25. štev.
V Kranju, 22. junija 4901
II. leto.
Političen in gospodarski list.
Vabilo na narocbo, L ceio leto umo*^*!
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. S 1. julijem poteče naročnina vsem onim, ki so bili naročeni za pol ali četrt leta; zatorej jih uljudno prosimo, da nam te dni do-pošljejo nadaljno naročnino, da se jim list po preteku naročnine ne ustavi.
Zakaj kmetu šole?
(Dopi« z dežele.)
IL*)
Kmetje so v nekaterih deželah že toliko zavedni, da imajo sami svoje časopise, ki so jirn kažipot v zgolj kmetskih političnih in gospodarskih vprašanjih. Ti časopisi delajo potem neko javno mnenje med kmeti. Pisatelji takih časopisov so v kmetijskih vprašanjih dobro izvežbani ljudje in tudi praktični kmetje. Dosti kmetov pove na tak način svoje mnenje. To je .šola za združitev in za organizacijo kmetov. Na ta način bi bilo mogoče milijone kmetov, ki imajo v kaki državi tiste koristi, zjedi-niti na tiste smotre, pri volitvah jih spraviti do tega, da bi bili možje, da bi se ne dali premotiti, da bi ne volili poslancev, ki toliko marajo za kmetske koristi, kot za lanski sneg, ki kmetijo vidijo le od daleč, ki so navezani le na koristi kakega drugega stanu. Dosedaj je bil kmet «volilna živina* za razne grofe, duhovnike, meščane. Odslej naprej hoče voliti može iz svoje srede. Da vsak ve, kaj in kako ob volitvah, ki morajo v sedanjem času kmetu ravnotako biti važne, kakor meščanu, grofu, duhovniku, ki se z denarjem in vsemi drugimi sredstvi okolu pehajo ob volitvah, da dobijo njihovim koristim prijazni kandidatje večino za poslanstvo, je treba, da naš kmet bere svoj kmetski časopis. Tako pride potem k volitvi in ne duhovnik, ne meščan ga ne bode odvrnil od tega, kar so sklenili kmetje med seboj in kogar so postavili za kandidata. Najsi bode še tako marljiv agitator-kmet, ne more obiskati vseh volilcev in ne more vsem povedati, zakaj se gre. Časopis vse lepo pripravi in potem ni mogoča neumnost, katera se je na Slovenskem dogajala, da naši kmetje niso vedeli, koga so volili. Ne vem, kaj so gospod zapisali na listek. Potem tudi ni mogoča  daljna  neumnost, da zastopajo
*) Glej 18. štev. .Gorenjca* z dne 4. maja L 1.
kmeta kot poslanci ljudje, ki ne vedo ločiti sivka, od prosa. Potem pa tudi ne bo mogoče, da takozvani kmetski poslanci skrbijo v zborih le za farovško kasto, iz kmeta-volilca pa brijejo norce.
V sedanjem gospodarstvu so vprašanja kmetije tako važnqu da odvisi od njih zdravje vse človeške družbe. Pa tujj^Ltako zamotana so, da jih kak penzijonist. katerega igrj] zaradi nerabljivosti poslali v pokoj. ne more razvom^ai. Kmetsko oko se kmalu spozna v svojem gozduj/velike kmetije imajo izborno šolane ljudi, ki so z dušo in telesom le kmetje in iz vsega srca prijatelji svojih tovarišev, manjših kmetov. Koristi vseh teh so enake. Tudi med manjšimi kmeti je dosti prebrisanih glav, ki pregledajo marsikaterega poslanca drugih stanov. Tile so edini poklicani nastopati kot zvedenci v sedanjih vprašanjih kmetije. Tudi tega bo učil časopis kmete-volilce.
Brati in pisati je treba znati, prijatelji za plugom!
Naš hišni davek.
Piše S. [Dalje.J
Predstoječi uvod, če zgornje vrstice sploh smemo tako imenovati, bi pa ne bil niti popolen, niti nepri-stransk, ko bi ne omenili dvoje velikih, in sicer takih napak, ki skoro popolnoma skvarijo dobro lice našega hišnega davka, namreč:
1. ) deloma, da hišni davek sploh imamo. To napako ima sicer več ali manj vsaki davek, posebno za onega, ki ga mora plačati. Ali jedna panoga hišnega davka jo ima še posebej, ker išče donosa (Ertrag) tamkaj, kjer ga v resnici večinoma ni, t. j. skoro pri vseh kmetskih hišah;
2. ) deloma pa je naš hišni davek neprimerno in sicer tako visok, da ga v ti visokosti ne najdeš v nobeni drugi državi. Zgodilo se je parkrat, da je država nujno potrebovala denarja in vsled tega morala seči po predmetih, ki so brez obširnih priprav in hitro mogli zvik-šati državne dohodke, in v to svrho so bila itak že obdavčena poslopja pripravna kakor nalašč: treba je bilo samo zvišati davčno mero, in vir dohodkov je moral teči močnejše, popolnejše. A ne brez škode za narodno gospodarstvo. Zašli bi predaleč, ko bi se podrobneje hoteli pečati s tem trnjevim vprašanjem. Na tem mestu si moremo dovoliti samo naslednje opazke: posledice tega zvišanja so trpeli deloma najemniki, torej osebe, katerih zakonodajalec ni hotel zadeti, deloma pa hišni gospodarji sami, in sicer za oni del zvišanega davka, katerega po gospodarskih principih niso mogli natovoriti najemnikom. Ta del pa pomeni obresti one srote, katero mora imeti hišni posestnik na razpolago, če hoče trajno zadostiti
226*
svojim novim dolžnostim, in ker jo navadno drugod ne more dobiti, treba jo je odšteti od vrednosti hiše. Z drugimi besedami: Vrednost hiš se je znižala za toliko, kolikor zvikšanega davka ni bilo mogoče naložiti najemnikom, in dotična svota je bila trajna izguba za narodno gospodarstvo. Da se nas pa ne bo napačno razumelo: To škodo so trpeli le takratni hišni posestniki. Njih nasledniki in to je današnja generacija — so te manj vredne hiše ali podedovali in imajo torej najmanj vzroka za upravičene pritožbe, ali pa so jih že kupili za nižjo ceno in tudi v tem slučaju niso trpeli nobene škode v svojem žepu. Kdor se zanima za ta, teoretično zelo zanimiva vprašanja, svetujem mu temeljito študijo prof. barona Myrbaeha: «Die Besteuerung der Gebäude und Wohnungen in Oesterreich» — nas kliče naloga, katero smo prevzeli, da začnemo z obrisom in razlago pozitivnih določeb.
Opomba: Opozorimo se na naslednja dela: Willi, v. Losiarv: Die binherigen Versuche der Reform der direct. Steuern in O Ott er reicli (zgodovinsko). Max Mayer: Lieber directe Steuern in Oesterreich und die Versuche, sie zu reforrniren ; M y r bar Ii: Die Uebertre-tung der Zinsverheimlichung nach taten*. Gesetzgebung.
V Kranju, 22. junija.
Državni zbor se je — kakor smo zadnjič ob kratkem poročali — razšel in se snide šele na jesen. Reči se mora, da je v tem kratkem času svojega zasedanja jako mnogo storil, bodisi za kmeta kakor za meščana zlasti na gospodarskem polju.
Deželni zbori so se minuli teden otvorili na kratko zasedanje. Kranjski deželni zbor je imel svojo III. sejo dne 17. t. m. V tej seji so se sestavili in volili nekateri odseki, katerim so se odkazala nekatera poročila. Koncem seje je bil podan nujni predlog Ažman -Švegel -Tavčar, zastran podpore pogorclcem v Kropi. Prihodnja seja je bila včeraj. — Deželna zbora v Zadru in Inomostu se nista sešla, ker ni došlo postavno število poslancev.
Iz Sušteršičevega. takoimenovanega «lepega » kluba je izstopil štajerski poslanec vitez Berks.
Vojna v južni Afriki. Iz Kapstadta se javlja, da je Dewet. v zadnjem času baje pridobil Bure, da se pod
PODLISTEK. Tašča.
(Hrvatski spisala Marija Evgenija Markovic; poslovenil Gv. Anin.)
II.
Preživeli so tako leto dan. Izprva je hodila mlada Orliha vedno na cesto, in kadar je izpregovorila ali se nasmejala, so se razveselili tudi stari ljudje, takrat pa je ni bilo nikjer. Ni je bilo na cesti, niti v koti, niti v njeni sobi (vedite, da so sobo pregradili v dva dela, v enem delu sta stanovala mlada dva, v drugem pa stara). In nekdo je vprašal staro Orliho: «Kaj pa kaj dela vaša deca. Imate dobro snaho P» «I)a, kakor očetovo hčerko,> mu je odgovorila. On pa na to ni odgovoril, kakor da bi je ne čul.
Nekoč je delala moja mati v svoji koči. Došla je Mana. Mati jo je pogledala; bila je zelo izmučena. Usedla se je k njej in jo vprašala: «Kaj ti je, moja Hanka, da imaš tako upale oči? Kaj te je zopet razžalostilo ?*
liana je plosknila z roka, po licu pa so se ji udrlc solze, podobne biserom. Tašča me ne ljubi. Zmerja me, streže nu po življenju in pravi, da sem očetova hči. Teta moja! Da bi jaz vedela za svojo usodo, raje bi se bila utopila v globokem studencu!*
Mati jo je vprašala, kaj je, kako je kaj pri njih, in zakaj je sploh nastal prepir.
•Ona me je že takoj v začetku sovražila. Najlepše moje predpasnike mi je pokvarila, kar primem, vse mi sproti pokvari, in jaz dobro vem, da je vsemu temu ona kriva.  Zaboj mi je z nekim prahom naprašžla, in
njegovim vodstvom vnovič zoperstavijo. Angleži pa so ga prehitro zalotili in razkropili njegove čete. Tako pišejo angleški listi, ki so vedno polni hvale za angleško vojsko, dočim se junaški Buri bore hrabro in s čudovito vstrajnostjn in so v več manjših praskah prav pošteno naklestili Angleže. — Nek nemški list je raznesel vest, da je general French, dvakrat vjet, prelomil besedo, in bi vsled tega moral biti ustreljen. Namesto, da so ustrelili Frencha, so izpustili tisoč ujetih Burov. Zatrjuje se, da se bodo Buri borili do zadnjega patrona. Angleška je potrebna miru, ker je njen položaj v Transvalu nevzdržljiv.
Dopisi.
Iz Ribnega pri Bledu. Naš župnik je postal jako imeniten in mogočen. Pa zakaj bi ne bil, ker je iz fa-ranov izprešal toliko tisoč ; za (aro mu manjka še kakih 15.000 kron, a so mu dovolili tudi to, da si jih izposodi. Zato ima sedaj pravico pretepati farane. Na sv. rešnjega telesa dan, ko je šel krščanski nauk opravljat, stala sta pred cerkvijo dva popolnoma dorasla fanta. Brez vzroka da enemu zaušnico, češ, ali ne boš šel v cerkev. Ko fant dobi zaušnico, se obrne, zgrabi župnika in ga strese tako, da mu dvakrat strga srajco (koretel), ki seveda njega ne bo bode nič stala, ker mu bodo farani kupili drugo. V cerkvi se je nato strašno jezil. Rekel je: «Ce sem ga klofil, ine je sveta jeza obšla>. Ko je ljudem kazal srajco, jo je z obema rokama vlekel narazen kričeč: «Kar prsi bi si raztrgal.* Nekateri pošteni možaki so nato odšli iz cerkve, ker niso hoteli poslušati takih neumnosti. Ko jih vidi, zopet zavpije: «To so vsi moji sovražniki.* Pripoveduje se. da se je tudi ustil: «Ce jaz hočem, vzamem en pogen popirja, pero in tinto, pišem na škofa, in fara je crknjena. Ce fara crkne, Bogve, ali bodo dobili farani denar nazaj ali kam ga bodo dejali. — Letina kaže še precej dobro; sadja ne bo veliko, trave so tudi bolj redke, žita pa lepo kažejo, žlindra letos ni dala popolnega uspeha.
Iz Kamne gorice. (Mihael Pesjak.) Dne 12. maja t. 1. je umrl v Kamni gorici rodoljub, kakršnih je žalibog dandanes jako malo. Mož sicer ni bil slavnoznan, kajti deloval je na tihem, a tembolj plodovito.  Da mu izka-
moje zlate čepice so potemnele in rdeči pasovi so obledeli. Vse moje ona izkorišča! Ona je rekla Vasilju: «Prodaj, prodaj že enkrat vole!* (ker so bili mojega očeta). A jaz sem mu rekla: «Ne! Zakaj neki bi se voli prodali?* Vaslij jih v istini ni odgnal na sejni. Ona pa je rekla, da sem jaz kriva in upila je nad menoj: «Le počakaj ti vragova hči, ti si me spravila na beraško palico. Moj Vaslij zame več ne mara. Jaz ti bodem že vse to splačala!*
«Udaj se, Hana!» ji jc rekla nato moja mati.
« Zakaj neki bi se ji jaz pokorila V* je kliknila Hana. «Nočem se! Kakor kdo govori, tako se mu odgovarja!*
Prigodbe nekdanjih časov
opisuje Matija Bobnar. V letu V.
175(> dne 21. roži ika je bilo zopet hudo vreme. Zvonili so od ene do sedmih zvečer brez prenehanja, ker je vedno grmelo, poslednjič je počil veliki zvon. Ta zvon je bil star, letnico je imel menda 1359.
1757 silno revno in nerodovitno leto. Skozi dva meseca, maja in junija, je deževalo. Od sv. Marjete do sv. Lovrenca pa ni bilo kar nič dežja, torej grozovita suša. Na sv. Mihaela dan jo že vzela slana ajdo. Po zimi je bilo silno veliko snega, ki je ležal še do polovice aprila. Zato je ozimina na pol pozebla. To leto je bila huda vojska z Rusom.
Nabiralec teh letnikov je tedaj umrl.
žemo vsaj nekoliko hvaležnosti, hočemo ob kratkem narisati nekoliko njegovo življenje. Miha Pesjak je bil rojen 26. septembra 1841 kot sin preprostega strojarja. Osnovno šolo je dovršil v Celovcu, ker je bila tedaj jako vkoreninjena navada, da so osobito Gorenjci pošiljali svoje sinove na Koroško radi nemškega jezika. Potem je prišel v Ljubljano na tedanjo realko. Pozneje je prišel k vojakom in sicer v Dalmacijo. Tu si je nakopal pod neugodnim podnebjem smrtno nevarno bolezen, ki ga je pri m orala dati slovo vojaškemu stanu in se podati domov. Posledic bolezni se ni mogel iznebiti tako, da so ga mučile skozi dolgih 37 let; zadnji dve leti je bil skoro vedno v postelji. Dasi izšolan v popolno nemških šolah, vendar si je ohranil prav vrlo narodno čuteče srce, o kojem priča njegova poslednja volja. Iz svojega premoženja je namreč volil v narodne namene, in sicer: 1000 kron družbi sv. Cirila in Metoda, 200 K dramatičnemu društvu, 200 kron družbi sv. Mohorja, 200 kron Slovenski Matici, poleg tega je volil še 1000 kron ubogim v Kamni gorici. Iz tega je razvidno, kako blagega srca in kako goreče ljubezni do slovenskega naroda je bil pokojnik. Že v življenju pa je deloval z vso vnemo za Kamnogoričane, katerim je bil dolgo časa župan, a se je radi bolezni odpovedal tej časti v občo žalost prebivalstva. Žal, da ima slovenki narod tako malo sličnih rodoljubov. Hvaležen mu bodi spomin!
Iz Bukovščice. (Nepoboljšljivi M o re.) [Konec.] Naš More navadno po branju v cerkvi pase svoje prijazne oči po okolu stoječih, bi li opazil med svojimi podrepniki tudi kakega liberalca. In potem razlije vso grenkoto svojega žolča nad dotičnimi reveži in ljuto vpije: »Izogibajte se hiše, v kateri se ne godi drugega, ko golo obrekovanje, v kateri ne poznajo drugega nego laži ...» Farovž je seveda izvzet, farovž, v katerem je največ te grde nesnage doma. Zavedni Bukovščani, po-slušajmo ta nauk našega pastirja in izogibajmo se gostilne pri «Tonetu*, saj jo imamo mnogo boljšo pri «Jaku», če že tudi hočemo omočiti suha grla. Pred kratkim se ga je zopet precej dobro nasrkal. Prišel je četrt ure pozneje, kajsor bi moral, a ne z namenom, da bi nas nevedneže poučeval v krščanskih resnicah, ne, iskal je le priliko, da bi se mogel nad kom znositi in kdor išče, najde. Tako je tudi on našel hitro povod, da je jelo po cerkvi strašansko bobneti, da se je leča stresala pod velikansko maso, da so okna šklepetala pod močnimi zračnimi sunki. Otroci pred oltarjem so se za-
1789 so se Francozi spuntali.
1780 je umrla cesarica Marija Terezija. Njen naslednik Jožef II. je dal veliko katoliški cerkvi zopernih zapovedi, katere je sedanji presvitli cesar Franc Jožef v svoji pogodbi s sv. očetom Pijem IX. popravil. Jožef II. je umrl leta 1790.
1790 je bil Jožefov brat Leopold II. cesar le tri leta. Kakor velika voda prestopi bregove, tako tudi punt na Francoskem zoper kralja in vero. Odtod toliko hudih vojska.
1798 so prišle Benetke pod Francoza, a Napoleon jih je dal cesarju zopet nazaj. To je bila prva vojska s Francozi 1. 1797. — Benetke so bile postavljene 1. 440 in so vedno rastle na moči, tako so gospodovale še čez morja. Bogastvo je bilo tam veliko, iz tega pride napuh in pad za napuhom. V drugi vojski s Francozi so bili zopet premagani, in šele leta 1813 so postale zopet cesarske. V Benetkah je 72 fara, 41 samostanov, 20.000 družin. Med cerkvami je najimenitnejša ona sv. Marka Ev., kjer počiva njegovo truplo. Posebno čudovit je tlak, narejen iz žlahtnega kamna porfirija, kakor morsko valovje. Cerkev je 500 čevljev dolga, 130 široka. Pod Francozom so Benečani močno obubožali, sedaj si pa zopet dobro pomagajo.
227
čeli puliti, suvati in ščipati drug drugega, nastal je hrup in hčerka poštenega trgovca je hotela videti, kaj da je. Pogledala je čez klop naprej, a v tem hipu zavpije župnik tako močno nad njo: «Kaj zijaš nazaj, ti radovednica, zijalo ti» in ne vem že, kaj še vse, da je strahu pre-bledela in ni vedela, kaj da je pravzaprav. Ker je pa bilo več deklic tam in ker niso popolnoma vedele, na katero da leti, so obrnile mile svoje oči v gospoda. V tem zopet zagrmi: «Ti, ti Franca, ravno tebe mislim, nobene druge.* Kaj početi? Najbolje bi bilo, da bi vsi pri priči zapustili cerkev, kakor smo naredili nekateri in šli rajše domov kuhat žgance ali pa pripravljat za pujse. No, do tega ni prišlo. Potem bi župniku postalo dolgčas tudi v cerkvi, kakor je že enkrat rekel, da skrbi le zato za konsumno društvo, ker mu je v farovžu dolgčas — Oh, saj mu bo še dolgčas. Pomisli naj vendar, koliko žalost je občutil oče deklice, ko je zvedel, dobro vedoč, zakaj da je gospodova puščica priletela ravno na njegovo hčerko, kako je oblila sramote rdečica nedolžna lica mlade deklice, a ve naj tudi, da se je zavalila največja sramota v njegov koš. Prihodnjič naj se vendar varuje
I gospod še enkrat izustiti kako tako nepremišljeno besedo, če ne, se bo že gledalo na to, da se poravna kje drugje. Nikar naj ne misli, da so vsi ljudje tako dobri, kakor je bil prejšnji cerkovnik, da bi se dali tako pod nič poravnati. Nekaj smo že skoro pozabili povedati, omenimo še kot nameček, da bo stal naš župnik vsem v popolnem sijaju pred očmi. Dasi se jih je nekaj navezalo na Moretovo zadrugo, vendar se še pri stari prodajalni mnogo proda. Da bi pa More videl, kaj in kdo kupuje tam, izumil si
j je posebno umetnost. Umislil si je dalnjogled. Nasloni svoje kosti na široko okno, pritisne rešpetin nad drobnim noskom in gleda tol:£o časa, da spozna onega, kdor prihaja, ali odhaja. Prav lepo, a značilno to ni! Gosti oblaki se zbirajo nad Moretovim poljem. Skoro bo jelo bliskati se in grmeti, vsula se bo debela toča, okle-stila bo bogate ali vsaj mnogo obetajoče sadove in čez malo časa bodo molele gole prekle proti nebu. Varuje naj se, da ne sproži pogubnega oblaka.
Iz Škofje Loke. (Razno.) Društvo za olepševanje
i se vedno'trudi in skrbi, kako bi obleklo naše mesto v praznično obleko, zlasti sedaj, ko namerava tukajšnje gasilno društvo slovesno obhajati začetkom avgusta t. 1.
i petindvajsetletni«) svojega obstanka ter k tej slavnosti povabiti gostov od blizu in od daleč. — Popravil in pobarval se je Fran Josipov most, naslikal se je na mestno hišo nov mestni grb, hiša sama pa se je že trikrat prebarvala in napravili so ji zelena okna in duri. — Tudi druge hiše so se več ali manj prenovile, da dobi naše mesto lepše lice, a gostje pa v Loki naj prijetnejši utis. — Žal pa, da se je našel v našem mestu nekdo, ki je v svoji nedosegljivi modrosti sedaj v po-letenskem času pustil vhod v mesto posuti s kamenjem, da je cesta postala enaka kaki grapi. Ako se ta nedo-statek kmalu ne popravi, svetovali bi, da se pred mestom nastani zavarovalna družba, ki bi sprejemala v zava-vanje proti nezgodi vse one, kateri si hočejo ogledati letos naše mesto. — Kdaj se bodo popravile stopnjice, katere vodijo iz glavnega trga na dolenji trg? Za take kričeče potrebe je menda v mestni blagajni suša. Prihodnjič bomo govorili jasneje.
Novičar.
Na Gorenjskem.
Osebne vesti. Gosp. dr. K. Zakrajšek se — kakor smo že zadnjič na kratko omenili — naseli s 1. julijem kot praktičen zdravnik v Škofji Loki, kjer bo ordiniral v hiši g. nadučitelja Fr. Pape. — Gosp. Gregor Malovrh, župnik v Št. Vidu, je imenovan duhovnim svetnikom.
Občni zbor kmetijske družbe kranjske se je vršil minuli četrtek ob obilni udeležbi članov. Z Gorenjskega jih je prišlo okrog 150. Volitev predsednika in štirih odbornikov se je vršila v smislu sklenjenega kompromisa. Predsednikom je bil soglasno izvoljen gospod deželni glavar Oton pl. Detela. Pri volitvi odbornikov je bilo oddanih 241 glasov in so bili izvoljeni gospodje: graščak Henrik baron Lazarini in pristav kmetijske
228
šole na Grmu Viljem Rohrman z 241 glasovi, meščanski učitelj in župan v Krškem dr. Tomaž Romih z 239 in državni poslanec in posestnik Josip Pogačnik s 187 glasovi. Dosedanji družbeni predsednik g. ces. svetnik Iv. Mu mik je bil v priznanje njegovih zaslug za kmetijsko družbo soglasno izvoljen častnim članom.
Telovadno društvo •Gorenjski Sokol* sklenilo je v svoji seji dne 17. t. m., da se vrši izlet v Žabnico de-finitivno dne 21. julija 1901. Natančneji program odhoda, kakor sploh celega izleta objavimo v kratkem.
Občni zbor olepševalnega društva za mesto Kranj vrši se v nedeljo dne 23. t. m. ob poldvanajstih dopoldne v mestni posvetovalnici, na kar opozarjamo p. n. člane. Želeti bi bilo, da temu društvu, katero tako zaslužno deluje za razširjenje javnih izprehodov in senčnatih nasadov, pristopi kar največ podpornih članov, kajti do-sedaj opažamo napram društvu nekako brezbrižnost, katere si pa ne vemo tolmačiti.
Podružnica slovenskega planinskega društva za kranjski okraj priredi dne 29. in 30. t. m. izlet v Bohinj in na Črno prst (1845 metrov). Ker Črna prst slovi vsled svoje izredno lepe flore, ki je ravno v tem času v najbujnejšem cvetju, se ne čudimo, da je mnogo zanimanja za ta izlet. Pot na Črno prst iz Bohinjske Bistrice je lahka, olajšala pa se bode še, ker bodo izletniki šli zvečer do Orožnove koče (dveinpjl ure), kjer bodo prenočili, drugo jutro pa do vrha 1 uro. Razgled z vrha je ob ugodnem in jasnem vremenu najkrasnejši, pred gledalcem kipi v nebo mogočno Triglavsko pogorje, Mangart in drugi vršaci, v vznožju bohinjsko jezero, po prijaznih dolinah (selški, poljanski, tolminski, soški) pa se napaja oko doli do jadranskega morja. Popoldan pa je nameravana vožnja po jezeru in izlet k slapu Savice. Kdor se udeleži izleta in želi, da se mu preskrbi skupen voz, zglasi naj se pri tajniku gospodu Janku Sajovicu. Odhod iz Kranja dne 29. t. m. z opoldanskim vlakom, povratek 30. t. m. z večernim vlakom.
Izkopine v Lajhu. Gospod kustos Szombathv, ki vodi prekopavanje v Lajhu za antropologično društvo na Dunaju, je izkopal do danes 31 kostnjakov. Nekatere lobanje so še precej dobro ohranjene. Poleg drugih malenkosti se je našla mala zanimiva rimska tehtnica (Schnelhvage), nadalje dve precej dobro ohranjeni zaponi in okovi pasu iz mesinga. Izkopavanje se bo prihodnji teden nadaljevalo.
Lepo gospodarstvo. »Rodoljub* piše: »Gospodarska zveza*, kateri stoji na čelu ožlindrani dr. Šušteršič, in ki je središče vseh konsumov, je te dni izdala svoj računski zaključek. »Slovenski Narod* je iz tega računa dokazal, da ima »Gospodarska zveza* 181.000 kron dolga, da ima od že tako več ali manj bankerotnih konsumov tirjati Ki7.000 kron, katerih seveda nikdar ne dobi, in da iznaša izguba najmanj 32.000 kron. To izgubo bodo morali po pravilih plačati člani. Klerikalci bodo torej zopet kmetu puščali, da pokrijejo, kar so zapravili.
Meteorologična (vremenska) postaja otvori se s 1. julijem na sv. Joštu. Jutri zjutraj pripelje osrednji odbor v to svrho potrebnih instrumentov, ki se preneso gori.
Utonil je v ponedeljek v Savi pri vodeškem mostu pod Radovljico mlad kmetski fant po domače «Kovačev* iz Ribnega, ki je bil letos potrjen k vojakom. Na kraju nesreče so spuščali smrekove hlode v Savo in jih plovili po Savi do Zupancove žage. Ponesrečenec pa je baje stavil s tovarišem pri tem delu za 5 gld., da si upa skočiti za hlodom v vodo ter ga potegniti iz nje. Ko je nato skočil v Savo, se ni več prikazal na površju.
Neumestna šala. Piše se nam: Gospod urednik! Ker mislim, da Vas bode gotovo zanimalo izvedeti, iz kakega vzroka je meseca aprila nastal tako resen konflikt med g. Audr. Resmanom iz Begunj in Vami zaradi zavodov ljubljanskega škofa, naj Vam to stvar nekoliko pojasnim v naslednjem. G. Resman je sam naročen na »Gorenjca* in dasi je škofov bratranec, vendar ni tako zagrizen klerikalec, da bi si bil kaj storil iz tega, kar ste pisali proti škofovim zavodom v »Gorenjcu*, ko bi ne bili te prilike porabili v svojo zabavo neki lahkoživi poredneži iz Begunj in okolice, ki so šli k njemu ter ga
nahujskali proti Vam in Vašemu listu. G. Resman, ki ne pozna sedanjega »navihanega* sveta, je seveda smatral vse njih besedičenje za resno ter Vam pisal, kar so mu bili napisali na listič. Potem so se možu smejali ter zbijali dovtipe na njegov račun po gostilnah. A na ta način širiti nasprotstvo do naprednih listov ter vzbujati nezaupljivost do napredne stranke med preprostim ljudstvom, to menda ni kaj posebno duhovito in koristno delo, ker se nam že od druge strani dovolj nasprotuje. Boljše bi bilo, ako bi bili dotičniki v tistem času spisali kak poučljiv dopis za »Gorenjca* ali pa mU pridobili s pametnimi besedami — kakega novega naročnika!
Glas iz občinstva. Iz Škofje Loke se nam poroča: V četrtek popoldne je nastal ogenj »pri Balantu*, kjer so se vnele saje. Naše gasilno društvo je bilo takoj na licu mesta, in sicer tako hitro, da je plat zvona začelo biti šele potem, ko so gasilci bili že pri delu. Vrlim gasilcem se je posrečilo hitro vdušiti ogenj, bati se je bilo namreč, da bi se ogenj vsled silnega vetra ue bil razširil na sosednja poslopja. Pri tem gašenju se je videlo, kako umestno je, da se nahaja gasilni dom na trgu, t. j. v sredi mesta, ne pa, kakor želi večina, da se postavi nov gasilni dom v spodnjem delu mesta (»pod grabnom*) ker vendar ne kaže, da bi v kritičnem in zelo nujnem trenutku morali vleči brizgalno po klancu navzgor.
K ljudskemu štetju. Pri ljudskem štetju leta 1890 se je izkazalo, da je bilo v obsegu kranjskega okrajnega glavarstva 50°/0 prebivalcev analfabetov, seveda vštevši tudi vse otroke pred šolsko obveznostjo. Ljudsko štetje leta 1900 pa izkaže analfabetov samo 39°/0. Torej se je število teh v desetih letih znižalo za 11 %• Te številke so najjasnejši in neoporečni dokaz o blagodejnem vplivu ljudske šole na ljudsko izobrazbo. In tako urejeno ljudsko šolo hočejo gotovi krogi na vsak način uničiti in nje delovanje pri preprostem ljudstvu sumničiti, češ, da je šola brezverska. Številke jasno govore in v krajih, kjer je ljudska šola dobro urejena, izginja očividno tudi surovost odrasle mladine. Komur je torej res na srcu blaginja ljudstva, mora delovanje šole in našega učitelj-stva podpirati z vsemi močmi. Znano je pa tudi, da so uspehi tam najslabejši, kjer so klerikalni učitelji ali celo taki, ki se udeležujejo duhovnih vaj.
Za pogorelce v Kropi. Klub slovenskih biciklistov »Ljubljana* priredi jutri v nedeljo na korist pogorelcem v Kropi dirko na dirkališču v Ljubljani. — Cesar je daroval iz zasebne blagajne 4000 kron.
Obesil se je dne 13. t. m. ob polšestih zjutraj Val. Dovč, posestnik iz Male vasi v ljubljanski okolici. Samomorilec je zapustil ženo in troje otrok.
Na Koroške ni.
Do smrti pobit je bil kočijaž Alojzij Pirker iz Beljaka. Ta je peljal dne (i. t. m iz Kreutzena pri Pater-nionu zelo pijan domov. Na nekem ovinku je padel z voza, obvisel za obleko na vozu, se tako viseč plazil po tleh dalje ter se tako odrgnil in pobil po glavi, da je moral umreti. Smrt je nastopila vsled pokline, katero je dobil na črepinji.
Obesil se je v Kreuthu pri Mariji na Žili dne 5. t. m. vsled zmešanosti posestnik Satschnig.
Vrbsko jezero je sedaj popolnoma oživljeno. Tujci so prišli v svoje vile ter prirejajo razne razsvetljave na jezeru. Jako romantično je res opazovati nebroj miglja-, jočih lučic po jezerski gladini. Zlasti prijetno se je peljati s parnikom iz Lorete v Poreče. Pripravno je tudi za kopanje, za kar je preskrbljenih nemalo kopališč. Voda je gorka včasih 15 do 18 stopinj Celsija. Jezero je zelo obiskovano. Kar po kakih pet do deset voz tramvaja se pomika vsako nedeljo proti jezeru. Ako se gre po cesti, ki drži ob »Lendkanalu*, te morajo ušesa boleti od vednega zvonenja in cingljanja tramvajevih voz ali pa kolesarjev.
Potres. Iz sv. Štefana pri Frešah se nam piše: Dne 13. t. m. čutili smo kakih pet sekund trajajoč sunek. Prišel je v smeri od vzhoda proti zahodu.
Križem sveta. Zadnja povodenj je napravila po vladnem izkazu na Goriško-Gradiščanskeni okrog pol milijona škode.
Na povelje usmrčen. Iz Budimpešte se poroča od 13, t. m. sledeče: Pred neko gostilno v Eperies je stal danes zvečer posestnik gostilne Janez Ferdsz s svojo soprogo in sinom topničarjem, ko pride na pol pijani desetnik pešpolka št. 07 z nekim prostakom tistega polka mirno ter vpraša, Če ima topničar dovoljenje čez uro zunaj ostati. Topničar se je obotavljal dati mu odgovor, na kar je desetnik svojemu zraven stoječemu prostaku za-povedal posekati ga. Prostak je moral seveda ubogati ter je potegnil svoje orožje in posekal topničarja. Desetnik in prostak sta sedaj pod ključem.
Nesreči. V novem admiralskem pristanu v Petro-gradu je nastal požar, pri katerem je zgorela vojna la-dija «Vitja», več drugih pa je poškodovanih. Škodo cenijo okrog 12 milijonov rubljev. — V tovarni patron blizu Pariza je nastala eksplozija, ki je ubila lf> oseb, 20 pa jih je ranila.
Najnovejša iznajdba Edisona je, da se hiša sezida v treh ali štirih dn.?h. Najprej se postavi ogrodje iz železa. Edison je iznašel nov cement, ki ga vlijo preko železnega ogrodja. Ta cement postane trši, kakor najtrdnejši kamen. Med tem, ko se cement suši. se postavi streho. V taki hiši ni vlažnih stanovanj.
Ruska carica Aleksandra je povila v sredo četrto hčerko Anastazijo.
Domača knjižnica.
Buri pridejo! novo jako lično, melodično in togo koračnico je založil gosp. Anton Turk v Ljubljani. Koračnico je komponiral gosp. Jos. Škorpik, član kamniškega salonskega orkestra.
Prijatelje godbe opozarjamo na to, času primerno, lepo skladbo. Izdana je za klavir in citre, cena 1 krono. V Kranju se dobiva pri g. Karolu Florianu.     —R.—
Gospodarske stvari.
Opisuje župan Matija Bobnar.
Za opuljeni in odtrgani rep pri konjih naj se vzame netopirjeve krvi (Fledermaus-Blut). Zmešaj jo z laškim oljem in maži s tem konju rep, tako bode zopet rastla ondi dlaka.
Kadar konju hrbet poka, ali ima drugo škodo, sežgi ovsa v čepinji, da bode prašek, katerega natresi noter v škodo. Ko je že suho, zmivaj z vinom, in kmalu bode ozdravel.
Kadar konj noče jesti, drgni mu s kisom gobec ali usta, katera mu speri z dobrim jesihom.
Zaovčeč pri kravah je dobro, da se pogreje laneno olje in med skupaj, potem naj se namaže. To sredstvo pomaga čestokrat, ako ni kriva strupeni na ali kaj enakega.
Živinorejci, živinski trgovci, mesarji in drugi so že opetovano grajali občutni nedostatek pomanjkanja zanesljivega izkaza o živinskih semnjih, vršečih se v posameznih deželah. Ta nedostatek se je tudi v strokovnih listih in družbah grajal. Iz tega se mora sklepati, da interesiranim krogom še ni znano, da se je tem željam že ugodilo. Kajti priloga k naredbenemu listu (Beiblatt zum Verord.mngsblatte des k. k. Ministeriums des Innern), katerega izdaja c. kr. ministrstvo za notranje stvari, prinaša od meseca aprila t. 1. naprej mesečno obširen koledar živinskih semnjev. Ta priloga, na katero se lahko posebej naroči, velja celoletno 8 K za oblastva, javne urade in uradnike ter 4 K za druge naročnike. Naročbe sprejemajo c. kr. poštni uradi in c. kr. okrajna glavarstva.
Intendanca c. in kr. 3. kora v Gradcu je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubjani izkaz približnje potrebščine stvari, ki se bodo potrebovale v dobi 1901 do 1902 za oskrbovanje c. inkr. vojske in c. inkr. domobrambe v oskrbovalnih skladiščih v Gradcu, Mariboru, Celovcu, Ljubljani, Trstu, Gorici in Puhu. Dobaviti je pšenica, rž, oves, kruh, seno, slama, drva, premog i. t. d. Izkaz se lahko vpogleda v pisarni omenjene zbornice. Dobavne obravnave se bodo naznanile s posebnimi razglasi v ofi-cijelnih deželnih listih.
229
Ponudbena razprava za les. C. kr. trgovinsko ministrstvo poroča trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bode v kratkem vršila na bruseljski borzi ponudbena razprava glede dobave 380.000 polokroglih in hrastovih ali belih bukovih pragov in 35.700 hrastovih kosov, ki so določeni za podlago izogibalnih aparatov na železnicah.
Listnica uredništva.
V pregled smo dobili: «Upravno poročilo glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe kranjske za leti 1899. in 1900.» in «XII. letno poročilo podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju.« O tem poročamo prihodnjič. — Gosp. dopisniku iz Celovca: Podlistka «Ex amore* nismo prejeli, torej ga ni požrl uredniški košek. — V Celovec: Prihodnjič. Za to številko prepozno došlo.
Tedenski sejem v Kranju dne 17. t. m.
Prignalo seje 223 glav goveje živine, 11 telet, 240 prašičev, 10 ovac, — buš, — koz. 50 kg: pšenice K 8*—, prosa K 7*50, ovsa K 7 —, rži K 7-—, ajde K 6*60, ječmena K 750, fižola koksa 9*—, ribničana K 8*—, krompirja belega K 1*50, rumenega K 1*60.
5* Joft!!
Jutri v nedeljo zvečer
kres in bengalični __ogenj.
Gospodična
z lepo in urno pisavo se sprejme v pisarno.
Kje? pove upravništvo »Gorenjca*. 119—1
J$izeljsko vino!
Najizbornejšega vina okoli 300 hektolitrov iz lastnega vinograda hrani za poletno oddajo
Jvan Malus, 101-*
vinograda!* na Bizeljskem
ter ga oddaja po nizki ceni na drobno in debelo. Imam še čez 480 veder finega belega in rdečega vina za oddajo samo od požlahtnenih trt. Kdor ga rabi, naj ne zamudi kupiti naše lanske kapljice.
>)izitnice in kuverte 0 # H po zelo nizkih cenah
priporoča Jv. pr. Sampref v JCranJu.
rT)lad 11)05
30 let star, rokodelec, ki ima nad 1000 kron premoženja, se želi seznaniti z mladim, od 20—30 let starim dekletom, ki ima vesele do možitve in ki razume gospodinjstvo na kmetih. Tudi šivilje niso izvzete. Prednost imajo dekleta z majhnim imetjem. 106—3 Ponudbe, če mogoče s sliko, naj se pošiljajo pod naslovom J. S. na upravništvo «Gorenjca*. Stroga tajnost zajamčena.
Hiša
ali pa celo posestvo se iz proste roke proda. V hiši je znana gostilna sedaj v najemu «pri Godelmanu* na Trati pri Velesovem. Plačevanje po dogovoru, obrestovanje se more razdeliti tudi na obroke.
Več se izve pri posestniku Lovru Hacinu. 100—S
230
Vso gostilniško opravo, namreč mi^e, prebavljive stole, stenske podobe, prte, dva ročna vozička, vsakovrstne steklenice za točenje, decimalna vaga in sploh, kar spada k popolni gostilniški obrti, se radi preselitve prav poceni proda.
Proda se takoj ali pa najkasneje začetkom meseca avgusta. 116- 1
Več se izve pri lastniku Lovrencu Oblaku v Kranju 170.
Janez Dernič
tesarski mojster v Radovljici 117
potrebuje 10 do 15 tesarskih pomočnikov proti dobri mezdi.
W°J5'J Žr«e3n>er
Prva in največja tvrdka za prodajo in izposojevanje glaso-virjev.
LJubljana
sv. Petra cesta št. 20.
Velika zaloga kratkih klavirjev in piauinov največje popolnosti tako glede na glas, konstrukcijo kakor na trajnost v jako okusni opremi vseh slogov. 115—1
Špecijaliteta: pianini z moderatorjem.
Vedna zaloga preigranih klavirjev po najnižjih cenah. — Zavod za uglaševanje in popravljanje klavirjev vseh vrst. -- Najnižje cene za izposojevanje.
Na deželo se tudi izposojuje.
Sprejme se
107—3
in
15—Ki let star, v neko gostilno. Plača po dogovoru.
Kje? pove upravništvo 'Gorenjca*.
dobi takoj prijetno službo.
Kje? pove upravništvo < Gorenjca*.
89-8
Kdor kupuje sukneno blago
ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke
R. MIKLAUC
LJUBLJANA, Špitalske ulice štev. 5
kjer se lahko prepriča o cenah brez primere.
Glavno skladišče
Loškega ševijota (sukna)
katero blago je znano dobro in se prodaja po tovarniških 64—12 cenah.
Sukneni ostanki
različnih vrst za polovico cene. — Gospodje krojači dobijo na zahtevanje vzorčne knjige.
Kdor hoče kupiti
ceno in dtibrn barvo
iz pravega domačega izdelka, h rez vsake zmesi (Schwcr-spatt) kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo
I. WOHLGEMUTH
112—2 v Kranju, ghivni trg št. 118
Mestna hranilnica
v Kranju obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje iz lastnega.
Stanje vlog: 2,524.540 kron 57 vinarjev. — Stanje hipotečnih posojil 1,682.762 kron 70 vinarjev. 4-13
(Vellacher Sauerbrunnen) 1—13 pri Albinu Ffantu, Kranj, Savsko predmestje. 1 zaboj (50 steklenic) 8 K.
Najboljše strune za citre, gosli in kitare.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 109—S
Ivan Jax-a v Ljubljani
D-majska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.       rs&bs«" .....
Kje? pove upravništvo «Oorenjca»
FRAN ZEMAN
LJubljana
ion—a
Poljanska cesta nasproti sv. Petra mostu.
Tvor niška zaloga najnovejših poljedelskih strojev,
in sicer: nove vrste gepljev, ki se pritrdijo k stropu. Postavijo se lahko zraven poda, ali pod njim (v šupii, ker zadostuje samo 5 metrov prostora in jih ena sama žival lahko goni; tudi ta da vsak lesen gepetj na ta način trpežno prenarediti; ročne mlatil niče ali za gepelje z mesingastimi tečaji ali na kroglje, slamo-r e z n i c e s posebno močnimi kolesi in jako napetimi noži, mline za čiščenje žita najnovejše iznajdbe, tudi vsake vrste posamezne dele za stroje, kline, jermena i. t. d. — Sesalke za vodo in gnojnico, cinkaste cevi za tromhe in vodovode, katera »ploh ne rjave in tudi vodi ne dajo neprijetnega okusa, kakor druge vrste cevi.
2A
35
2
HA
231
jfe; Proti malokrvnosti.
Zeleznato vino
lekarnarja G. Plccoll-Ja
v Ljubljani
dvornega založnika Nj. svetosti papeža
H im>\ v sebi 90 krat ve^ železa
kakor druga po reklami nezaslužno sloveča kina-železnata v i n n , katera cesto nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. I Rib—48
Vsled tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in h ol e h a v i h otrocih.
Dobiva se v steklenicah po pol litra za 1 gld.
Kdor hoče imeti dobro blago strugarskega izdelka,
97—6 kakor
ke^le in krogle, krogle za balin
in sploh vsn to stroko spadajoča dela po nizki ceni, naj se obrne na
\Osr)a lJieln)ar-ja
Strugarjoi O bjtibljaoi, dur>aj$ka cesta 11.
Optični zavod
Jos. Ph. Goldstein
Ljubljana, pod trančo št I
priporoča svojo veliko
zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih dalnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografičnih aparatov. Vse v to stroko spadajoča popravila točno in ceno. 67—13
Loterijska srečka dno 15. junija t. L
Trst: 9      83      75 48
18
Stavbinska kleparska dela
vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cemcntnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi.
Ustanovljeno 1861.
L. IVI. ECKER
Ustanovljeno 1861
LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16.
Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od prep/odte do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje
brezplačno. 114—2
i
1
0.
»O
QixwaAl(Z> peci,
z?<x HopcCi, 'fca^ot tudi &ipet va&& in
v   vscfi   <6at>van,   tvpc&nc  in cent* priporoča prva in največja
tovarna €Lvom&$ cvetov
73 10 t> 2yut>ty*ni.
JOSIP WEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št.4
Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. Žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mir o dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpna križe, štedilnike i t. d. 85-9
Specij ali teta: valjični zastori (Rollbalken).
C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnic, kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in paeov
R. A. SMEKAL
v Ceciiu pri Prostjevu in SDiichow-Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9
priporoča 83—9 slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, tla tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice. s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo —- naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vsi; drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestvex t. .1. kmetijsko orodje in Peronoapora*
brizgalnice.
Roba solidna elegantna in cenov, Plačila po dogovoru.
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu;
232
Lekarna „pri zlatem orlu"
Ljubljana, Jurčičev trg 2
M. ph. Mardetschlager, lekar in kemik, J. SVOBODK nasl. 80—10 čevljarski most.
Kupite ali naročite po pošti iz te lekarne sledeč« pripoznana domača sredstva:
Dunajske želodčne srčne kapljice, krč tolaži ji ve, 1 steklenici 20 h, 8 stekl. 1 K.
Želodec ne kapljice.  1 stekl. 20 h, 3 stekl. 1 K.
Odvajalne kroglice, v plehastih škatuljah a 40 h, 3 škatlje 1 K.
Tinktura zoper kurja očesa in flašter zoper kurja očesa in trdo kožo a 40 h, 60 h, HO h.
Fluid za vnauje drgnenje, zoper trganje, pomirljivo sredstvo 1 steklenica 1 K.
Trpotcev sok, kašelj pomirljiv, 1 stekl. 1 K. Prašek zoper kašelj, sliz razkrajujoč, 1 Ikat 40 h in 1 K. Želez o- kroglice v sladkorju ali oblatih delajo in pomnožujejo kri, 1 K in 2 K.
Kina-železo-Malaga za slabotne in bolne osebe, 1 stekl. 2 K. Kapljice za zobe, pomirljivo sredstvo, steklenica 20 h in 40 h. Najboljše in pravo ribje olje, steklenica 70 h in 1 K, pri odkupu
6 steklenic za računi se samo 5 steklenic. Nadalje se priporoča redilna št upa za živino, za rogato, za
prašiče in konje v škatuljah 60 h in odprto pol kile 1 K.
G. Tönnies
Ljubljana
66—12
tovarna za stroje, železo in kovinolivnica
priporoča kot posebnost vse vrste
žage in vse stroje
za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje.
R. LANG, LJubljana (KolizeJ)
tovarna ca modroce na peresi in posteljno opravo, saloga pohištvu,
priporoča vsake vrste
modrocev, posteljne uloge, zrcal, podob, otročjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (šola, kanape, divao) in sobno opravo 54—14
po najnižjih cenah.
Cenike s 300 podobami polije zastonj in poštnine prosto.
Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno.
Adolf Hauptmann
5c        a    i    i m    ■ ■ »
S S
tovarna 63_u |
**** v LJubljani. + + J
Dustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto. £
H
H. SUTTNER
urar v Kramu
priporoča svojo izborno zalogo ur, zlatnine, srebrnine in optičnega blaga pr> najnižjih cenah. Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosti.
Vabim uljudno vsakogar, da si ogleda mojo v resnici najbogatejšo zalogo. 84—8
Priznano dobro blapro.
c2' o" *r as
t •t
o
o
lili
BLED (Gorenjsko). 7!,~10
Trgovina s špecerijskim in galanterijskim blagom, z vinom in likerji, delikatesami in prekajenim mesom. — Najboljša praška in kranjska domaČa plečeta, gorenjsko sirovo maslo. — Zaloga najboljše emajlirane kuhinjske posode, porcelana in stekla. — Norimberška in lesena roba, srajce, ženske in moške nogavice, ovratnike, manšete, čevlje za gospode, dame in otroke. — Kneippove sandale, kopalne čepice in vse potrebščine za hribolazce.
A. TschinkeN zet
L>jtiblj«r>a.
Prva in edina
domača tovarna
eik;orijc,
figove kaiJe,
k*r>dltotl,
keiodireir>cgd $adj«
ir> 1^005«^
priporoča priznano dobre in cene svoje izdelke. 68—12
Najceneji in najboljši poljedelski stroji
dobe se pri Karol Kavšeka nasl. v
SCHNEIDER & VEROVSEK
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Vedno velika zaloga g e p e 1 j n o v, slamo-reznic, mlatilnic, čistilnic, jeklenih plugov in sploh vse potrebščine za poljedelstvo. 69—12
Tudi vsakovrstna železnina kakor železo, traverze, železniške šine, kuhinjska oprava, razno orodje za rokodelce i. t. d.
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, aa četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 60 vinarjev. Dostavljanje na dom. stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne > pošiljat ve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za peti t vrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti iupne cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljali naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi ia novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo,
Izdaja in zalaga konsorey «Gorenjca*.
Odgovorni urednik Gašper Erien.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.