■ •J'--'. ■ .T- ■ .»K I Stul-jjso * KMJKt4i*A 3 V URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE LETO v 18. maj 1960 ST. 15 Vsebina OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE 151. Odlok o sejmskem redu na sejmih za plemensko in plenjeno živino. 152. Odredba o načinu upravljanja manjših stanovanjskih hiš v občini Celje. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MOZIRJE 153. Odlok o dnevnicah, nadomestilu za ločeno življenje im kilometrini za uslužbence organov Občinskega ljudskega odbora Mozirje, njegovih zavodov in organizacij. 154. Odlok o načinu izplačila odškodnine za nacionalizirane zgradbe, dele zgradb in gradbena zemljišča. . 155. Odlok o določitvi najnižje najemnine in o delitvi najem-ninc zn poslovne prositore v poslovnih stavbah im stanovanjskih hišah na območju občine Mozirje. 156. Sklep o pooblastitvi predstojnikov upravnih organov Občinskega ljudskega odbora Mozirje, da lahko pooblastijo drugega uslužbenca istega organa za odločanje v upravnih stvareh dz določene vrste zadev. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR SLOVENSKE KONJICE 157. Odlok o spremembah družbenega plana občine Slovenske Konjice za leto 1960. 158. Odlok o določitvi roka, po katerem lahko vzame kmetijsko zemljišče, ki je državljanska lastnina, v zakup individualni kmetijski proizvajalec. 159. Odlok o dnevnicah, nadomestilu za ločeno življenje in kilometrini za uslužbence organov Občinskega ljudskega odbora slovenske Konjice, njegovih zavodov in organizacij. 160. Odlok o prometu z blagom na trgih na drobno. 161. Odredba o tarifi za mlctev žit na območju občine Slovenske Konjice. j OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠENTJUR PRI CELJU S62. Odlok o socialnih podporah. 163. Odlok o določitvi rolca za vložitev zahteve prejšnjega lastnika nacionaliziranega nezazidanega gradbenega zemljišča, da 8e mu prepusti to zemljišče v uporabo za zgraditev družinske stanovanjske hiše. 164. Odlok o omejitvi pravice odpovedi najemne pogodbe najemnikom poslovnih prostorov določenih kategorij. 165. Odlok o spremembi odloku o občinskem prometnem davku. 166. Odlok o obveznem uporabljanju določenih vrst semen na območju občine Šentjur pri Celju. 167. Odločba o ustanovitvi Zdravstvenega doma v Šentjurju pri Celju. 168. Sklep o tem, da lahko starešine upravnih organov Občinskega odbora Šentjur pri Celju pooblastijo drugega uslužbenca svojega organa za odločanje v upravnih stvareh iz določene vrste zadev. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠMARJE PRI JELŠAH 169. Odlok o določitvi roka za vložitev zahteve prejšnjega lastnika nacionaliziranega nezazidanega gradbenega zemljišča, da se mu prepusti to zemljišče v uporabo za zgraditev družinske stanovanjske hiše. 170. Odlok o določitvi najnižje najemnine in o delitvi najemnine za poslovne prostore v poslovnih stavbah in v družbeno upravljanih stanovanjskih hišah na območju občine Šmarje pri Jelšah. 171. Odredba o določitvi naj višje prodajne cene na drobno za sveže goveje in svinjsko meso. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠOŠTANJ 172. Odlok o dnevnicah, nadomestilu za ločeno življenje in kilometrini za uslužbence organov Občinskega ljudskega odbora Šoštanj, njegovih zavodov m organizacij. 173. Odlok o prometu z blagom na trgih na drobno. 174. Odlok o oprostitvi in obveznem vlaganju dela prispevka iz dohodka v sklad osnovnih sredstev Trgovskega podjetja »Vino« v Šmartnem ob Paki. 175. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku. 176. Odredba o tarifi najemnin za grobove, posebnega prispevka za vzdrževanje pokopališč in pristojbin za grobarske storitve. 177. Odredba o višini plačila za osemenitev krav in nad eno leto starih telic. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŽALEC 178. Odlok o dnevnicah im nadomestilu za ločeno življenje za uslužbence Občinskega ljudskega odbora Žalec, njegovih zavodov in organizacij. 151. Občinski ljudski odbor Celje je po 15. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) v zvezi s 83. členom uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, št. 49-801/59) in 3. členom temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 2-22/59) na podlagi dovolitve Državnega sekretariata za blagovni promet LRS za ustanovitev sejmov na seji občinskega zlbora in na seji zbora Proizvajalcev dne 4. aprila 1960 sprejel ODLOK o sejmskem redu na sejmih za plemensko in plemeno živino. 1. člen Na območju občine Celje se smejo prirejati sejmi za Plemensko in plemeno živino samo v Vojniku in Teharjih, ln sicer na določenem sejmiščnem prostoru. 2. člen Ta odlok se nanaša na nakup in prodajo plemenske in Plernene živine, tako velike živine (goveda, konji), kot Prašičev in drobnice (ovce, koze). Nakup in prodaja na sejem prignane živine je dovoljena le na sejmiščnem prostoru, ki mora biti stalen in ki je določen v 1. členu tega odloka. 3. člen Sejmi za plemensko in plemeno živino na območju občine Celje so: a) v Vojniku: 28. januarja, 15. marca, 5. julija, 7. septembra in 18. oktobra; b) v Teharju: 16. maja in 19. decembra. Ako navedeni dnevi padejo na državni praznik ali nedeljo, je sejem prvi naslednji dan. 4. člen Sejmišče mora biti urejeno po predpisih, ograjeno in razdeljeno na predele in sicer posebej za malo živino in posebej za veliko živino. Prostori morajo biti med seboj pregrajeni in urejeni s posebnimi pregrajami za privezovanje živine. Sejmišče mora imeti na razpolago napajališče in rampo za nakladanje in razkladanje živine. 5. člen Sejmišče mora imeti urejeno tehtnico za tehtanje živine. 6. člen Sejmski čas je določen od 7. do 15. ure. 7. člen Na sejmu za plemensko in plemeno živino smejo prodajati: 1. individualni kmetijski proizvajalci svojo lastno plemensko in plemeno živino; 2. splošne kmetijske in delovne zadruge in zadružne ekonomije svojo lastno plemensko in plemeno živino in plemensko in plemeno živino svojih članov; 3. kmetijska gospodarstva svojo lastno plemensko in plemeno živino; 4. gospodarske organizacije, ki so registrirane za nakup in prodajo plemenske in plemene živine. 8. člen Na sejmu za plemensko in plemeno živino smejo kupovati: 1. zasebni proizvajalci za svoje lastne potrebe; 2. kmetijske zadruge na sejmu, ki je na njihovem poslovnem območju, za lastne potrebe ali potrebe svojih članov; 3. poslovne zveze, ki imajo lastna pitališča za plemensko in plemeno živino; 4. gospodarske organizacije, ki so registrirane za odkup in prodajo plemenske in plemene živine. 9. člen Osebe, ki kupujejo ali prodajajo živino za gospodarske organizacije iz 4. točke 7. člena in 4. točke 8. člena tega odloka, morajo imeti posebno pooblastilo gospodarske organizacije za katero prodajajo ali kupujejo. Pooblastilo mora potrditi trgovinsika zbornica okraja, kjer ima gospodarska organizacija svoj sedež. Prekupčevanje na sejmu za plemensko in plemeno živino je prepovedano. 10. člen Pred vhodom na sejmišče mora lastnik živine oziroma zastopnik proizvajalca pokazati živinski potni list in plačati sejmsko pristojbino. Uprava sejmišča vpiše vsako pripeljano živino po zaporednih številkah v sejmski seziam živine in to številko napiše tudi na živinski potni list. 11. člen Veterinar mora pregledati živino pred vhodom na sejmišče zaradi ugotovitve, ali živina ne kaže znakov kužnih bolezni. Živina, ki bi po ugotovitvi veterinarja kazala znake kužne bolezni, ne sme na sejmišče. • Prigon živine na sejmišče je dovoljen le, če je prisotni veterinar žigosal živinski potni list. 12. člen Udeleženci sejma morajo skrbeti za red in snago na sejmišču. Na sejem se lahko prižene le čista živina. Z živino je treba ravnati tako, da ne ogroža varnosti. Psov ni dovoljeno voditi na sejmišče. Pijanim osebam dostop na sejmišče ni dovoljen. 13. člen Za nadzor nad poslovanjem na sejmišču skrbi tržna komisija, katere člani so: veterinar, zastopnik občine in po en zastopnik proizvajalcev in kupcev, ki ju določi občinski ljudski odbor. 14. člen Naloga tržne komisije je, da skrbi za pravilen potek poslovanja na sejmišču. Komisiji pomagajo in opravljajo administrativna dela uslužbenci uprave sejmišča oziroma uslužbenci občinskega ljudskega odbora. Komisija lahko po potrebi pozove k sodelovanju organe -finančne in tržne inšpekcije ter organe Ljudske milice. 15. člen Za uporabo sejmskega prostora plačajo prodajalci: 1. za vozove 150 din 2. za veliko živino: a) konje, govedo 100 din b) za žrebeta, teleta in drugo do 1 leta 80 din 3. za prašiče do 3 mesecev 40 din 4. za prašiče nad 3 mesece 50 din 5. za drobnico 40 din 16. člen Posamezna oseba, gospodarska organizacija in odgovorna oseba v gospodarski organizaciji se kaznuje zaradi prekrška z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev, če: — proda ali kupi na sejmišču živino, ki ni predmet tega odloka; ni upravičena kupovati ali prodajati živino na sejmu — na sejmišču meče odpadke, ponesnaži prostor, vodi na sejmišče pse, ali je tam v pijanem stanju. 17. člen Upravno kazenski postopek po tem odloku vodi in izreka kazni sodnik za prekrške Občinskega ljudskega odbora Celje. 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 02/3-36-65/59 Celje, dne 4. aprila 1960 Predsednik Občinskega ljudskega odbora Celje Franc Rupret, 1 r. 152. Svet za stanovanjske zadeve Občinskega ljudskega odbora Celje je po tretjem odstavku 6. člena in po drugem odstavku 9. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 16-279/59 in 47-753/59) na seji dne 14. marca 1960 izdal ODREDBO o načinu upravljanja manjših stanovanjskih hiš v občini Celje L Hiše z najmanj tremi stanovanji, ki so deloma družbena, deloma zasebna lastnina, upravljajo zbori stanovalcev in hišni sveti skladno z določbami zakona o stanovanjskih razmerjih. 2. Upravljanje eno ali dvostanovanjskih hiš v družben lastnini se izvaja na naslednje načine: a) neposredno po nosilcu stanovanjske pravice v taki hiši — po pooblastilu in pod nadzorstvom upravnega stanovanjskega organa občinskega ljudskega odbora. b) v sestavu sosednih hiš družbene lastnine po poprejšnji vključitvi v družibeno upravljanje teh hiš. c) v sestavu manjših stanovanjskih hiš s skupnim zborom stanovalcev i i s skupnim hišnim svetom. 3. V hišah, ki jih upravljajo pooblaščeni nosilci stanovanjske pravice, je za sklenitev in odpoved stanovanjske pogodbe pristojen upravni stanovanjski organ občinskega ljudskega odbora oziroma drug upravičen stanodajalec. 4. Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 03-39-46/60 Celje, dne 14. marca 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Predsednik Celje Sveta za stanovanjske zadeve Franc Rupret, 1. r. Alojz Napret, 1. r. 153. Občinski ljudski odbor Mozirje je po 5. členu uredbe o povračilih potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev (Uradni list FLRJ, št. 9-113/60) in 50. členu zakona o občinskih ljudsikih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. aprila 1960 sprejel ODLOK o dnevnicah, nadomestilu za ločeno življenje in kilometrini za uslužbence organov Občinskega ljudskega odbora Mozirje, njegovih zavodov in organizacij 1. člen Dnevnica uslužbencev organov Občinskega ljudskega odbora Mozirje, njegovih zavodov in organizacij znaša: L za uslužbence, razvrščene od XX. do vštetega XI. plačilnega razreda in za tehnično osebje, razen za osebje s kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca — 1300 din; 2. za uslužbence, razvrščene od X. do Vštetega V. plačilnega razreda in za tehnično osebje s kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca — 1500 din; 3. za uslužbence, razvrščene od IV. plačilnega razreda navzgor 1700 din. Honorarnim uslužbencem se določa dnevnica po honorarju v skladu z določbami, ki veljajo za redne uslužbence. Honorarnim uslužbencem, ki jim honorarna služba ni edini poklic, se določa dnevnica po glavnem poklicu, če je to zanje ugodnejše. 2. člen Nadomestilo za ločeno življenje znaša od 6000 din do 10.000 din mesečno. Izjemoma se sme priznati uslužbencem prve in druge vrste ter tehničnemu osebju s kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca tudi večje nadomestilo, ki pa ne sme presegati 20.000 din na mesec. Ce se prizna uslužbencu nadomestilo nad 10.000 din na mesec, mora izdati o tem pristojni starešina posebno obrazloženo odločbo. 3. člen Uslužbenci organov Občinskega ljudskega odbora Mozirje, njegovih zavodov in organizacij imajo pod pogoji iz 14. člena uredbe o povračilih potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev pravico do kilometri ie, ki znaša 25 din za vsak prevoženi kilometer. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01/1-1-96/1 Mozirje, dne 29. aprila 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Mozirje Hinko Cop, 1. r. 154. Občinski ljudski odbor Mozirje je po 47. in 48. členu zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52-890/58) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. aprila 1960 sprejel ODLOK o načinu izplačila odškodnine za nacionalizirane zgradbe, dele zgradb in gradbena zemljišča. 1. člen Po določbah prvega in drugega odstavka 47. člena zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč se sme dati odškodnina za nezazidano gradbeno zemljišče tudi tistemu prejšnjemu lastniku nacionaliziranega zemljišča, ki mu kmetijska dejavnost ni edini ali glavni vir dohodkov, če je tak način odškodovanja primeren glede na njegove osebie in družinske razmere. 2. člen Ugotovljeni znesek odškodnine za nacionalizirane zgradbe ali dele zgradb se sme v posameznih primerih glede na osebne in družinske razmere prejšnjega lastnika izplačevati ne glede na določbo drugega odstavka 42. člena zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč tudi v obrokih, ki so daljši kot en mesec, toda ne daljši kot eno leto. 3. člen Prejšnjim lastnikom nacionaliziranega premoženja, ki so lavedeni v 1. in 2. členu tega odloka, se sme dati odškodnina za nacionalizirana gradbena zemljišča, zgradbe in dele zgradb tudi v večjih obrokih, da se s tem krajša čas, ki je določen po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč za izplačilo. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01/1-33-12/1 Mozirje, dne 29. aprila 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Mozirje Hinko Cop, 1. r. 155. Občinski ljudski odbor Mozirje je po 125. členu zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 16-279/59 in 47-753/59), 11., 12. in 35. členu zakona o poslovnih stavbah in prostorih (Uradni list FLRJ, št. 16-280/59) v zvezi z navodilom o načinu izračunavanja dela najemnine za poslovne prostore v stanovanjski hiši, ki gre v njene sklade (Uradni list FLRJ, št. 50-818/59) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 11. marca 1960 sprejel ODLOK o določitvi najnižje najemnine in ot idelltvi najemnine za poslovne prostore v poslovnih stavbah in stanovanjskih hišah na območju občine Mozirje. 1. člen Znesek najemnine za poslovne prostore ne sme biti nižji od zneska, ki se dobi po načelih o ugotavljanju stanarine po zakonu o stanovanjskih razmerjih. 2. člen Po odbitku odstotka za stanovanjske skupnosti gre občinskim skladom za zidanje stanova ijskih hiš del mesečne najemnine po vrednosti kvadratnega metra površine po naslednji lestvici: do 30 din za m2 od 31 din do 40 din za m2 od 41 din do 50 din za m2 od 51 din do 70 din za m2 od 71 din do 100 din za m2 od 110 din do 150 din za m2 od 150 din do 200 din za m2 nad 200 din za m2 30% od celotne najemnine 40% od celotne najemnine 50% od celotne najemnine 55% od celotne najemnine 60% od celotne najemnine 65% od celotne najemnine 70% od celotne najemnine 80% od celotne najemnine 3. člen Preostali del najemnine gre skladoma za hišno upravo in popravila. Del najemnine za poslovne prostore v družbeno upravljanih stanovanjskih hišah, namenjen za hišne sklade, v nobenem primeru ne more biti manjši kot je to predvideno v 1. točki zgoraj citiranega navodila. 4. člen Najemodajalec je dolžan v roku 30 dni po sklenitvi najemne pogodbe predložiti en izvod pogodbe stanovanjskemu upravnemu organu občinskega ljudskega odbora zaradi evidence. 5. člen Obstoječe najemne pogodbe je treba vskladiti z določili tega odloka do 31. maja 1960 ter z veljavnostjo od 1. januarja 1960. 6. člen Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznujeta: 1. oba pogodbenika, ki skleneta pogodbo v nasprotju z določbami tega odloka; 2. najemodajalec, ki v postavljenem roku iz 4. člena ne predloži izvoda pogodbe stanovanjskemu organu občinskega ljudskega odbora. 7. člen Navodila za izvajanje tega odloka po potrebi predpiše Svet za stanovanjske zadeve občinskega ljudskega odbora v soglasju s pristojnimi sveti. 8. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01/1-39-9/60 Mozirje, dne 11. marca 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Mozirje Hinko Cop, 1. r. 156. Občinski ljudski odbor Mozirje je po 35. členu zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list FLRJ, št. 52-658/56) v zvezi s 50. členom zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. aprila 1960 sprejel SKLEP o pooblastitvi predstojnikov upravnih organov Občinskega ljudskega odbora Mozirje, da lahko pooblastijo drugega uslužbenca istega organa za odločanje v upravnih stvareh Iz določene vrste zadev i Predstojniki upravnih organov Občinskega ljudskega odbora Mozirje lahko pooblastijo drugega uslužbenca iz svojega organa v sporazumu s tajnikom občinskega ljudskega odbora za odločanje v upravnih stvareh iz določene vrste zadev. II. Predstojnik mora o pooblastitvi izdati odločbo, v kateri mora navesti ime in priimek uslužbenca, vrsto zadev in čas trajanja pooblastila. III. Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Mozirje, dne 29. aprila 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Mozirje Hinko Čop, 1. r. _______ -J 157. Po 3. točki 26. člena statuta občine je Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice na predlog sveta za družbeii plan in finance na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 20. aprila 1960 sprejel ODLOK \ o spremembah družbenega plana občine Slovenske Konjice za leto 1960. 1. člen Družbeni plan občine Slovenske Konjice za leto 1960 (Uradni vestnik okraja Celje, št. 14-146/60) se spremeni tako, da se dosedanje besedilo XVIII. poglavja črta in vstavi novo besedilo, ki se glasi: »1) S posebnim odlokom občinskega ljudskega odbora se določijo stopnje in višina občinskih doklad: a) na kmečko dohodnino b) na ostalo dohodnino 2) Skupna sredstva obči n sik e doklade na kmečko do- hodnino iz 1. točke pod a) se dele: a) v deljive proračunske dohodke 62,5% b) v nedeljive proračunske dohodke 23,5% c) v sklad za komunalno dejavnost 4 % č) v sklad za socialno varstvo 10% Občinska doklada na ostalo dohodnino je v celoti dohodek občinskega proračuna.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1960. St. 01-04-23/1-1960 Slov. Konjice, dne 28. aprila 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Slov. Konjice ing. Adolf Tavčar, 1. r. 158. Po 82. členu zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 43-707/59) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) je Občinski ljudski odbor Slov. Konjice na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 28. aprila 1960 sprejel ODLOK o določitvi roka, po katerem lahko vzame kmetijsko zemljišče, ki je državljanska lastnina, v zakup individualni kmetijski proizvajalec. 1. člen Individualni kmetijski proizvajalec, ki ponuja v zakup svoje zemljišče, sme dati to zemljišče v zakup individualnemu kmetijskemu proizvajalcu šele, če ga v roku 30 dni noče vzeti v zakup nobena kmetijska organizacija. Rok iz prvega odstavka začne teči od dneva razglasitve ponudbe na razglasni deski krajevnega urada oziroma občinskega ljudskega odbora. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01-04-26/1-1960. Slov. Konjice, dne 28. aprila 1960. Predsednik » Občinskega ljudskega odbora Slov. Konjice ing. Adolf Tavčar, I. r. 159. Po 5. členu uredbe o povračilih potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev (Uradni list FLRJ, št. 9-113/60) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) je Občinski ljudski odbor Slov. Konjice na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 28. aprila 1960 sprejel ODLOK o dnevnicah, nadomestilu za ločeno življenje in kilometrini za uslužbence organov Občinskega ljudskega odbora Slov. Konjice, njegovih zavodov in organizacij. 1. člen Dnevnica uslužbencev organov Občinskega ljudskega odbora Slov. Konjice, njegovih zavodov in organizacij znaša: 1. za uslužbence, razvrščene od XX. do všte- tega XI. plačilnega razreda in za tehnično osebje, razen za osebje s kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca 1300 din 2. za uslužbence, razvrščene od X. do vštetega V. plačilnega razreda in za tehnično osebje s kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca 1500 din 3. za uslužbence, razvrščene od IV. plačilnega razreda navzgor ' 1700 din Honorarnim uslužbencem se določa dnevnica po honorarju v skladu z določbami, ki veljajo za redne uslužbence. Honorarnim uslužbencem, ki jim honorarna služba ni edini poklic, se določa dnevnica po glavnem poklicu, če je to zanje ugodnejše. 2. člen Nadomestilo za ločeno življenje znaša od 6000 do 10.000 din mesečno. Izjemoma se sme priznati uslužbencem prve in druge vrste ter tehničnemu osebju s kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca tudi večje nadomestilo, ki pa ne sme presegati 20.000 din na mesec. Ce se prizna uslužbencu nadomestilo nad 10.000 din na mesec, mora izdati o tem pristojni starešina posebno obrazloženo odločbo. 3. člen Uslužbenci organov Občinskega ljudskega odbora Slov. Konjice, njegovih zavodov ia organizacij imajo pod Pogoji iz 14. člena uredbe o povračilih potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev pravico do kilometrine, ki znaša 25 din za vsak prevoženi kilometer. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Z dnem uveljavitve tega odloka Preneha veljati odlok o uvedbi kilometrine za uslužbence Občinskega ljudskega odbora Slov. Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 6-147/56) in odlok o dnevnicah za službena potovanja in terensko delo, ki se opravlja v mejah občine do 10 km od ožjega območja občine (Uradni vestnik okraja Celje, št. 19-199/58). St. 01-04-25/1-1960. Slov. Konjice, dne 28. aprila 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Slov. Konjice ing. Adolf Tavčar, 1. r. 160. Po L, 2. in 4. točki odredbe o pogojih za kupovanje in prodajanje kmetijskih pridelkov na trgih (Uradni list FLRJ št. 19-359/58, 25-478/58 in 37-662/58), 83. členu uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, št. 49-801/59) in 3., 8. in 150. členu temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 2-22/59) je Občinski ljudski odbor Slov. Konjice na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 31. decembra 1959 sprejel ODLOK o prometu z blagom na trgih na drobno. I. Krajevna in časovna veljavnost L člen Ta odlok velja za vse tržne prostore na trgih na drobno na območju občine Slovenske Konjice. 2. člen Tržni prostori v občini Slovenske Konjice so naslednji: 1. V kraju Slovenske Konjice: tržni prostor za kramarje in ostale prodajalce izven stalnih poslovnih prostorov na levem bregu Dravinje med Mariborsko in Skalsko cesto. 2. V kraju Vitanje: tržni prostor za kramarje in ostale prodajalce izven stalnih poslovnih prostorov ob javni cesti III. reda pred javno tehtnico. 3. V kraju Zreče: tržni prostor za kramarje in ostale prodajalce izven stalnih poslovnih prostorov ob javni cesti III. reda pred zgradbo krajevnega odbora. 3. člen Tržni prostor je določen v sporazumu s sanitarno inšpekcijo. Ce bi bilo treba iz regulacijskih in drugih razlogov opustiti določene tržne prostore in jih zamenjati z novimi, se pooblašča svet za blagovni promet, gostinstvo in turizem, da v soglasju s sanitarno inšpekcijo določi nove tržne prostore. 4. člen Kot tržni dan se šteje vsak delovni dan. Tržni čas se prične z ranim jutrom ter traja do 13. ure. Za stalne prodajalce na trgu velja poslovni čas kot je določen za prodajalne te vrste zunaj trga. II. Kdo lahko prodaja in kupuje na trgu in katero blago se sme prodajati na trgu 5. člen Na tržnih prostorih je dovoljeno prodajati vse vrste predelanih in nepredelanih kmetijskih pridelkov, cvetlic, drva, trske, zdravilna zelišča, gozdne sadeže, divjačino ter izdelke domače obrti, razen živine. Na trgu je prepovedano kakorkoli izpostavljati in prodajati blago iz krajev, ki so uradno razglašeni za okužene. Obrtne organizacije smejo prodajati na stalnih tržnih prostorih le take izdelke lastne proizvodnje, katerih prodaja je na tržnih prostorih običajna. Blago se sme prodajati samo na prodajnih mizah ali na vozovih. Na tleh se sme prodajati samo lončena in lesena roba. 6. člen Prodajati smejo na trgu na drobno: a) kmetijske zadruge in kmetijske proizvajalne organizacije neposredno ali po poslovnih zvezah, trgovske gospodarske organizacije in individualni proizvajalci; b) nabiralci in gojitelji cvetlic, zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev, če so blago sami nabrali ali vzgojili; c) ' lovske in ribiške zadruge oziroma društva in družine, divjačino in ribe, ki so jih same nalovile; d) izdelovalci predmetov krajevno udomačene obrti lastne izdelke domače obrti; e) obrtne organizacije družbenega in zasebnega sektorja izdelke lastne proizvodnje, katerih prodaja je na tržnih prostorih običajna. Zasebni proizvajalci in nabiralci, našteti pod a), b) in d) smejo prodajati edino sami ali po družinskih članih, ne pa z najetimi ljudmi. 7. člen Na tržnih prostorih lahko kupujejo individualni potrošniki za svoje potrebe, na veliko pa se sme kupovati le s posebnim dovoljenjem Sveta za blagovni promet, gostinstvo in turizem Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice. III. Tržni red 8. člen Blago je dovoljeno prodajati in kupovati samo na prostoru, ki je za to določen. Sveže meso je dovoljeno prodajati samo v mesnicah, vodne živali pa v ribarnici. Živa perutnina, golobi, kunci in druge male živali se prodajajo na posebej določenem mestu v okviru tržnega prostora. 9. člen Vsi stalni prodajalci morajo na prodajnem mestu vidno označiti svojo firmo in naslov. 10. člen Vsako prekupčevanje je na trgih prepovedano. 11. člen Vsi prodajalci trgovskih podjetij, trgovin in zadružnih organizacij morajo vsako blago vidno označiti s ceno, ki jo določi uprava teh organizacij ter z vrsto in kvaliteto. Cene mesa, vrsta in kvaliteta se objavi z vidnim cenikom na prodajnem mestu. 12. člen Blago, ki se ne prodaja na kose, temveč se meri, je dovoljeno prodajati le na kilograme, litre ali metre ter višje ali nižje enote teh mer. Svet za blagovni promet, gostinstvo in turizem določi, katero blago se sme prodajati na kose ali na votle mere. 13. člen Uporabljati se smejo samo po veljavnih predpisih potrjene merilne naprave, kot so: tehtnice, uteži, votle mere in metri. Tajništvo stanovanjske skupnosti v Slovenskih Konjicah oziroma krajevna odbora v Vitanju in v Zrečah poskrbijo za potrebno število javnih kontrolnih meril in naprav, to je: tehtnic, uteži, votlih in dolžinskih mer, ki jih imajo kupci pravico uporabljati brezplačno. Na kupčevo zahtevo je prodajalec dolžan blago zmeriti s predpisanimi merili. IV. Kontrolna služba na trgu, organizacija in naloge tržne uprave 14. člen Tržne prostore upravlja, vzdržuje in nadzoruje pooblaščeni organ tajništva stanovanjske skupnosti v Slovenskih Konjicah oziroma pooblaščeni organ krajevnega odbora v Vitanju in v Zrečah. Poleg navedenih organov izvajajo na vseh tržnih prostorih v skladu z ustreznimi posebnimi predpisi nadzorstvo in inšpekcijo tudi pristojni občinski sanitarni, veterinarski in tržni inšpektorat po svojih stalnih inšpekcijskih organih, posebej določenih za opravljanje te službe. V. Sanitarno-higienski ukrepi na trgu 15. člen Vsi obiskovalci tržnega prostora morajo skrbeti za snago in ravnati z blagom tako, da ni ogroženo zdravje ljudi. Za snago v stalnih prodajnih lopah in na prostoru pred vhodom v te lope morajo skrbeti najemniki sami. Psov ni dovoljeno voditi po tržnem prostoru. Pijanim in nalezljivo bolnim osebam dostop na tržni prostor ni dovoljen. 16. člen Osebe, ki prodajajo živila, morajo biti čiste in snažno oblečene. Živila morajo biti v takih posodah, da so zavarovana pred onesnaženjem. Živila morajo biti pristna, zdrava, nepokvarjena in čista. Živil ni dovoljeno otipavati in pokušati. Pokvarjeno blago se ne sme zadrževati na tržnem prostoru, temveč se mora takoj odstraniti. 17. člen Mleko in mlečni izdelki morajo biti zavarovani pred soncem, padavinami in prahom. Mlečni izdelki se smejo polagati samo na oprane prte in bel čist papir. Prodajalci, ki stalno prodajajo mleko, meso in mlečne izdelke, morajo imeti pokrite lase in morajo biti oblečeni v bele halje ali pa imeti bele predpasnike in bele dokomolč-nike. 18. člen Povrtnina mora biti očiščena prsti ter ne sme biti mokra. Sadje mora biti zrelo ter ne sme biti gnilo ali črvivo. Nagnito ali črvivo sadje in sadje za kuho mora biti označeno kot tako. VI. Tržne pristojbine 19. člen Za uporabo prodajnega mesta plača prodajalec posebno pristojbino — stojnino. Stojnina se ne plača, če je sklenjena najemna pogodba. V tem primeru se plača najemnina. Višina najemnine se določi v najemni pogodbi po veljavnih predpisih o najemninah za poslovne prostore. 20. člen Stojnino za uporabo tržnih prostorov predpiše s tarifo Svet za blagovni promet, gostinstvo in turizem. VII. Upravni ukrepi in kazni za vzdrževanje reda na trgu 21. člen Svet za blagovni promet, gostinstvo in turizem in upravni organ pristojen za blagovni promet izdata na predloge Stanovanjske skupnosti v Slovenskih Konjicah oziroma krajevnih odborov v Vitanju in v Zrečah ustrezne predpise za nadaljnjo ureditev vseh vprašanj v zvezi s trgi na drobno. 22. člen Za prekrške se. kaznuje z denarno kaznijo do 10.000 din kdor: 1. prodaja blago iz krajev, ki so uradno razglašeni za okužene (2. odst. 5. člena); 2. prodaja na trgu blago, pa za to ni upravičen (točka a), b), c) in d) 6. člena); 3. kupuje na trgu v nasprotju z določbami 7. člena odloka; 4. prekupčuje na trgu (10. člen); 5. ne označi ceno, vrsto in kvaliteto blaga (11. člen); 6. uporablja nepotrjene merilne naprave (1. odst. 13. člena); 7. ne upošteva sanitarnih predpisov (15., 16., 17. in 18. člen). 23. člen Z denarno kaznijo se kaznuje za prekršek: a) v znesku 500 din; 1. kdor prodaja blago v nasprotju z določbami 3. in 4. odst. 5. člena; 2. kdor na trgu prodaja blago z najeto delovno silo (zadnji odstavek 6. člena); 3. kdor prodaja blago zunaj tržnega prostora (8. čl.); 4. kdor ravna v nasprotju z določbami 1. in 2. odst. 15. člena; b) v znesku 200 din: 1. kdor na prodajnem mestu ne označi svoje firme ali naslova (9. člen); 2. kdor vodi pse po tržnem prostoru (3. odst. 15. člena); c) v znesku 100 din: 1. kdor pride na tržni prostor pijan ali z nalezljivo boleznijo (4. odst. 15. člena). II Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Predsednik Sveta za blagovni promet, gostinstvo in turizem Slovenske Konjice Viktor Jeromel, 1. r. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Slov. Konjice ing. Adolf Tavčar, 1. r. 162. Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju je po prvem odstavku 15. člena in po 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 13. maja 1960 sprejel ODLOK o socialnih podporah. 1. člen 24. člen Člani Ljudske milice in organi tržne inšpekcije se pooblastijo, da takoj na mestu izterjajo denarno kazen od tistih, ki jih zalotijo pri prekrških, ki so navedeni v 23. členu tega odloka. O plačani kazni se izda potrdilo. Ce se kazen izterja takoj na mestu, ali če je tisti, ki je storil prekršek, noče plačati, se pošlje ovadba organu, ki je pristojen za uprav-no-kazenski postopek. Denarne kazni, ki se plačujejo takoj na mestu, se ne izterjujejo od mladoletnikov pod štirinajstim letom. VIII. Končne določbe 25. Člen V skrbi za socialno varstvo ljudi daje občinski ljudski odbor socialno ogroženim osebam socialne podpore v okviru za to določenih proračunskih sredstev. 2. člen Socialne podpore se dajejo osebam, ki stalno bivajo na območju občine in niso sposobne za delo, oziroma so nepreskrbljene. Za nesposobne za delo in nepreskrbljene se štejejo osebe, ki se ne morejo preživljati same zaradi mladoletno-sti, starosti, telesnih ali duševnih hib, težjih bolezni, zaradi oskrbe nedoraslih otrok ali zaradi študija, pa nimajo zadostnega premoženja in zadostnih dohodkov za preživljanje, niti svojcev, ki bi jih bili dolžni preživljati po zakonu, pogodbi ali sodni odločitvi. Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o tržnem in sejemskem'redu občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 6-146/56). 26. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01-36-29/1-1959. Slovenske Konjice, dne 31. decembra 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice Adolf Suc, 1. r. 161. Svet za blagovni promet, gostinstvo in turizem Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice je po 2. točki odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Uradni list FLRJ, št. 39-678/58), po pooblastilu obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice na seji dne 19. februarja 1960 sprejel ODREDBO o tarifi za mletev žit na območju občine Slovenske Konjice. I Za mletje žit na območju občine Slovenske Konjice lahko zasebni imetniki računajo plačilo po naslednji tarifi: a) za pšenico, rž in ajdo do 7 din za kg b) za vse ostale vrste žit do 6 din za kg 3. člen Socialne podpore so: a) stalne, b) enkratne, c) dijaške. Pravica do stalne in dijaške podpore teče od prvega dne v naslednjem mesecu, ko je bila podpora odobrena in preneha konec meseca, ko so odpadli pogoji za upravičenost do podpore. Svet za socialno varstvo lahko sklene tudi drugače, upoštevaje potrebe in okolnosti. 4. člen Stalna podpora se daje onim osebam, ki so trajno za daljši čas socialno ogrožene iz razlogov, ki so navedeni v 2. členu tega odloka. V primerih, ko se priznava socialna podpora osebam, ki so v celoti navezane na vzdrževanje iz sredstev podpore, mora ta znašati najmanj 3000 din do največ 6000 din mesečno. V posebno težkih primerih, zlasti tedaj, ko potrebuje podpiranec tujo pomoč za lastno postrežbo in nego, sme biti znesek tudi primerno višji. V primernem znesku se lahko prizna podpora osebam, ki imajo nekaj lastnega premoženja, a jim to ne zadostuje za preživljanje, kakor tudi onim, ki žive v skupnem gospodinjstvu s svojci ali imajo sicer svojce, ki so jih dolžni preživljati, če je po skrbni presoji vseh okolnosti priznanje podpore upravičeno. V teh primerih se določi višina podpore po prostem preudarku. Osebam, ki žive v socialnih zavodih, se določi preživnina oziroma podpora v višini oskrbovalnine v teh zavodih oziroma dela oskrbovalnine, upoštevajoč pri tem socialno stanje. Upokojencem, ki so v socialnih zavodih, se lahko v okviru proračunskih možnosti doplača razlika med pokojnino in oskrbovalnino. Pogoje za upravičenost do podpore morajo prosilci izkazati z dokazili, ki se uporabljajo v upravnem postopku. 5. člen Od oseb, ki imajo nepremičnine, se lahko zahteva, da se obvežejo prejete podpore ob določenem času vrniti in se ta obveza zemljiškoknjižno zavaruje. O podelitvi podpor, ki so vezane na zemljiškoknjižno zavarovanje v smislu prejšnjega odstavka, se sklenejo ustrezne pogodbe, ki jih za občino sklene in podpiše predsednik občinskega ljudskega odbora. 163. Občinski ljudski pdbor Šentjur pri Celju je po 40. členu zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52-890/58) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 13. maja 1960 sprejel 6. člen Enkratne podpore se dajejo izjemoma osebam, ki so take pomoči potrebne zaradi nesreče, bolezni, smrti in podobnih primerov. Take podpore se lahko dajejo tudi za nabavo ozimnice stalnim socialnim podpirancem, upokojencem z minimalno pokojnino in drugim socialno ogroženim osebam ter družinam v nujnih primerih. Višina podpore se podeli po skrbni presoji vseh okol-nosti in v okviru razpoložljivih finančnih sredstev. 7. člen Dijaške podpore lahko prejemajo vajenci v gospodarstvu, učenci osnovnih šol, gimnazij in strokovnih šol. Te podpore se priznavajo le otrokom padlih borcev in žrfev fašističnega nasilja ter otrokom socialno ogroženih družin, upoštevaje pri tem tudi uspeh pri učenju. Dijaška podpora sme znašati največ 6000 din vštevši morebitni otroški invalidski dodatek kot tudi druge dohodke upravičenca. Izjemoma se lahko dijaška podpora prizna tudi štipendistom, vendar le v primeru če se oskrbujejo v internatih, a štipendija, vštevši otroški dodatek in druge dohodke, ne zadošča za plačilo oskrbnine. V takih primerih se prizna podpora le v višini razlike med temi dodatki in oskrbnino. 8. člen O prošnjah za socialno podporo odloča po prostem preudarku oddelek za splošne zadeve. Odločba, o socialni podpori se mora glasiti na podpiranca, izplačuje pa se njemu samemu oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku ali naravnost zavodu, vendar mora biti to iz odločbe razvidno. V posebno utemeljenih primerih se lahko z odločbo tudi določi, da se izplačuje podpora drugi osebi, ki ni zakoniti zastopnik. Socialne podpore se dajejo v denarju in le izjemoma v naravi. 9. člen Zoper odločbo o dodelitvi podpore oziroma zavrnitvi prošnje za podporo, je dopustna pritožba na Svet ža socialno varstvo občinskega ljudskega odbora. 10. člen Podpore se lahko ukinejo ali pa se spremeni njihova višina, če so podani utemeljeni razlogi ali če so odpadli pogoji za upravičenost, kar so dolžni podpiranci sami sporočiti občinskemu ljudskemu odboru. O ukinitvi ali spremembi višine podpore odloča oddelek za splošne zadeve. Pritožbe zoper odločbe pa rešuje Svet za socialno varstvo občinskega ljudskega odbora. 11. člen Najmanj enkrat letno se mora opraviti revizija socialnih podpor in obiskati vse socialne podpirance. V ta namen imenuje občinski ljudski odbor posebno komisijo. Poročilo o svojih ugotovitvah predloži komisija Svetu za socialno varstvo. 12. člen Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Velja od L junija 1960. St. 01/2-5-15/1-60 Šentjur pri Celju, dne 13. maja 1960 ODLOK o določitvi roka za vložitev zahteve prejšnjega lastnika nacionaliziranega nezazidanega gradbenega zemljišča, da se mu prepusti to zemljišče v uporabo za zgraditev družinske stanovanjske hiše. 1. člen Prejšnji lastnik nezazidanega nacionaliziranega gradbenega zemljišča lahko vloži zahtevo, da se mu prepusti to zemljišče v uporabo za sezidanje družinske stanovanjske hiše, v šestih mesecih od dne objave tega odloka, kolikor je dotično zemljišče zazidljivo v smislu urbanističnih predpisov oziroma načrtov in skladno z odlokom o usmerjanju stanovanjske izgradnje v občini Šentjur pri Celju. 2. člen Podrobnejša navodila in pojasnila k temu odloku bo po potrebi dal svet, ki je pristojen za komunalne in gradbene zadeve. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, St. 01/2-33-11/1-1960 Šentjur pri Celju, dne 13. maja 1960 Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju Peter Hlastec. 1. r. 164. Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju je po prvem odstavku 67. člena zakona o poslovnih stavbah in prostorih (Uradni list FLRJ, št. 16-280/59) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega odbora in na seji zbora proizvajalcev dne 13. maja 1960 sprejel ODLOK o omejitvi pravice odpovedi najemne pogodbe najemnikom poslovnih prostorov določenih kategorij. 1. člen Najemna pogodba za poslovne prostore se sme odpovedati samo s poprejšnjim soglasjem sveta občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za stanovanjske zadeve: 1. najemnikom poslovnih prostorov, ki opravljajo zdravstveno, socialno, prosvetno in komunalno javno službo; 2. podjetjem za prenos električne energije, podjetjem za distribucijo električne energije, podjetjem jugoslovanskih železnic in podjetjem poštnega, telegrafskega in tele- organizacijam Zveza komunistov Jugoslavije, Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije. Zveza borcev, Ljudska mladina Jugoslavije, Ljudska tehnika, planinskim društvom, društvom za telesno vzgojo »Partizan« in kulturno-prosvetnim društvom. fonskega prometa 3. družbenim Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju Peter Hlastec, 1. r. 2. člen Odpovedi najemnih pogodb, ki so v nasprotju s tem odlokom, nimajo pravnega učinka. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01/2-39-14/1-1960 Šentjur pri Celju, dne 13. maja 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju Peter Hlastec, L r. 165. Po 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, 19-88/52) in 2. točki 26. člena statuta občine Šentjur pri Celju je Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 13. maja 1960 sprejel ODLOK o spremembi odloka o občinskem prometnem davku. 1. člen V odloku o občinskem prometnem davku na območju občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik okraja Celje, št. 6-46/59) se tarifna številka 2. pod II. Del A — splošna tarifa, črta. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01/2-31-52/1-60 Šentjur pri Celju, dne 13. maja 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju Peter Hlastec, 1. r. 166. Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju je po 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (llradni list LRS, št. 19-88/52) in 12. členu zakona o racionalnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč (Uradni list LRS, št. 40-171/57) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 13. maja 1960 sprejel ODLOK o obveznem uporabljanju določenih vrst semen na območju občine Šentjur pri Celju 1. člen Na zemljiščih, ki so po naravi sposobna za racionalno obdelavo ali se postopoma zboljšujejo z vlaganjem družbenih sredstev, smejo lastniki zemljišč uporabljati samo naslednja sortna semena: pšenica: a) intenzivne sorte: Produttore, FioreKo, San pastore; b) polintenzivne sorte: Virgilio, Melikom, Verna, Ul, Bavarka; ječmen: Peragis melior; koruza: hibridna. 2. člen * Za sortno seme šteje v smislu določb zakona o semenskem blagu (Uradni list FLRJ, št. 27-305/54) tisto semensko blago, za katero je izdal potrdilo pooblaščeni zavod za preizkušanje semen, dalje mora biti seme plombirano ‘n opremljeno s potrdilom pooblaščenega znanstvenega raziskovalnega zavoda, da je bilo pridobljeno pod njegovim strokovnim vodstvom. 3. člen Svet za kmetijstvo občinskega ljudskega odbora lahko pooblasti področne kmetijske zadruge, da v sporazumu z upravnim organom občinskega ljudskega odbora pristojnim za kmetijstvo, določajo sorte semen, ki jih morajo uporabljati kmetijski proizvajalci po tem odloku. 4. člen Ce lastnik zemljišča ne uporabi predpisanega sortnega semena, se uporabijo proti njemu določbe o začasnem odvzemu zemljišč po zakonu o obdelovanju neobdelanih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 12-141/57). 5. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01/2-35-46/1-60 Šentjur pri Celju, dne 13. maja 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju Peter Hlastec, L r. 167. Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju je po 10. členu zakona o zdravstvenih domovih in zdravstvenih postajah (Uradni list LRS, št. 21-93/56) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 13. maja 1960 izdal ODLOČBO o ustanovitvi Zdravstvenega doma v Šentjurju pri Celju. 1. Ustanovi se Zdravstveni dom v Šentjurju pri Celju kot samostojni zdravstveni zavod. Ime zavoda je Zdravstveni dom Šentjur pri Celju. Sedež zavoda je v Šentjurju pri Celju. 2. V organizacijski sestav Zdravstvenega doma Šentjur pri Celju spadata dosedanji samostojni zdravstveni postaji v Šentjurju pri Celju in na Planini pri Sevnici skupno s posvetovalnicami za žene in celotno babiško službo. 3. Zdravstveni dom Šentjur pri Celju nudi prebivalstvu občine Šentjur pri Celju zdravstveno varstvo s tem, da zdravi in preprečuje bolezni, opravlja pa tudi druge naloge. ki so v zvezi z zdravstveno službo. 4. Zdravstvenemu domu v Šentjurju pri Celju se dodeljuje v gospodarjenje premoženje, s katerim so doslej gospodarile zdravstvene enote, naštete v 2. točki te odločbe. 5. Zdravstveni dom upravlja upravni odbor, ki ima 11 članov, vštevši upravnika doma. Upravni odbor je sestavljen in posluje po uredbi o upravljanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 30-252/53). Člane upravnega odbora in upravnika doma imenuje Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju. Poleg upravnega odbora obstajata še upravna pododbora pri zdravstveni postaji Šentjur pri Celju in zdravstveni postaji Planina pri Sevnici. Vsak upravni pododbor šteje sedem članov. Pododbore imenuje upravni odbor zdravstve- nega doma. Predsedniki pododborov so istočasno člani upravnega odbora. 6. Zdravstveni dom ima sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev, sklad za lastne investicije in sklad za amortizacijo. 7. Za zadeve in naloge doma je pristojen Svet za zdravstvo otičine Šentjur pri Celju. 8. Ta odločba velja od 1. junija 1960. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 02/4-ZA-l 1/1-60 Šentjur, dne 13. maja 1960 Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju Peter Hlastec, 1. r. 168. Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju je po tretjem odstavku 35. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list FLRJ, št. 52-658/56) v zvezi s 106. členom statuta občine Šentjur pri Celju na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 13. maja 1960 izdal SKLEP o tem, da lahko starešine upravnih organov Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju pooblastijo drugega uslužbenca svojega organa za odločanje v upravnih stvareh iz določene vrste zadev. 1. Starešine upravnih organov Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju lahko v sporazumu s tajnikom občinskega ljudskega odbora pooblastijo drugega uslužbenca svojega organa za odločanje v upravnih stvareh iz določene vrste zadev. Starešina izda v takem primeru odločbo, v kateri mora biti navedeno naslednje: a) ime in priimek ter naziv dotičnega uslužbenca, ki prejme pooblastilo; b) označbo vrste zadev, za katere velja pooblastilo; c) čas trajanja pooblastila. 2. Ta sklep velja od L junija 1960. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01/2-03-40/1-60 Šentjur pri Celju, dne 13. maja 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju Peter Hlastec, 1. r. 169. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 40. členu zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih (Uradni list FLRJ, št. 52-890/58) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. aprila 1960 sprejel ODLOK o določitvi roka za vložitev zahteve prejšnjega lastnika nacionaliziranega nezazidanega gradbenega zemljišča, da se mu prepusti to zemljišče v uporabo za zgraditev družinske stanovanjske hiše. 1. člen Prejšnji lastnik nacionaliziranega nezazidanega gradbenega zemljišča lahko vloži zahtevo, da se mu prepusti to zemljišče v uporabo za sezidanje družinske stanovanjske hiše v 6 mesecih od dneva objave tega odloka, kolikor je dotično zemljišče zazidljivo v smislu urbanističnih predpisov oziroma načrtov in skladno z odlokom o usmerjanju stanovanjske izgradnje v občini Šmarje pri Jelšah. 2. člen N Podrobnejša navodila in pojasnila k temu odloku bo po potrebi izdal Svet za gradbene in stanovanjske zadeve. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01/1-05-41/1-60 Šmarje pri Jelšah, dne 29. aprila 1960 Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen, 1. r. 170. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 125. ■* členu zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 16-279/59 in 47-753/59), 11., 12. in 35. členu zakona o poslovnih stavbah in prostorih (Uradni list FLRJ, št. 16-280/59 in 48-765/59), v zvezi z navodilom o načinu izračunavanja dela najemnine za poslovne prostore v stanovanjski hiši, ki gre v njene sklade (Uradni list FLRJ, št. 50-818/59) po odloku o najvišjem odstotku najemnine, ki sme biti določen kot dohodek stanovanjske skunosti, (Uradni list LRS, št. 22-124/59), 40. členu splošnega zakona o stanovanjskih skupnostih (Uradni list FLRJ, št. 16-278/59) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. aprila 1960 sprejel ODLOK o določitvi najnižje najemnine in o delitvi najemnine za poslovne prostore v poslovnih stavbah in v družbeno upravljanih stanovanjskih hišah na območju občine Šmarje pri Jelšah L člen Znesek najemnine za poslovne prostore ne sme biti nižji od zneska, ki se dobi po načelih o ugotavljanju stanarine po zakonu o stanovanjskih razmerjih. 2. člen Stanovanjskim skupnostim pripada kot njihov dohodek 5% od najemnine. 3. člen Po odbitku odstotka za stanovanjske skupnosti gre v občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš del mesečne najemnine — po vrednosti kvadratnega metra površine —-po naslednji lestvici: Ce znaša najemnina za m2 poslovnega prostora do 30 din nad 30 din do 80 din nad 80 din do 130 din nad 130 din do 180 din nad 180 din do 230 din nad 250 din se piaca v oocinsKi smaa za zidanje stanovanjskih hiš od najemnine 25% 35% 45% 55% 65% 75% člen Določbe iz 3. člena na veljajo za one gospodarske organizacije, katerih poslovni predmet je zidanje in popravljanje poslovnih prostorov. 5. člen Iz dela najemnine, ki se po tem odloku plačuje v občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš, daje sklad posojila za gradnjo -poslovnih -stavb in prostorov oziroma finansira gradnjo takih stavb in prostorov kot investitor. 6. člen Najvišja prodajna cena na drobno za sveže goveje meso brez kosti za II. vrsto sme biti Najvišja prodajna cena na drobno za kosti sme biti Najvišji odstotek priklade znaša: a) do 30% k stegnu in plečem, b) do 25% k bočniku in vratu s tem, da so vraščene kosti izločene, c) do 15% k bržoli in šimbasu Najvišja -prodajna cena na drobno za ostalo se določi takole: a) jezik b) srce c) pljuča d) jetra e) vranica f) smrček, vampi in loj g) ledvice h) možgani i) glava 2. 430 din za kg 65 din za kg 360 din za kg 220 din za kg 75 din za kg 280 din za kg 280 din za kg 165 din za kg 325 din za kg 360 din za kg 110 din za kg Najemodajalec je dolžan v roku 30 dni po sklenitvi najemne pogodbe predložiti en izvod pogodbe oddelku za gospodarstvo sredah in sobotah pa smejo prodajati svoje izdelke tudi obrtniki. Od živil se smejo prodajati na trgu le perutnina, zajci in druge male živali. Dokler ne bo urejena ribarnica, se smejo pod pogoji, ki jih predpiše občinski sanitarni inšpektor, prodajati tudi ribe. 5. člen Prodajati smejo: 1. kmetijski proizvajalci svoje lastne kmetijske pridelke in rejci malih živali te živali; 2. nabiralci zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev ter gojitelji cvetlic, to blago, če so ga sami nabrali ali vzgojili; 3. proizvajalci obrtnih izdelkov, obrtne izdelke, ki so jih sami proizvedli, v kolikor je prodaja teh dovoljena s tem odlokom; 4. kmetijske zadruge, kmetijske proizvajalne organizacije, obrtne gospodarske organizacije in zavodi blago, ki je njihov predmet poslovanja in ga je po tem odloku dovoljeno prodajati; Nabiralci zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev ter gojitelji cvetlic smejo prodajati blago sami ali po družinskih članih, ne pa z najetimi ljudmi. 6. člen Prodajalci so stalni in nestalni. Stalni prodajalci sklenejo glede uporabe tržnega prostora najemno pogodbo z upravo tržnice. V pogodbi je treba določiti stalni prostor, najemnino in odpovedni rok. Stalni prodajalci so dolžni na svojem prostoru izobesiti firmo. 7. člen Na trgu smejo kupovati kmetijske pridelke: L individualni potrošniki za lastne potrebe in potrebe svoje družine; 2. gostišča, obrati družbene prehrane in Bolnica za TBC Topolšica, menze (v nadaljnjem besedilu »veliki potrošniki«) ob delavnikih od 10. ure dalje, ob nedeljah in praznikih pa od 9. ure dalje. Veliki potrošniki lahko kupujejo kmetijske pridelke le za dnevno uporabo. III. Red na trgu 8. člen Blago se sme prodajati na stalnem prodajnem prostoru, v lopi, na stojnicah, prodajnih mizah in z vozičkov. Strogo je prepovedano razstavljati prodajne predmete po tleh in jih razobešati po drevju in vrveh med drevjem in tržno lopo. 9. člen Dovoz blaga na trg z vprežno živino ali motornimi vozili je v času, ko je trg odprt, prepovedan. Po trgu je prepovedana vožnja ter vodenje koles in psov. Dohodi do stojnic in prodajnih miz ter pota med njimi se ne smejo zastavljati z razloženim blagom. Posedanje po trgu oziroma stojnicah in prodajnih mizah je prepovedano. 10. člen Prodajalci in kupci morajo vzdrževati na trgu red in čistočo ter se dostojno obnašati. Pijanim in nalezljivo bolnim osebam ni dovoljen dostop na trg. IV. Varstvo zdravja in čistoče 11. člen Živila, ki se prinašajo na trg, morajo biti zdrava, nepokvarjena, pristna in čista ter ne smejo biti izpostavljena kakršnemu koli onesnaženju. Na trgu je prepovedano razstavljati in prodajati blago iz krajev, ki so uradno razglašeni za okužene. Na zahtevo tržnega nadzornika so prodajalci dolžni predložiti potrdilo pristojnega veterinarja, da so perutnina, zajci ter druge male živali iz neokuženih krajev. Pri blagu, ki je zdravju škodljivo, oziroma pri katerem obstoja sum, da je zdravju škodljivo, se postopa tako, kot je to določeno v temeljnem zakonu o zdravstvenem nadzorstvu nad živili in predpisih, izdanih na osnovi tega zakona. Prodajalci živil ne smejo bolehati na nalezljivih boleznih. t Prodajalci morajo biti snažno oblečeni. Imeti morajo čiste roke, prodajne posode in pribor. Tržne mize se morajo vzdrževati v čistem stanju. Stalni prodajalci živil so pod zdravstvenim nadzorstvom. Živila, ki se uživajo v presnem stanju, morajo biti zavarovana pred vsakim onečiščenjem. Prepovedano je pljuvati po tleh. Odpadke je treba odlagati v za to pripravljene posode, ki morajo biti pokrite. Živila se ne smejo otipavati. Za zavijanje živil se sme uporabljati samo čist in primeren ovojni material. V. Kakovost blaga 12. člen Glede kvalitete živil veljajo določila pravilnika o kvaliteti živil in o pogojih za njihovo proizvodnjo in promet, določila jugoslovanskih standardov in določila drugih predpisov, ki določajo kvaliteto blaga ter uzance. Glede kvalitete ostalega blaga veljajo določila jugoslovanskih standardov, drugih predpisov, ki določajo kvaliteto in uzance. Kontrola kvalitete 'blaga se vrši tako, kot je to določeno z veljavnimi predpisi. VI. Mere in cene 13. člen Blago se sme prodajati le po uradnih merah. Merila (tehtnice in mere) morajo biti veljavno za promet dopuščena in tako postavljena, da kupec lahko tehtanje in merjenje nadzoruje. Uporabljanje votlih mer pri prodaji trdih predmetov je prepovedano. Votle mere se uporabljajo le pri prodaji tekočin. Tehtnice in vse ostale mere morajo biti redno pregledane in uradno žigosane. 14. člen Stalni prodajalci morajo imeti vse blago v prodaji vidno označeno s cenami. VII. Tržnina 15. člen Prodajalci morajo za odkazani prostor na trgu plačati tržno pristojbino. Dnevna tržna ptistojbina znaša: 1. za sadje, povrtnino, mlečne izdelke, perutnino, jajca in ribe -20 din 2. za izdelke obrti 50 din Ako se pokaže potreba po dodelitvi posebnih prodajnih mest, bo tržna uprava določila dodatno pristojbino, ki bo ustrezala vzdrževalnim stroškom. Tržno pristojbino mora prodajalec plačati takoj, ko zasede prostor. Pristojbine za izposojanje tehtnice se pobirajo posebej. VIII. Oprema In ureditev trga 16. člen Opremo in ureditev trga ter sanitarne naprave za delavce trga, prodajalce in kupce predpišeta sveta občinskega ljudskega odbora, ki sta pristojna za blagovni promet in komunalne zadeve. IX. Nadzorstvo, upravni ukrepi in kazni 17. člen Nadzorstvo nad poslovanjem na trgu vrši tržni nadzornik, ki ga nastavi Komunalno podjetje sporazumno z upravnim organom občine, ki je pristojen za blagovni promet in pristojnimi inšpekcijami (sanitarna, tržna, veterinarska) . Tržni nadzornik in pristojne inšpekcije morajo skrbeti za to, da se vsi predpisi tega odloka točno izpolnjujejo. Vse nedostatke morajo odpraviti oziroma naznaniti pristojnemu organu. Tržni nadzornik mora predvsem: 1. dodeljevati prodajna mesta nestalnim prodajalcem, 2. nadzirati kvaliteto blaga, cene, mere in red na trgu, 3. skrbeti za izvajanje predpisov, pravilnikov in navodil, ki se nanašajo na poslovanje na trgu, 4. nadzirati pravilno odmero tržnih pristojbin. 18. člen Prodajalci se morajo na zahtevo tržnega nadzornika ali pristojnih inšpekcij izkazati s potrdilom pristojnega ljudskega odbora, da je blago, ki ga prodajajo, njihove proizvodnje ali pa predmet njihovega poslovanja. 19. člen Tržni nadzornik in pristojne inšpekcije morajo: 1. prepovedati nadaljnjo prodajo blaga, če prodajalec ni izpolnil pogojev za prodajo, tako dolgo, da jih prodajalec izpolni; 2. odstraniti s trga prbdajalce in druge osebe, ki so potem, ko so bile že kaznovane zaradi kršitve tržnih predpisov, zakrivile nov prekršek; 3. preprečiti nakup kmetijskih pridelkov in perutnine velikim potrošnikom v času, ko- ga ta odlok prepoveduje; 4. zahtevati, da se skrito blago razloži in da v prodajo; 5. odstraniti prodajalca, ki prodaja blago izven tržnega prostora, v kolikor prodajalec nima posebnega dovoljenja za prodajo na dotičnem prostoru; 6. odstraniti s trga pijane in nalezljivo bolne osebe. 20. člen Tržna in druge pristojne inšpekcije ter upravni organ, ki je pristojen za blagovni promet, lahko na predlog tržnega nadzornika prodajalcem, ki so ponovno kršili določbe tega odloka ali druge predpise, ki veljajo za trg, prepove prodajo na trgu. Prepoved, ki jo izreče pristojna inšpekcija, sme trajati največ 30 dni, prepoved, ki jo izreče upravni organ, pristojen za tržišče, pa 60 dni. 21. člen Za prekršek se kaznuje z denarno kaznijo do 10.000 din kdor prekrši prepovedi ali dolžnosti naštete v 2., 3., 4., 5., 8., 9., 10., 11., 12., 13. in 14. členu tega odloka. Upravno kazenski postopek vodi in kazni izreka občinski sodnik za prekrške. 22. člen Tržni organi, ki so določeni za tržno nadzorstvo, smejo brez zaslišanja in brez posebne odločbe o kaznovanju predpisati in izterjati denarno kazen od tistih, ki jih zalotijo pri storitvi lažjih prekrškov, določenih s tem odlokom. O plačani kazni se izda potrdilo. Tržni nadzornik mora za predpisovanje in izterjevanje teh denarnih kazni imeti posebno pooblastilo upravnega organa, ki je pristojen za blagovni promet. Zoper izterjavo denarne kazni ni pritožbe. Za lažje prekrške, ki se kaznujejo po prednjem stavku, veljajo tiste prekršitve predpisov tega odloka, zaradi katerih ni bilo škodljivih posledic ali pa so bile posledice neznatne. Ce storilec ne plača kazni na kraju samem, je tržni nadzornik dolžan ugotoviti storilčeve osebne podatke in jih s prijavo dostaviti sodniku za prekrške. 175. Po 15. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), v zvezi s 1. in 5. členom uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ, št. 19-118/53), 3. členom uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 55/53, 55/54 in 54/57) in 2. členom uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 9/60) je Občinski ljudski odbor Šoštanj na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 18. marca 1960 sprejel z dovoljenjem Okrajnega ljudskega odbora Celje ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku. X. Končne določbe 23. člen Svet, pristojen za blagovni promet, je pooblaščen, da daje tolmačenja in pojasnila k temu odloku. 24. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o tržnem in sejmskem redu na območju občine Šoštanj (Uradni vestnik okraja Celje, št. 6-157/56). Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 04-35-127/3-1960 Šoštanj, dne 18. marca 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šoštanj Stane Ravljen, 1. r. 174. Občinski ljudski odbor Šoštanj je na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. marca 1960 po drugem odstavku 9. člena zakona o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 52-648/57) sprejel ODLOK o oprostitvi in obveznem vlaganju dela prispevka iz dohodka v sklad osnovnih sredstev Trgovskega podjetja »Vino« v Šmartnem ob Paki. L člen Trgovsko podjetje »Vino v Šmartnem ob Paki se oprosti za leto 1959 plačila tistega dela prispevka iz dohodka gospodarskih organizacij, ki pripada družbenemu investicijskemu skladu občine Šoštanj. 2. člen Obračunski prispevek, naveden' v prejšnjem členu, vlaga podjetje obvezno v svoj sklad osnovnih sredstev. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01-VIO-03-9/1-1960 Šoštanj, dne 30. marca 1960. Nadomešča predsednika Občinskega ljudskega odbora Šoštanj podpredsednik Anton Močilnik, 1. r. 1. člen V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku (Uradni vestnik okraja Celje, št. 32-313/59) se spremeni L člen, kakor sledi: 1. Pod I. točko z naslovom: »Na naslednji promet in usluge« se spremeni tar. št. 6 in se sedaj glasi: Gostinska podjetja in gostišča plačajo od prometa alkoholnih pijač, in sicer: a) od prometa naravnega vina, po stopnji 7% b) od prometa žganih alkoholnih pijač in drugih alkoholnih pijač, razen naravnega vina in piva po stopnji 20% c) " od prometa s pivom, po stopnji 10% 2. Pod II. točko z naslovom: »Na promet proizvodov, ki jih stavljajo v promet zasebni obrtniki in drugi zasebniki, od plačil za obrtne storitve in storitve drugih zasebnikov« se spremeni v odstavku »Storitve« tar. št. 1 tako, da se glasi: 1. Od prometa alkoholnih pijač, in sicer: a) od prometa naravnega vina, po stopnji 7% b) od prometa žganih alkoholnih pijač in drugih alkoholnih pijač, razen naravnega vina in piva, po stopnji 20% c) od prometa s pivom, po stopnji 10% 3. Pod III. točko z naslovom: »Na ves promet blaga na drobno« se spremeni tar. št. 1 in se glasi: a) od prometa naravnega vina, po stopnji 7% b) od prometa ostalih alkoholnih pijač, razen naravnega vina in piva, po stopnji 20% c) od prometa s pivom, po stopnji 10% 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 03/3-32-35/1-1960 Šoštanj, dne 18. marca 1960. Nadomešča predsednika Občinskega ljudskega odbora Šoštanj podpredsednik Anton Močilnik, L r. 176. Po 28. členu uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 49-228/57), 25. členu pravilnika za izvrševanje zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 26-119/56) in v zvezi z 19. točko pokopališkega reda (Uradni vestnik okraja Celje, številka 29-257/59) je Svet za komunalne zadeve Občinskega ljud- LRS, št. 6-15/59) in 2. točki odredbe o okvirni tarifi za ose- skega odbora Šoštanj na seji dne 15. marca 1960 izdal menjevanje goved (Uradni list LRS, št. 11-49/59) izdal ODREDBO o tarifi najemnin za grobove, posebnega prispevka za vzdrževanje pokopališč in pristojbin za grobarske storitve. I. Najemnina se plača za dobo 10 let. Najemnina za grobove na pokopališčih na območju občine Šoštanj znašajo: din L prostor za vrstni grob za odrasle 1000 2. prostor za vrstni grob za otroka do 10 let 400 3. prostor izbran za posebni grob za odrasle 2000 4. prostor za izbran posebni grob za otroka do 10 let 1000 5. prostor za rodbinski grob po odrasli osebi 2500 6. prostor za grobnico 25.000 7. za podaljšanje najemnega razmerja za naslednjih 10 let: a) za vrstni grob za odrasle 1500 b) za vrstni grob za otroke do 10 let 400 c) za izbran posebni grob za odrasle 2000 d) za izbran posebni grob za otroka do 10 let 1000 e) za rodbinski grob po odrasli osebi 2500 f) za grobnico po 50 letih 25.000 Ob vsakem pokopu se plača poseben prispevek za vzdrževanje pokopališča in sicer: L ob pokopu v izbran poseben grob 500 2. ob vsakem pokopu v rodbinski grob 500 3. ob vsakem pokopu v grobnico 1000 Plačila najemnin za grobove so oproščene osebe, ki so prejemale socialno podporo, če tako odloči krajevni odbor; prav tako so oproščena plačevanja pristojbin vsa grobišča padlih borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja ter grobišča častnih občanov občine Šoštanj. Pristojbine za grobarske storitve so naslednje: din 1. izkop in zakop groba za odrasle osebe 1200 2. izkop in zakop groba za otroke do 10 let 800 3. prekop odrasle osebe' 2400 4. prekop otroka do 10 let 1600 5. uporaba mrtvašnice na dan 200 6. ureditev groba po naročilu (za fiz. delo) 1000 7. uporaba mrtvaškega voza 2000 II. Za vzdrževanje grobov padlih borcev narodnoosvobodilne vojne in žrtev fašističnega nasilja, skrbijo krajevni odbori. Ta odredba velja od dne objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 04/4-39-18/1-60 Šoštanj, dne 15. marca 1960. Predsednik Predsednik Sveta za komunalne Občinskega ljudskega odbora zadeve Šoštanj Ing. Dušan Pipuš, 1. r. Stane Ravljen, 1, r. 177. Svet za kmetijstvo Občinskega ljudskega odbora Šoštanj je na seji dne 25. januarja 1960 po drugem odstavku 49. člena zakona o veterinarski službi v LRS (Uradni list ODREDBO o višini plačila za osemenitev krav in nad 1 leto starih telic I. Osemenitev krav in nad eno leto starih telic se v občini Šoštanj plačuje pavšalno. Pavšalno plačilo za vsako kravo in nad 1 leto staro telico znaša 1500 dinarjev letno. II. Pavšalno plačilo za osemenitev krav in nad 1 leto starih telic se plačuje upravnemu organu občinskega ljudskega odbora Šoštanj, ki je pristojen za kmetijstvo, oziroma krajevnim uradom. III. Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 04-35/18-60 Šoštanj, dne 25. januarja 1960. Nadomešča predsednika Občinskega ljudskega odbora Šoštanj podpredseanik Anton Močilnik, 1. r. Predsednik Sveta za kmetijstvo Ivan Stropnik, 1. r. 178. Občinski ljudski odbor Žalec je po 5. členu uredbe o povračilih potnih in drugih -stroškov javnih uslužbencev (Uradni list FLRJ, št. 9-113/60) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 7. aprila 1960 sprejel ODLOK o dnevnicah in nadomestilu za ločeno življenje za uslužbence Občinskega ljudskega odbora Žalec, njegovih zavodov in organizacij. I. Dnevnica uslužbencev organov Občinskega ljudskega odbora Žalec, njegovih zavodov in organizacij (v nadaljnjem besedilu »uslužbencev«) znaša: L za uslužbence, razvrščene od XX. do vštetega XI. plačilnega razreda, in za tehnično osebje, razen za osebje s kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca — 1300 din; 2. za uslužbence, razvrščene od X. do vštetega V. plačilnega razreda in za tehnično osebje s kvalifikacijo viso-kokvalifikacijo delavca — 1500 din; 3. za uslužbence, razvrščene od IV. plačilnega razreda navzgor — 1700 din. Honorarnim uslužbencem se določa dnevnica po honorarju v skladu z določbami, ki veljajo za redne uslužbence. Honorarnim uslužbencem, ki jim honorarna služba ni edini poklic, se določa dnevnica po glavnem poklicu, če je to zanje ugodnejše. II. Nadomestilo za ločeno življenje znaša od 6.000 do 10.000 din mesečno. Izjemoma se sme priznati uslužbencem L in II. vrste ter tehničnemu osebju s kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca tudi večje nadomestilo, ki pa ne sme presegati 20.000 din na mesec. Ce se prizna uslužbencu nadomestilo nad 10.000 din mesečno, mora izdati o tem pristojni starešina posebno obrazloženo odločbo. III. V smislu tretjega odstavka 2. člena Uredbe o povračilih potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev so izven 10 km širokega pasu oziroma izven kraja zaposlitve naslednja naselja: Braslovče, Rakovlje, Dobrovlje, Male Braslovče, Spodnje Gorče, Zgornje Gorče, Podvrh, Parižlje, Topovlje, Glinje, Kamenče, Preserje, Letuš, Podgorje pri Letušu, Gomilsko, Grajska vas, Zakl, Polzela, Založe, Andraž nad Polzelo, Kale, Tabor, Kaplja, Ojstriška vas, Pon-dor, Miklavž pri Taboru, Črni vrh, Loke, Ponikva pri Žalcu, Podkraj, Studence, Crnova, Lipje, Lopatnik, Prelska, Jan-škovo selo, Pirešica, Vinska gora, Hramše, Zavrh pri Galiciji, Trnava, Šentrupert, Ločica pri Vranskem, Zahomce, Ceplje, Prekopa, Stopnik, Jeronim, Praipreče, Vologa, Bro- de, Creta, Selo pri Vranskem, Tešova, Vransko, Limovce, Zajasovnik, Zaplanina in Marija Reka. IV. Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od L maja 1960 dalje. Z dnem ko prične veljati ta odlok, prenehajo veljati vsi predpisi, ki so z njim v nasprotju. St. 02/2-1-61/1-60 Žalec, dne 7. aprila 1960 Predsednik Občinskega ljudskega odbora Žalec Tone Delak, 1. r. I l < Z Izdaja finančno samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v Celju — Ureja uredniški odbor pri Okrajnem ljudskem odboru Celje — Odgovorni urednik Stane Selih — Tiska CP »Celjski tisk« v Celju — Uredništvo in uprava v Celju, Trg svobode štev. 9 — Telefonska štev. 26-06, interna 47 — Naročnina znaša letno 1200 din, cena posamezni številki 50 din — Tek. račun: 603-70/2-599