki ureja promet. Kolesar Tisti, ki vozi kolo. Cesta Po njej vozijo različna vozila. Znaki Voznike in pešce opozarjajo tudi prometni ... Levo Pri prečkanju ceste pogledaš najprej na ... Izpit Kolo lahko voziš lahko šel«;, ko imaš kolesarski... Promet Premikanje vozil in osev v določeno smer. Pasom V vozilu se pripnemo z varnostnim ... Postaja Kraj, kjer ustavlja avtobus. (vir: Mojca Povzek, uciteljska.net). Pa veselo na nove poti znanja, brez skrbi! To vam želimo s strani za najmlajše. ■E3V [ZeintvítZn{2dLjUŠIj 23 o^ncj^ju Letošnji poletni oratorij je bil pravi uvod v počitnice. 62 otrok in 25 animatorjev se nas je z ladjo Jutranja zarja iz čarobne dežele Narnija odpravilo na pustolovščino in preživeli smo pet čudovitih dni. Glasno prepevanje himne, dvig in spust zastave, spoznavanje, pogovarjanje in razmišljanje pri katehetskih skupinah, ustvarjanje lutk, žogic, svečnikov, »flafijev«, šivanje, zbijanje ptičjih hišic, igranje nogometa, risanje ..., popoldne pa še iskanje zaklada, premagovanje temnega otoka, ciljanje tarče, igranje kviza, poligon z gasilci, sestavljanje ladje in še bi lahko naštevali. Arhiv: Oratorij V petek smo se odpravili tudi na izlet v Bohinj, kjer nam je malce ponagajalo deževno vreme, ki pa vseeno ni odgnalo dobrega vzdušja. Da bi oratorij dal otrokom tudi nekaj več, smo vsak dan sproti vse dejavnosti skušali povezati z vrednoto dneva. Učili smo se o iskanju, skupnosti, odrešenju, evangeliju in božjem spremstvu. Vse to nas je vodilo k zaključni misli, do katere smo se prek mnogih ovir skupaj z junaki iz zgodbe skušali dokopati ta oratorijski teden in jo bomo v sebi nosili še naprej: Bog je z nami - nismo sami! Arhiv: Oratorij Hvala vsem, ki ste omogočili, da smo ta oratorij uspešno zaključili - staršem, otrokom, animatorjem in seveda vsem dobrotnikom: Agregatu, d. o. o, četrtni skupnosti Šentvid, družinama Križnar in Košir, gostilni Jarh, okrepčevalnici Šendtvič, šentviškim gasilcem, g. Vidu Marinčku, Zavodu sv. Stanislava in tudi vsem drugim, ki ste kakor koli pripomogli k izvedbi še enega oratorija. Hvala! Tjaša Kocjan v" f I f.t a I KC* -Ve- " U r ■ Nov hi permarket SPAR Brod. pAR[ojBrod Na Brodu odprta 90. trgovina SPAR SPAR Slovenija je v pičlih 2 mesecih in pol zgradil novi hipermarket na Marinovševi cesti 2 v Ljubljani na Brodu in ga 8. avgusta slovesno odprl za svoje kupce. Trgovina se razprostira skupno na 1.759 kvadratnih metrih površine, za kakovostno ponudbo in prijetno nakupovalno vzdušje v njej pa skrbi 29 novih zaposlenih. Novo trgovino dopolnjuje tudi manjši gostinski lokal v velikosti 80 kvadratnih metrov, ki kupce razvaja s svojo ponudbo pijač in toplih napitkov. Obiskovalcem je na voljo kar 90 brezplačnih parkirnih mest. Novi hipermarket SPAR na Brodu ponuja širok izbor živilskih izdelkov priznanih blagovnih znamk. Posebno pozornost so posvetili svežemu programu. Tako kupce razveseljuje sodobno oblikovan oddelek sadja in zelenjave ter prijazno urejeni oddelki delikatese, svežega mesa, mesnih izdelkov in rib ter oddelek kruha in peciva. V trgovini pa ne manjka niti oddelek, imenovan TO GO, ki je v današnjem hitrem tempu življenja zelo aktualen. V njem boste našli številne že pripravljene jedi, ki jih lahko preprosto odnesete s seboj. Izbirali boste lahko tudi med pripravljenimi sadnimi in zelenjavnimi solatami. Posebnosti nove trgovine so tudi njena energetska varčnost, varčna LED razsvetljava ter štiri blagajne, ki omogočajo hiter nakup. Vljudno vabljeni v novo trgovino SPAR na Brodu! DELOVNI ČAS HIPERMARKETA PON-PET 8:00-20:00 SPAR LJUBLJANA-BROD: SOBOTA 8:00-17:00 NEDELJA 8:00-13:00 Ob sJcM55ni ot\*xitvi so predstavniki podjetja SIWi SJcMBnija Vrtcu Šentvid, enoti Mravjfnček Ljubljana - Brod, namerili donaajo v višini 4.000 evrw. Z le« proti desni: mag. Igor Mervfc generalni drektor Spar SIcMenija; Igor Domjan, MBA; prokurist SF^ Slovenja; ravnat^^ MESTNA OBČINA LJUBLJANA Četrtna skupnost Šentvid NAPOVEDNIK SEPTEMBER-DECEMBER 220133 ragby tekMe ragby igrišče oval - guncljI 21.9.2013 RK Ljubljana :RFC Maribor 5.10.2013 RK Ljubljana : RC Innsbruck 9. 11. 2013 Slovenija : Ciper 16. 11. 2013 RK Ljubljana : RC Stade Natančnejše informacije najdete na spletni strani: www.rugbyljubljana.si/ abonma šodrček 2013/14 Predstave: 16. oktober 13. november 30. december 15. januar 12. februar 12. marec 16. april 14. maj Abonma ŠODRČEK je že pripravljen, letos bo ee boljši, zabavnejši, pestrejši in čarobnejši. Kot lansko leto se bomo v gledališču zbirali enkrat mesečno, ob sredah ob 18. uri v Ljudskem domu Šentvid. JANKO IN METKA (Družinsko gledališče Kolenc) MINEŠTRALALA (gl edal išče; KU KUC) JAKA IN SRAKA + obisk DEDKA MRAZA (gledališče Unikat) ČAROVNICA LILI V CIRKUSU (Družinsko gledališče Kolenc) ČEBELICA DEBELICA (gledališče KU KUC) HALO, RDEČA KAPICA (gledališče Unikat) GtEDALIŠČE IZ KOVČKA (KŠD Štumf, SSG Trst) ČARODEJ Sam Sebastian Cena posamezne predstave je 5 € na osebo, cena abonmaja pa 25 €. Kot lansko leto tudi letošnjo decembrsko predstavo podarja Četrtna skupnost Šentvi Abonmaji in posamezne vstopnice bodo naprodaj na vseh Eventimovih prodajnih mestih in uro pred vsako predstavo v Ljudskem domu ŠeDtvitD Za vsakega obiskovalca pa bo letos poskrbel tudi Šendtvič! Njami! Se vidimo v gledališču! Mi se že veselimo, ekipa ŠODRČKA dogodki v zavodu sv. stanislava 10. 9. 2013 OOprtje slikarske rabstave »Med prostorom in časom, od Orinokič do Alp« arhitektke i n slikarke Tamare Burmicky-Taya iz Venezuele, Meršolov atrij. 26. 9. 2013 Odprtje razstave ilustratorke Laure Antonio iz Argentine, Meršolov Atrij. 20. 9. 2013 Kon ert zabavne glasbe alumnov ŠKG - športna dvorana. 15. 10. 2013 Ob 20. obletnici ponovnega delovanja Škofijske klasične gimnazije bo odprtje drugega dela razstave nekdanjih dijakov ŠKG, Kregarjev atrij. 13. 11. 2013 Praznovanje zavetnika Zavoda sv. Stanislava ob 16.00 maša v cerkvi sv. Vida v Šentvidu, ob 18.00 akademija v športni dvorani v Zavodu sv. Stanislava 29. 11. 2013 Adventni sejem (14.00-18.00), Kregarjev atrij predstave gledališča unikat v dvorani vižmarje-brod 20. 9. 2013 ob 18.00 Fran Levstik, Jelena Sitar: Vidkova srajčica Lutkovno gledališče Fru-fru 18.10. 2013 ob 18.00 J. i n W. (Grimm, Goran Završnik: Halo, Rdeča kapica? Gledališče Unikat Š5.11. 20š3, ob 18.00 Tomaž La°ajne Dekleva: Jaka in sraka Gledališče Unikat Za vse predstave je vstopnina 4 evre. | Communitv Health Centre Ljubljano 1 Zdravstveni dom Ljubljana ZD Ljubljona - Šentvid Ob zdravstvenem domu I, 1000 LJubljana ZDRAVSTVENOVZGOJNI CENTER ŠENTVID Program Cindi učnih delavnic in predavanj September 2013 16.09.2013 ob 18h učna delavnica Šola zdravega hujšanja 17.09.2013 ob 10h učna delavnica Telesna dejavnost vpis (Nordijskahojaali raztezne vajevtelovadnici) 23.09.2013od17- 19h Test hoje (lokacija: Taborska piramida, Vižmarje- Brod) 30.09.20134 oj 1jh učna delavnica Zdrava prehrana Vsa [3redavanja, svetovanba in učne delavnice se začnejo v sejni sobi ZD Šentvid in sv brezplačne. Individualno svetovanje Da, opuščam kajenje poteka v dogovoru z udeležencem. Informacije na tel. 58 37 435 ponedeljek od 15-16 ure ali torek in četrtek od 7-8 ure. Vljudno vabljeni!