mp . I f : g; Vsebina 2. zvezka: • i. A. FuntekPred nastopom. Prizor iz umetnikovega življenja 65 2i y.: Lovec. ......... . . ...... <6o: 3. Fr. Gestrin: "h 'arhiva. Povest. (Dalje.) . .' . . . . .67 4. Dr. Simon Subic: Nekaj svete starine na liebu in na zemlji 79 5. Ivan Vrhovec: Narodopisne posebnosti. . . . • . 85 0. Marica: h iivljenja mlade'umetnice. Novela. . . . . 92 7. Clausus:' Takö meni ... . . . . . . % . . ; ' 99 8. S. Rutar: -Rezija 'in Rtzijani . . . •. . . -. . . . 100 Q. A. Planinec\ Enäiniijon. Povest. . . ... . .. . . 106 7 10. Književna poročila: II. L. P.: Jezik v Mat.'Ravnikarja ,„Sgodbah fvetiga pi/ina : sa mlade ljudi.. . . . . . . . . - . . . -. 114 It. Drl Jakob Sket: Odgovor na J. J^ndovškove opazke. (Dalje.) 116 12. Listek: »Vie Oesterreich iseh-ungarisehe Monarchie in iVort Und Bild — (j o spod, dr fč Štrekclj. —Slovenski umetnik. . — Muzejsko društvo. — Organizacija vojstva. — Zgodo- '"' vinske, črtice o narodni .čitalnici-v Ptuji. —.Temeljtii 'nattk o knjigovodstvu — Najnovčjše poetično delo: Črnogorskega, kneza Ni kole. Dezmanova pesem. —- Narodna pesem. — *Poviest Rusije, c •'— Prošnja. — Račun dohodkov in stroškom» za Vodnikov- spomenik. — Podpira Ina zaloga slovanskih vseučiiiŠčnikpv v Grade*. • • .... . • 123 Č. gg. ljubljanskim naročnikom. Ker je »Narodna tiskarna«, ki po Ljubljani razpošilja naš list; . preteklo leto večkrat menjavala svoje raznaševalce, pripetilo se je, da nekateri gg. naročniki naši, niso redno prejemali »Ljubljanskega Zvona« in da jim tudi 1. št. tekočega'letnika ni biU doposlaua. Vse takšne gg. nardčnike prosimo prijazno, naj nam oprosti ' to neljubo pomoto, katere nisriio zakrivil? mi, ter nam nemudoma naznanijo vsak nered, ki bi se v prihodnje še pripetil v tem oziru. . Upravništvo „Ljubljanskega Zvona" v Ljubljani, na Dunajski cesti 15.'' • ' v ' ■ • /"'' ' v' ' • ' "■ "N Št ev. 2. Leposloven in znanstver\ list: V Ljubljani i. svečana 1890. Leto X. Pred nastopom. Prizor iz umetnikovega življenja. Zložil A. Funtek. f)t s: ričel bom torej! . . . Nekaj še trenutij, In gledališki oder se odprč Oččm zvedavim zbranih poslušalcev . . . Zamolkel šum mi bije na uh<$, Vmes godbe se razlegajo glasovi — Resnično: kJtdar vzplava zdstor (Sni, Tedhj naj dvignem se, ponosno stopim V opravi dragoceni pred gospodo I Na oder jaz? In zdaj? Z razvnetim licem, Katero mrzli smrtni znoj rosf, Z očmi, ki toli gledajo mračn«5, S šibečimi nogami — jaz? Na oder? . . . Na oder! ... Ze jih vidim pred seboj, Pogledov vidim sto uprtih ufoe, Glasu nobenega po širnem hrrfmu — Zdaj moj se dvigne glas! A kakšen glasi Takö ne poje pevec, Čegar slava Razširila se je v dežele daljne, To glas tresoč je, grenek, zaduš&n, In ko izvija stiskanim se prsim, Takrät se zdi mi, da blesti na njem Solzč se bridke . . . Peti, peti jaz! Moj spev, da bodi jasen spev veselja, Da dviguj^ se nam v višave svetle, Dviguj s seboj i poslušalce tč? — Nikakor, danes ne, sedaj ni m6Či! Krasoto mnogo gledal bom pred sdbo. Bogastvo v krilu svilenem in zlatem, Obrazov sto in sto mladostno lepih, Gospode žlahtne plemeniti zbor, Vse to bom gledal, ali oh, kak0 razumevam pa, gospod doktor! Domača vzgoja je dobra moja stran. Ali težk6 je pisati o stväri, v kateri človek nima izkušnje.t — In zopet je ljubeznivo pogledal Olgo. — »O vzgoji sem čital mnogo še gimnazijalec. — Morebiti še ne veste, gospod doktor, da sem bil tudi jaz gimnazijalec, da imam izvrstno maturo. Ko pa nisem hotel v bogoslovje, sprla sva se z ranjkim strijcem, da mi je odrekel vso podporo. Ker nisem mogel na univerzo, udal sem se v svojo usodo ter postal to, kar sem.« Zgaga je zopet grdo legal. Znano nam je namreč, da se je na gimnaziji srečno preril do tretjega razreda, a da je bila grščina 6ni težki kamen, ki se mu je zavalil na pot, da je moral kreniti v stran. Bila je že osma ura, ko sta se ločila naša prijatelja od županovih, ostavivši Še Zgago pri gospodičinah. Solnce je bilo že za vrhovi in poslednji žarki njegovi so rdečili na nebu plavajoče sinjevkaste oblake. Prijeten hlad in vonjava vsniva-jočih cvetic sta se razprostirala po vzduhu. S polja in travnikov so se vračali delavci in delavke; čednik je gnal govčd s paše. V stolpu župne cerkve je zvonilo »Avemarijo«. »Čuden človek ta lekarnik«, opomnil je Lovro, ko sta prišla iz trga in korakala po cesti ob vznožji hriba. »Samoljuben in glup«, odgovoril je Pavel. »Ali si ga opazoval, kakö se je vedno gledal v zrcalo ? Kamor pride, vč si poiskati takšnega prostora, s katerega se najbolje vidi v zrcalo.« »Smuče se menda okoli starejše hčere.« »In še kakö! A dobil je ne bode. Deklč je petfčno, stari je ne da, komur si bodi. — Ali za njega tudi ni. — Sploh bodi vsakdo vesel, kdor je ne dobode!« končal je Pavel. »Ne umejem te«, menil je Kodrän. »Le počakaj, umeval me bodeš še,« odvrnil je Pavel nekako nejevoljno, kakor bi se hotel rešiti neprijetnega pogovora. Doktor pa se ni dal takoj preplašiti. »Mlajša hči je zelö tiha. Niti besedice ni izpregovorila ves čas,« dejal je. »Nič boljša ni od starejše! Tihe vode —« omenil je Pavel malomarno in odČehnil mimogredč z grma drobno vejico. Korakala sta dolgo molčč drug poleg drugega. Kodran je opazil, da je Pavel slabe volje, in iskal je vzroka temu. A najti ga ni mogel. Pavel je bil res čmeren. Tretje leto je že teklo, kar sta se ljubila z Jelico, ne da bi o tem kdo včdel, razven njiju. Kar pa je prišel dom6v, zdela se mu je prej tak6 odkritosrčna in udana dčklica vsa izpremenjena. Govorila sta samö jedenkrat za hip brez prič, ali še takrat se mu je zdelo, da je pričakovala z nestrpnostjo, kdaj pride kdo v sobo in jo reši neprijetnega ji vasovälca. In danes ni imela niti pogleda zänj! Med predstavljanjem je pogledala Kodräna na lahno se priklo-nivši, potem pa je zopet povesila črnolaso glavico in ves čas velike temne oči' upirala v šivanje. Moreče skrbi, kakeršne pozna le iskrena mladeniška ljubezen, stiskale so mu srce. Jezen je bil na Jelico, in vender jo je ljubil danes morebiti bolj nego sploh kdaj. Tudi on je iskal vzroka, kakor prijatelj njegov, a tudi on ga ni mogel najti. Stoprav, ko sta pri mälinu zavila v drevorčd, izpregovoril je Pavel: »Zdaj bodeva skoro domä. Podnevi se vidi od tu že grajski stolp na 6ni-lc sträni.« Kodran je sam6 pogledal, kamor mu je pokazal tovariš, toda rekel ni ničesar. Pavlu je bilo tudi tak6 prav. Kmalu sta prišla do gradu, kjer ju je na terasi pričakovala vsa Sirčeva obitelj. Po predstavljanji in vprašanjih, o takih prilikah običnih, odšli so v grad, kjer je bila na mizi v pritličnem stanovanji oskrbnikovem že pripravljena večerja. Pogovor pri večerji se je sukal o Kodrdnovem potovanji, o Dunaj i, o Lesnicah, o Kotu in raznih nam že znanih stvarčh. Ker je Lovro pritrdil oskrbničinemu vprašanju, da je truden, odvel ga je Pavel kmalu po širokih hodnikih in stopnicah v prvo nadstropje, kjer je bilo pripravljeno zanj stanovanje. Kodran je kmalu trdno zaspal v novem svojem bivališči. III. Po bllcm grädu hodita, Za Wie row se vodita. N.4 rod na pesen». Sklenila je bele rok<5, Točila je solzö. N prodna pesem. Drugo jutro se je vzbudil Kodrän pozno. Solnce mu je sijalo skozi okno in delalo dolgo, svetlo črto na pödu. Droben prah je mrgolel v žarkih njegovih. Lovro se je zagledal v nasprotno steno, kjer sta v črnih, umetno izrezanih, a od črv6v razjedenih okvirih viseli dve podobi. Jedna je kazala mladega častnika kodrastih črnih las v opravi cesarskih ulancev izza napoleonskih vojsk. Na drugi pa je bila naslikana mlada dama s starošegno pričesko, v beli, globoko izrezani obleki, prepasani visoko pod nčdrijem. Lovro je gledal ti sliki, in v glavi se mu je predla najroman-tičnejša povest, kakeršna bi se mogla poroditi le v vročih možjdnih sanjarske šestnajstletne dčklice. »Kak6 sem bedast!« mrmral je, vzbudivši se iz svojega premišljevanja. Sramoval se je svojih najivnih mislij. Čemu pač? Tudi najtreznejšemu človeku slika časih živa domišljija čudne, otročje podobe. In menda so prav taki trenutki najlepše zelenice v puščavi puščobnega življenja našega. Kodrän se je oziral po sobi in zdelo se mu je, kakor bi bil čas, ki z besno vihrovitostjo beži nad nami v večnost, pozabil v svoji hitrosti te sobe in ostatfil v nji kös sedemnajstega stoletja. Bila je to soba dosti prostorna, a dasi je imela dve visoki ökni, legal je po nji vedno tožen sömrak. Kasetovani strop je bil od kostanjevega lesä. Stene so pokrivale nad polovico namesto preprog temne hrastove deščice. Sredi sobe je stala velika miza, okrog katere so se vrstili črni stoli z modro, ali obledelo baržunasto prcvlako. Nad temnimi durimi je bila naslikana Danaja ležeč na rdečem prtu in vz-prijemajoČ Jupitra v podobi zlatega dežja. Na hodniku so se začuli trdi koraki. »V sladkih sanjah spiš . . « vstopil je pevaje Pavel. »Pardon, zmotil sem se!« nadaljeval je, ugledavši svojega prijatelja budnega. »Menil sem, da te dobodem še spečega. Na noge, carissime! Tako lep6 jutro je, kakor ga še ni videl Kot do danes. Solnce nam kaže takö ljubezniv obraz, kakor možd željna devica v srpanu.« Ko se je Kodran opravil, ostavila sta s prijateljem sobo. Stoprav danes je mogel opazovati Lovro notranjost starega gradu. Velikanski oboki so se prepenjali nad širokim hodnikom, po katerem so 6tlo odmevali koraki prijateljev naših. Po ormenelih stenah so visele slike, kažoče nekdanje gospodarje v Kotu. Tu je visel resen gospod z naštupano lasuljo, ondu zopet smehljajoča se gospä veselih očij in lic, oblečena v slikovito obleko preminjajočega »rokoka«, tam zopet vitezlč-mladič v španjski obleki z velikim, belim ovratnikom. Ob stopnicah, ki so držale v prostorno, z velikanskimi oboki prepreženo vežo, stala je kamenita ograja. Na nje ovinkih so stali kameniti kipi orjaških vojščakov z odbitimi udi. V veži na levo je bilo stanovanje oskrbnikovo. Vesel čut je na-udal človeka, ko je iz stare veže stopil v novodobno opravljene prostore. To je čutil Kodran stoprav danes, kajti sinoči ni mnogo opazoval gradu. Po zajutreku je predlagal Kodran, da si ogledata grad in arhiv. Pavel bi bil šel sicer rajši na piano, vender udal se je prijateljevi volji. Hodila sta dolgo po stopnicah, hodnikih in praznih sobah, kjer so ju povsod srečevali temni pogledi še temnejših slik po stenah. Napösled sta prišla do nizkih hrastovih vrat v stolpu, kjer je bil nameščen arhiv. Ključ je zarožljal v ključinici, toda le s precejšnjim naporom se jima je posrečilo, premekniti zarjaveli zapah. Duri so zaškripale, in neprijeten duh starega popirja jima je zavčl nasproti, ko sta stopila v nizko, obokano, pred davnim časom pobeljeno sobo, katero sta za silo razsvetljevali dve gosto zamreženi 6kni. Ob stenah so stale visoke police, po katerih so bile do stropa naložene stare knjige in listine. V kotu je ležalo na kupu nekaj starih pušek in zarjavelih mečev. Pri oknu je stala majhna črviva miza, poleg nje pa širok s črnim usnjem prevlečen stol. Debel prah in göste pdjčevine so pokrivale oba. »Tu torej bo tvoj laboratorij«, dejal je z nasmehom Pavel in bacnil z nogo ob zvčženj na tleh ležečih popirjev, da se je pretrgala preperčla nit in so se razsule listine. »Velik arhiv je«, opomnil je Kodran. »Nisem se nadejal tolikega.« »Želim ti zatö, da bi tudi veliko našel v njem, da bodeš imel konči zadostilo za neprijetni prah, katerega bodeš tu požiral,« odgovoril je Pavel in pokašljujč stopil na hodnik. »Kakö smo vender občutljivi«, nasmehnil se mu je doktor. »No, menim, da bi -tudi ti rajši obiral cvrte piščdnee, nego jedel ta prah,* zavrnil ga je Pavel. »Pa res! - To me spominja, da bi ne bilo slabo, ako bi dobil človek kaj v sč,« nadaljeval je. »In pöludne bode tudi že skoro,« pristavil je pogledavši na uro. Prijatelja sta odšla k obedu. Po kosilu je šel Kodrän v svojo sobo, da spiše nekatera pisma, Pavel pa je odšel na vrt za gradom, da »v senci košatih dreves za-užije svoj poobedek« — nekaj suhoparnih paragrafov. Okoli tretje ure je prišel doktor iz svoje sobe na teraso. Obstal je pri kameniti mizi in se zagledal v dolinico, razprostirajočo se pred njim. In vzklila mu je zavest, da so pradedje, ki so nekdäj zidali to poslopje, imeli mnogo, mnogo več poezije, nego mi, prozajični njih potomci. Polagoma je stopal potem po stopnicah, da poišče Pavla. Menil ga je najti v parku, zatö je krenil med grede. Precej časa je že hodil po umetno narejenih stezicah, občuduj č pridno oskrbovane grede, ko ugleda stopivši izza grma na klöpici v senci stare lipe Anico s pletivom v roki in zaprto knjižico v nar0čaji. Pozdravil jo je. Deklč se je nekoliko prestrašilo, ugledavši ga hipoma pred sabo. »Oprostite, gospodičina, če sem Vas morebiti motil v prijetnem premišljevanji! Pavla iščem že delj časa, pa ga ne morem najti,« dejal je. »Menda je na vrtu, vsaj obično je, da hodi vsak dan po obedu na klopico pod včliko jablan v öglu,« odgovorila je Anica meneč, da bode doktor odšel zdaj, ko mu je na drobno opisala, kje najde brata. Da namreč govorimo istino, izreči moramo, da Anici Kodränova navzočnost ni bila ljuba. Ogibala se je namreč moške družbe, kar je tudi umevno, ker je ni bila vajena in se ji nikjer privaditi ni mogla. A tudi v obče je bila Anica najrajša sdma. Dogaja se to često pri mladih ljudeh, kadar so v dni dobi, ko čutijo v sebi neko kopernenje po nečem, česar sami ne vedo, neko tiho željo, kateri ne znajo niti vzroka niti smotra. In v öni döbi je bila Anica. Če pa je mislila, da bode doktor odšel, motila se je jako. Hipoma je pozabil, da je iskal Pavla. »Kakor vidim, čitali ste,« rekel je in se oprl z desnico ob naslonjalo klöpi. Fr. Gestrin: Iz arhiva. % »Da, nekoliko,« odgovorila je Anica. »Mnogo ne smem, ker me jamejo takoj ščemčti oči'.« »Paziti morate, da si jih ne pokvarite,« svaril je Lovro. »Škoda bi bilo res takö Čarobnih očesecl« Anica se je za hip zardela. »Potem bi nosila naričnike. Saj pravijo, da je potlej človek še interesantnejši,« odgovorila je in se zlobno nasmehnila. »Nisem mislil, gospodičina, da umete tudi zbadati,« smehljal se je Kodran in zardevši se popravil si zlato kovane na6čnike. »Čemu sem se neki zardel?« mislil si je. »Torej ste res vsi moški jednaki?« šalila se je Anica. »Niti mislila nisem Vas, da, nI opazila nisem, da nosite nadčnike.« »Prav dobro, prav dobro! Saj pravim, izvrstno umete zbadati!« vzkliknil je Lovro. Jezilo ga je, da ga mlada deklica spravlja v zadrego. »Lepö to!« začul se je zdaj za hrbtom Kodränovim glas oskrb nikov. »Le počakaj, deklč, materi te zatožim, da se na samem pogovarjaš z moškimi,« pretil je s šaljivim naglasom. »Gospod Sirec? — In takö oboroženi, kakor bi Šli na Turka,« nagovoril je Kodran prišleca z vidnim veseljem, ker ga je rešil iz neprijetnega položaja. »Da, na Turka, a na domačega. — G6ri v Soteski (tak6 se je imenoval kraj, kjer se je stikalo vznožje obeh hribov) napravlja Stu-dena jezerce,« razlagal je Sirec. »Samotno in mirno je ondu, in divje race so tam domä. Zatö pa zahajajo tja tudi tatinski lovci in šel sem pogledat, ne ujamem li česa, bodisi raca, bodisi tat. A dobil nisem ničesar,« pristavil je navidezno žalosten in snel puško dvocevko z rame. »Jaz pa sem iskal Pavla in našel tu-le gospodičino,« dejal je Kodran. »O, Pavla ne najdete todi! Le redkokdaj zaide v park,« pripovedoval je oskrbnik. »Obično je po kosilu na vrtu. — Ali, pcjdiva ga iskät!« Sirec je naložil hčerki svoji puško in torbo, da ji odnese v grad, in se napotil z doktorjem na vrt. Pod jablano sta naš!a v travi iztegnjenega Pavla — spečega. Ob vzglavji mu je ležal zvezek »avstrijskega zakonika«. »Hej, justitia spi'!« vzkliknil je Kodran in prijel druga svojega za roko. Pavel se je vzbudil in začudeno pogledal okrog sebe. Ko se je nekoliko vzdramil, vstal 'je in šel z očetom in prijateljem v grad. Po južini sta odšla Lovro in Pavel pčš v Lesnice. Prej pa je še Pavel naročil, da ju k večerji ne bode. in da pridi ob deseti uri Šimen z vozom k županovim. Prišedši do župdnovih, stopil je Pavel sam v hišo, doktor pa je odšel na pošto, da odda pisma. V »gospodski« sobi je sedela Jelica säma in šivala. Ko je vstopil Pavel, zardčla se je do pod las. Odzdravila mu je tiho, a pogledala ga ni. Nekaj časa sta molčala oba. Videlo se je, da je obema bilo to slučajno srečanje brez prič nekamo tesno, neprijetno. »Moški smo nčkako, kakor bi se moži'li,< dejal je končno Pavel in sčdel na svoje mesto. Hotel je izreči te besede prezirno, a namesto prezirnosti se je čula iž njih bolje zamolkla žalost. »Ženili morda, a možili ne,« odgovorila je Jelica. »Kdo?« vprašal je Pavel s čutno plahim glasom. »Kdo, nego gospod Pavel Sirec!« In deklč je sklonilo Še niže glavico, da bi ljubimec ne videl solz, ki so ji zabliščale v lepih očeh. Sirec jo je hotel baš vprašati, kje je čula to novost, ko sta stopila v sobo Kodrän in — Zgaga. Lekarnik je ujel doktorja na poti s pošte in se mu pridružil, kakor obče znan nadležnež v »Ibam forte via sacra . . .« Pristopiti je moral Kodrän čitalnici, in vsi izgovori, da najbrž ostane le nekaj mesecev v Kotu, opravili niso pri lekarniku ničesar. Dasi je imel Pavel Lovreta rad, kakor nikogar na svetu, vender bi ga bil v tem trenutku videl rajši na robu sveta, nego pred sabo. Udati pa se je moral svoji usodi in prisesti obema prišlecema. Razplel se je pogovor o raznih, za našo povest malovažnih stvarčh. Da pa je hotel Zgaga vedno vse najbolje vedeti, mislijo si cenjeni bralci lahko po tem, kolikor ga poznajo. Jelica je odšla skoro iz sobe. A tudi zdaj se ni ozrla na Pavla. Polagoma so prihajali vsakdanji gostje in zaseli prostore okrog podolgovate mize, pri kateri so sedeli naši trije znanci. Prišel je tudi davčni nadzornik Matija Koprivec s svojo soprogo. Pavlina, soproga Koprivčeva, bila je krasna gospd osemindvajsetih let. Nežni obraz je zalivala lahna rdečica. Globoke temne oči pod lepo obdčenimi obrvmi so razodevale strastno žensko. Le sarkastično zaokroženi polni ustni sta vplivali nekako neprijetno na opazovalca. Sedela je poleg svojega soproga, a kakor se je videlo iz tihega, vender živega razgovora z odvetniškim koncipijentom doktorjem Orlom, sedečim ob nje desnici, ni se brigala mnogo zanj. Doktor Božidar Orel, tridesetleten, plavolas mož z gladko obrito brado, bil je koncipijent pri lesni.škcm advokatu Andreji Zrjavu. V istini pa je bil on advokat, kajti gospod njegov radi velike starosti in bolehnosti že ni mogel opravljati posla svojega. Zunanjost Orlova je bila taka, kakerŠnih vidimo na stotine vsak dan. Vender je bil »dobra partija«, in to je največ veljalo pri les-niških moža željnih gospodičinah, katere je sösebno jezilo, da se mladi doktor ne briga za nobeno niti za polovico toliko, negoli za gospö Koprivčevo. »Vi, gospod profesor,« obrnila se je končno Pavlina k Lovrčtu, »pojdete tudi z izletom čitalnice naše?« »Da, res, gospoda,« segel ji je Zgaga v besedo. »Skoro bi bil pozabil! Čitalnica napravi početkom bodočega meseca kakor vsako leto izlet. In sicer pojdemo letos v Sotčsko. Pevci se že uč£ pesmij, in Lisjak bode predstavljal komičen prizor. Midva z gospodom sodnikom bodeva pa kuhala guljaš, kaj ne, gospod sodnik?« »Kakö pa. kakö pa!« smehljal se je sodnik majhen, debelušen starec. »Vi pojdete, gospod profesor, sevčda! A ne pričakujte mnogo! Zabave vsaj jaz ne nahajam nikake na teh vsakoletnih izletih. Udeležiti pa se jih moramo, sicer bi nam tu-le gospod Zgaga še očital, da nismo narodni,« dejala je Pavlina afektirano in s prozorno, dolgo roko, na kateri ni bilo por0čnega prstana, odstranila v oči ji sileče lasce. Zgaga je hotel odgovoriti, ali Kodrän ga je prehitel. »Meni je vsaka izpremena v življenji prijetna, gospa milostiva,« dejal je, »in zatö se udeležim izleta. Tudi me mika videti Sotčsko, o kateri sem že čul.« »Oh, gotovo Vam je razkladala gospoda Pavla sestra, kakö ro-mantiško je ondu. Temno jezero, stari borovci, žalobne vrbe, itd. itd.« smehljala se je Pavlina. »Sevčda, oči mladega dekleta to vse drugače vidijo, nego mi!« pristavila je z glasom, iz katerega je bilo čuti: »Poglej me, saj tudi jaz nisem stara!« »Ne, gospa! Gospodičina Anica mi ni ničesar omenila o Soteski. Pripovedoval mi je gospod oskrbnik, da je ondu mnogo divjih rac - « »In zajcev in srn!« vteknil se je v pogovor okrajni komisar, petintridesetleten mož z zabuhlim obrazom in topimi očmi. »Tamkaj je ujel 'ani o Božiči Strnad dva zajca, ne da bi bil izprožil puško.« »Kak<5 pa je to bilo, kakö?« vprašali so vsi posmehujoč se skrivaj. »Neverjetno, a vender res!« dejal je komisar, vesel, da seje tudi on jedenkrat oglasil. V tem je vstopila županja z Olgo. Sedli sta med Koprivca in njegovo soprogo. Županja, meroma petdesetletna gospa s črnimi lasmi in afekti-ranim vedenjem, začela je pogovor s svojo hčerjo Ano. »Poslušajte torej!« zakričal je komisar, jezen, da mu je novi prihod motil poslušalce. »Poslušajmo, poslušajmo! Pssst!« klical je smehljaje se okrajni sodnik. Pavlina je pomežiknila gfzdavo Orlu. Vedela je, da ji je priroda podelila lepe oči', in rada je koketirala ž njimi. »Lansko leto o Božiči, saj pomnite, ko je bil tisti včliki lov, na katerega so prišli tudi lovci iz Ljubljane? Torej lansko leto o Božiči je šel tudi Strnad na tisti lov. Šli so v Sotesko. Vsakemu so odka zali reditelji svoje mesto, in Strnad je moral stati baš pri jezeru. Čakal je in čakal, a od nikoder ničesar. Glad ga je že grudil, zatö sčde poleg grma in privleče iz torbe kos sira in peto kruha. Kar začuje za sdbo glasno lajanje. Psi so podili dva zajca po brdu nizdolu. Strnad je skočil po konci, zgrabil puško — pa bilo je že prepozno. Ko je namreč premišljal, bi li pomeril na zajca ob svoji desnici, ali na önega ob levici, pridrčvila sta oba že do jezerovega bregä. Ker pa nista mogla naprej, obrnila sta se oba proti grmu in izginila v njem. Str-nadu se je zdelo vender čudno, da nobenega ni iz grma. Pogleda torej in kaj vidi? — Oba zajca sta bila mrtva, u—bi—ta! Pritekla sta z glavama takö močno drug proti drugemu, da sta se ubila.« »Hahaha!« smijal se je sodnik in ž njim vsi gostje. »Kdo Vam je pa to natvčzel, gospod komisar?« »Kaj natvčzel?« hudoval se je komisar. »Strnad sam mi je pripovedoval.« »In Vi ste mu verjeli?« vprašal je Koprivec. »Seveda, saj sem moral, ko sem tudi oba zajca videl. Popolnoma razbiti glavi sta imela,« legal je v stiski komisar. Vsi so sc začeli zopet smijati. »Kaj je to čudnega?« kričal je v smeh komisar, rdeč kakor huhan rak. »Saj sem tudi jaz nekoč jednega zajca dvakrat ustrelil in sem mislil, da imam dva. Ko pa sem prišel domöv, videl sem. da je bil samö jeden!« »Kako je bilo neki to?« klicali so vsi zopet z očmi solznimi od smeha. Pavel je vstal in šel iz sobe. Ves večer je molčal in niti nasmehnil se ni, ko so se smijali vsi navz6čniki. Opazila je to gospa Pavlina in sarkastično opomnila Orlu: »Kakšen filozof!« Pavel sevčda tega ni čul, in da bi bil tudi, težko bi se vedel drugače. Po glavi mu je rojilo to, kar je prej omenila Jelica. Sklenil je, da mora še danes govoriti ž njo. Včdel je, da jo najde v tobakarni, kjer je menjajoč se z Olgo bivala vsak drugi večer. Vstopil je. V kotu pri oknu je ugledal dčklico. Obraz je skrila v roki in ihtela. Pristopil je k nji in ji privzdignil glavo. Obrnila se je v stran, da bi ne videl objokanega nje obličja. »Kaj ti je, Jelica, da jočeŠ?« — »Nič!« odgovorila je in še bolj zaihtela. »Rekla si mi poprej nekaj, česar nisem razumel. Prišel sem torej, predno grem domöv, da mi razjasniš stvar. Kdo ti je povedal öno laž, da se jaz žčnim?« »Torej ni res, ni res!« zavrisnilo je v dekličinem srci. Nji pa je pripovedovala rodna ji sestra Ana, da ima Pavel že na Dunaji zaročeno lčpo, bogato nevesto, s katero se poroči takoj, ko prebije preskušnje in vstopi koncipijent pri glasovitem odvetniku v Ljubljani. In trdila ji je, da vč to iz gotovega vira. Sevčda ni niti slutila, kakö jo s tem zbada v ljubeče srce. Hudobna sestra, kakö jo je sovražila v tem hipu! Razkrila je z ihtečim glasom Pavlu vse, in ko jo je popolnoma prepričal, da je vse le izmišljotina, pogledala ga je takö hvaležno z rosnimi očmi, da je bil poplačan za vso böl, katero je pretrpel. »Torej bodeš vedno moj, Pavel?« vprašala je s kopernečim glasom. »Na veke!« in na Jeličinih ustnih je zacvčl žaren poljub. V veži so se čuli glasovi. Stisnil ji je hitro drobno rok6 in odšel. Sodnik in Koprivec z gosptS so odh«ijali. Tudi po naša prijatelja je prišel voz. Poslovila sta se in odpeljala domöv . . . Kodran je mislil razpravljaje se o gospč Ani. »Lepa ženska!« mrmral je. »Kake oči ima! — In kakö koketira s koncipijentom. Nevarna ženska! — A kaj mi mari!« in pihnil je luč. »Kake oči ima!« šepetal je legaje v postelj. »A nevarna ženska je!« Šum listja, ki je prihajal skozi odprto okno, uspaval ga je kmalu. Po noči ga je vzbudila silna burja, lomeč trhle veje na starem drevji. Vstal je. stopil k oknu in zrl po parku. Bila je otohla noč. Gorka burja je pripogibala vrhove starih lip kakor trstje. Temni oblaki so se podili po nebu. Na obzoru so švigali krvavi bliski. »Lepa ženska!« mrmral je zopet. »A kaj mi mari!« Jezno je zaprl okno in zopet lčgel. Zaspal pa potem dolgo ni . . . (Dalje prihodnjič.) Nekdaj — sedaj. JE od ro-obrazno nebö Gleda na mlddo zemljd, Slddko popevajo ptice, Bujno dehtijo cvetlice. Mrkle ležijo mcglč, Vrdni ob solnci frč<ž, Cujcš skovikati sove, Tüliti divje volkdve! Tekal po pdlji okrog, Ilodil po cvetke si v log, Igre uedolžne igraval, Mat k i na krilu sem spaval Misli moreče težd Mučeno moje sreč; Dvojbe, strasti me pošasti V divji imajo oblasti! . . . Deček da spet bi postal, Dvojbe, strasti ne poznal, Igre igraval otročje, Materi tekal v naročje! Nekaj svete starine na nebu in na zemlji. Spisal profesor dr. Simon Šubic. lor se trudi dospeti do izvira ljudskih v<5r in človeškega mišljenja o prikaznih na nebu. prepričuje se čimdalje bolj, da sezajo korenine prvotnega duševnega dejanja v staro davne čase do otroških let Človeštva. V temoti tistih dnij se je porodilo mnogo podob in dogodeb duševnega življenja, in sicer s takim prečudnim vlastjem, da jih ni razumeti v primeri z denaš-njimi prirodnimi močmi in prikazki. Kdor bi pritrdil, da so se v resnici godile kdaj taka izpreminjevanja, kakeršna se pripovedujejo v starih svetih bukvah indovskih in druzih ljudstev, trditi bi ne mogel, da je imela zemlja takrat denašnji obraz ali denašnje svoje prirodne moči. — V kratkem za vzgled samo to-le: Ko je Brahma, ponosen na to, da je ustvaril svet, vzdignil se proti svojemu bratu Šivu, vnel se je zaradi te prevzetnosti boj med njima s tdko silo, da so se od potresa zdrobili nebeški svetovi. Ncumrjoči Višnu, hotčč ohraniti svetove, izpreminjal se je v različne podobe smrtnikov. V podobi ribe je rešil družino iz občega potopa in varoval zemljo od pogina vseh ljudij. ViŠnu se je dal p o r o d i t i v p o d o b i črnega pastirja pod imenom Kribia ter je rešil svet od strupene kače; kača ga je v nogo pičila, Krišna pa ji stopi na glavo ter jo stare; itd. Ako tedaj zemlja ni izpremenila toliko svojstva svojega, to se tudi one čudopolne prigodbe v resnici niso nikdar pripetile, temveč izvirajo te in druge jednake bajke iz mlade nedozorjene človeške pameti v 7vezi s preprosto duševno domišljijo. — Nahaja se v starih bajkah, da so se bogovi razodevali človeku in učili ga poljedelstvu in kruh peči iz tega namena, da bi človeka ukrotili in ga oprostili hudih živaljih strastij; da bi ga prepeljali iz njegovega divjega životarjenja in ropanja na pravi pot miru in sprave. Ko so stara ljudstva poleg lovskega in nomadnega ali pastirskega življenja jela poprijemati se bolj in bolj poljedelstva, jela so tudi bolje opazovati posebne prikazni na nebu. Takrat poljedelec ni še imel ni ure ni pratike, ni poznal še na nebu mejnikov niti za dnevne, niti za letne dobe. Potreba pa je izumom največja pomoč. — Pripovedovali so mi nekdaj oče o nepokvarni uri, katero poznajo na nebu. Kriva köla (včliki medved) pravili so, obračajo se na nebu na okrog, ter zlomljena os kaže zdaj na ta zdaj na oni hrib okoli doline. Kriva köla tekö takö redno, da ob tistem letnem času kaže ös ob gotovi uri na ravno tisti hrib ali na tistega kmeta letos, kamor je kazala lani ob tisti uri. — Kakor tedaj gleda še zdaj kmet na nebö in si zapazuje na zvezdah stvari', katere mu služijo, jednako se je godilo v davno preteklih časih. Neomikani prebivalci puščav in prebujeni pastirji neizmernih štep so ogledovali nebö verneje nego naši omikani meščani, katerim malokdaj pride na misel, da bi oči vzdignili proti nebu. Ako Še dandanes, ko ima sicer tudi kmet uro v hiši, vender takisto gleda na nebo in po zvezdnih krdelih ugiblje, koliko bi bila ura, utegnemo razumeti, kakö si je človek nekdaj pomagal ponoči z zvezdami in luno, podnevi pa s solncem. Ko je človek opazil, da se v drugih letnih dnčh prikazujejo na zvezdnatem nebu druga krdela in da solnce stopa zapöred iz krdela v krdelo, iskal je tam na nebu mejnikov svojih dnij, mesecev in letnih časov. Potrebe so priganjale človeka seznaniti se bolj in bolj s prikazki na zvezdnatem nebu. Za-pazoval si je človek čimdelj natančneje tčk solnca po nebu, redne lučne izpremembe na luni, njih stan ob letnih časih in njih obhode po nebu. Človek je menda od pričetka meril leta svoja po luninih obhodih, pozneje šele po solnčnem obhodu, ko je opazil, da solnce redno v istem času obhodi svoja krdela. Ko se solnce po svojem obhodu jame povračati na lanski pot, ponavlja se v lanskem redu prejšnji stan na zemlji, minilo je leto in novo je nastopilo. Uvidel je tedaj človek, da se solnčni obhod bolj nego lunini prilega za mero času, ter je vzel čas luninega obhoda za mesec, čas solnčnega obhoda pa za leto. Poljedelstvo s svojo potrebo, poznati letne čase, pripomoglo je tedaj k pričetku zvezdoznanstva. K temu so silili takisto človeka še drugi pozori; opazovati je namreč jel tudi tiste izpremembe na nebu, katere so se prikazovale njegovim očem ob časih dobrih in slabih lčtinj. Vrinilo se je bolj in bolj njegovim mislim mnenje, da prikazni na nebu vodijo njegova dela do dobrega ali slabega konca, in je še mar-ljiveje opazoval zvezde in zvezdna krdela, prisojal je njim in njih so-združenju srečo ali nesrečo svojega delovanja. Zaradi takih mislij so dajala stara ljudstva začetkom svojega poljedelstva zvezdam, ob času gotovega dela na nebu svetločim, tista imena, s katerimi so za-znamenavali svoja tedanja opravila na polji. Malokje drugod nego po okrajinah zgorenjega Nila je vsa pri-roda razkazovala bolje dotične jednakočasne dogodbe na nebu in na zemlji. Etijopje, ki so prebivali ob bregovih Nila okoli mesta Tebe, imenovali so tiste sozdružene zvezde na nebu, katere so se prikazovale ob povodnih Časih, povodnji mož, ker takrat prestopi reka Nil meje svojega vodotoka ter dela povödenj po vsi ravni okolici. — Kadar je prišel čas oranja, stopilo je na nebu na mesto prejšnjih sozvezdij drugo krdelo, zatorej so je imenovali po svojih tedanjih opravkih: vol ali bik. Ko je nastopila huda vročina, takšna, da je celö leva žeja pregnala iz peščenih puščav, da je poskušal poleg Nila priti do vode, takrat se je videlo na jasnem večernem nebu zopet drugo zvezdno krdelo, kateremu so dali ime: lev. Drugo zvezdno krdelo, katero je stalo na večernem nebu ob žčtvi, imenovali so žanjico ali devico. — Tistemu sozvezdju, katero je svetilo na nebu ob času, ko se je večina ovac porajala, dali so ime oven. Etijopje so v tistih časih, ko so dajali zvezdam in krdelom posebna imena, živeli Še skoraj vsi v preprostem otročjem domišljevanji meneči, da so zvezde na nebu väruhi človeka in njegovih potreb. Zapomnili so si, da je vselej, kadar se je približevala Nilova povödenj, prikazala se tudi na nebu lepö svetleča zvezda, stoječa tam proti jugu nad Nilovimi izviri. Tej zvezdi so prisojali varuhova svojstva, meneči, da prihaja spominjat in svarit poljedelca, naj pazi, da ga povödenj ne prehiti; zatorej so dali tej svetli zvezdi ime: pasja zvezda ali Siri j. Primerjali so namreč svetlo sijanje te zvezde z lajanjem psa, kateri hoče človeka obvarovati kake nevarnosti. Od te zvezde je dobilo vse krdelo ime: vdihi pes. Sirij, najsvetlejša vseh stalnih zvezd, stoji na glavi velikega psa. — Še celo v našo pratiko seza spomin tega starodavnega umišljcnja, dasiravno v nekaj izpremenjenem pomenu pod imenom: pasji dnevi. Koncem meseca malega srpana stoji krdelo včlikega psa — ob naših pasjih dnevih - blizu solnca takö, da zahaja kmalu po solnčnem zahodu ter se lahko spozna na večernem nebu po svoji prijazno bliščeči zvezdi Sirij. Zvezdno krdelo, stoječe na tistem kraji, kjer se solnce poleti, ko je doseglo svojo najvisokejšo stopinjo, zopet povrača na spodnje kraje in gre tedaj nazaj kakor rak, imenovali so: rak. — Navado divjega kozla, kateri beži kar najdlje od nas in zleze na visoke vrhove pečin, primerjali so dalje s solncem, katero vsako zimo beži pred nami na južno nebo; zatorej so dali tamkaj stoječemu zvezdnemu krdelu ime: divji kozel. Tam na nebu v tistem kraji, kjer solnce dela noč in dan jednako dolga ali v jednakonočji, stalo je sozvezdje, kateremu so dali ime: tehtnica. V svojem ravnotežji nosi jcdnakorainnata tehtnica na obeh 0 strančh jcdnako težo; — kakor bi solnce tehtalo noč in dan. — V tistem času, v katerem -so vetrovi prinašali redno nezdrave soparje, ki škodujejo življenju kakor škorpijonov strup, imenovali so na nebu videče sozvezdje: škorpijon. Na ta način je dobila večina zvezd in njih krdel svoja posebna imena, katera izvirajo iz vmišljenih vezij med nebeškimi lučmi in med človeškimi opravki. V tistih temotnih starodavnih časih so opazovali poljedelci z modrijani vred zvezde na nebu; živa njih domišljivost je prisojala gotovim zvezdam in celim krdelom kako podobnost ali kako skrivno dotiko z raznimi stvarmi na zemlji. — Blizu severnega tečaja stoj{ na nebu sedem zvezd, šteroje na štirih oglih kakor kolesa pri vozu, troje pa naprej od koles v podobi skrivljene osi; zatorej so imenovali to sozvezdje kriva k6la ali veliki voz. Drugi oduševljenejši ogledovala so glede druzih posebnostij dali temu zvezdnemu krdelu ime: v/liki medved. Jasno se uvidi iz navedenih vzgledov, da ogledovalci nebd niso toliko vpraševali po jednakosti sozvezdja s to ali z <5no stvarjo, kar bi se bilo malokdaj ujemalo, temveč iz gole preproste domišljije so dajali krdelom imena po tem, kakor so obsojali njih v misli vzete zveze s človeškimi potrebami. Izmed vseh druzih zvezdnih krdel so najimenitnejša tista, katera stojč ob solnčnem letnem poti ali na okrog po nebu tamkaj v tistih krajih, katere solnce vsako leto vidoma obhodi. — Natančno opazujč solnčni stan ined zvezdami dan za dnevom, zapazimo neko premikanje njegovega stanu. Zvezda, katera je stala hitro za solnčnim zahodom ali blizu nad zahajajočim solncem, zatone čez nekaj dnij s solncem vred. V tem pa se je solnce približalo drugemu zvezdnemu krdelu, katero je poprej stalo dalje od solnčnega zahoda. Spoznati je iz te prikazni, da se solnce vidoma premika po nebu od večera proti jutru. Med* letom prihaja tedaj solnce od krdela do krdela okrog in okrog po svojem poti na nebu od večera proti jutru tak6, da ob času, kadar preteče vse leto, najdemo solnce zopet v istem krdelu in skoraj na ravno tistem mestu, kjer je stalo pred letom. Tista zvezdna krdela, po katerih se nahaja solnce od meseca do meseca po nebu na okrog, dobila so imena posebnih zverin ali živalij, zvezdoznanci jih imenujejo: živalski pas. Kadar se nahaja solnce med zvezdami tega ali önega krdela, pravimo, da stoji solnce v tem krdelu ali v tisti živali. Stara znamenja in imena krdel živalskega pasü so tä: Na severni strdni: oven V, bik 8, dvojčka II, rak lev devica np. Na južni strani: tehtnica škorpijon ni, strelec kozel J&, vodnar ribe DC. Zvezdna krdela živalskega pasu so sicer med seboj razne velikosti, venderle je solnčni pot ali eklip.tika od starodavnih Časov na dvanajst jednako dolgih kosov mčdnje razdeljena. Vsak teh kosov ima znamenje svojega ravno imenovanega zvezdnega krdela. Od tistih starodavnih časov, ko so se osnovala znamenja živalskega kroga, premeknila so se znamenja z ekliptiko toliko od svojih zvezdnih krdel, da zdaj pri znamenjih ne najdemo več njih krdel, ampak vsakokrat poprejšnje sozvezdje. Ko stopi solnce okoli dnč 21. meseca sušca v znamenje ovna stoji' resnično ne v ovčnem krdelu, ampak v poprejšnjem sozvezdji rib. — Iz krdela rib stopi solnce v ovna, iz ovnovega ozvezdja v bikovega, iz bikovega v zvezdno krdelo dvojčkov i. t. d. po vrsti, kakor stojč v zgoranjih dveh vrstah sozvezdja in njih znamenja. V okolici dvojčkov, Kastorja in Poluksa, je nebö käj lepri razsvetljeno, nekaj od svetlih zvezd Kastorja in Poluksa, kateri stojita dvojčkoma na glavi, bolj pa še od Orijona ali od rimšic, katere stojč önikraj rimske ceste dvojčkoma nasproti ; spodaj pod rimšicami pa sveti pozimi pri rimski cesti v sozvezdji velikega psa že omenjena žareča zvezda Sirij na glavi velikega psa. Ko preteče polovica leta okoli dnč 21. kimovca meseca stopi solnce v znamenje tehtnice, stoji' pa resnično v zvezdnem krdelu device, v katerem se blišči svetla zvezda prvega reda po imeni klas devičin. — Solnce obhodi na ta način leto za letom vidoma ves živalski päs, resnično pa ne doseže koncem leta prav natanko lanske svoje stopinje, temveč ostane nekaj malega zadaj za lansko stopinjo, dasi-ravno tak6 malo, da se šele v veliko letih more to zaostajanje spoznavati s prostim očesom. — Pred kakimi tritisoč leti je stalo solnce spomladi, kadar sta noč in dan jednako dolga, res v sozvezdji ovna. Dolgo pred tistim časom pa je ekliptika že bila razdeljena na dvanajst jednako dolgih kosov, imenovanih po živalskih krdelih. Tedaj se je solnce že takrat izpre-hajalo po staroznanem živalskem pdsu; stalo je meseca malega travna v krdelu bika, takö da so se ta čas ujemala krdela in znamenja, kakor stojč v naslednjih vrstah imena nad imeni: solnce je stalo: sušca mal. travna včl. travna r<5žnika mal. srpana včl. srpana ovnu biku dvojčkih raku levu devici v: V 8 II O r6 m> zdaj stojf v; ribah ovnu biku dvojčkih raku levu solnce je stalo: kimovca vinotoka listopada grudna prosinca svečana tehtnici škorpijonu strelci kozlu vodnarju ribah v: £ nt / 7> s: DC zdaj stoji v: devici tehtnici škorpijonu strelci kozlu vodnarju. Kakor je že omenjeno, ostaja solnce leto za letom nekaj malega nazaj. To zaostajanje znaša venderle zdaj že toliko, da se solnce vidi premaknjeno za celo krdelo nazaj. Znamenja so pa ostala pri svojih mesecih. Ko tedaj beremo v pratiki, da stoji solnce meseca sušca v znamenji ovna, solnce ne stoji' še v ov-novem sozvezdji, ampak v poprejšnjem zvezdnem krdelu rib. Meseca malega travna stopi solnce v znamenje bika, stoji pa ne v krdelu bika, ampak šele v poprejšnjem ovnovem sozvezdji; i. t. d. Kaj lahko bi bilo prestavljati živalska znamenja za njih krdelom, kjer ona stojč, toda zaradi starih zvezdarskih zapazkov po globusih in mapah bi se s prestavljanjem znamenj naredila huda zmes, tedaj so zvezdoznanci rajši pustili znamenja vsako na svojem starem mestu. Ta znamenja, ločena od svojih podob živalskega pasu, utegnili bi imenovati mejnike, od katerih jeden do druzega se razdeljuje solnčni pot na dvanajst jednako dolgih delov, kakor se v pratiki z dvanajstimi skoraj jednako dolgimi meseci razdeljuje čas vsega leta na dvanajst skoraj jednako dolgih dob. Taki od starodavnih časov na svojem mestu stoječi mejniki kakor so zverinska znamenja, imajo tudi v oziru na svojo starost veliko imenitnost. Učenjak Dupuis, kateri se je mnogo trudil s pozve-denjem, odkod prihajajo imena zvezdnih krdel, navedel je več verjetnih vzrokov, iz katerih dokazuje, da je nekdaj meseca sušca o pomladanskem jednakonočji stalo solnce v krdelu tehtnice in v jesenskem jednakonočji meseca kimovca v sozvezdji ovna. To se pravi, da so se od tistih časov, ko je bil že osnovan živalski päs, do naših dnij, premeknila jednakonočju za sedem zverinskih znamenj. Premikanje jednakonočij je pa tak6 počasno, da, ko bi vsako krdelo obsezalo jednako dolgo polje poleg živalskega pasu, moralo bi preteči čez dve tisoč let, predno bi stopilo nasledno krdelo na mesto poprejšnjega. Preračunjati je iz tega, da od tistega časa, ko se je uvedel zverinski päs v zvezdoznanstvo, minilo je že okoli sedemnajst tisoč let. Ali bode ta račun kdaj od drugih stranij potrjen ali ne, kdo bi tO včdel? — (Konec prihodnjič.) Narodopisne posebnosti. Piše Ivan Vrhovec. I. našem eminentno praktičnem stoletji, ki je vtisnilo celö znanosti in umetnosti svoj praktični pečat, ogreje se svet kaj nerad za idejalne napore. Zveza: »utile dulci« ni bila morda nikoli kdaj takö tesna, in z rameni majč gremo mimo človeka, čegar moŽjdni so se takö nenavadno razvili, da se ukvarjajo s stvarmi, ki ne nosijo dobička, »ki prazno slamo mlati.« — Svet se ravnd že skoro popolnoma po tistem pisdrjevem svetu: „Poj riijši t<5, kar trčba je pri hiši, Za hlčve trčba, trčba je na p<5lji, Poj td, kar kmfet in meščan s pridom sliši.14 Tem Čudneje se nam zdi, ko čujemo o potovanjih, združenih s težavami, trpljenjem in smrtnimi nevarnostim! in da žrtvujejo države, društva in tudi posamezniki ogromne vsote zgolj znanosti na ljubo — torej v idejalni namen. Težk0, da je lani zanimala katera stvar toliko izobraženega sveta nego vprašanje: »Kaj je s Stanleyem? Ali se mu posreči izvršiti, česar se je lotil?« Popisi raznih potnikov so nakopičili ogromno narodopisne tva-rine. Pri nas v Slovencih se je pisalo o tem še jako malo, zatö utegne jednemu ali drugemu ugajati, če mu ponudimo za zabavo zbirko narodopisnih posebnostij. Potniki po daljnih nepoznanih krajih še niso našli naröda, kateremu bi ne bilo nič do tega, kakšen je po svojem zunanjem in kaköv vtisek napravlja, če se pokaže kje. To svojstvo je neki med vsemi človeškimi svojstvi najbolj človeško in närodopisci trdč, da je prvi znak, ki loči človeka od živali. Ne vč se niti za jeden slučaj, da bi bila kdäj kaka žival — in tudi najumnejŠa ne — posegla po stväri, s katero bi se storila lepšo, kakor je ustvarjena; prirodopisci ne vedö o tem ničesar; le sraka si je bila nabrala »pävjega pčrja«, a tudi ta le v basni in basnikovci niso najboljši prirodopisci. Pri živalih opazujemo sicer mnogo človeškim jednakih svojstev in strastij, a tč ne. Prirojena pa je vsemu človeštvu, genila se je v človeškem srci med vsemi drugimi posebnostimi človeške prirode najprej, in ni torej bolezen, ki hodi z omiko; gizdava sta oba, človek s kacega otoka v Velikem oceanu, kakor gizdalin, ki hoče na tlaku dunajskega »Ringa« s svojo lepoto svet spraviti iz uma. Oba tlači tista mora; oba se lepotiČita iz tistega vzroka: všeč hočeta biti! Sevčda se zaljšata vsak po svoje -- a to je stvar, ki pri tem ne prihaja nikakor v poštev. Marsikak narodič se ni vzpel še tako visoko, da bi svoj život odeval z obleko proti mrazu ali vročini, toda kaj naj stori, da bode lepši nego drugi — to vprašanje ga navzlic njegovi skromni izumlji-vosti ne spravi v zadrego. Ker nima obleke in se ne more ž njo lepo-tičiti, udati se mu mora v ta namen svoj život, pri nekaterih naro-dičih le njega posamezni udje, pri drugih pa ves. Skoraj ga ni dela človeškega života, ki bi se odtezal temu nepremagljivemu ozaljševal-nemu nagonu in to celö pri narodih, ki se štejejo med omikane in katerih duh je primeroma res zelö razvit. Gizdavosti na ljubo si pohabljajo razni narodiči po širni zemlji ude svoje dostikrat med hudimi bolečinami. Pa česa ne prebije človek rad zavoljo prednosti pred drugimi, naj si je že naše krvi ali divjak sredi Völicega oceana! Najpreprostejši lišp so barve; ž njimi se lišpa ves svet, divja-kinja puste Avstralije pa tudi krasotica evropskega »boudoira«. Toda ne drčzajmo v to srščnjc gnezdo, pustimo barve popolnoma v nčmar. Najmenj ljudij na svetu je zadovoljnih s takimi udi, kakeršne jim je dal ljubi Bog. Po vsi Avstraliji in po otocih Velikega morja, po južnem delu Afrike in jugovzhodnih in nekaterih vzhodnih otokih Azije je razširjen lišp. kateremu pravijo t at o vira nje. Tatoviranju se ne more odtegniti nihče, komur je le količkaj do Časti' in tega, kaj poreče svet o njem. Dorasli malajski dečaki se vkupljajo v družbo m0ž dosti drago: s tatoviranjem. Za tatoviranje namenjene dečke privedö na prostor, že za to odločeni, z zavezanimi očmi, v sredo zbranih moških. Tu jim je poklekniti ter se upreti na vse štiri. Obraz jim je pri tem obrnjen v tla. H klečečim dečkom stopi čarovnik, ki si je pridobil z različnim sleparstvom pri svojih rojakih potrebno spoštovanje, oblije jih čez in čez po hrbtu s krvjö, nariše v kri črte — vsakovrstne, ravne in zvite — ter zareže po njih z ostro kostjö ali ostrimi, nalašč za to posvečenimi kameni globoke zaröze v kožo. Glavna črta gre po hrbtu doli, ž njo vzpoševno še mnogo druzih od pl£Č do Ičdij; tu pa tam tudi katera po röbrih. Sicer pa se vrši tatoviranje skoraj na vsacem otoku drugače; namen in konec pa je vender povsod tisti. Zlasti po onih otocih, ki jih prištevamo Polineziji, ne narezujejo kože, ampak pomakajo le prav ostre, glavnikom podobne zobate kosti' ali pa Školjke v saje ali stolČeno oglje (namočeno v olji) ter vbadajo s tem počrnjenim orodjem v kožo. Ti glavniki imajo po 10—60 zob. Zopet drugod rišejo slike z ogljem na život in režejo po teh za-riskih kožo. Tudi zariski niso povsod jednaki. Nekaterim narodičem so priljubljene ravne, drugim ukrivljene, zopet drugim pa črte, ki se lovč za gubami po obrazu, prsih, plečih i. t. d., nekateri pa zarezujejo v kožo prave pravcate podobe ljudij, živalij in rastlin. Najbolestneje utegne biti tatoviranje pri Avstralcih, kar je tem čudneje, ker so Avstralci jako šibki in strahopetni ljudje. Ko bi se to tatoviranje izpolnilo po vsem životu najcdenkrat, prebil bi je morebiti malokdo, kar Avstralci dobro vedö; zatö je razdelö na več kratov. Mlademu človeku tatovirajo najprej hrbet, ker rane so na tem kraji najbolj boleče, za tem pleča, trebuh, prsi, roke in noge. Ko se zaceli jeden del života, pride na vrsto drugi. Na otoku Tahitiji, kjer so v novejšem času tatoviranje neki do dobra opustili, pričenjala se je ta operacija že z 8. ali 10. letom ter je bila gotova Šele s 30. leti, po druzih otokih pa so zarezovali zadnje zareze cel6 šele starcu, ki je z jcdno nogo lezel že v grob. Od teh zarez se zahteva, da so že od daleč in to vse življenje vidne. Zatö ne pustč ranam, da bi se urno zacelile, ampak drčzajo in dražijo jih, da se ognojč in zaceljcne dvigajo kakor debele klobase čez kožo; čim debelejše in gostejše so, v toliko večji časti imajo človeka, ki se more ponašati ž njimi. Med vsemi divjaki so najgosteje tatovirani Markezanci in Mavri na Novi Zelandiji, sicer pa se ravnajo v tej stvari različni otoci Vč-liccga oceana vsak po svoje. Na Tahitiji n. pr. niso obrazov nikoli tatovirali, na drugih otocih pa, n. pr. v Novi Zelandiji so bile ravno zareze na obrazih najbolj v čisti; na Havaji so se tatovirali le na rokah, nogah in prsih, na otočji Samoa pa od Ičdij do kolčn, da so bili videti, kakor bi nosili temno plave obdrnice. Marsikje se tatovirajo tudi ženske, po nekaterih otocih celö še sam6 ženske; na havajskih otocih n. pr. so tatovirali ženskam jezik, toda le takrat, kadar so žalovale po kacem imenitnem umršem glavarji. Na otocih na jugovzhodu od Nove Gvineje so moški v zadnjem času tatoviranje popolnoma opustili in le ženske si privoščajo še ta lišp. Sevčda, čim bolj prihajajo ti divjaki v dotiko z Evropci, tem hitreje izginjajo pri njih stare šege in stari običaji. V največji čdsti pa je tatoviranje še sedaj pri Markezancih, ki so tem lepše, to se pravi, tem gosteje tatovirani, čim odličnejši so in čim starejši; prav star Markezanec je napösled že celö v zadregi, kje bi se Še ta-toviral ; obrije si toliko glave, kolikor je misli tatovirati; in prav stari Markezanci imajo vso glavo tatovirano. Nasprotno pa si ne smč vsakdo omisliti tega lišpa; na mar-sikakem otoku je celö takim, ki imajo pravico do njega, natanko določeno, katere dele svojega života smejo takö ozaljšati in katerih ne. Sužnjim je prepovedano to povsod, kajti ta lišp je časten znak, čegar more biti deležen le svoboden človek, v prvi vrsti sevčda glavar. Celö pri tacem svobodnem, ki je bil že nekoliko tatoviran, pa je prišel sovražnikom v roke, ne smejo, če se vrne, tatoviranja nadaljevati. Tam pa, kjer velja ta Šega, ne smč seji odtegniti nihče; netatovirance prištevajo otrokom in nedoraslim ljudem; brez vseh pravic so, nikjer in nikoli ne smejo pri javnem posvetovanji ziniti; najbolje je zanje, da pretegnejo, Če je le moči, v druge kraje. Etnografi so gledč pomena te čudne navade različnih mislij, večina pa jih trdi, da je to izraz gizdavosti divjakov, ali da se lepše izrazimo: izraz önega človeškega svojstva, ki mu pravimo čut za lepoto. Drugim se hoče dozdevati, da ima tatoviranje svoj vzrok v verskih nazorih teh ljudij, a če bi bilo temu tako, potem bi morale izvirati od tod tudi šege in navade, ki jih nameravamo v naslednjem popisati, česar nikdo ne bi trdil. Vrhu tega pa je znano dovolj, da se vsak narod in bodisi še takö top, verskim običajem najdelj izneveriti brani. Človek ne prizanaša niti posameznim delom svojega života s svojim ozaljševalnim nagonom. Največ si dd opraviti z glavo. Niti jcdnega nje dela ne pusti tacega, kakor mu ga je ustvaril Bog; po teh krajih se loti tega, po önih önega uda. Celö glava ne ugaja divjaškim gizdalinom taka; trudijo se dati ji drugačno obliko, kakor so jo prinesli s seboj na svet. Ta šega je razširjena skoro po vsi srednji in južni Afriki, po vsi Avstraliji, po vseh otocih Včlicega morja, pri prvotnikih v južni in severni Ameriki in po velikem delu Azije. Uklanjajo se ji celö izobraženi närodje, n. pr. Krancozje v okolici Toulousa; udan ji je tudi marsikateri ruski razrod. Ruski närodopisec Pokrovski je poročal 1. 1882. moskovski prirodopisni družbi, da je ta šega v Kavkazu, jednem delu Bele Rusije in pri Laponcih v guver-nementu Arhangelskem kaj navadna stvar. Prestvarjanje glave se vrši s tem, da vtiskajo otrokom v naj-nežnejši mladosti čelo in zadnji del glave ploskoma. Videti je glava za tem rtasta, podolgovata in nje zgoranji del nazaj potisnjen. Taka pre-stvarjena glava se vidi zlasti Indijanom v britanski Kolumbiji in Oregonu takö neizogibno potrebna, kakor narodičem Včlicega oceana tatoviranje. Neki kanadski slikar Paul Kane je imel priliko opazovati otroke, katerim so devali glavo v olepševalni indijanski stroj. »Matere polagajo, takö pripoveduje, »glavice svojih otrok na deščice, pokrite z mehkim mahom. Da ne postane glava plosknata, devajo na čelo blazinice in nänje deskice ali köse gladke drevesne skorje, ki jih prav trdno prevezujejo z jermeni. Ta posel se pričenja precej, ko pride črvfček na svet ter traja celih 12—18 mesecev. Glava je po tem času najpodobnejša zagvozdi in za önega, ki tacega pogleda ni vajen, prav ostudna. Otroci pri tem početji ne jokajo; ravno narobe, začn6 se dreti, če se jermeni odvežejo ter ne utihnejo prej, dokler ni glava dčta zopet v stiskälo.« Ne dosti drugače se vrši to tudi drugod po svetu. Zdravniki in närodopisci trdijo, da ne trpč možjdni in njih opravki pri tem čisto nič. V obče so n. pr. ploskoglavi Indijanci cclö umnejši, kakor öni, ki te navade ne poznajo. Same sebe držč ti Indijanci za mnogo boljše, od debeloglavih Evropcev. Ploska glava je pri njih tako češčena, kakor pri Polinezih in Avstralcih tatoviranje. Ploskih glav celö ne privoščijo otrokom tacih mater, ki pripadajo kacemu okrogloglavemu indijanskemu razrodu. To je prednost, ki je je vreden le pravi ploskoglavec. V okraji Tiflis, pripoveduje grški duhovnik Popandopulo, prevezujejo otrokom skozi 2 ali 3 mesece glavo prav tesno, kajti debele glave so tam grde in tudi ne takö premetene, kakor drobne. V erivanskem guvernementu ovijajo Tatari (po poročilu gospč Ostanovičevke) glavč svojih novorojencev z bombažem ter jih pokrivajo s trdnimi kapami, ki jih obezujejo z močnimi trakovi. Imenovana dama je opazovala, da so postale glave otrok, ki so prišli na svet s popolnoma okroglimi glavami, v kratkem času ostudno podolgovate. Sicer pa ustrezajo temu gizdavskemu ukusu tudi na druge načine in ne samö s prevezovanjem. Že zibelke so napravljene takö, da mora postati otroku glava ploska. Take zibelke imajo po Perziji, Turkestanu in vsi srednji Aziji. Poljaki imajo, kar se tiče glav, ravno nasprotni ukus; lepa glava mora biti okrogla. V poljskem radomskem okraji se loti bäbica glave novorojenčeve ter jo suče in stiska v rokah, da bi jo spravila v okroglo podobo. Le, če se ji to. ne posreči, pomaga si s prevčzami. V Beli Rusiji v obče ni navada, glave prestvarjati; če pa se bäbici venderle zdi, da bi otrokovi lepoti ne škodilo, ako ji priskoči na pomoč, seže tudi tu rada po trakovih in prevčzah. Bržkone, pravi Pokrovski, »je bila ta šega Belorusom spočetka nepoznana; zanesli so jo neki med nje Poljaki,- ki so tudi sicer močno vplivali na šege te dežele.« Na ta način lepi hočejo biti tudi Laponci, vender ne vsi, ampak le nekateri njih razrodov in cel6 od teh le posamezne rodovine. Toda to pokvarjanje naj se nam ne zdi prečudno! Tej ali jednaki razvadi so udane vse naše cenjene prijateljice, ki sicer ne prevezujejo in ne trpinčijo svojih glav, pač pa ubogi svoj pas, da revam kosti pokajo; z zdravniškega stališča so Tatari in Indijani venderle še za nekoliko skokov pred njimi. Kar pa se tiče posameznih delov glave, ujela se je in zamotala olepševalna fantazija človeškega rodu najbolj v lase. Pri tem je izvzet le malokateri ndrod denašnjih in minulih časov. Zlasti izumljiv v tem je ženski svet. Nikjer pa si z lasmi ne daj6 toliko opravka, kakor na papuvanskih otokih Včlicega morja. Skoro povsod si jih barvajo belo ali rdeče, ponajveč s tem, da jih namakajo in pražijo v apnu in drugih razjedivih stvarčh. Ali s tem so še malo zadovoljni. Papuvancu je »frizura« največji ponos; nje priredba mu dela največje skrbi vsega življenja njegovega. Čim večjo in višjo kodeljo more napraviti od nje, tem srečnejši je. Papuvanski imenitniki imajo v svoji službi laserje, ki se ne smejo s svojimi rokami nobene druge stvari dotikati, nego jedino le njih las; dotikati se ne smejo niti jedi ne; pitajo jih kakor otroke. Frizura napravlja papuvanskemu gizdalinu mnogo in velikih sitnostij; čede drobnih živalic, ki se razko-račajo v tem velikem lasastem grädu, še niso največje. Z velikim trudom napravljeno frizuro je treba varovati, da se ne pokvari, kar se zgodi sevčda najlože v spanji. Da pa se mu ne pripeti ta nesreča, podstavi si gizdalin pod vrat lesen stolček, čez katerega mu v spanji visi trudna glava. Ogibati se mora vode, ogibati v gozdi grmovja — vse zaradi lepe in čislane frizure. A na mnogih polineških otokih si glave brijejo — in to moški in ženske, ter puščajo le majhen čop las, ki jih zvijajo v dolgo kito. Na Tahitiji je opazoval Darwin, da so si prvotniki obrili vso glavo na okroglo ter pustili le ob kraji droben obroček las. Krščanski misijonarji so ljudem svetovali, naj opustč to gotovo ne Bog si včdi kako lepo navado, a odgovorili so jim, da zahteva to obična noša, »möda«, in ta vzrok odreže na Tahi.tiji ravno tak<5 vsak nadaljni pomislek, kakor v Parizu. Celö pri ndrodu, ki stoji' na primeroma visoki stopinji omike, jali se šteje vsaj sam med najizobraženejši rod na svetu, pri Kitajcih, so lasje v veliki Čdsti. Brijejo si prednji del glave, od las zadnjega dela pa si pletö slovečo kitajsko kito. Čudno! Dasi je ta šega šele par sto let stara, in dasi so jo Kitajcem vsilili njih zmagovalci, tuji Mandžuri, nastala bi danes pre-kucija po vsem širnem cesarstvu, ko bi jim hotel kakšen vladar kito prepovedati. V svojo kito je Kitajec ves zaljubljen. Zaradi kit so Kitajci v Ameriki pošteni ljudje, kajti v zäpor obsojenemu zločincu odrežejo tam brez usmiljenja ljubljeno kito. Odkar so Amerikanci spoznali, kakšen ponos je Kitajcu ta olepšava, niso njih ječe več s Kitajci tako napolnjene. Dasitudi menda sami ne vedö zakaj, vender se trudijo krščanski misijonarji odpraviti kito. A zastonj! Vero svojo popusti' Kitajec pač a!i kite po nobeni ceni ne. Hildebrand je videl na svojem potovanji po krščanskih cerkvah na Kitajskem celo vse svetnike ozaljšane ž njo. Še Mati Božja se mora udati tej vsemogočni šegi; na vsem Kitajskem ga ni kipa ali slike Deteta božjega brez dolge kitajske kite. Kitajčkom brijejo lasč že v zgodnji mladosti ter skrbč pridno za njih kite. Bodisi Kitajec še tak<5 ubog, za svojo kito brigati se ne opusti nikakor. Na cesti pobira trakove, popirne ktfsce in drugo täko šaro ter jo vpleta vanjo. Gizdalinu pa daje sila opravka, toliko kakor evropskemu brada in dišeči in svetli lasje. Naše dame so z urejanjem svojih las za sijajen ples prej gotove, nego kitajski gizdalin s kito. A kadar je gotova, pa izda tudi kaj! Evropski gizdalin vleče nase oči občudujočega ženstvd s svojimi drobnimi brkicami, s tanko paličico, z zlatookovanim cvikarjem, kaže svojo lepo belo in drobno ročico in si popravlja ž njo ovratnik, kadar mu je srečati kako krasotico; mlademu Kitajcu dobre vzgoje pa nadomesti vse to ljubljena njegova kita. Nosi jo pod päzduho, kakor evropski lajtnant svojo bridko sabljo, preklada jo zdaj pod levo, zdaj pod desno roko, maha ž njo po muhah in drugem mrčesu ter se igra ž njo kakor naš rožljavi jezdec s svojo pdličico. A mnogi närodje so pa tudi veliki sovražniki lasčm. Na salo-monskih otocih n. pr. si populijo vsak las, takoj ko se pokaže, in to iz glave in brade. Gizdave Japanke si obrijejo obrvi. Zamorci v Ka-merunu si populijo tudi trepalnice. Tehuelhi v južni Patagoniji ne trpč niti dlakice v bradi. Ženske jim morajo populiti vsak las z nalašč zatö narejenimi kleščami. O lepšanji las po svetu se dä napisati debela knjiga. ' (Kouec prihodnjič.) Iz življenja mlade umetnice. No vela. Spisala Marica. lolge jesenske večere nas je bila pri Banovičevih večkrat zbrana prijetna družba. To je bila jako gostoljubna rod-i bina, ki je rada videla vesele obraze, zanimajoč se za vse lčpo in dobro. Marsikateri večer mi je minil tam v prijetni zabavi. Danes je vse drugače. Stara dva krije že leto dnij hladni grob; njiju hči — sovrstnica moja, biva od tedaj pri neki teti v stolnem mestu in je nevesta; brat nje, vesel j dk s pravim zdravim humorjem, ustanovil si je pa nedavno svoj dom. — Nekega dnč meseca listopada 1886. leta sem bila uvedena v to ljubeznivo rodbino. Z Malinko, domačo hčerjo, sedeli sva sicer prej skupaj v šolskih klopčh, a obiskovali se nisva. Slučaj je nanesel, da sem prišla k Ba-novičevim, kjer me je Malinka srčno vzprejela, obžalujč le, da pridem prav v žalosten čas. »Nesrečnega gosta imamo«, dejala je sočutno, »prijatelj mojega brata je tu. Umrla mu je mlada žena. On ostane pri nas, dokler se malo ne umiri, potem se vrne zopet na svoj dom.« Govorila je to, vodčč me v salon, kjer me je predstavila svojcem in omenjenemu m6žu. Ostala sem le malo časa, ker je bilo res vse takö tiho, resno, ali obljubiti sem jim morala, da jih obiščem večkrat. Skoro potem je bila tam zbrana večja družba. Govor se je sukal o vsakovrstnih stvarčh in prišel je napösled na umetnosti in umetnike. Govorilo se je o glasbi in o uspehih koncerta neke znamenite umetnice. Ta je hvalil to, drugi drugo, kar povzame besedo Malinkin brat Ivan ter pravi oduševljen: »Slišal sem strune prebirati marsikatero igralko, ali takö kakor je na klavirji igrala Liljana, takö nisem še slišal, in težko, da bi še kdaj.« V tem mi je Malinka zašepetala na uho, da je bila to žena Se-Ijanova, prijatelja bratovega. »Igrala je«, nadaljeval je mladi BanoviČ. »da ste slišali nje igranje, zdaj kakor srečne odmeve iz otroških let, zdaj burno in nemirno, kakor je burno poznejše življenje; potem nežno in tiho kakor sanje ljubeče dčklice in zopet poskočno, veselo in ognjevito kakor strastni ples rjave Neapclitanke in končala je bolnö, da se je slišala melodija kakor jok in vzdih potrtega sred. To vam je bila, gospoda moja, umetnica vredna tega imena, dasi se ni tiskalo nje ime in ni na pravljala koncertov, a to je bila ona, katero bi bil poslušal v jednomčr.« Zanimala me je ta Liljana in večkrat sem prosila Malinke, da bi mi kaj več povedala o tej osebi, ki je, dasi umrla, vender še živela v tem krogu. Znala ni mnogo in me vedno tešila s tem, da si izprosi od nje soproga knjižico, kamor vč, da je pokojnica zapisala najzanimivejše podatke iz svojega življenja. Vsakokrat je bilo prvo moje vprašanje: »Si li dobila knjižico?« Dolgo, dolgo sem dobivala v odgovor le kratki »Ne!« in potem ta ali drug izgovor. Počasi sem na to skoraj pozabila in Malinke nisem več dražila s tem vprašanjem. Nekega dnč, ko sem se najmenj nadejala, priskače mi Malinka naproti in objemši me, pravi skrivnostno: »Imam, včš, tisto knjižico; zdaj vem tudi lehko, zakaj mi je ni hotel posoditi. Zanimalo me je in tebe bode gotovo tudi, ali, Marica, obljubiti mi moraš, da jo prebereš sdma, čisto sama, in da Seljanu ne pokažeš, da kaj včš.« Znalo se je na Malinkinem vedenji, da ljubi Seliana in pri njem tudi, da ne zahaja vsak dan v hišo samö zaradi nje brata. Izprosila je zäme öno knjižico in v nastopnih vrsticah podajem vse, kakor je napisala umetnica säma. Izpremenila sem le imena in kraje, — saj ti so in bi bili brez pomena — za drugo pa sem si pridobila dovoljenje. Evo vam Liljaninega dnevnika! I. Ono grdo, gostö obljudeno predmestje je kraj, do katerega seza moj spomin. Stanovala sem z roditelji svojimi v drugem nadstropji stare umazane tržaške hiše. Mati moja je z ljudmi malo občevala in tudi mene ni puščala med otroke na ulice. Živeli smo skromno dan za dnevom, ne izvzemši praznikov; danes je bilo vse tak<5, kakor včeraj, jutri bode zopet vse takö, kakor danes. Umcvati nisem torej mogla, zakaj so me otroci in tudi nekateri odrasli ljudje nazivali »princesinjo«, ker sem bila vender uboga kakor oni. Pozneje sem šele zvedela, da sem si pridobila to ime, ker se nisem družila ž njimi. Zvedela sem tudi pozneje, da nisem ugledala tukaj belega dnč, ampak nekje na Hrvaškem. Pravila mi je mati, da imam bogatega deda in bäbico ter jedno bogato teto. Če sem je vprašala, zakaj je samo ona uboga, odgovorila mi je kratko: »Zatö, ker je tvoj oče ubog.« Dorasla sem toliko, da sem mogla v šolo. Ko so me otroci dobili sämo idočo v Šolo ali iz šole, bili so v svojem življi. Kriččč in dražeč so tešili svoj srd näme. Večkrat sem prijokala domöv, in tožila materi svoji, toda vidčč, da ji je nekolikokrat hudo dčlo, molčala sem v prihodnje. Ko sem jela razumevati, izrazila sem večkrat željo roditeljem svojim, da bi šli iz önega predmestja, kamorkoli, le strani iz one gnčče, od önega ljudstva! Ni bilo mogoče. Oče moj je bil ubog pisdr. »Gospod« so ga nazivali in meni se je tudi takšen zdel; saj ni imel kakor drugi možjč v delavskem predmestji žuljavih rök ali od apna bele obleke. Kaj je to »pisdr«, razumela sem šele tedaj, ko ga ni bilo več, ko sem razumela Stritarja, kaj je to: »v gosposki suknji hlapec«. Bolchen je bil, teŽk6 je sopel in tcžk6 hodil. Zatö nismo smeli, nismo mogli strani iz önega zaduhlega kraja, polnega hrupa in krika, ako nismo hoteli pospeševati bolezni ubogemu očetu, ki je imel svojo pisarno tam blizu nekjč. »Corso« so v Trstu včlike ulice, včliko mestno šetališče. Kakšen razloček med jednim in drugim koncem teh ulic! Jeden te pripelje na »Včliki trg« med lepe, drage palače, med omamno vonjdvo dragih cvetlic, ki se tu prodajejo, med prve meščane, med prevzetne gospč, med našopirjene šivilje. Drugi konec je zajedno začetek ulic, ki so vedno polne gibanja, življenja in kričanja nižjega ljudstva. Po teh ulicah prideš obmivši se na desno, v prej opisano predmčstje. Tu so mali trgi in glasnö vpitje prodajalcev in prodajälk; velika, glasna hvala malo vrednega blagd. Pred loterijo kup starih žčn upognjenega života, zagorelo-včlega obraza, jedna gleda od blizu, druga zdaleč usodepolne številke, rešeta sanje in ugiblje, kakö in kaj naj bi igrala, v tem ko se tretja tam ob strdni jezi in kriči, da je hotela te in baš te številke staviti, katere so vzdignili, ali da jo je ta ali öna pregovorila. Srečaš tod tolpo mlajšega ženstvd, strastnih očij, rdečega, polnega obraza, na katerem ni mesta sramežljivosti. Tu se sujö, smijö, jezč in grozč, a če ugledajo osebo, boljšo od sebe, spustč se nanjo z burkami. Čuteče srce se stisne ob taki priliki od groze in pomilovanja in ustna reko nehote: »Izgubljena bitja, izgubljeno življenje!«—Brezposelni mladeniči bijejo »žogo«, igrajo s krajcarji in nadlegujejo mimo-gredovedati sploh participom vojske, vender je upravičena žčlja, naj bi se pisatelji vsaj v neznanstvenih strokah ogibali deležnikov, kajti narodna govorica jih käj skopo rabi. I)a nam v zlogu znanstvene pisave deležniki včasih käj dobro služijo, da nam je tu pa tam celö prav težko, skoraj nemogoče izhajati brez njih, temu ne bomo ugovarjali. Toda „sunt certi denique fines." Zlasti pa bi kazalo omejiti ravno navedeni particip na -vši, ker je v novi slonenščini skoraj do cela izumrl — in mrtve oživljati je težaven posel - , drugič pa ker mu dostikrat celo izobraženci ne vedö prave veljave, torej tudi ne pravilne rabe. — V tem pa, da bi se bil Prešeren z onim sršenom sam zbodel, češ, ker sta oba participa v onem napisu izvedena od nedovršenih glagolov, v tem g. razpravljalcu ne morem pritegniti. — Če tudi Ravnikar v tem obziru le malo greši, a greši vender. (Primeri ondi navedene citate: I. 239 in II. 192.). _____L. P. 8* Odgovor*) -na J. Lendovšekove opazke o moji izdaji JaneŠiteve slovnice. Spisal dr. Jakob Sket. (Dalje.) Na dalje pa je tudi treba pomisliti, da nam pravila o soglasniških izpremembah nič ne pomagajo pri tem, ako hočemo določiti, naj li pišemo: nikdar ali nikdar, bri/ka ali bridka. Tukaj veljä le vprašanje, hočemo li pisati strogo fonetično: britko in potčm slatko, kto ali gdo, — ali pa fonetično-etimološko, kar je večinoma sedaj v navadi. Sedanja pisava je že pri nas dobro utrjena, za kar gre posebna hvala A. Janežiču in Fr. Miklošiču, in naša naloga je, da se na ti podlagi dalje zida, ne pa vse po *) O po mnj a uredništva. Priobčevati hočemo ob jednem s tem ,,Odgovorom" pretiodgovor gosp. I^ndovška. Opazke, kntere nam je poslal gosp. Lendov?ek na odgovor gosp. dr. Sk., kolikor ga je bilo priobčenega v zadnji številki našega lista, so nastopne: ,,V i. točki me graja gosp. dr. Sket, da sem na konci svojih opazk prečrtal trditev svojo: „Anton Janežičeva slovnica je germanizem." Cuiusvis hominis est errare: nullius nisi insipienlis in errore perseverare. (Cic. Phil. XII. 2). — Prečitavši namreč še jedenkrat omenjeno trditev, uvidel sem, da ni popolnoma umestna,- ker so se mi pa bile opazke med pisanjem tako nakopičile, da ni kazalo mnenja svojega in ekten o priobčiti, prečrtal sem omenjeni stavek, hotčč o tej stvari pri kaki drugi priliki kako povedat. Da pa gosp. dr. S. ne bo menil, da mu štejem naslov „A. Janežičeva slovnica" v greh brez razloga, bodi dovoljeno objavili mnenje svoje. — Nemški svojilni pridevniki: Auerspergsclie, Liechtensteinscher i. t. d. so br/.kone slavizmi. Ker pa Nemec ne Čuti, da so to pridevniki, rabi končnico -scher (-iseher) tudi, kadar stoji pred lastnim imenom še kak drug samostalnik; on piše in govori tudi: Graf Anton Auerspeigsche Güter' Fürst Alois Liechtenstcinscher Antrag, kakor tudi govori: Joharn Wolfgang Goethes Werke, Kaiser Rudolfs heilige Macht i. t d., držčč se pravila: „Steht ein Vorname vor dem Familiennamen, so wird nur der Familienname decliuiert," in „Steht ein Titel ohne Artikel vor dem Eigennamen, so decliniert der Eigenname." (Willomitzer, D. G. p. 19.). — Po nemškem vplivu so se rabile v slovenščini zveze, n. pr.: ,,z gospod kaplanom," ,.pri gospod doktor Zamiku" i. t d , in po nemškem vplivu rabimo tudi zveze „Antou Janežičev", „Doktor Valentin Zamikov" i. .. d. — Ako je ta moja trditev upravičena, imeli bi v tem slučaji prikazen, katero imeuujejo nemški slovničaiji „Rückentlehnung." (Prim Willomitzer, 1. c p 224) Nemci namreč so si naredili po slovenskem vplivu svojilne pridevnike, rabili jih po svoje in jih vrnili v izpremenjeni rabi zopet Slovencem — Nikakor pa noče g. dr. S. uvideti, da se naslov „A. Janežičeva slovnica" ne strinja s pravilom v § 258. navedenim Da bi si pomagal iz zadrege, trdi, da bi bil jaz iz naslova in iz § 258. lahko posnel, da zametuje pisavo: „Simon Jenkove pesni", da pa odobrava pridevkovo obliko v taistih zvezah, kjer je prvo ime skrajšano, kakor se sedaj neki obče piše ; „S. Jenkove pesni" Čudna slovnica to, v kateri moramo pravila posnemati iz naslova in iz kakega § ; saj bi ne bilo stalo toliko truda, ko bi bil gosp. dr. S. v § 258. dodal svojemu pravilu: „Pesni Simona Jenke (ne Simon Jenkove) vender tudi: „S Jenkove". A morda je takrat sam čutil, da bi bilo smešno podajati nepotrebnem podira. *) Kdor dandanes še društvo, teški, britka, nigdar itd. piše, ta hodi svojo pot, in za tega ni pisana niti Janežičeva slovnica niti Janežič-Bartlov rečni k. Na to svojeglavno pisavo se sevčda ni Janežič oziral v svoji slovnici in je le najglavnejšo menjavo soglasnikov omenjal v svoji knjigi. Menjavo soglasnikov je Janežič prav lepo in pregledno dokazal s pripomočjo glagolskih oblik ter vse omenil, kolikor učenec na nižji stopnji potrebuje. Zatorej sem tudi jaz dotični § neizpremenjen pust'1; toda glejte, g. L. piše oblastno: ^V Sketovi izdaji Janežičeve slovnice je vse zmedeno? Vse je stlačeno v jedini § 23. (ne 28.)!! Janežičev pregled rčs ni tako učen, kakor oni v Sumanovi slovnici; on ne govori posebej o pri-likovanju in razlikovanju itd., temveč le kaže splošno, da se soglasniki v sorodne pretapljajo; toda Janežičev pregled je praktično sestavljen in za polovico kračji od Sumanovega, ki 4 strani obsega. 2) posebno pravilo za polne in posebno za skrajšane oblike. Ako se duhu našega jezika ne ustavlja pisati: „S. Jenkove pesni", mora biti pravilno tudi: ,.Simon Jenkove pesni" : kajti v govoru — in govor je vender poglavitua reč — glasi se oboje jednako. 3. Glede na zahtevo mojo, naj se navedejo vse naj n a vadnejše besede, ki se pišejo z er, ne vidi se mi, da bi bila „popolnoma odveč," kajti izkušnja kaže, da vlada baš v tem oziru velika zmešnjava. (Frim. srebrni in sreberni). 4. Ako pritegne večina slovenskih učiteljev gosp. dr. Skctu v tem, da se naj izgovarja / povsod kot /, podvrgel se bom temu pravilu tudi jaz 5. Polglasnika b in 1 sta v slovenščini tolike važnosti — mnogo prikaz ni j v gla-soslovji, oblikoslovji in skladji si brez njiju niti razlagati ne moremo - , da bi kratka opombica o njiju rabi nikakor ne bila odveč, ampak bi pouk v marsičem olajšala in ogladila pot staroslovenščini. Saj ni treba, da bi se že omenjala v 1. ali 2. razredu. Gosp dr. S trdi sicer, da je odstranil navlašč vse opazke o staroslovenščini iz slovnice. A tu in tam pa se veuder sklicuje na staroslovenšČino; glej 11. pr.: §87. d § 88 § 132. a. § 165. § 171. 6. V tej točki trdi g. dr. S., da terjam nepremišljeno, naj se omeni, da se o ne izpreminja v e pri samostalnikih na -ost, ker bi se potem moralo omeniti več primer-ljajev negoli končnica -ost. Jaz nisem tega mnenja: kajti nobenemu Človeku ne bo prišlo na um pisati: rude& rože namesto rudečo rožo, bliščeba, maščeba nam. bliščoba, maščoba, piščč kraljuječ nam pišoč, kraljujoč, a pisalo in po šolah učilo se je: sedanjest, prihodnjest, notranjest i. t d Na krive oblike pa mora slovnica tudi opozarjati učence. Ker gosp dr. S. dvomi, da bi bili morali učenci pri kakem učitelji na srednjih šolah pisati: sedanjest, prihodnjest i t. d , povem mu, da je dotični učitelj sedanji gimnazijski ravnatelj v Ljubljani. Se li gosp. ravnatelj še dandanes drži te pisave, ne vem; 1. 1885. trdil je to njegov bivši učenec Počivalnik. — Na točki 3. in 7. blagovolil je odgovoriti gosp. urednik popolnoma v mojem zmislu ') Tudi jaz nisem proti fonetično-etimološki pisavi; a da se ta pisava utrdi, morajo biti v slovnici dotična pravila jasno in pregledno sestavljena -) Gosp. dr. S. sam priznava, da ne govori posebej o prilikovanji in razlikovanji itd. in da je torej res vse zmedeno in stlačeno v jedini § 23 Jedino kratkost pa, ako je jasnosti na kvar, tudi ni Bog v<£ kaka vrlina slovnice. G. L. me graja, da se nikjer ne omenja, zakaj se govori in piše: gospodje, zdravje, kmetje, in ne: gospoje, zdravljc, kmete. Tukaj zopet vprašam, ali je premišljeno in primerno v slovnici to učiti, kar se v jeziku ne nahaja! G. L. me spominja na § 18. e op. v Sumanovi slovnici; toda jaz povem baš isto itak na str. 35. in 126., da je namreč: vzglavje iz vzglavije, predmestje iz predmestije. Nastanek oblik gospodje, kmetje itd. pa se bode tolmačil v 7. in 8. razredu s pomočjo staroslovenščine, kjer jedino najde ta razlaga svoje pravo mesto. Take filološke razlage niso za prvo- ali drugošolca! *) 8. G. L. se ne more sprijazniti s pravilom: 9Samoglasnik u razve-žemo v ov iri ev,* v § 24, 2. in v § 181. in 183. Tukaj sem se ravnal po Miklošičevi Primerj. slovnici II. 485 si. in I. 6. in 180., in menim, da sem storil prav, ker se tukaj le zunanja izprememba omenja. V § 19. pa primerjam ov proti u gledč na jakost obeh glasov med seboj, zatorej pišem, da se u v ov ojačeva liki i v oj\ otru-ti : otrov = bi-ti; boj. Vem pa tudi, da sta u in ov po svoji veljavi in vrednosti v znanstvenem oziru na jednoisti stopnji; gl. Miki. II. 6. in 166. 2) 9. G. L. toži, da ima danes pri nas vsak svoj pravopis Ta izraz je na vsak način pretiran. 8) A če bi bilo to tudi res, vender ni temu Ja-nežičeva slovnica kriva, temveč svojeglavost naša, rekše naših pisateljev, ki se v svoji vzvišenosti ne ozirajo niti na slovnico niti na rečnik. Janežičeva slovnica že ima od leta 1863. določena pravopisna pravila, in Janežič se je i v rečnikih svojih po njih ravnal. V tem se tudi Cigale v Wolfovem slovarju večinoma strinja z njim, in Bartel se je v svojem rečniku tudi ravnal po njih. Janežič, Cigale, Levstik (Die slov. Sprache, str. 23) in Bartel pišejo: Novo mesto, rod. Novega mesta; in tudi jaz se v svojih spisih vseskoz te pisave držim, kakor i Končnik v svoji slovnici str. 12. Zraven pisave: Novo mesto ne omenjam druge (kakor: Novo Mesto ali Novo-mesto), zatö ker sem prepričan, da mora slovnica le jedno pisavo kot pravilno proglasiti, da se učenci ne begajo. Odločno zavračam tedaj Lendov-šekovo omahljivost 4) v tem, da »naj bi bilo dovoljeno tudi pisati: Novo-mesto, rod. Novega mesta/ zraven Novo Mesto, rod. Novega Mesta. Jedno ali drugo naj velja, oboje učiti je škodljivo! Piše pa se naj tako, kakor po vzgledu drugih jezikoslovcev v slovnici učim. ') Ako se sme povedati, da je nastalo predmestje iz predmestije, lehko se razloži tudi nastanek oblik gospodje kmetje itd. '-) Čudno za učenca je in ostane, ako se ma razlaga, da se jednoisti u v k//je m k). Rrez dvoma so slovenske besede, kakor Marko, Janko, Miško, Ncdelko, sivko itd. nastale po uplivu hrvatsko-srbskega jezika. Toda ne samö pri Jugoslovanih nahajamo taka imena, temveč tudi v ruskih narodnih pesnih in v staropolj- Nisem izpregledal dotičnih pravil v § 18.; v, rekel sem le željo, naj bi slovnica svarila pisati pridevnike ljubljanski itd. z veliko začetnico. 3) Dosedaj še ni dognano, ali naj pišemo Novo mesto ali Novo Mesto; ako obvelja poslednja pisava, treba bo dosledno pisati tudi Dunajska Cesta. (Levstik je zadnja leta svojega življeuja vsako lastno ime, sestavljeno od dveh imen, pisal dosledno pri obeh besedah z veliko začetnico: Novo Mesto, Rimske Toplice, Slovenj Gradec itd., ravno tako Ajubljauski, Novomeški itd., in po tej pisavi se je na Levstikovo ustno priporočilo nekaj časa ravnal tudi naš list. Zdaj pa sem to pisavo opustil, držeč se pravila: kadar je drugi del lastnega imena appellativum, piši je z malo začetnico, tedaj; Črno morje, Gorenja vas, Šmarijina gora, Duuajska cesta, Nove ulice. — Kadar se je pa ta appellativum izprevrgel v lastno ime, tako da ima tudi drugi del sam zäse že svojstvo lastnega imena, pisati je oba dela z veliko začetnico: Novo Mesto, Škofja Loka, Rimske Toplice, Slovenj Gradec, Velike LaŠČe, Zgornji Tuhinj, Laški Videm, Laška Gorica, Dolenji Logatec itd., kajti narod vse take kraje, izpustivši pridevnik, imenuje večkrat samo: Mesto, Loka. Toplice, Gradec, T^ašče, Tuhinj, Videm, Gorica, Logatec itd. Ravno tako piše naš list: ljubljanski, novomeški, veliko-laški itd. Uredn.) skih tekstih. Staropoljska imena na o, kakor Bolko, Przemko itd., razlaga Brückner tako, da so nastala, po uplivti latinskih imen na -o, kar pa še sevčda ni dognana rssnica (gl. Jagič, Archiv XII. 275). ') n. Na koncu svoje ocene piše g. L. med popravki, naj se prečrta ves stavek: V § 69. b) naj se še dostavite besedi: sir in dar.« — Ker pa ni uzroka povedal, zakaj, naj ga povem jaz, da se ne moti čitatelj. Navedena opazka Lendovšekova je bila namreč celö nepotrebna, ker se v slovnici uči, da le dvo- in večzložni samostalniki na r vstavljajo j. To je bil ocenjevatelj izpregledal, toda na koncu popravil, a ne pristavil zakaj. — Ako bi si bil g. L. v svesti naloge, katero ima vestni ocenjevatelj izvrševati, bil bi pri § 69. lahko svet poučil o neki drugi semkaj pripadajoči prikazni, katere niti Janežič niti druge slovnire ne omenjajo. Nahaja se namreč še cela vrsta samostalnikov na r, ki ne privzemajo j, in to so sestavljeni samostalniki, n. pr. izvir, požir, ozir, požar, nemir, vesmir ali vsemir, milodar, blagodar, samovar, pivovar, navadno tudi: sopar; licemer, Vladimir. (Vladimirovič), Tugomer (Tugomerovič, gl. Jurčič). Kaj takega je seveda težje omeniti, nego sir in dar iz I,evstikov£ slovnice str. 10. prepisati.2) 12. G presojevatelju ne pri ja, da govorim v § 78-80. o prirastkih ■es, en„ et, ker to ne odgovarja dandanašnjim znanstvenim nazorom. To vse dobro vem, in sem tudi v prvih treh izdajah svoje slovnice za Nemce učil, da so to debla na n, s, t, Toda po večletni izkušnji sem se prepričal, da je bolj primerno, nauk o teh samostalnikih praktično uravnati. V višjih razredih bode itak pri stsl. pouku imel učenec dovolj prilike, natančneje o teh samostalnikih poučiti se, in tudi pri grškem pouku v 3. razredu lahko slovenski učitelj iz lastne volje na sliČna soglasniška debla v slovenščini opozori. G. L. nasvetuje, kako se naj dotično pravilo glasi; ali na to mu moram marsikaj odvrniti. Prvič je njegovo pravilo še enkrat tako dolgo, kakor v moji izdaji, in to ni dobro za učno knjigo, kjer naj bodo pravila kratka. Drugič je primerjanje z grškim yivo; iz celö odveč, ker *) Starosta slovenskih slovniČarjev, č. g dr. Jožef Muršec, ki je izvrsten pozna-vatelj jezika slovenskega, poslal mi je dnč 16. I 89. med drugimi jezikoslovnimi opazkami tudi nastopno: ,,Nazivnik ali vokativ na -ko še se rabi, postavim: bratko, sinko, Janko, Jožko, Jurko, Marko, Rojko, Nedeljko. Pri konjih se kliče sivec : sivko, rjavi: rjavko, rudeČi: rudečko i t. d. Krave so sivka, dimka." — Recimo, da so besede kakor Marko, Janko itd. res ,,brez dvoma 4 nastale po vplivu hrvatsko-srbskega jezika; ali ni mogoče, da so te besede tudi v hrvatsko-srbsVem jeziku prvotni zvalniki? Macun vsaj uči (Theor.-prakt. Gr d. il. Sprache p. 39.): ,,Sin, Sohn hat neben sine auch sinko (als ob nom sinak wäre)" in „ Die eigenen Namen auf o, wie Marko, Janko, Stanko, haben den Vocativ mit dem Nominativ gleich.« Da so besede na •o res stari zvalniki, dalo bi se tudi sklepati iz njih sliČnosti z zvalniki na •«% ki so že večinoma tudi postali imenovalniki, kakor oče, Tone, Jože, Lipe itd. (Prim. Metelko, Lchrg. p 169.). — 3) \ sa ta točka je nepotrebna, ker sem dotično opazko sam prečrtal. učenci v 1. in 2. razredu gimnazijskem kakor tudi na učiteljišču in realki v grščini niti pojma nimajo. Tretjič je krivo učiti, da se je e ojačil v Oy kajti to je proti »dandanašnjim znanstvenim nazorom«, tudi ne glede* na to, da še učenjaki, kakor so Schleicher, Miklošiš in Leskien, niso jedini v tem, kako se ima o v l>esedi slovo razlagati (gl. Miki. III. 3., I. 72 in 245 si., II. 329, in Šuman v »Ljubij. Zvonu« V. 571.). Četrtič je moje živo prepričanje da sodi krivo, kdor misli, da more slovenske oblike kakor ime, tele brez staroslovenščine pravilno in za učenca na ti stopnji razumljivo razlagati. Petič: popolnoma napačno je trditi (navzlic Miki. I, 246 in 73), da ste- besedi 11U in ojč ohranili pristni e. Morda odgovarja ta nauk tudi ^dandanašnjim znanstvenim nazorom!« O deblih na -es se je v primerjajočem jezikoznanstvu čestokrat razpravljalo, in kakor vidim, še dandanes se širijo med Slovenci krivi pojmi o tem nauku. Kdor hoče: slovo in slovite, yivoc in vsvsr-o; (vsvoo;) itd. razlagati, mora gledati na prvotni razloček med krepkimi in slabimi skloni, na takozvani 9 Declinationsablaut ali Vocalabstufung«. Ako je slovo po Leskienovi razlagi res nastalo iz s lov os. = vivo;, potim je v sloves-e— vsvčt-o; o oslabljen v e; vevo; ni nastal iz vsvs; in tudi slovo ne iz sloves, temveč narobe, in zatorej se nikakor ne more učiti: se je ojačil v kakor hoče to g. I,. Imenovalnik je glavna podstava, ne pa rodilnik z oslabljenim samoglasnikom e. Tukaj se ne smemo sklicevati na Miki. Etim. Wort. str. VII., ker se mu upira sedanje stališče primerjajočega jezikoznan-stva. O tem se naj primerja Leskien, Die Declination str. 65, 68 si.; G. Meyer, Griech. Gramm. § 315.; Whitney-Zimmer, Indische Gramm, str. 158 in 151.; Johannes Schmidt, Kuhn's Zeitschrift 25. str. 26 sl. in najnovejše delo tega učenjaka: Die Pluralbildungen der indogerm. Neutra str. 378, 405 sl ; Drügmann, Kuhn's Zeitschrift 24. str. 16 sl. in najnovejše njegovo delo: Grundriss der vergl. Grammatik, II. 388 sl. Ulje in oje sta prvotni debli na -o, ne na -es, kakor polje, in rodil-nikova oblika: uljesa in ojesa je le po analogiji debel na -es napravljena, kakor Trubarjeva oblika: poljesa (gl. Miki. III. 143). Da bi se bil pristni e v teh dveh besedah ohranil, kakor trdi g. L., pa je zaradi tega celö nemogoče, ker se debla na .es v imenovalniku in tožilniku, kakor kažejo drugi indoevropski jeziki, niso v slovanščini nikdar končala na e\ prim. skr. eravas, gr. ysvo;, lat. genus (iz genos), slov. slovo. Stsl. imenovalnik lov.e (Miki. I. 246) pa ne dokazuje ničesar in se mora drugače tolmačiti; gl. Leskien Die Deel. 68. Iz navedenega mi bodo čitatelji menda pritegnili, da je I^endovšekovo pravilo polno pregreškov, ker ga je sestavil ne oziraje se na to, kar primerjajoče jezikoznanstvo uči. ') (Gl. i. opazko na 122. strani. Ured.) LISTEK. »Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild.« Od tega velikega narodopisnega dela avstrijskega, katero je osnoval zdaj že pokojni cesarjevih Rudolf in katero se zdaj po želji Nj. Veličanstva nadaljuje pod vrhovnim varstvom presvetle cesaričinje vdove nadvojvodovke Štefanije, začne v kratkem izhajati VIII. knjiga, ki bode obsegala vojvodini Koroško in Kranjsko. Ta knjiga izide v 14 zvezkih po 30 kr., ki bodo od srede svečana začenši hodili v štirinajstdnevnih presledkih na svetlo. Vsa knjiga bode stala torej 4 gld. 20 kr., in naročiti si moreš tudi samo VIII. knjigo. Iz prospekta, ki se razpošilja te dni, posnemamo, da so Kranjsko opi sali ti pisatelji : pl Radics, baron Schweiger-I^rchenfeld, Fr. Kraus, K. Deschmann, Fr. Leycc, V. ürbas, J. Scheinigg, Ivan Franke, dr. Keesbacher, E. Samhaber, dr. Gr. Krek, Ivan Flis, J. Novdk, Ivan Murnik, G. Pirc in dr. V. Pogatschnigg. — Knjiga bode obsegala 190 ilustracij in okraškov, katere so narisali nastopni umetniki: L. Benesch, R Bern t, Julij pl. Blaas, Hugon Charlemont, J. Eugelhart, G. Frank, J Hamža, V. Hecht, T. Hručir, J. Kassin, J. Klaus Lichtenfeld, Luntz, Myrbach, Schulmeister, Siegl, prof. Jožef Sjurrn, Junj_ Šubic\ Jjt tiez Šubi/, Ferd. Vesselt Wagner, Jožef in Lud. Willroider, Ženišek in Alfred Zoff. — Prvi zvezek VIII. knjige izide 15. svečana; naročila prejemajo vse tukajšnje knjigarne. — Gospod dr. Kari Štrekelj, docent slovanskega jezikoslovja na vseučilišči dunajskem, imenovan za urednika slovenski izdavi državnega zakonika na Dunpji. Gospod dr. Štrekelj, tud: bralcem našega lista dober znanec, združuje s korenitim teoretičnim jezikovnim znanjem prijetno prirodno in pozorno slovensko pisavo; zatorej smo preverjeni, da se »Državni zakonik«, ki je zadnja leta zlasti v stilističnem oziru močno opešal, pod njegovim uredništvom vzpne znova do svoje nekdanje slave in vsestranske veljave. Slovenski umetnik. Naš rojak g. Jožef Sturm, c. kr. gimnazijalui profesor v Rudolfovem, razstavil je v letošnji akvarelui razstavi v domu dunajskih umetnikov nastopne slike.; »Cesta v južnih Tirolih v mesečini.« — »Jesenska noč, gozdni prizor pri Rudolfovem « — »Ciprese iz okolice goriške.« — Vse tri slike vzbujajo zaradi izredne lepote in tehnične dovršenosti svoje Občno zanimanje. Ud umetniškega razsodišča, ki sodi o doposlanih slikah, jih je li razstaviti ali ne, izrekel je o Sturmovih akvarelih to sodbo: »Es sind dies Arbeiten von solcher Schönheit, wie wir sie in dieser Art der Av^führung schon lange nicht zugesandt bekamen und die deshalb auch von der ganzen Jury einstimmig für die Ausstellung aufgenommen wurden. Poroča sc, da je nadvojvoda Ludovik .Viktor kupil Sturmovo sliko »Ciprese iz okolice goriške« za zahtevano ceno. Muzejsko društvo. Pri mesečnem shodu dne 3. grudna m. 1. je pronašal g. kustos A. Müllncr o ,,ljubljanskem barji v arheološkem oziru«. G. predavatelj je pokazal na karti, katero je v to svrho narisal v velikem merilu, imenitnost položja ljubljanskega barja in njega okolice. Za to so stari Rimljani utrdili v strategičnem oziru važne kraje ob robu, kakor Vrhniko in ljubljanski grad. V prazgodovinskem času je to kotlino pokrivalo veliko jezero. Naselniki so prišli iz Azije preko balkan?kega polutoka in so po jezeru in barji zabili v dno kole in napravili vrh njih mostišča, na katerih so • si postavili svoje koče. Hranili so se z ribami in divjačino, a poljedelst va še niso po« LISTEK. »Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild.« Od tega velikega narodopisnega dela avstrijskega, katero je osnoval zdaj že pokojni cesarjevič Rudolf in katero se zdaj po želji Nj. Veličanstva nadaljuje pod vrhovnim varstvom presvetle cesaričinje vdove nadvojvodovke Štefanije, začne v kratkem izhajati VIII. knjiga, ki bode obsegala vojvodini Koroško in Kranjsko. Ta knjiga izide v 14 zvezkih po 30 kr., ki bodo od srede svečana začenši hodili v Štirinajstdnevnih presledkih na svetlo. Vsa knjiga bode stala torej 4 gld. 20 kr., in naročiti si moreš tudi samo VIII. knjigo. Iz prospekta, ki se razpošilja te dni, posnemamo, da so Kranjsko opisali ti pisatelji : pl Radics, baron Schweiger-Lerchenfehl, Fr. Kraus, K. Deschmann, Fr. Levee, V. Urbas, J. Scheinigg, Ivai\ Franke, dr. Keesbacher, E. Samhaber, dr. Gr. Krek, Ivan Flis, J. Novdk, Ivan Mumik, G. Pirc in dr. V. Pogatschnigg. — Knjiga bode obsegala 190 ilustracij in okraškov, katere so narisali nastopni umetniki: L. lienesch, R Bernt, Julij pl. Jilaas, Ilugon Cliarlemont, J. Engelhart, G. Frank, J llamža, V. Hecht, T. Ilrnčif, J. Kassin, J. Klaus Lichtenfeld, Luntz, Myrbach, Schulmeister, Siegl, prof. Joief Sturm, Jurjj ŠuHc\ Janez ŠiibtV, Ferd. Vessel, Wagner, Jožef in Lud. Willroider, Čenišek in Alfred Zoff. — Prvi zvezek VIII. knjige izide 15. svečana; naročila prejemajo vse tukajšnje knjigarne. — Gospod dr. Kari Štrekelj, docent slovauskcga jezikoslovja na vseučilišči dunajskem, imenovan za urednika slovenski izdavi državnega zakonika na Dunpji. Gospod dr. Štrekelj, tudi bralcem našega lista dober znanec, združuje s korenitim teoretičnim jezikovnim znanjem prijetno prirodno in paozorno slovensko pisavo ; zatorej smo preverjeni, da se »Državni zakonik«, ki je zadnja leta zlasti v stilističnem oziru močno opešal, pod njegovim uredništvom vzpne znova do svoje nekdanje slave in vsestranske veljave. Slovenski umetnik. Naš rojak g. Joief Sturm, c. kr. gimnazijalni profesor v Rudolfovcm. razstavil je v letošnji akvarelui razstavi v domu dunajskih umetnikov nastopne slike; »Cesta v južnih Tirolih v mesečini.« — »Jesenska noč, gozdni prizor pri Rudolfovem « — »Ciprese iz okolice goriške.« — Vse tri slike vzbujajo zaradi izredne lepote in tehnične dovršenosti svoje občno zanimanje. Ud umetniškega razsodišča, ki sodi o doposlanih slikah, jih je li razstaviti ali ne, izrekel je o Sturmovih akvarelih to sodbo: »Es sind dies Arbeiten von solcher Schöuheit, wie wir sie in dieser Art der Ausführung schon lange nicht zugesandt bekamen und die deshalb auch von der ganzen Jury einstimmig für die Ausstellung aufgenommen wurden. PproČa se, da je nadvojvoda Ludovik ..Viktor kupil Sturmovo sliko »Ciprese iz okolice goriške« za zahtevauo ceno. Muzejsko društvo. Pri mesečnem shodu due 3. grudna m. 1. je pronašal g. kustos A. Müllner o ljubljanskem barji v arheološkem oziru«. G. predavatelj je pokazal na karti, katero je v to svrho narisal v velikem merilu, imenitnost položja ljubljanskega barja in njega okolice. Za to so stari Rimljani utrdili v strategičnem oziru važne kraje ob robu, kakor Vrhniko in ljubljanski grad, V prazgodovinskem času je to kotlino pokrivalo veliko jezero. Naselniki so prišli iz Azije preko balkan?kega polutoka in so po jezeru in barji zabili v dno kole in napravili vrh njih mostišča, na katerih so • .... si postavili svoje koče. Hranili so se z ribami in divjačino, a poljedelst va še niso po» znali. Za njim so prišli iz jugovzhoda drugi naselniki, ki so imeli izvrstno izdelano orožje. (Prim, jedrnato razpravo »prazgodovinske izkopine po Slovenskem« S. Rnlarja, s kojim Je g- govornik v marsikateri bistveni točki v protislovji . Dokaz temu so različna bodala, izkopana na barji pri Igu, katera prištevamo k najstarejšemu orožju v Evropi. Jcdnako orožje je izkopal sloveči Schliemann v Mikenah, drugi pa na Danskem in Švedskem. To dokazuje, da je prebivalo v starih časih po vsi Evropi pleme, ki je imelo jednako kulturo. — Glcdč barja meni g govornik, da je začelo močvirje rasti od ljubljanske ožine proti Igu vsled tega, ker je Sava navalila toliko proda in groblja, da je Ljubljanici zaprla odtok za Rožnikom. Zato bi bilo dobro, da bi izkopali kanal za Rožnikom proti Savi in napravili ob desnem bregu še druge, z glavno strugo ostrokotne prekope. Potem je g. Miillner poudarjal svoje stališče : da je za starih Rimljanov stalo ondi, kjer je danes Ig, veliko mesto Emona, na mcsiu Gra dišča sedanje Ljubljane pa rimski tabor Aquilina. Svojo podmeno utrjuje na izkopine, poročila starih in novih pisateljev in Peutin-gerjevo tablo. Naposled prepusti velikodušno poslušalcem, naj oni kot porotniki razsodijo, ima li prav ali ne. G. Miillner je vpletel v svoj blizu dve uri trajajoči govor mnogo drastičnih izrazov in poslušalci in poslušalke so mu prav živahno zaploskali. A. Kaspret. Prešernove pesmi je začel prestavljati na italijanski jezik g. M. Sabic, glavni sotrudnik lista „II Dirilto Croato". V podlistku 14. številke tega lista je natisnjen prevod Prešernove balade „Neiztrohnjcno srce", vi 6. številki pa pesem „Izgubljena vera". Kdor pozna zvonkost italijanskega jezika in njegovo izredne sposobnost za izra-zovanje pesniških občutkov, pritrdil nam bode, da se Prešernove pesmi v italijanskem jeziku berrf jako gladko. G. Sabič pa je v tem jeziku tako spreten da bi lahko prevaril vsakega Italijana in mu vcepil mnenje, da so njegovi prevodi pravcati originali kakega italijanskega pesnika Na ta način bode g. Sabič gotovo mnogo pripomogel k temu, da začnrf tudi v Italiji našega pesnika — prvaka spoznavati in častiti. Dobro bi pa bilo, da bi kakšen literarni list v Italiji Sabičeve prevode ponatisnil, ker „II Diritto Croato" je premalo znan in razširjen. Organizacija vojstva cesarskim in kraljevskim vojakom v pouk v vprašanjih in odgovorih slovenski in nemški spisal Andre} Konul plemeniti Sotebran. c. in kr. major v pokoji. Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovci 1890, 16, 41. str. Cena 20 kr. — G. pisatelj razlaga v slovenskem in nemškem jeziku, kako so organizovani pehota, strelska (lovska) četa, konjiča, topništvo, ženijska četa, pionirji, železniški in telegrafski polk, zdravotniška četa, vozarska Četa, bosensko-hreegovske čete, vojstveni zavodi, vojuo pomorstvo, deželna bramba in črna vojska. — Vojaci slovenski, omislite si to in vse druge vojaške knjižice Sočebranove! V njih najdete vse izraze, katerih potrebuje vojak pri svojem poslovanji, leptf poslovenjene, da se polagoma odvadite grdi nemško-slovcnski mešanici, s katero le prepogosto pačite lepo govorico slovensko Zgodovinske črtice o narodni čitalnici v Ptuji. Ob petiudvajsetletnici sestavil Ivan Strelec, učitelj. Samozaložba. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru 1889, 8, 27 str. Pisatelj nam opisuje v tej knjižici, kako se je na poziv sedanjega sodnega pristava Mihaela Hermana leta 1863 osnovala in leta 1S64. slovesno odprla nova čitaluica v Ptuji, ki si je po Davorinu Trstenjaka za svoje geslo izbrala »Jaro i možno« (Jarmogius — Perun), našteva vse nje dozdanje odbore in funkcijonarje, pripoveduje kod vse je bila nastanjena, predno se je preselila v »Narodni dom«, koliko je imela vsako leto dohodkov in stroškov, koliko naročenih časopisov in kaj je storila doslej za narodno probujenje v Ptuji. Na-* posled «am podaje malo galerijo zaslužnih a zdaj že pokojnih udov ondotne čitalnice (dr. Avgust Čuček, Mih. Herman, dr. Janez Vošnjak, dr. K Križman, Božidar Raič, dr. A. Gregorič, Ivan Urbanec). Spretno in gotovo z velikim trudom sestavljena knjižica nam podaje zanimivo in vemo sliko narodnega življenja v starodavnem Ptuj». Temeljni nauk v knjigovodstvu. I. Jednostavno knjigovodstvo. Poleg letnega poročila deške meščauske šole na Krškem z dodatki Spisal dr. Tomai Romih, učitelj meščanske šole na Krškem. Tiskal in založil J. Krajec, Novo Mesto 1890, 8, j 04 str. Cena? — Že v zadnji številki »Ljubljanskega Zvona« smo na kratko omenili lepega potika, katerega je g dr. Romih v letnem poročilu deželne meščanske šole krške podal o jednostavnem knjigovodstvu. Tu svoj članek, ki je prvotno obsezal samo 41 stranij male osmerke, razširil je g. pisatelj na 104 stranij velike osmerke, ter mu dodal natančna pojasnila in dobre vzorce o inventarni knjigi, o blagajni, o dnevniku, o glavni knjigi, o blagovniku, o dospetniku, o kupovniku in proračunbeniku in o prodajniku. S tem je g. pisatelj ustvaril jako porabuo knjigo za naše trgovce, obrtnike, gospodarje in gospodinje, in zasluga njegova je tem večja, ker je prva tako obširna slovenska knjiga v tej stroki. LejK> knjigo od vsega srca priporočamo zavednim in domoljubnim našim obrtnikom in trgovcem ter želimo, da bi uspešno krčila pot slovenskemu trgovinskemu uradovanju, katerega je mnogokrat videti premalo tudi še pri takih trgovcih, ki se prištevajo med odločne in zavedne domoljube. Najnovejše poetično delo črnogorskega kneza Nikole se imenuje „Ilajdana", ki je pred kratkim izšla v državni tiskarni na Cetinji. Ilajdana je epiška pesem v jed-najstih spevih, ki opeva zasebno življenje junaških Črnogorcev. Pa tudi starejše pesmi kneza Nikole so izšle pred kratkim ne Cetinji pod naslovom: „Pjestne knezu Nikole katere je zbral v doberšen zvezek prof. Matavulj. Slovenci, ki čitajo cirilico, naj ne zamude naročiti si tega zvezka polnega izbomega poetiškega cvetja. Dežmanova pesem iz leta 1856. Star znanec zdaj že pokojnega K Dežmanna, nam je te dni izročil nastopno krasno pesem, katero je pesuik leta 185G. posvetil takrat sloveči ljubljanski gospodičini Ti/ki Marlinčičevi Planinske cvetlice kraljici vseh rož. Kjer Triglava sive goličave Proti nebu jasnemu strmč, Tamkaj naše rojstne so višave Tam so naše zibelke — skalč. To zaslišati smo popustile Rojstne kraje in visoki dom. Smo priromale do Tilke mile Zvonček, koper, poreč, skalolom Tudi k nam je prišla ta novica, Da naj lepša rožica si Ti; Da v Ljubljani naša je kraljica Da na svetu Ti enake ni! Trudne smo na pol že ovenele, Pa če gledamo zdaj v Tvoj obraz, Bomo revice spet oživele: Tvoj pogled bo preustvaril nas. In če tukaj moramo umreti Pred obličjem blage deklice, Hočemo vesele obledeli Rož'cam takšna smrt naj slajša je. Delman. Narodna pesem. V 10. št. lanskega »Zvona« na 609. strani smo natisnili staro pesem iz Idrije pod naslovom »Smrt«. Iz nje vsebine se vidi, da pesem ni cela, a gospod, ki nam je pesem izročil v porabo, ni znal za več kitic, nego kolikor nam jih je izročil. Jed v a je pesem tiskana šla v dčžel. poslala sta nam dva gospoda, gosp. učitelj Anton Brezovnik iz Vojnika in gosp Ivan Tosti iz Trsta, tedaj iz dveh daleč narazen ležečih krajev, celo pesem. Razlika med obema tekstoma je kaj neznatna. Tu podajemo bralcem pesem, kakor jo je zapisal g. Brezovnik. Grenka smrt. Grenka smrt na vrata kljuka, »Jaz še zdaj ne morem vmreti, Ostro koso 'ma sel>6, Kozol'c moram pred pokrit, Ino vpraša: »Kje si, Luka, Stare krone tud' prešteti, Hitro vstan' in pojd' z menrf!« Svoje hčere omožit«. Luka vpraša: »Kdo tu kljuka? »Krave moram pred napasti, Kdor kaj hoče, naj gre k nam!« In kokošim zobat dat'. Ko pa malo ven poluka, Za drug' teden drv nasekat, VstraŠi se, da ne ve kam. In kobile podkovat«. »Grenka smrt ne bodi taka, »Škornje moram pred nabiksat, Me nikar ne kliči zdaj, In klobuk skrtačit si, Dosti starih nrite čaka, Babam moram tresk nacepit, Prosim te, le pojd' naprej!« Zavsem pravda ven še ni«. Gor' ta star' boleni Marka Oak, da knkovca zakuka, Te je klical tol'kokrat, Da opravim vse reči, On že komaj mUe čaka, Potlej pojde s tžlbo Luka, Gvišno pojde s tiibo rad. Zdaj opravljen'ga nič ni.« »Naši Korlek lud' se joka »Pojd' uzam' druge kajone, In se prav grd<5 drži; Ki živet' ne mor'jo več, Nanca tudi komaj stoka, Na, tu 'maš tri stare krone, Mica tud' umret' želi!« Pojd', le pojd' od mene preč!« »Lenka pravi: »»Jaz sem stara, Smrt pa koso zauzdigne Že ne morem kašljat več, In ureže zdaj za vrat —, Vender smrt za mč ne mara!«« — Luka le en mal zamigne, Pojd', le pojd' od mene preč!« Opravil vse je naenkrat. »Poviest Rusije« napisal pariški profesor Rambaud, je na hrvaški preložil in popolnil, dodavši književnost rusko dr. Peter Tornic. Takoj prvi zvezek prinaša med drugimi slike, katere prikazujejo nošnjo starih Slovanov. Ali na žalost tudi vidimo v tem zvezku, kako slabo ceni Tomič slovensko književnost (str. 50). Govoreč o manjih i mestnih književnostih slovanskih, h katerim prišteva tudi slovensko, pravi: da slovenska književnost »nema pravega Života bez hrvatsko-srbske«. Tudi o Piešemu in Levstiku nekako čudno sodi. Knjiga Rambaudova je znamenito in poleg Solovjeve zgodovine (29. zv.) tudi na ruski preložena, ali ne takö, kakor jo je Tomič začel na hrvaški prelagati. — Delo bode imelo črez 100 slik in dva zemljevida. — Zvezek velja 50 kr., po pošti 5 kr. več, a izdaje ga vseučiliška knjigama Auer v Zagrebu. V. Prošnja. Na drugem shodu kranjskih požarnih bramb se je naroČilo odboru deželne zveze kranjskih požarnih bramb, naj omisli slovenski ieduotni naslov za besede »freiwillige Feuerwehr« in istolako ptimerui požarnobrambovski pozdrav, kakor je uveden pri nemških požarnih brambah Zvezni odbor torej uljuduo pozivlje vse slovenske gospode jezikoslovce ter najuljudneje in nujno prosi, da bi nam naznanili v tem oziru mnenja svoja in dotične svete blagoizvolili vposlati zveznemu načelniku gospodu Fr. Do-berlctu v Ljubljani. Račun dohodkov in stroškov za Vodnikov spomenik in za Vodnikovo slavnost v Ljubljani 1. 1889. Doliocil-ci. A. Darovi: 1.) Za spomenik nabranih z obrestimi.......... 5944 gld. 61 kr. 2.) Od slavnega deželnega zbora kranjskega....... 1000 » — » 3) Od slavnega mestnega svčta ljubljanskega....... 1700 » — » B. Dohodki pri slavnosti: 4.) Od prodanih sedežev na tribunah . . . 147 gld. — kr. 5.) Prebitek pri banketu .......41» — » 6.) Vstopnina pri koncertih.......121 » 72 » 7.) Prebitek pri gledališki predstavi .... 44 » — » 8.) Darovi............. 16» — » 369 » 72 » 9.) Saldo računa (nedostatek)..........................12» — » Skupni dohodki . . . 9026 gld. 33 kr. Strošl-ci. A. Stroški za spomenik: 1.) Gospodu Ganglu za izdelovanje kipa . . 2810 gld. — k 2.) Livarju Pönningerju na Dunaji za vlitev kipa 3150 » — 3.) Kamnoseku F. Tomanu za kamnoseška dela 1574 » — 4.) Tovorniua ...................52 » — 5.) Poštnina......................8»i8 6.) Koleki........................10» — B. Stroški za slavnost: 7.) Godba ............i(>8 gM- 8.) Okrašenje slavnostnega prostora (2 slavoloka, 3 tribune, mlaji, venci, razno blago; napisi, tapetniško delo).......... 479 * 9.) Šotor na čitalničnem vrtu, okrašenje, razsvetljava itd. . . . •.......250 » 10.) Stanovanja...........37 * 11.) Tiskovine ...........227-» 12.) Prepis in tisk kantate.......84 » 13.) Šišenski čitalnici za siroške pri veselici . . 40 » kr. 3* 52 91 20 75 7604 gld 18 ki 14.) Razpošiljanje vabil, poštnina, kokarde, dva venca, šopek 15 ) Streljanje na gradu 16.) Razni stroški . . 2! 1 — » 6l » 22 » 52 » 19 » 1422 » 15 » Skupni stroški . . 9026 gld. 33 kr. V Ljubljani dn6 18 julija 1889. Račun je bil pregledan in potrjen v odborovi seji dnč 18. julija 1889. Knjižnica družbe sv. Cirila in Metoda. K svojim izboru im dozdaujim trem knjižicam je imenovana družba te dni dodala četrto krasno knjižico, v kateri nam gosp. prof. Fr. Hubad s svojim spretnim peresom in zgovorno besedo opisuje raznovrstne slovenske junake. Več o tej lepi knjižici prihodnjič. Cena 20 kr. Podpiralna zaloga slovenskih vseučiliščnikov v Gradci je izdala o svojem delovanji in Stanji deveto poročilo. Glavnica se v preteklem letu ni pomnožila, vse imetje znaša 7200 gld nominalne vrednosti. Čistih dohodkov z obrestmi in "z gotovino prejšnjega leta vred je bilo 1127 gld. 3 kr., troškov pa 682 gld. 12 kr., torej 441 gld. 9 c kr. prebitka, ki se je na prihodnjega leta račun naložil v hranilnici. Odbor je zboroval osemkrat in rešil 97 prošenj. Šest prošenj je bilo odbitih, na 91 prošenj pa se je dovolilo 642 gld. Podpiranih je bilo I o slovenskih pravnikov, 7 mediciucev in 2 modroslovca (po deielah jih je bilo 11 s Štajerskega, 4 s Kranjskega, po dva s Koroškega in Primorskega). Mej darovalci so bili: dež zbor kranjski 200 gld„ deželni zbor štajerski 150 gld., »Posojilnica« v Celji 100 gld., dr. Josip Sernec 20 gld., dr. L Filipič 15 gld, »Posojilnica Ljubljanske okolice« 10 gld., dr. J. Kenda 10 gld., Fr. Ks. Souvan 10 gld., dr. Srebre 10 gld., dr. Smidinger 10 gld. itd. — Predsednik društvu je dr. Gregorij Krek, predsednikov namestnik dr. Biderman, tajnik Bogomil Krek, odborniki: Fran Vrančič, Josip Treiber, Jaroslav Žitek, Valentin Kordn, Fran Tominšek, Velevažni ta zavod znova priporočamo sem, katerim je do lajšanja neugodnih gmotnih razmer nadepolne vseučiliščne mladeži naše, ki bode gotovo svoje dni zaslomba domovini in narodu svojemu. „Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. Lastniki in založniki: Fr. Leveč i. dr. — Izdajatelj in odgovorni urednik: Fr. Leveč. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, v Medijatovi hiši na Dunajski cesti, 15. Andrej Zu mer, tajnik. Dr. Jožef VoSnjak, načelnik. Tiska »Narodna tiskarna« v Ljubljani. V „Narodni Tiskarni64 v Ljubljani se prodajajo * • . i v &wm»fm Sjppft po znižani eeni. 1. zvezek: Deseti brat. Roman. 2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini iia deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. —- III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji Črtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. -— JI. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. J)va prijatelja. — IV. Vrban Smukova zenitev. Humoristična povest, iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — VI. Kozlov ska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. 4. zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slo- vencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. KloŠterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 5. zvezek: I .Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja — II. Nemški] vdlpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. • stoletja. — IV. Lipe. Povest. —.V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: L Sosedov sin. (»Mladika«, 1868.1 — IL Moč in pravica. (»Zvon«, 1870.) — . III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. (»Slovenski Narod«, 1872.) — IV. Bopm se te. Zgodovinska povest. (»Zvon«, 1876.) — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. (»Slovenske ve-černice«, XXXV. zvezek, 188a) — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. (Koledar »Družbe sv. Mohorja», iS80.) — VII. Črta is življenja. političnega agitatorja.(»Slovenski Narod«, 1868.) 7. zvezek: I. Lepa Vida. Roman. (»Zvon«, 1877.) ;— II. Ivan Erazem Tatenbah. Izviren historičen roman iz sedemnajstega veka slovenske zgodovine. (»Slovenski Narod«, 1873.) 8. zvezek: I. Cvet in sad. Izviren roman. (»Slovenska knjižnica«, 1877.) II. Bela ruta.. bel denar. Povest (»Slovenski Narod« 1874.) Zvezek po 60 kr., elegantno vezan po 1 gld; Pri vnanjih naročilih stoji poštnina za posamični nevezani 5 kr., za vezani 10 kr. Dijaki dobivajo Jurčičeve »Zbrane spise« po 50 kr. izvod, ako naroči skupno najmenj deset izvodov. - izhaja vsakega meseca i. dan v zvezkih, po 4 pole velike osmerkc obsezajočih, ter stoji v Ljubljani nä dom pošiljan ali po pošti prejeman: za vse leto . . . .'t 4 gld. 60 kr. » pol leta .... 2 » 30 » » četrt leta . . . . 1 » 15» Po vseh deželah zunaj Avstrije stoji »Ljubljanski Zvon« po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se oddajajo po 40 kr. Dobivajo se tudi še: »Ljubljanski Zvon«, II. tečaj (1882) nevezan po • - 3 — kr. v Bonačeve platnice vezan po........4 » 20 » »Ljubljanski Zvon«, III. tečaj (1883) nevezan po . . 3 » — » v Bonačeve platnice vezan po........4 . » 20 » »Ljubljanski Zvon«, V. tečaj (1885) nevezan po 3 » 1— » v Bonačeve platnice vezan po........4 » 20 » »Ljubljanski Zvon«, VI. tečaj (1886) nevezan po . . 3 » — » v Bonačeve platnice vezan po . . ......4 » 20 » »Ljubljanski Zvon«, VII. tečaj (1887) nevezan po . . 4 » — » v Bonačeve platnice vezan po . . .....20. » »Ljubljanski Zvon«, VIIL tečaj (1888) nevezan po . 4 » » v Bonačeve platnice vezan po /jS^JJ^.....5 » 20 » »Ljubljanski Zvon«, IX» tečaj (1889) nevezan po . ..4 » 60 » v Bonačeve platnice vezan po........5 » 20 » Letnika I. (1881) in IV. (1884) sta nam že pošla. Vrhu tega se dobivajo pri podpisanem upravniŠtvu: »Rokovnjači«, Zgodovinski roman, spisala Jos Jurčič in . Janko Kersnik po....... . . ... . . . 50 kr. Upravništvo „Ljubljanskega Zvona". Ljubljana, Dunajska cesta 15.