se 65 dni 10 maraton Letališče Moškanjci pri Ptuju www.polimaraton.si 16. JUNIJ Po mestni občini Ptuj • Nova šola L. Pivka - eden prednostnih projektov O Stran 2 Po naših občinah Kidričevo • Bo blato iz Dogoš končalo v Bolcarjevi jami? O Stran 3 Ptuj, petek, 13. aprila 2012 letnik LXV • št. 30 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 KOPALNIC Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE IN5TALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC - Spoštovane bralke in bralci, vabljeni k izpolnjevanju nagradne ankete na strani 8. Čakajo vas lepe nagrade. V torek priloga v Štajerskem tedniku Varna starost Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si Štajerski Ptuj • Pričel se je festival komornega gledališča Pridemo SKUP v letu kulture Z rusko predstavo Razred se je v sredo uradno pričel Slovenski festival komornega gledališča (SKUP). V sklopu festivala, ki se bo zaključil 22. aprila, se bo na odrskih deskah Mestnega gledališča Ptuj zvrstilo devet odličnih tekmovalnih predstav, nastalih v zadnjih dveh letih, pester pa bo tudi spremljevalni program. Po prepričanju direktorja MGP Petra Srpčiča, festival komornih predstav prinaša vrhunski izbor, s katerim se lahko ponašamo pred celotno Evropo. Med predstavami so mnoge dobitnice prestižnih priznanj na domačih in tujih festivalih. Popotovanje skozi svetove raznolikih gledaliških stvaritev, za izbor katerih je poskrbel selektor Simon Šer-binek, bo potekalo med 11. in 22. aprilom. Za naklonjenost publike in strokovne žirije se bodo potegovale predstave: Hudič babji, MA and AL, Žabe, Diva svetnica mati prasica, Jaz vas ljubim, Life®anti, Grenki sadeži pravice, Cvetje v jeseni in MandicStroj. Na odru bo nastopilo kar 49 igralcev, ki jim v zaodrju pomaga še skoraj 100 drugih soustvarjalcev predstav. Dženana Kmetec ¿t% \ Foto: Črtomir Goznik Haloze • Koraki do širokopasovnega omrežja Sport Boks • Bo naslednji Zavčev dvoboj z Brookom? O Stran 11 Po zapletih počasi bo ... Lani jeseni se je začel projekt izvedbe brezžičnega interneta po celotnih Halozah. Idejo za takšno rešitev težav z internetno povezavo, ki marsikje v Halozah še vedno ni dostopna, je dalo takratno podjetje Brezžična zvestoba s ponudbo WiFi spleta. Vendar pa zadeva ni bila tako enostavna ... Da se je nekje zataknilo in da interneta kljub začetni obljubi, da naj bi začel delovati morda že ob lanskem božiču, sicer pa v začetku letošnjega leta, še vedno ni, je postalo jasno pred kratkim. Jezni in predvsem neučakani občani videmskega haloškega dela občine, ki so na skupinskih javnih predstavitvah lani podpisali pogodbo za priključitev in plačali 150 evrov, so se začeli spraševati, ali niso bili, po domače, „nategnjeni". Videmski svetnik, sicer eden pobudnikov ureditve brezžičnega interneta, Darko Jerenec iz Dolene, ki tudi sam čaka na priključitev, je enostavno pojasnil razloge za nekajmesečno zamudo: „Verjamem, da so naši občani jezni, vendar se je zgodil čisto nepredviden zaplet okoli izbire operaterja. Namreč, podjetje Brezžična zvestoba (ki se je med tem preimenovalo oziroma združilo v podjetje Kom-tel Virtual), se je po izjemno velikem številu naročnikov, ki ga verjetno ni pričakovalo, znašlo v nezavidljivi situaciji, saj so za tako močno mrežo naročnikov potrebovali pogodbo z uradnim operaterjem. Zaplet se je začel že v Zavrču, ko so začeli z montažo potrebne opreme, a jim družba Telekom ni dovo- lila uporabe signala. Na tej točki se je za lep čas vse ustavilo, saj je podjetje Komtel Virtual nato kar nekaj mesecev iskalo primernega operaterja in ga marca končno našlo. Pogodbo je podpisal podjetnik Danilo Milošič iz Vidma in tako je od začetka marca MDE Elektronika Milošič uradni lokalni operater tega omrežja, dela pa so se takrat lahko nadaljevala." Širokopasovni internet v tem času že deluje na območju občine Zavrč, postavljena je tudi že povezava do Gruškovja in do Janškega Vrha, v teh dneh pa se nadgrajujejo še povezave do Stoperc v Majšperku in do Žetal. Po zaključku montaže glavnega signalnega voda se bodo uredile še individualne povezave do najoptimalnejše povezave glede na lokacije. Kot je še povedal Jerenec, bo operater Milošič v prihodnjih dneh pisno obveščal občane s sklenjenimi pogodbami na posameznih območjih, kdaj se bodo lahko začeli priključevati na širokopasovno omrežje. „Vsekakor menim, da bomo v nekaj tednih imeli vsi s podpisanimi pogodbami dostop do interneta. Ampak naenkrat ne gre, vse se pač ne da narediti v enem dnevu, zato je zdaj potrebno le še nekaj potrpežljivosti, da naš operater izvede vsa potrebna dela," je pojasnil Jerenec. SM Foto: SM Ptuj • Še o problematiki OŠ dr. Ljudevita Pivka Nova šola - eden prednostnih projektov Predsednik države dr. Danilo Türk si je med obiskom Ptuja vzel čas tudi za ogled OŠ dr. Ljudevita Pivka. Izjave sta ob tej priložnosti za številne slovenske medije podala tako predsednik države kot tudi ptujski župan Štefan Čelan, govorili pa so tudi predstavniki vodstva šole in starši, ki si želijo, da bi do gradnje prišlo čim prej in da je MO Ptuj odgovorna za to. Foto: Črtomir Goznik V MO Ptuj pričakujejo, da bo vlada čim prej izdala pogodbo o 50-odstotnem sofinanciranju novogradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka ob ptujskem Dijaškem domu. Precej je javnost razburila izjava ptujskega župana, da je „videl že mnogo slabših šol, kot je OŠ. dr. Ljudevita Pivka". Zaradi teh njegovih besed so nekateri menili, da bi moral odstopiti z mesta župana, ker da gre za zelo neodgovorno izjavo. Kako pa sam komentira to svojo izjavo? „Številni mediji so povzeli ali natančno posneli moje izjave in jih tudi korektno sporočili slovenski javnosti. Kanal A pa je sila predvidljiv medij, ki slovi po neobjektivnosti in nerealnem prikazovanju dejstev. Svojim sodelavcem sem namreč že vnaprej napovedal, da iz mojih ust preko kanala A ne bodo slišali nič drugega kot zgolj tiste izrezane besede, ki so potrebne za izkrivljanje stališč in dejstev v odnosu do problematike v tej ptujski šoli. Po pripovedovanju sodelavcev in reakciji nekaterih posameznikov se je točno to tudi pripetilo. Osebno se do tega posnetka ne morem natančno opredeliti, ker si ga nisem ogledal in si ga niti ne nameravam." Lahko podrobneje pojasnite to svojo trditev, da v svetu obstajajo še slabše šole? „Morda je pomen mojih besed najlaže razumeti skozi čudovite stavke, ki jih je v vašem časopisu, ki je izšel 6. aprila letos, zapisala gospa Hilda Slekovec ob zgodovinskem pregledu razvoja izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Popolnoma se strinjam z globoko izrečeno resnico, ki se glasi: 'S pomilovanjem in materialnimi darovi družba - ljudje samo prikrivajo svojo slabo vest in namišljeno nemoč. Bodimo enakopravni partnerji in s tem izkažimo eno izmed temeljnih moralnih vrednot. Spoštovanje in realno možnost sobivanja.' V svoji izjavi sem želel povedati, da je šola sestavljena iz učiteljev, staršev in učencev, ki bivajo v prostorih, za katere skrbita država in občina. Moje izkušnje kažejo, da je tako poslovodstvo kot kolektiv učiteljev ter ostalih sodelavcev šole L. Pivka izjemno dober. Pohvaliti pa je treba tudi starše, ki so vedno pripravljeni pomagati, ko je to potrebno. Za vse tiste, ki pa še vedno verjamejo, da je materialna plat pomembnejša od vsebine, navajam zgolj nekaj statističnih podatkov. Šola je v letu 2011 prejela skoraj 1,5 milijona evrov za nemoteno delo. Iz teh podatkov je razvidno, da država in občine namenjamo več kot 20.000 evrov na posameznega učenca. Izračun za ostale osnovne šole na Ptuju pokaže, da namenjamo povprečno slabih 5.000 evrov na učenca. V šoli je v tem letu 72 otrok in 51 zaposlenih, ki skrbijo za njih. Od vseh otrok v šoli jih je zgolj 20 odstotkov iz Mestne občine Ptuj, ostali so iz sosednjih občin. Povprečno imajo otroki v preostalih ptujskih osnovnih šolah 6,5 učitelja na enega učenca, v osnovni šoli dr. L. Pivka pa 1,5. Vsi tisti, ki smo imeli možnost v živo videti, v kakšnih stavbah in s kakšnimi normativi poteka izobraževanje v evropskih državah, vemo, da smo v Sloveniji daleč pred njimi po vseh kakovostnih merilih. Ob dejstvu, da je na svetu skoraj milijarda otrok, ki nimajo možnosti, da bi dokončali osnovo šolo, pa se človek lahko samo razjoče. Zavedam se, da so normativi in standardi tako doma kot v tujini različni, in prav je tako. Ni pa prav, da se posamezniki tega nočejo zavedati in se ne želijo primerjati z veliko nižjimi standardi, ki jih imajo v številni razvitih državah po svetu za tovrstno populacijo. To pa ne pomeni, da si v MO Ptuj za otroke s posebnimi potrebami ne želimo nove šole z najboljšimi izobraževalnimi standardi. V zadnjih letih smo v zvezi s to gradnjo naredili že veliko korakov, žal za zdaj nismo bili uspešni." V rdečo šolo se bo selila glasbena šola Iz nekaterih sosednjih občin, zlasti iz Dornave, je slišati, da je denar, ki ga namenjajo za to šolo, nenamensko uporabljen. „Objekt, v katerem domuje OŠ dr. L. Pivka, smo v preteklem obdobju delno prenovili. Zamenjali smo celotno podstrešje in kritino, dogradili ustrezne strojne instalacije, ob zadnji akciji, ki so jo izvajali številni ljudje dobre volje, smo pokrili stroške za notranjo prenovo opleskov, oken, vodovodnih instalacij, kar pa seveda še ni dovolj, da bi bili lahko zadovoljni. Skupni vložek v prenovo objekta znaša nekoliko manj kot 400.000 evrov. Hiša se ponaša z izjemno lepo arhitekturo, leži v eminentnem predelu starega mestnega jedra in je lepo vključena v socialno okolje. V spremstvu predsednika RS je bil tudi nekdanji direktor Zavoda za rehabilitacijo Soča, ki je po poklicu defektolog. Njegovo stališče je bilo, da je ta objekt čudovit in da potrebuje zgolj nekaj tehničnih popravkov, ki se jih lahko izvede z zelo nizkimi stroški. Ob selitvi na novo lokacijo se v ta objekt želi takoj vseliti ptujska glasbena šola. Enako oceno o primernosti objekta za takojšnjo rabo je dala tudi stroka za predšolsko vzgojo. Vse to so trdni argumenti, ki podpirajo moje spoznanja, da v svetu obstajajo mnogo slabše šole, kot je naša 'rdeča'" Menite, da ste v MO Ptuj dovolj zavzeti in odgovorni, da bi prišlo čim prej do gradnje nove stavbe za otroke s posebnimi potrebami? „Ne strinjam se z očitki, ki letijo na MO Ptuj. Verjetno ni šel v pozabo skupni sestanek oziroma srečanje predstavnikov vseh institucij, ki skrbijo za otroke s posebnimi potrebami v našem okolju. Želel sem, da bi se povezali in poskušali najti take rešitve, ki bi omogočale tem mladim normalne pogoje za življenje in delo na njihovi celotni življenjski poti. Na tem področju se namreč srečujemo s številnimi sivimi lisami. Za nekoga znamo dobro poskrbeti za osnovnošolsko izobraževanje, nimamo pa rešitve za poklicno usposabljanje ali obratno. Na teh posvetih se je rodila ideja o povezovanju dijaškega doma in novega prizidka za OŠ dr. Pivka, ki bi številnim omogočal še bivanje in poklicno usposabljanje. Takoj smo pristopili k pripravi vse potrebne dokumentacije za razpis na ministrstvo za šolstvo. K sodelovanju sem povabil tudi vse ostale občine na Ptujskem." Kje pa so razlogi, da je vse skupaj zastalo oziroma so načrti obtičali v predalih? Od prvih resnih pogovorov o gradnji nove šole je namreč minilo že šest let. „Občine soustanoviteljice smo se takoj lotile in finančno podprle pripravo ustrezne projektne dokumentacije, kije bila potrebna za oddajo vloge na ministrstvo. Pripravljena je bila izključno po navodilih strokovnih sodelavcev iz šole in zunanjih sodelavcev. Po reviziji predložene dokumentacije, ki so jo opravljali na ministrstvu, smo morali dokumentacijo kar trikrat popravljati. Zaradi napačnih podatkov je nastala skoraj enoletna zamuda. Zaradi nerealne prostorske potrebe smo imeli ogromno težav s sosedi, ko smo morali od njih pridobivati ustrezna soglasja. Osebno sem prisostvoval na mnogih zelo vročih in nervoznih usklajevanjih. Žal so vsi ti postopki zelo zavlekli možni začetek gradnje. Komu in zakaj je bilo znotraj strokovnih krogov v interesu, da so nastali ti zapleti, bo treba vprašati njih. Kljub vsem zapletom smo v Mestni občini Ptuj projekt uspešno pripeljali do gradbenega dovoljenja in sklepa vlade o sofinanciranju. Ta je sicer izdan še po stari zakonodaji, ki predvideva slabih 50 odstotkov sofinanciranja države. Če bi prejeli sklep po novi zakonodaji, bi to pomenilo 90 odstotkov sofinanciranje države in zgolj 10 odstotkov od občin. Ker ne želimo tvegati, da nova vlada ne bi izdala sklepa o sofinanciranju, ostajamo pri starem sklepu, ki je seveda za občine soustanoviteljice s finančnega vidika veliko neugodnejši. Ali bomo k temu še vedno veljavnemu staremu sklepu prejeli pogodbo o sofinanciranju, ki je zakonski pogoj za razpis za izbiro izvajalca, žal danes še ne morem povedati. Nova šola dr. L. Pivka ostaja eden izmed prednostnih projektov tega okolja." Zagotovo bo odgovor prišel ob obisku nove vlade na Ptuju, ki je načrtovan za 18. april, če ga zaradi napovedane množične stavke ne bodo odpovedali. Starši, kolektiv in otroci OŠ dr. L. Pivka si najbolj želijo, da bi lahko čimprej pričeli gradnjo in bi lahko v letu 2013 njihovo izobraževanje že potekalo v bistveno kvalitetnejšem okolju, kot ga imajo danes. MG Uvodnik Življenje je nevaren šport Zadnje čase spremljamo v medijih, kaj se bo zgodilo tem uslužbencem, kaj bodo izgubili oni, koliko bomo privarčevali na tretjih. Podobno zgodbo so prestajali in še prestajajo zaposleni v gospodarstvu. Negotovost gotovo vpliva ne le na njihovo počutje, ampak tudi na zdravje, odnose do soljudi, odnose v družini, kreira njihove pogovore in razmišljanja. Ljudje, ki so se vse življenje počutili varno, se naenkrat ne počutijo več varni. Spremembe, ki se dogajajo, nas vsakdan opozarjajo, da se naša družba spreminja, čeprav počasneje kot razviti svet in po svoje. Pred leti je bilo v sistemu jasno, da če je bil nekdo nekje v zlati sredini, se mu kaj strašno hudega pač ni moglo zgoditi. Sicer je res, da ni ravno mešal pri vrhu, ni sprejemal odločitev, ampak skrbi pa tudi ni imel. Družba je bila postavljena v obliki piramide, hierarhija pa je ostajala enaka in je trdno vpenjala vsakega na njegovem mesto z malim manevrskim prostorom - ene pri vrhu in druge spodaj na obrobju. Danes v razvitih družbah piramide ni več. Družba se giblje v obliki vrtinca, ki poskrbi za to, da ni nič več fiksno. Tisti, ki so bili še včeraj v središču dogajanja, danes niso več aktualni in jih vrtinec lahko zabriše na rob dogajanja. Pa je bilo nekoč res več varnosti? Ne vem. Zdi se mi, da je človek preprosto izgubil kompas. Napletel si je zgodbico, da ima v rokah svoje življenje in da ga upravlja. Ne zaveda se več, kako majhen in ranljiv je v resnici. Če pomislimo na nesreče, ki v enem samem trenutku uničijo vse, za kar so si ljudje prizadevali vse življenje, na bolezen, ki nas lahko zadene v vsakem trenutku, ne glede na to, kako zdravo živimo, na nevarnosti, ki se jim izpostavljamo vsakodnevno na cesti. Če pogledamo na življenje s te plati, je življenje nevaren šport tudi brez ekstremnih športov, le zavedamo se ne. V takšnem grobem svetu ljudje potrebujejo človečnost. Zato sem toliko bolj vesela, ko slišim zgodbe o srčnih in širokih ljudeh, ki so še vedno, ne oziraje se na teoretične in praktične spremembe naše družbe, predvsem ljudje. Tisti, ki ne razmišljajo ves čas samo o svojih koristih, ampak o tem, kar je treba storiti. Verjamem, da ima to v sebi vsak človek. Viki Ivanuša Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Kidričevo • Občani grozijo z državljansko nepokorščino Bo blato iz Dogoš končalo v Bolcarjevi jami? V občini Kidričevo so zgroženi zaradi informacije o tem, da naj bi okoli 17.000 ton odpadnega blata iz čistilne naprave v Dogošah prepeljali v Bolcarjevo jamo na območju katastrske občine Pleterje. Ker gre za vodovarstveno območje, temu odločno nasprotujejo, zato so že zagrozili z državljansko nepokorščino. V omenjeni informaciji je bilo zapisano, da »je inšpektorat za okolje odločil, da mora mariborska občina z deponije v centralni čistilni napravi v Dogošah odstraniti 17 tisoč ton začasno deponiranega odpadnega blata. Testno naj bi že v prihodnjih dneh odstranili 350 ton blata, ki naj bi končalo na deponiji v Kidričevem, saj naj bi se Nigrad, ki naj bi začel odstranjevati blato, dogovoril za sprejem blata z enim od samostojnih podjetnikov v lasti družine Bolcar iz Spuhlje.« Prevzemnik blata naj bi tudi zatrdil, da imajo ustrezno dovoljenje, vendar avtorjem informacije ni uspel pridobiti nadaljnjih podatkov o tem, kdo je dovoljenje izdal in kam naj bi blato odlagali. V občini Kidričevo so bili nad informacijo šokirani in ogorčeni, med prvimi, pa je tokrat reagiral župan Anton Leskovar, ki nam je ves zgrožen pojasnil: »Občina Kidričevo opozarja pristojne institucije, da skladno z uredbo o vodovar-stvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-Ptujskega polja na območju Občine Kidričevo ni dopustno odlaganje blata iz čistilnih naprav ne na gozdnih, ne na kmetijskih in ne na nekmetijskih zemljiščih. Pa tudi uporaba blata iz čistilnih naprav v umetno pripravljenih zemljinah ni dovoljena. Ko smo izvedeli za šokantno informacijo, smo takoj pričeli vse potrebne aktivnosti, saj v nobenem primeru ne bomo dopustili, da bi prišlo do uresničitve navedb iz medijev, torej do odlaganja strupenega blata na vodovarstvenem območju.« Že doslej negativne izkušnje z izdajatelji dovoljenj Ob tem v občini Kidričevo dodajajo, da želijo izpostaviti negativne izkušnje lokalne skupnosti na področju izdaje okoljevarstvenih dovoljenj, zato so s posebnim dopisom pozvali vse pristojne državne institucije, da ustrezno ukrepajo, da ne bo prišlo do odlaganja na vodovarstvenem območju. »Svoje negativne izkušnje lahko podkrepimo s konkretnima primeroma, ko sta kljub navedeni uredbi o vodovar-stvenem območju bili izdani okoljevarstveni dovoljenji za vnos umetno pripravljene zemljine, katere del bi bili tudi Foto: M. Ozmec Zupan Anton Leskovar: »V nobenem primeru ne bomo dopustili, da bi prišlo do odlaganja strupenega blata na vodovarstvenem območju!« mulji oziroma blato iz čistilnih naprav,« ogorčen dodaja župan Leskovar in pojasnjuje, da je občina Kidričevo zaradi tega že dvakrat ukrepala: »V letu 2010 je občina podala pritožbo zoper okolje-varstveno dovoljenje za vnos umetno pripravljene zemljine, ki ga je 23. junija 2010 izdala Agencija Republike Slovenije za okolje pri Ministrstvu za okolje in prostor (ARSO). Navedeno dovoljenje, ki se nanaša na parcele v k. o. Pleterje, je dovolilo, da se v umetno pripravljeno zemljino v tretjinskem deležu vnaša blato iz centralne čistilne naprave Maribor. Občina Kidričevo in tudi 17 občin Spodnjega Podravja so takoj podale pritožbo, ker po uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosni-kov Dravsko-Ptujskega polja na vodovarstvenem območju ni dovoljena uporaba blata iz čistilnih naprav.« Kot smo poročali, ste imeli podobne težave tudi v primeru »sanacije« gramoznice v Starošincah. »Res je, že januarja letos je občina podala predlog tudi za ničnost okoljevarstvenega dovoljenja v delu, ki se nanaša na vnos umetno pripravljene zemljine na parcele v k. o. Starošince, ki ga je 23. junija izdala Agencija Republike Slovenije za okolje pri Ministrstvu za okolje in prostor. Tudi to dovoljenje je na parcelah v k. o. Starošince dovolilo, da se v umetno pripravljeno zemljino vmešava blato iz čiščenja komunalnih odpadnih voda. Občina Kidričevo je podala predlog za ničnost, ker po uredbi o vodovarstvenem območju ni dovoljena uporaba blata iz čistilnih naprav. Glede na to, da se pri lastniku parcel v k. o. Pleterje, za katere je naša lokalna skupnost in 17 občin Spodnjega Podravja že podala navedeno pritožbo zoper izdano okolje-varstveno dovoljenje, in ker se pri prevzemniku blata, navedenem v medijih, pojavlja isti priimek iz naselja Spuhlja, obstaja resna bojazen, da bi na lokaciji teh parcel prišlo do vnosa blata iz čistilne naprave. Zato ponovno javno pozivamo vse pristojne institucije, da čim prej ustrezno ukrepajo, da na vodovarstve-nem območju v nobenem primeru ne bo odloženo blato iz čistilne naprave, saj bi to pomenilo grožnjo in resno nevarnost zoper zdravje naših občanov. In to ne zgolj na območju omenjenih parcel v k. o. Pleterje, temveč na celotnem vodovarstvenem območju. Nedopustno je ogrožati obstoječi bazen podtalnice, ki je vir pitne vode naših občanov in občanov drugih občin Spodnjega Podravja, zato bomo v naši lokalni skupnosti z vsemi možnimi sredstvi varovali najosnovnejšo naravno dobrino, pitno vodo.« Občani grozijo z državljansko nepokorščino Občina Kidričevo je s svojim odločnim protestom in trdno odločenostjo, da tega dobesedno umazanega in zdravju nevarnega posega ne bo dovolila, seznanila tudi Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencijo RS za okolje ter vlado Republike Slovenije. Kot je včeraj pojasnil župan Anton Leskovar, so na svoje zahtevke 6. aprila že prejeli pisni odgovor ARSO, ki ga je podpisal generalni direktor dr. Silvo Žlebir. V njem je zapisano, da je ARSO 30. marca prejel obvestilo stranke Vek-ton, d. o. o., da bodo 13. aprila pričeli vnašati umetno pri- Foto: M. Ozmec Bolcarjeva jama sredi šikolskega gozda je le nekaj sto metrov vstran od nekajkrat večje pleterske gramoznice, v kateri je zaradi izkopanega gramoza nekaj milijonov litrov podtalnice. pravljeno zemljino skladno z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem, izdanim 23. junija 2010. Na podlagi pritožb 17 občin in enega komunalnega podjetja je ARSO to okolje-varstveno dovoljenje po nadzorstveni pravici razveljavila. Vekton je na upravno sodišče vložilo tožbo, to pa je 6. septembra 2011 stranki ugodilo, s čimer je okoljevarstveno dovoljenje, izdano 23. junija 2010, postalo pravnomočno. ARSO je k projektu nasipava-nja gozdnega zemljišča, ki ga je aprila 2010 izdalo podjetje PGK Mirko Šprinzer, s. p., junija 2010 izdal vodno soglasje. To je bilo izdano tudi na osnovi ocene kakovosti umetne zemljine, ki jo je izdelalo podjetje ERICO, d. o. o., iz katere je razvidno, da zemljina iz pedološkega in kemičnega vidika ustreza za nasipavanje zemljišč. A vodno soglasje je MOP po nadzorstveni pravici 18. avgusta 2010 razveljavilo. Glavni razlog za to je bil, ker je umetna zemljina, s katero naj bi zasipavali gozdno zemljišče, vsebovala tudi blato iz čistilne naprave Maribor, kar pa ni bilo jasno razvidno iz projekta, za katerega je bilo izdano vodno soglasje. Z izdajo vodnega soglasja je po mnenju ARSO prvostopenjski organ kršil določilo uredbe o vodovarstvenem območju Dravsko- Ptujskega polja, kjer je prepovedano gnojenje zemljišč z blatom iz čistilnih naprav. Ker je Vekton vložil tožbo le za okoljevarstveno dovoljenje, ne pa tudi za vodno soglasje, je slednje ostalo razveljavljeno, zato stranka nima veljavnega soglasja za nasipavanje gozdnega zemljišča. Posledično je inšpektorat za kmetijstvo 3. aprila letos sklical delovni sestanek in poleg vseh ugotovitev glede ravnanja z blatom iz čistilne naprave in njegovo odstrani- tvijo so zapisali, da pomeni vnos zemljine brez vodnega dovoljenja kršitev veljavnih predpisov, v katerih je zapisano, da mora stranka vnos zemeljskega izkopa na lokacijo izvesti tako, da pri tem ni ogroženo človeško zdravje ter brez uporabe postopkov in metod, ki bi čezmerno obremenjevala okolje. Vnos zemljine za zasipavanje degradiranega gozdnega zemljišča mora biti izveden v skladu z zakonom o vodah pod pogoji iz vodnega soglasja, da bi se sanirala zemljišča v k. o. Pleterje, to pa je po nadzorstveni pravici MOP-a razveljavljeno. Sicer pa na občini Kidričevo poudarjajo, da so trdno odločni: če bi kdorkoli začel v omenjeno jamo nava-žati odpadno strupeno blato, bodo nemudoma ukrepali in aktivirali tudi razburjene občane, ki so v takem primeru zagrozili tudi z državljansko nepokorščino! M. Ozmec Zavrč • O 23 točkah sklepali brez župana Lani dosegli le polovico planiranih prihodkov Kljub odsotnosti župana Mirana Vuka so dnevni red 15. seje sveta Občine Zavrč, ki jo je vodila podžupanja Marta Bosilj, na predlog občinske uprave razširili še za tri točke, tako da so razpravljali kar o 23 za občino pomembnih zadevah. V uvodnem delu seje so minuli četrtek, 5. aprila, potrdili kar tri zapisnike dopisnih sej, na katerih so zaradi časovne stiske odločali o sprejemu treh investicijskih dokumentacij. Tako so na peti dopisni seji potrdili dokumentacijo za izgradnjo pločnikov in javne razsvetljave v Zavrču ter za izgradnjo vaškega jedra v Zavrču. S temi projekti so se namreč prijavili na razpise za pridobitev sredstev iz Evropske unije in državnega proračuna. Na 6. in 7. dopisni seji pa so potrdili predlog sprememb občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje športnega parka v Zavrču. Na četrtkovi 15. redni seji so nato prisluhnili Milanu Žele-zniku iz mariborskega inštituta za lokalno samoupravo, ki je svetnikom podrobneje predstavil predlog odloka o delu gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki ter predlog odloka o pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje te javne službe. Po krajši razpravi so po skrajšanem postopku oba predloga odlokov potrdili. V želji, da bi lahko čim prej prišlo do realizacije v društvih, Foto: M. Ozmec Pod nadzorom predsednika odbora za gospodarstvo Janka Lorbka (desno) so ta teden pričeli izkop za izgradnjo priklopa na fekalno kanalizacijo. so po skrajšanem postopku sprejeli predlog lokalnega programa kulture v občini Zavrč za obdobje od 2012 do 2015 ter predloga letnih programov kulture in športa v letu 2012, pri čemer so svetniki poudarili, naj občinska uprava čim prej pripravi predlog delitve sredstev, da jih bodo lahko razdelili posameznim društvom. Za programe športa naj bi letos v občini Zavrč namenili dobrih 17.000 evrov, za program kulture pa okoli 33.000 evrov, pri čemer gre tudi za sofinanciranje nekaterih javnih zavodov in ljubiteljske kulture. Potem ko so potrdili sklep o prenehanju odloka o enotni višini prispevka priključitev na kanalizacijsko omrežje, so soglasno potrdili zaključni račun občine za leto 20ll. Ta sedaj zajema le 1.829.264 evrov ali dobrih 53 odstotkov planiranih prihodkov in 1.903.017 evrov odhodkov, kar je le dobrih 51 odstotkov od planiranega zneska. Kot smo slišali, so nerealizirani prihodki predvsem posledica nerealiziranih prilivov sredstev iz državnega proračuna, namenjenih za investicije, kar pa je posledično pomenilo zmanjšanje sredstev na odhodkovni strani, saj zaradi manjšega priliva niso mogli realizirati vseh planiranih investicij. Po krajši obrazložitvi so potrdili investicijsko dokumentacijo za izgradnjo pločnikov in javne razsvedjave v Zavrču, s katero se bodo prijavili na razpis za dodelitev državnih sredstev. Da bi se za delno plačilo te investicije lahko pravočasno prijavili za najem ugodnega kredita pri Ribniškem skladu, so potrdili tudi namero občine, da se zadolži za plačilo lastnega deleža omenjene investicije. Brez posebnih pripomb so potrdili tudi poročila o doseženih ciljih Skupne občinske uprave občin Spodnjega Po-dravja, Knjižnice Ivana Potrča v Ptuju, poročilo Centra za socialno delo o izvajanju programa javnih del in subvencionirane zaposlitve pomoči družini na domu ter o programu Varna hiša, poročilo nadzornega odbora Občine Zavrč ter letno poročilo Glasbene šole Karola Pahorja v Ptuju. Soglašali so tudi s predlagano oceno delovne uspešnosti za ravnatelja Glasbene šole Ka-rola Pahorja in ravnateljice OŠ Cirkulane - Zavrč. Seznanili so se s poročilom odbora za družbene dejavnosti, ki ga vodi Marta Bosilj, in poročilom odbora za gospodarstvo Občine Zavrč, ki ga vodi Janko Lorbek. V slednjem smo slišali, da je odbor potrdil tudi program odmer občinskih zemljišč in občinskih cest, ki ga je pripravila Občina Zavrč, potrdili pa so tudi program izvedbe gramoziranja nekaterih neasfaltiranih oziroma makadamskih javnih poti v občini. Te dni bodo občani prejeli nenaslovljeno tiskovino, v kateri jih bodo pozvali k sodelovanju v omenjeni akciji po uveljavljenem sistemu evro na evro. Na predlog občinske uprave so dodatno sprejeli še sklep o stroških vzdrževanja kanalizacijskega sistema in delovanja čistilne naprave v naselju Goričak, ob koncu pa so za predstavnico občine Za-vrč v svetu ptujske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti soglasno imenovali še Terezijo Majcen iz Gorenjskega Vrha. M. Ozmec Ptuj • Občni zbor Turističnega društva Ptuj S sodelovanjem in povezovanjem do nove kakovosti 10. aprila je v hotelu Primus potekal občni zbor TD Ptuj. Ob članih so se ga udeležili nekateri simpa-tizerji in gostje, med njimi predstavniki turističnih društev Središče ob Dravi, Ptujska Gora in Mitra Hajdina ter TZ Slovenska Bistrica, Gorazd Žmavc, Pokrajinska turistična zveza Spodnje Podravje, Jernej Golc, Halo, in Andrej Klasinc, izvršni direktor Term Ptuj, in predsednik PD Ptuj Jože Dajnko. V imenu MO Ptuj je udeležence občnega zbora pozdravila Klavdija Petek in ob tej priložnosti podrobneje predstavila sodelovanje MO Ptuj in TD Ptuj v letošnjem projektu Entente Florale, ki stavi na urejenost okolja in večjo kakovost življenja. Ptuj je prvič v tem projektu sodeloval že leta 2002, ko je prejel srebrno priznanje. Evropska komisija bo Ptuj obiskala 27. junija. Cilj je najmanj potrditi srebrno priznanje izpred desetih let. Kot je povedala Petkova, so z vsebino projekta seznanili vse tiste, na katere računajo, da bodo s svojimi aktivnostmi prispevali k temu, da bo mesto privlačno tako za obiskovalce kot turiste. Pomembno mesto v teh aktivnostih ima TD Ptuj. Prijavo za letošnjo udeležbo je v lanskem letu skupaj z MO Ptuj pomagal oddati žal že pokojni predsednik TD Ptuj Albin Pišek, ki si je zelo želel, da bi se najstarejše slovensko mesto ponovno dokazalo s tem projektom. V lanskem letu, ki je bilo jubilejno leto, posvečeno 125-letni-ci delovanja, je TD Ptuj izvedlo številne aktivnosti na področju urejanja okolja in spodbujanja aktivnosti za lepši videz mesta z okolico ter zavedanja pomena turizma za razvoj mesta. Skupaj z mestom se je aktivno vključevalo v promocijske aktivnosti, sejemske predstavitve in prireditve. Že tradicionalno je izvedlo ocvetličenje mesta, skrbelo za ocvetličenje Evroparka in zastave, izvedlo prireditev ob obletnici vstopa Slovenije v EU, dnevu Evrope in osvoboditve Ptuja skupaj z otroki iz Vrtca Ptuj ter osnovnimi in srednjimi šolami, ki so na izviren in izredno privlačen ter zanimiv način predstavili eminentne ljudi s področja kulture držav članic EU. Letos bodo poskušali predstaviti njihova najstarejša mesta. Najprizadevnejšim pri ure- janju okolja, ocvetličenju oken oziroma objektov pa so se ob svetovnem dnevu turizma zahvalili s priložnostnimi priznanji. Na teh projektih bo društvo gradilo tudi letošnje aktivnosti, med katerimi bo v ospredju projekt Entente Florale. Področje, ki mu želijo v letošnjem letu dati prav posebno pozornost, je sodelovanje z mladimi in najmlajšimi. Na pomen turistične vzgoje pri najmlajših je opozorila tudi ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž. Njihov vrtec Zvonček je že trikrat doslej osvojil priznanje kot najbolj urejen in gostoljuben vrtec v Sloveniji, kar pa bi nekateri v tem mestu radi obšli, čeprav gre prav gotovo za opazen prispevek pri turistični afirmaciji mesta. Na občnem zboru so Petra Pribožiča, ki je v lanskem letu po smrti Albina Piška prevzel začasno vodenje TD Ptuj, tudi formalno izvolili za predsedni- ka TD Ptuj. V upravni odbor pa so kot novega člana izvolili izvršnega direktorja Term Ptuj Andreja Klasinca. Po sprejemu sprememb pravil o delovanju društva so v krajši razpravi udeleženci zbora izpostavili pomen sodelovanja in aktivnega povezovanja na vseh področjih delovanja mesta oziroma vseh tistih, ki vodijo k večji urejenosti okolja in kvaliteti življenja. Več pa bo treba narediti tudi pri oživljanju mestnega jedra, pri čemer je lahko TD s svojimi aktivnostmi pomemben dejavnik. Jernej Golc iz podjetja Halo pričakuje podporo in aktiven prispevek TD Ptuj pri vzpostavljanju mestne vinsko-turistične poti, z večjim sodelovanjem med društvi pa bi se lahko ognili tudi pod- vajanju prireditev, kajti neusklajenost na tem področju je še vedno velik problem. Nič manjši problem niso turistični spominki. Ljudje imajo interes, da bi jih izdelovali, težave pa so v zakonodaji. Andrej Klasinc pa je izpostavil nekatere prireditve širšega pomena, ki jih pripravljajo v Termah Ptuj. Med drugim je predstavil Primusov festival zgodovinskega in dokumentarnega filma ter Rimske igre in najnovejšo pridobitev vinsko vas, ki jo predstavlja osem sodov, preurejenih za bivanje drugačnosti željnih gostov. MG Foto: Črtomir Goznik Na občnem zboru, ki je bil 10. aprila, so Petra Pribožiča, septembra lani, tudi formalno potrdili za predsednika. ki je prevzel začasno vodenje TD Ptuj Svet je majhen Bravo, poslanec Vogrin! Poslanec Vogrin ni odstopil s funkcije poslanca Državnega zbora. Živel poslanec Vogrin. Končno ena pametna in zdrava odločitev. Križeva pot gospoda Ivana Vogrina seje začela, seveda „popolnoma slučajno", po padcu Jankovičeve koalicije, ko je levica potrebovala vsa možna izhodišča in orodja pri protinapadu desnice. Ker argumentov za Pozitivno Slovenijo, ujeto v politični samomor lastnega voditelja, ni bilo veliko, so oblikovali „problem Vogrin", okrog katerega so poskusili rešiti sami sebe. Nanj so postopoma osebno in medijsko povečali pritisk. Upali so, da ga bo desnica zavrnila, da se bo sam predal levici in tako prinesel s seboj potreben glas večine. Za Jankoviča je postal nezanimiv v trenutku, ko se je še Erjavec odločil za Janšo ter tako pokopal vse upe ljubljanskega župana. Vendar, žal, duh je izšel iz steklenice. Ivan Vogrin je zaradi medijske propagande, ki ga je začela enačiti z goljufi in ponarejevalci, postal simbol moralno in etično spornega politika. Zapustili so ga stranka, sodelavci. Ostal je sam. Osebno imam do podjetnikov največje spoštovanje. Neizmerno cenim vse tiste ljudi, ki so sposobni tvegati lasten kapital, zastaviti vse premoženje in ustanoviti podjetja. Biti podjetnik je misija. Biti podjetnik je verjetno najtežja služba na svetu. Odgovoren si za vse. V podjetju imaš delavce, torej posredno družine, ki so odvisne od tvojih sposobnosti. Biti pravi podjetnik pomeni biti človek časti in vizije. Da preživiš, moraš imeti vizijo in nuditi vedno več tako na trgu kot v življenju. Brez podjetnikov ne bi bilo naše družbe! Mali in srednji podjetniki so temelji, na katerih stoji večina zdravih držav. Ustvarjajo delo, delijo blaginjo, nudijo storitve, plačujejo največje davke državi, kar pomeni, da omogočajo vsem nam socialno državo, za katero se borimo. Ko pridemo do takšnega preprostega spoznanja, razumemo, da je izhod iz krize izredno preprost. Slovenija, konkretneje njena vlada, pa minister za gospodarstvo v sodelovanju z ministrstvom za finance, mora ustanoviti v Sloveniji takšen gospodarski sistem, da bo „pridnim mra-vljam"ponovno omogočeno normalno delovanje in investiranje. Brez malih in srednjih gospodarstvenikov smo obsojeni na propad. Podjetniki niso tajkuni! Podjetniki niso primerljivi s tistimi, ki so prevzemali brez lastnega tveganja velika podjetja, s katerimi nikoli niso bili vezani. Vogrin je bil oziroma je podjetnik prej kot poslanec. Je človek, ki je dvajset let ustvarjal in pomagal družinam. Še danes mu v svojem okolju vsi radi pomagajo. Bilje vedno pošten. Kaj ga je prizadelo? To, kar se je zgodilo večini slovenskih delavcev. Država je zlomila sistem. V postsocialističnem sistemu, v katerem je država bila solastnik vseh največjih podjetij, je prišlo do plačilne nesposobnosti oziroma nediscipline prav od najpomembnejšega igralca: države! In veriga je prizadela ravno najšibkejše: male in srednje podjetnike, ki nimajo sredstev, da bi lahko tožili državo, ki je napisala zakone tako, da nikoli ni odgovorna. Mali gospodarstveniki ne morejo računati na pošteno zakonodajo oziroma sistemsko ozračje, pa tudi nimajo sredstev, da bi - ob hipotetičnem delovanju pravnega sistema - dovolj dolgo preživeli, da bi dočakali sodbe. Krivi so vegradi in njegovi bratje. Krivi so politiki, ki so to podpirali in izkoriščali za lastne cilje. Vogrin je bil žrtev takšnega sistema in se je moral zlomiti. Še danes ima več odprtih terjatev kot dolgov! Naj mu država plača, namesto da ga njegovi predstavniki vsak dan linčajo! Vogrin predstavlja vse poštene Slovence, ki imajo težave zaradi sistema, v katerem živijo in delajo. Mesto Vogrina je v parlamentu! Tam se mora boriti in tja mora prenesti vse lastne izkušnje, zato da bo Slovenija postala normalna, demokratična republika, v kateri bodo inštitucije in sistemi delovali pošteno. Človek, kije v življenju nekaj naredil, dosegel in zagotavljal spodobno življenje stotinam družin, ne more sprejeti očitkov politikov, ki ne vedo, kaj pomeni res biti podjetnik. Ne glede na to, ali so všečni ali obvladajo retoriko, še zdaleč niso dosegli česa primerljivega oziroma oprijemljivega. Sami vodijo strankarske sisteme, ki temeljijo na dolgovih, čeprav dobivajo sredstva iz državnega proračuna (torej so dolžni vsem nam!). Mislim, da bodo takšni politiki, ki imajo polna usta o morali in etiki, a ne znajo braniti lastnega člana in so ga pripravljeni žrtvovati pred zlorabljenim javnim mnenjem, v kratkem ugotovili, da politika ni prostor, v katerem lahko preživijo brez obvladanja pravih argumentov. Bravo, Vogrin! Sedaj pričakujemo, da bo dokazal, da je kralj nag! Laris Gaiser Velika Nedelja • Praznik krajevne skupnosti „Bolj bomo držali skupaj, več bomo naredili" Tako je predsednik Krajevne skupnosti Velika Nedelja Marjan Mušič svetoval svojim sokrajanom na proslavi ob prazniku KS. Ker pa praznik sovpada z veliko nočjo, takrat naj bi namreč leta 1199 križniški red pregnal zavojevalske Turke iz Velike Nedelje, pa imajo praznovanje v družinskem krogu in sprehodi po spomladanskem soncu očitno prednost, saj je bil obisk na proslavi v ponedeljek popoldne bolj skromen. Proslave pa seje udeležil župan Alojz Sok. „Krajevna skupnost Velika Nedelja obsega 11 vasi, v katerih živi okoli 2300 prebivalcev, ki se ukvarjajo večinoma s kmetijstvom ali pa so zaposleni v bližnjih krajih. Nekaj pa se jih ukvarja tudi z zasebno dejavnostjo. Imajo turistično kmetijo, vinotoč in kar pet gostiln, v katere imajo krajani možnost zaviti, če jim še ostane kaj denarja v tej krizi," se je malo pošalil pri opisu svojega kraja predsednik KS Marjan Mušič. V KS deluje 17 društev; nekatera so bolj, druga manj aktivna. Zelo so veseli, da so ravno v teh dneh uspeli ponovno obuditi delovanje turističnega društva, ki je v zadnjih letih nekako zamrlo. Samo v nekaj dneh je društvo uspelo pripraviti tudi skromno razstavo pisank, gotovo pa bodo sedaj spet zagnano začeli z delom. Največje društvo v kraju je društvo upokojencev, imajo pa tudi tri gasilska društva, lovsko družino in več športnih društev, ki skrbijo za redno športno vadbo ne le mladine, ampak tudi nekoliko starejših občanov. Daleč čez meje kraja pa je znano tudi Kulturno društvo Simon Gregorčič, ki vsako leto pripravlja zanimive gledališke projekte. Od lanskega praznovanja so v KS uspeli asfaltirali nekaj manj kot 2 kilometra cest, najbolj ponosni pa so na obnovljeno kulturno dvorano, v kateri so dobri pogoji za delo različnih društev in organiziranje prireditev. Dvorana je zelo lepa, manjka le še nekaj tehnike, ki pa jo načrtujejo v kratkem nabaviti. Foto: Viki Ivanuša Predsednik KS Velika Nedelja Marjan Mušič je podelil priznanja ob krajevnem prazniku. Na proslavi so podelili tudi tri žlahtne plakete. Bronasto je prejelo Športno društvo Vičanci, ki deluje že od 70. let preteklega stoletja, ko je bil ustanovljen nogometni klub. Po rahlem zatonu dejavnosti se je spet našla generacija, ki je začela trenirati, nastopati in dosegati rezultate. Zadnja leta nastopajo tudi na mednarodnih srečanjih Kolpingove mladine v Nemčiji, Italiji in Avstriji, kjer dosegajo lepe rezultate in s tem prispevajo k prepoznavnosti svojega kraja. Srebrno plaketo so podelili Janezu Moravcu iz Senešcev, ki je bil leta 1986 imenovan v svet KS in bil član sveta vse do 2010. V letih med 1996 in 1999 je bil tudi predsednik krajevne skupnosti. To je bil čas izvajanja samopri- spevka, s katerim je bilo uspešno zgrajenih več cest, prizidek k zadružnemu domu, dokončana pa je bila tudi mrliška vežica. Leta 2002 je bil Janez Moravec izvoljen tudi v občinski svet. Prek 16 let je bil član folklorne skupine in 12 let njen vodja, sodeloval je v dvoranski postavitvi Miklove Zale, aktiven pa je bil tudi v Rokometnem klubu Velika Nedelja. Zlato plaketo so podelili Branku Cajnku, ki je kot gasilec v PGD Velika Nedelja opravljal domala vse pomembne funkcije v društvu in ima velike zasluge za dobro delovanje, napredek in razvoj društva, so povedali v obrazložitvi. Pri Veliki Nedelji je organiziral prvo skupino kurentov, s skupino kurentov Petovio Ptuj, v kateri je dolga leta aktiven član, funkcionar in trenutno tudi predsednik, pa vsako leto obišče Veliko Nedeljo. Zaradi aktivnega delovanja v tem in drugih društvih je bil imenovan za princa karnevala leta 2004 in je v pustnem času prevzel županovanje in ključe mesta Ptuja. Nadel si je ime Cajnko Friderik V. in se odel v oblačila križniškega reda. Ime Velike Nedelje, ki je neločljivo povezana s tem redom, je v tem času na svojih številnih potovanjih ponesel širom po Sloveniji in svetu. Kulturni program so pripravila domača društva - nastopil je pevski zbor Društva upokojencev, ljudski pevci KD Simon Gregorčič, Pevsko društvo Tisa in priljubljen kantavtor domačin Tadej Vesenjak. Viki Ivanuša Ptuj • PP in Skupnost vrtcev Slovenije 1000 izdelkov za Živimo zdravo Na vseslovenski razpis z naslovom Živimo zdravo, spoznajmo sebe in naravo je prispelo več kot 1.000 izdelkov otrok iz slovenskih vrtcev. Projekt, ki sta ga pripravila Skupnost vrtcev Slovenije in Perutnina Ptuj, je tako združil 30.000 otrok oziroma vseh 230 povabljenih vrtcev. Na razpisu, ki se je zaključil v torek, so bili dobrodošli vsi izdelki, ki izražajo pristno otroško ustvarjalnost na tematiko zdrave prehrane, pravilne higiene, vrste in pomena počitka, pomena rekreacije ali varovanja okolja in pravilnega odlaganja smeti. „Na ta način smo želeli na otrokom prijazen način približati vsebine, s katerimi se bodo kot odrasli srečevali vsakodnevno, pomembno pa je tudi, da tovrstna vprašanja osvežimo odrasli," je povedala Božena Bratuž, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije. Najboljših pet izdelkov, ki jih bodo na Perutnini Ptuj izbrali ta ponedeljek, bo nagrajenih z lepi- Foto: Dialog Na natečaj PP z naslovom Živimo zdravo, spoznajmo sebe in naravo je prispelo 1000 izdelkov otrok iz vseh slovenskih vrtcev; najboljših pet bo kot nagrado prejelo igrala in telovadne pripomočke. mi nagradami, saj bodo nagrajenci prejeli atraktivna igrala različnih velikosti oziroma telovadne pripomočke. „Nagrade bomo podelili 19. maja na posebni slovesni prireditvi v ljubljanskem živalskem vrtu, zdaj pa nas čaka zahtevna naloga, saj moramo oceniti vse prispele izdelke," je bila zadovoljna vodja blagovne znamke Poli iz PP Tina Vukasovič. Sicer pa zadnji natečaj na temo zdravega načina življenja ni edini tovrsten projekt, ki ga je PP že izvedla; pred dvema letoma so izpeljali natečaj Poli in promet, na katerem je takrat sodelovalo okoli 1000 otrok iz ptujskih vrtcev. SM (vir: Dialog) Dornava • S seje občinskega sveta Dolgov za prek 2,4 milijona evrov Aprilska seja dornavskega občinskega sveta je kljub obsežnemu dnevnemu redu - ali morda prav zato - potekala brez kakšnih dolgih razprav ali besednih incidentov, svetniki pa so potrdili praktično vse predlagane sklepe. Svetniku Stanislavu Ciglarju (prvi z desne), predsedniku komisije za kulturo in društvene dejavnosti, se je pravilnik o sofinanciranju športa v občini zdel diskriminatoren, saj se na razpis ne more prijaviti nobeno društvo, ki ni športno, medtem ko novi pravilnik za kulturo dovoljuje prijavo vsem društvom. Najprej so tako potrdili oba dokumenta, ki sta osnova za pripravo in razpis skupne koncesije za ravnanje z odpadki, Robert Šimenko s Skupne občinske uprave pa jim je predstavil, kako daleč je z občinskim prostorskim načrtom (OPN): „Javna razgrnitev v vaši občini je zaključena, prejeli smo skupno 35 pripomb, upoštevanih je bilo 19. Ostale pripombe so bile žal takšne, da so že v osnovi kontrirale veljavni zakonodaji na tem področju. Na vas pa je, da potrdite upoštevane pripombe in takšen OPN, kot je zdaj pripravljen. Seveda pa s tem postopek še zdaleč ni končan, saj moramo sedanji predlog OPN spet posredovati vsem nosilcem, ki ga morajo spet potrditi ali tudi ne. Ko bomo dobili vsa potrebna pozitivna mnenja, moramo za soglasje zaprositi še vlado, potem se OPN ponovno potrjuje na občinskem svetu, sledi javna objava in šele to je konec postopka. Po mojem mnenju, če bo šlo vse v redu in ne bo kakšnih zavrnitev nosilcev, bi moral biti potem OPN veljaven konec jeseni letos." Nekaj svetnikov se je po kratki in jedrnati predstavitvi sicer spraševalo, kje so vidne pobude občanov, a sta tako župan Rajko Janžekovič kot Ši-menko povedala, da je bilo vse to možno videti in se posvetovati v času javne razgrnitve, morebitne nadaljnje razprave in vprašanja pa je zaključil župan z besedami, da naj raje zdaj potrdijo predlog OPN, sicer se bo postopek vlekel v nedogled. In svetniki so dokument soglasno potrdili. Sledila je županova predstavitev zaključnega računa: „Kot lahko vidite, smo imeli konec lanskega leta za dobrih 93.000 evrov odprtih terjatev do naših dolžnikov, dolg občine pa je znašal 1,5 milijona evrov. Od tega smo dober milijon dolžni še Cestnemu podjetju Ptuj za kanalizacijo, nekaj čez 300.000 evrov pa Gradisu za občinsko stavbo. Lizing za nakup opreme našega režijskega obrata znaša 8700 evrov, Deželni banki smo dolžni 294.000 evrov, kolikor smo najeli kredita za nov dom na Polenšaku, da smo lahko zaključili projekt in počrpali sredstva iz razpisa. Po dolgoročnih kreditih, ki so najeti, pa smo dolžni plačati še 892.000 evrov. Skupno torej vsi naši dolgovi še znašajo 2,4 milijona evrov, v lanskem letu pa smo uspeli odplačati 425.000 evrov, kar ni malo." Občinski svet je župana Jan-žekoviča poslušal brez besed in prav tako brez besed potrdil zaključni račun. Kulturni evro za vse, športni le za športnike Nekaj več razprave pa je bilo slišati pri sprejemanju novega pravilnika o sofinanciranju kulturnih društev v občini ter pri razdelitvi denarja za društva v tekočem letu. Stanislav Ciglar, ki je predstavil nov pravilnik, po katerem bodo društva prejemala denar za načrtovane projekte in prireditve in ne več za delovanje na splošno, je ob tem povedal: „Slamnatih projektov ne bomo financirali, bo pa razpis z vsemi navodili in potrebno dokumentacijo objavljen na spletni strani občine. Vsako društvo si bo tako lahko samo natisnilo vse obrazce. Sicer pa bomo v teh dneh pripravili še srečanje vseh predstavnikov društev, na katerem bo natančno pojasnjeno, kako in kaj se lahko prijavlja na razpis, zato vabim vse odgovorne, da se tega srečanja udeležijo." Ciglar je v nadaljevanju povedal še, da bodo pri razdeljevanju denarja društvom bolje točkovane tiste prireditve, v katere bo veliko svojega dela vložilo društvo kot prireditelj in organizator, manj točkovane pa tiste, na katerih bo društvo le vabilo v goste druga društva. Za kulturo bo sicer letos v občini Dornava namenjenih 9000 evrov, na razpis pa se bodo lahko prijavila vsa društva, ki imajo v statutu zapisano, da se lahko ukvarjajo tudi s kulturnimi dejavnostmi, pa čeprav so registrirana kot športna, turistična, gasilska ... Prav zaradi tako široke možnosti prijave vseh društev, pa je nekoliko počilo pri naslednji točki dnevnega reda, ko je bilo na vrsti potrjevanje programa športa v občini. Za te namene je sicer rezerviranih 12.000 evrov, a razpis za dodelitev denarja športnim društvom ne dovoljuje, da se nanj prijavijo tudi druga društva. „Meni se to enostavno ne zdi pošteno! Tudi druga društva imajo športne sekcije, ampak so avtomatsko diskri-minirana pri razpisu," je kon-triral Ciglar. Janko Horvat je Ciglarju vrnil: „Jasno pa je tudi zapisano, da če se eno društvo prijavi na en razpis, se potem ne more na drugega, ali ne?! Poleg tega je naš pravilnik za šport pregledala inšpekcija in je potrdila, da je pravilno sestavljen. Ne vem, zakaj zdaj spet nekaj kritiziraš!" Ciglar je sicer vztrajal pri svojem, da je športni pravilnik diskrimina-toren, župan pa je vse skupaj prekinil s pojasnilom, daje vse odvisno od svetnikov in komisij ter zahteval glasovanje; večina svetnikov je seveda oba programa potrdila. Še en NE sofinanciranju OŠ dr. Lju-devita Pivka Tako kot že prej v Vidmu in ostalih občinah pa so se dornavski svetniki in svetnica morali odločati o tem, ali bodo sofinancirali novogradnjo OŠ Ljudevita Pivka na Ptuju ali ne. Janžekovič je pred glasovanjem povedal: „Dejstvo je, da mi za naše otroke v tej šoli poleg vseh stroškov plačujemo tudi najemnino. Pojasnili so nam, da so bila sredstva iz te najemnine v skupni višini 119.000 evrov iz vseh občin porabljena za prenovo ostrešja na šoli. Ne vem, kaj bi rekel na to; ve se, da se je po hudi toči javne objekte popravljalo iz državne pomoči oziroma iz zavarovanj ... Kakorkoli, zakon nam tudi nalaga, da občina lahko vlaga le v svoje nepremičnine, šola pa je last ptujske mestne občine. Res pa je, da je v zelo slabem stanju. Sicer pa je vaša odločitev, ali bomo novogradnjo sofinancirali ali ne." Andreja Doberška je zanimalo, ali bodo kot soustanovitelji vseeno dolžni sofinancirati novogradnjo oziroma ali se temu sploh lahko izognejo, Janžeko-vič pa je odgovoril, da občina s plačilom vseh stroškov in najemnine za vsakega vpisanega otroka povrhu že plačuje vse, kar je dolžna. Glasovanje je bilo enotno: vseh deset svetnikov in svetnica so bili proti temu, da Dornava sofinancira novogradnjo na Ptuju. SM Od tod in tam Ptuj • Obnova Prešernove 5 Te dni se je pričela obnova Prešernove 5, več-stanovanjskega objekta, ki ga upravlja Podjetje za stanovanjske storitve Ptuj. Kot je povedal Igor Vamberger, bodo obnovili streho ter fasado na zunanji in zadnji strani objekta. Zaradi te obnove bo občasno za promet zaprta Prešernova ulica, zato se bodo skupaj z izvajalcema potrudili, da bi dela čim prej zaključili, in sicer v roku enega meseca. Popis načrtovanih del so pred začetkom obnove uskladili z zahtevami spomeniške stroke. Dela bodo stala okrog 40 tisoč evrov. V kratkem bodo pričeli z deli na Slovenskem trgu 5, kjer bodo prav tako obnovili fasado in streho. V letošnjem letu pa načrtujejo še več obnov na območju starega mestnega jedra in v drugih mestnih predelih. Trenutno se dogovarjajo za obnovo fasade v ulici Heroja Lacka 9, kjer je bila nekoč Mercator-jeva prodajalna Kovina. Za obnovo strehe so se že dogovorili. Kot pravi Vamberger, je vse odvisno od lastnikov, v podjetju pa jim lahko pomagajo tudi pri kreditih, če je potrebno. MG Ptuj • Obnova parkovne opreme Foto: Črtomir Goznik V okviru občinskega podjetja Javne službe Ptuj že nekaj časa poteka obnova parkovne opreme, predvsem klopi v mestnem parku in na drugih mestnih območjih. Kot je povedal Andrej Trunk, so doslej obnovili že 107 klopi od skupno 160, največjih je v mestnem parku. Pri tem pa so ob barvi za les in beton porabili tudi pet kubikov lesa. Obnova parkovne opreme je doslej stala 5500 evrov oziroma okrog 50 evrov po klopi. V zadnjih letih je bila tudi parkovna oprema pogosto tarča vandalskega pustošenja, kar je podobo zelenih pljuč Ptuja le še poslabšalo. Upati je, da bo tokratna obnova vzdržala in bo poslej tudi več možnosti za posedanje tako domačinov kot tudi obiskovalcev mesta na vseh 160 klopeh. MG Ptuj • Zaključek 8. sezone Primusovih vinskih zgodb Nocoj se bodo svečano zaključile Primusove vinske zgodbe, ki so letos k izbranemu vinskemu omizju privabile okrog tisoč udeležencev iz cele Slovenije. Vključno z nocojšnjim večerom, ki bo neke vrste pregled sodelujočih vinarjev in kulinarike, so vinoljub-ci uživali na desetih večerih, na katerih so jim ob izbranih vinih postregli tudi s kulinaričnimi presežki. Na 9. večeru, ki je potekal v znamenju vin Istre, so natočili vina iz kleti podjetja Vinakoper in kmetije Tilna Praprotnika, ki uporablja blagovno znamko Steras. Prevladovala so suha rdeča vina, ki tudi predstavljajo 70-odstotkovproizvodnje na tem območju. Za kulturne užitke ob izbranih vinih in kulinariki so na 9. vinskem večeru poskrbeli člani skupine Gracioza iz društva Cesarsko-kraljevi Ptuj. MG G Foto: SM Foto: MG Spodnje Podravje • Škoda v kmetijstvu po pozebi Sadja skoraj ne bo, izpad tudi v vinogradih Velikonočni prazniki, ki so tokrat marsikje nasuli nekaj snega, so s seboj prinesli tudi dve izjemno mrzli noči oziroma jutri, ko so se temperature tudi na našem območju na izpostavljenih legah ustavile pri minus šestih stopinjah. Kmetijski strokovnjaki napovedujejo precejšnjo škodo na sadnem drevju, ponekod pa tudi v vinogradih. „Po prvih podatkih, ki jih v teh dneh dobivamo s terena, je jasno, da je zaradi izjemno nizkih temperatur zelo prizadeto sadno drevje, ki je letos zacvetelo precej zgodaj. Najbolj se bo pozeba poznala pri koščičarjih, ki so bili v najintenzivnejši fazi cvetenja: jablane, hruške, slive, češnje, višnje, breskve, pa tudi orehi in marelice. V najbujnejši in najobčutljivejši fazi cvetenja je lahko izjemno škodljiva že temperatura minus ena. Letos smo pred dobrima dvema tednoma sicer že bili priča ene pozebe, vendar takrat na to težavo nismo posebej opozarjali, saj ni šlo za tako veliko škodo, kot jo pričakujemo zdaj," je povedal strokovnjak za vino- Velikonočna pozeba je najbolj udarila po sadnem drevju; neuradno je uničenega celo 80 odstotkov sadnega drevja, na nekaterih bolj izpostavljenih legah pa je škoda tudi 100 %. gradništvo in sadjarstvo Andrej Rebernišek. Prvi zbrani podatki kažejo, da zna biti izpad sadja med 80 in 100 odstotki; seveda ne na vseh legah enako: „Najhuje se bo pozeba odrazila pri koščičarjih. So pa te nizke temperature prizadele tudi nekatere vinograde oziroma nekatere sorte grozdja. Ugotavljamo, da je pri zgodnjih sortah, zlasti pri rumenem muškatu, deloma tudi pri modri frankinji in šar-doneju, škoda 30-odstotna. Zanimivo je, da je pozeba udarila tudi na višjih oziroma odličnih legah, ne le na nižjih, manj primernih." Rebernišek še pravi, da bodo vse podatke o škodah prido- bili do konca tega tedna, ni pa nujno,da je ta pozeba letos zadnja: „Iz prakse vemo, da se temperature pod ničlo še vedno lahko zgodijo v naslednjih dneh, čeprav močno upamo, da se ne bodo. Škoda pa bo že zdaj velika. Toda če se res zgodi še ena takšna pozeba, potem bodo najbolj na udaru vinogradi in takrat ne bomo govorili več o recimo 30-odstotni škodi, ampak bo precej večja." Dodatna težava sadjarjev, pa tudi vinogradnikov je, da praktično nihče od njih nima pridelkov zavarovanih pred pozebo. Znano je namreč, da so zavarovanja za kmetijske površine in pridelke izjemno draga in neugodna, zato se tudi državno subvencioniranje ne obnese in sredstva v državnem proračunu za te namene ostajajo neizkoriščena. „Sicer pa vinogradniki, tudi če bi hoteli, ne bi mogli zavarovati trte proti pozebi, saj velja zahteva, da morajo imeti poganjki 10 in več centimetrov, tega pa doslej še nimajo. In imajo tako v tem pogledu, nič krivi, popolnoma zvezane roke." Rebernišek pa opozarja še na eno posledico zadnje pozebe: „Tudi tisti cvetovi, ki so zdaj preživeli, so poškodovani, prizadeti. Posledica tega je, da bodo prizadeti in deformirani tudi plodovi, torej sadje, in ga bo zaradi tega zelo težko prodati." SM Podravje • Drugo srečanje pridelovalcev oljne ogrščice Repični sijajnik redči oljno ogršcico Na drugem letošnjem srečanju pridelovalcev oljne ogrščice, ki so se povezali v krožku, je bila osrednja tema pogovorov reševanje problematike repičnega sijajnika, ki se je polj oljne ogrščice sicer loteval že v lanskem letu. „Prav zdaj je namreč obdobje, ko repični sijajnik lahko naredi največ škode. Tako repični sijajnik kot kljunotaj sta dva izjemno majhna škodljivca, komaj vidna s prostim očesom. Oba pa lahko naredita pravo katastrofo v pridelku. Obdobje, ko je bilo treba zatreti kljunota-ja, je zdaj že mimo, zato pa je te dni na delu sijajnik. Težava je v tem, da ga je izjemno težko zatirati, saj je večina dovoljenih insekticidov dotikalnih, sijajnik pa se zajeda v cvetje in se skrije pod cvetnimi listi, zato ga kaplje insekticidov ne dosežejo," je povedal vodja krožka in kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak. Na srečanju so kmetje skupaj z Brodnjakom ugotavljali, kateri od insekticidov bi bil najbolj primeren in učinkovit pri omenjenem škodljivcu: „V integrirani pridelavi lahko z objavo izrednega dovoljenja insekticide uporabiš le enkrat v sezoni, se pravi enkrat jeseni in enkrat spomladi. Za izkoreninjenje repičnega sijajnika pa je zdaj izdano še eno posebno dovoljenje za dodatno uporabo insekticida. Žal pa se bojimo, da niti to škropljenje ne bo dovolj, saj se je ta insekt v zadnjih letih izredno razširil. Oljna ogr-ščica je namreč na naših površinah praktično skozi celo leto; Foto: Agroklub Repični sijajnik lahko povzroči ogromno škodo v oljni ogrščici v času, ko še cvetovi niso odprti, kasneje pa ne več. na eni strani je to cenovno zelo ugodna rastlina za ozelenitve, po drugi strani pa je postala tudi zelo aktualna glavna kultura. Cena za tono oljne ogrščice je namreč bila lani kar 407 evrov, kar je precej ugodno." Pridelki oljne ogrščice sicer precej nihajo; lahko znašajo le 1,5 tone na hektar (kar je nerentabilno), lahko pa dosežejo tudi pet ton na hektar, kar pa prinaša lepe dohodke. Po besedah Brodnjaka repičnega sijajnika ni smiselno več uničevati, ko oljna ogrščica že zacveti, ker v tem času ne dela več škode: „Škodo dela prav v teh dneh, ko cvetovi še niso od- prti, ker se zajeda v njih in išče cvetni prah, s katerim se prehranjuje. Ko oljna ogrščica enkrat zacveti, pa je prej koristen, saj jo oprašuje. Po drugi strani je izjemna nevarnost škropljenja v cvetove, ker to uničuje čebele, zato kaj takega odločno odsvetujemo!" Dejstvo je, da repični sijajnik lahko zelo zdesetka ali povsem uniči pridelek oljne ogrščice: „Če zažre cvetove, potem uniči ves pridelek, na njivi ostanejo prazna stebla! Lani je bilo kar nekaj takšnih primerov." Na območju UE Ptuj je z oljno ogrščico zasajenih kar okoli 450 hektarjev njiv, krožka pa se ne udeležujejo le večji pridelovalci z ožjega ptujskega območja, ampak so začeli prihajati tudi iz Slovenske Bistrice, Ormoža, Maribora in Rač. Kmetje so nad tovrstnim druženjem in sprotnim, praktičnim reševanjem težav ter izmenjavo izkušenj zaenkrat zelo navdušeni. SM Grajena • 16. ocenjevanje vin Rekordna udeležba, odlična suha vina Društvo vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice je tik pred velikonočnimi prazniki v dvorani grajenskega vaškega doma izvedlo že 16. tradicionalno ocenjevanje vzorcev vin. Letos je bila udeležba rekordna, saj je strokovna komisija dobila v okušanje in ocenjevanje kar 92 vzorcev vin. Lani so ocenili 76 vzorcev vin, kar sicer tudi ni malo, največji porast kvalitete pa je viden pri belih suhih vinih. „Že povprečna ocena vseh vzorcev vin, ki znaša letos 18,02, kaže na zelo kakovostna vina. Sicer pa je komisija podelila 42 zlatih in 40 srebrnih priznanj, 10 vzorcev pa je abilo izločenih, načeloma največ zaradi prež-veplanosti ali bekserja,"je po končanem ocenjevanju povedal član petčlanske komisije Andrej Rebernišek, ki jo je vodil Anton Vodovnik. Skupna ocena komisije pa je bila, da Letošnje ocenjevanje vzorcev vin na Grajeni je pokazalo, da vinogradniki pridelujejo vedno boljša suha bela vina, sicer pa je bilo rekordno tudi po udeležbi, saj je bilo prijavljenih kar 92 vzorcev. je največji napredek v kvaliteti (in tudi količini) opazen v kategoriji suhih belih vin; ta so bila pred nekaj leti precej slabše kvalitete, pa tudi veliko manj je bilo pridelanega tovrstnega vina kot danes. Še nedolgo je bilo na ocenjevanjih belih suhih vin za morda 20 odstotkov vseh vzorcev, letos pa je bila dobra polovica vzorcev prav iz te kategorije vin. Še vedno pa je bilo veliko vzorcev sladkih oziroma polsladkih vin (kategorija vin z ostankom nepovretega sladkorja), medtem ko rdeča vina ostajajo v manjšini; tudi na tokratnem ocenjevanju se je v tej kategoriji znašlo le pet vzorcev petih vinogradnikov. Šampioni posameznih kategorij pa so po končanem ocenjevanju postali: Andrej in Bo-žena Rebernišek iz Mestnega Vrha v kategoriji rdečih vin za modri pino 2011, v kategoriji suhih vin sta naslov šampiona pridobila Albert in Marija Ze-lenko iz Podvinc za laški rizling, v kategoriji vin z ostankom sladkorja pa je najvišji naslov pripadel ptujski Biotehniški šoli za sovinjon 2011. SM Foto: SM Foto: SM Spoštovani! Spraševanje in preverjanje razvojnih smernic je stalna naloga okolja, ki se želi razvijati in odgovarjati na zahteve časa. Uresničevanje sprejetih strategij terja preverjanje uresničenega in odločanje o nadaljevanju. V tem procesu se morajo srečevati in usklajevati različne skupine, od tistih iz gospodarstva, kulture in turizma do najbolj splošne javnosti, ki jo v nekem mestu predstavljate meščanke in meščani. Kdaj je pravi čas za preverjanje narejenega in zastavitev novih ciljev je seveda odvisno od marsičesa, najbolj pa od zaznanih potreb v okolju. Ocenili smo, da na Ptuju potrebujemo nove spodbude in pozitiven kritični pristop za razmislek o razvojnih vprašanjih in pričakovanjih mesta in okolice. In prepričani smo, da morate svoje mnenje in predloge jasno in obširno povedati tudi meščanke in meščani Ptuja. Zato vas vabimo k sodelovanju! Razmislite in povejte svoje mnenje, odgovore pa sporočite skozi anketo, ki je objavljena v nadaljevanju, lahko pa tudi širše zapišete svoje mnenje in nam ga posredujete. Vzemite si nekaj časa in izpolnite priloženo anketo. Anketa je anonimna, vaše odgovore bomo obdelali samo na skupni ravni, zato ne potrebujemo vašega podpisa na vrnjeni anketi. Za izpolnitev ankete boste potrebovali malo časa, vaš prispevek pa bo velik in obravnavali ga bomo z vso skrbnostjo. Izpolnjeno anketo nam vrnite do 30. aprila 2012, in sicer na naslov Radio-Tednik Ptuj, d. o. o. Raičeva 6, 2250 Ptuj Za vaše iskrene in izčrpne odgovore vam bomo zelo hvaležni. Hvala. April 2012 Mag. Aleksandra Podgornik Dr. Aleksandra Pivec Direktorica Direktorica Štajerske gospodarske zbornice Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra l.r. l.r. SODELUJTE V NAGRADNI IGRI! Z izpolnjeno in vrnjeno anketo lahko sodelujete v nagradni igri in dobite eno od lepih nagrad: • kosilo za dve osebi v gostilni Ribič (2x), • karton vina Haložan (2x), • karton vina modra frankinja (2x), • potovalni kovček (1x) • 2 kopalni brisači 160x100 + knjiga (1x) • kotizacija za udeležbo na Poli maratonu za dve osebi (2x) • vinska kopel v hotelu Primus Ptuj (2x), • barikova vinska kopel v hotelu Primus Ptuj za dve osebi Izpolnite anketo in jo pošljite na naslov Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Raičeva 6, 2250 Ptuj. V primeru, da želite sodelovati v nagradni igri, napišete na hrbtno stran kuverte vaše ime in priimek in polni naslov. Anketo bomo upoštevali ločeno od kuverte z vašim naslovom. Pravila nagradne igre so objavljena na spletni strani www.stajerskagz.si. RAZVOJNE USMERITVE A1. Kako bi opisali mesto Ptuj in njegovo ožjo okolico? (V vsaki vrstici obkrožite en odgovor!) Občanom prijazno mesto 1 2 3 4 5 9 Turistično mesto 1 2 3 4 5 9 Mrtvo mesto 1 2 3 4 5 9 Sodobno (moderno) mesto 1 2 3 4 5 9 Mednarodno prepoznavno mesto 1 2 3 4 5 9 Mesto znanja 1 2 3 4 5 9 Za mlade perspektivno mesto 1 2 3 4 5 9 Razvojno dinamično mesto 1 2 3 4 5 9 Kulturno mesto 1 2 3 4 5 9 Mesto neizkoriščenih potencialov 1 2 3 4 5 9 Podeželsko mesto 1 2 3 4 5 9 Športno mesto 1 2 3 4 5 9 Gospodarsko zaostalo mesto 1 2 3 4 5 9 Pomembno regionalno središče 1 2 3 4 5 9 A2. Ali se po vašem mnenju v zadnjih letih Ptuj razvija v pravo smer? (Obkrožite izbrani odgovor, svojo utemeljitev lahko tudi dopišete!) 1 - Da 2 - Ne Zakaj ne: _ 9 - Ne vem A3. Katere so po vašem mnenju še neizkoriščene razvojne priložnosti Mestne občine Ptuj? A4. Ali se strinjate z naslednjimi trditvami? (V vsaki vrstici obkrožite en odgovor!) Ne vem. Mestna občina Ptuj nujno potrebuje nov 1 2 3 4 5 9 razvojni zagon. Sedanja občinska ekipa z aktualnim župa- nom ima jasno vizijo nadaljnjega razvoja 1 mesta Ptuj. 2 3 4 5 9 Pri oblikovanju nadaljnjega razvoja mesta Ptuj je nujno upoštevati tudi njegovo 1 tradicijo. 2 3 4 5 9 Razvoj mesta Ptuj mora biti uravnotežen. 1 2 3 4 5 9 Pri načrtih nadaljnjega razvoja Mestne občine Ptuj se daje preveč poudarka gospodarstvu in podjetništvu, premalo pa kmetijstvu. 1 2 3 4 5 9 Pri razvojni viziji mesta Ptuj se nekatera področja preveč zanemarja oz. pospešuje 1 se le nekatere dejavnosti, na druge pa se pozablja. 2 3 4 5 9 GOSPODARSTVO, PODIETNISTVO IN KMETIISTVO B1. Kako bi ocenili stanje v Mestni občini Ptuj na področju: (V vsaki vrstici obkrožite en odgovor!) B2. Ali se Mestna občina Ptuj gospodarsko dobro razvija? (Obkrožite izbrani odgovor, svojo utemeljitev lahko tudi dopišete!) 1 - Da 2 - Ne Zakaj ne: ________________________________________________ 9 - Ne vem B3. V katero gospodarsko panogo bi moral Ptuj bolj vlagati? _ I Je zelo slabo. IX 3 4 Je zelo dobro. I Ne vem. I gospodarstva 2 3 4 5 9 podjetništva 2 3 4 5 9 obrti 2 3 4 5 9 kmetijstva 2 3 4 5 9 turizma 2 3 4 5 9 kulture 2 3 4 5 9 B10. Ali se strinjate, da bi se območje okoli nove eko industrijske cone - to so zemljišča med naselji Podvinci, občino Dornava, občino Markovci in naseljem Spuhlja - ogradilo, v njem pa gojilo srnjad in druge vrste divjadi? (Obkrožite izbrani odgovor, svojo utemeljitev lahko tudi dopišete!) 1 - Da 2 - Ne Zakaj ne: _____________________________________________________________________________________________ 9 - Ne vem B11. Mestna občina Ptuj v sodelovanju s sosednjimi občinami načrtuje izgradnjo poslovno-logističnih con na obeh straneh ceste proti mejnemu prehodu Gruškovje. Ali podpirate projekt? (Izberite en odgovor in ga obkrožite!) 1 - Da 2 - Ne 8 - Nisem še slišal oz. slišala za ta projekt 9 - Ne vem B12. Velikokrat v povezavi z razvojem gospodarstva in novih investicij govorimo tudi o veljavnih prostorskih aktih za načrtovanje in usmerjanje prostorskega razvoja v občini. Kakšno je po vašem mnenju stanje glede tega v Mestni občini Ptuj? (V vsaki vrstici obkrožite en odgovor!) H6. Kateri turizem bi morali razvijati na Ptuju? (V vsaki vrstici obkrožite en odgovor!) To ni To je majhen To je velik problem. problem. problem. Ne vem. Veljavni prostorski akti so neprimerni za načrtovanje in usmerjanje prostorskega razvoja v občini. 1 2 3 9 Namenska raba ni usklajena s potrebami in interesi investitorjev. 1 2 3 9 Pritiski investitorjev po spremembi na- 1 membnosti zemljišč so nerealni. 2 3 9 Problem je pomanjkanje zazidljivih zemljišč. 1 2 3 9 Ptuju primanjkuje komunalno opremlje- 1 nih zazidljivih zemljišč. 2 3 9 Prostorski akti niso predvideli določenih procesov v prostorskem razvoju Mestne 1 občine Ptuj. 2 3 9 B13. Kateri so največji problemi pri izdelavi novih prostorskih aktov v Mestni občini Ptuj? (V vsaki vrstici obkrožite en odgovor!) Pomanjkanje strokovnega kadra. 1 2 3 Pomanjkanje finančnih sredstev. 1 2 3 Imamo neprimerno in nejasno zakonodajo (za- 1 2 3 koni, podzakonski akti, navodila). B14. Kateri ukrepi na področju razvoja trgovine bi bili primerni za Mestno občino Ptuj? (V vsaki vrstici obkrožite en odgovor!) B4. Ali se mora po vašem mnenju Ptuj na področju gospodarstva v večji meri odpreti za tuje neposredne investicije in torej za tuja podjetja? (Izberite en odgovor in ga obkrožite!) 1 - Da 2 - Ne 9 - Ne vem B5. Kaj bi morali storiti, da bi pritegnili več gospodarskih investicij na naše območje? B6. Kdo bi moral biti glavni spodbujevalec gospodarskega razvoja v občini Ptuj? (Izberite en odgovor in ga obkrožite!) 1 - Mestna občina Ptuj 2 - Država 3 - Podjetja, ki imajo sedež v občini 4 - Kdo drug - kdo:_ 9 - Ne vem Omejevanje razvoja novih nakupovalnih središč in večjih prodajaln. 1 2 9 Zaščita trgovine v mestnem središču. 1 2 9 Izboljšanje prometne dostopnosti mestnega središča. 1 2 9 Zagotovitev dodatnih parkirnih površin v mestnem središču. 1 2 9 Povezovanje in skupna promocija trgovcev v mestnem središču. 1 2 9 Celovita prenova in ureditev mestnega središča. 1 2 9 Finančni ukrepi za usmerjanje razvoja trgovine (diferenciacija nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča glede na lokacijo, nižje najemnine za poslovne prostore v lasti občine in podobno). 1 2 9 KULTURA, STARO MESTNO JEDRO IN TURIZEM H1. Kako ste zadovoljni s kulturno ponudbo v Mestni občini Ptuj? V vsaki vrstici obkrožite en odgovor!) | Zelo nezadovoljen | 2 | 3 | 4 | Zelo zadovoljen | Ne vem Celotna kulturna ponudba 1 2 3 4 5 9 Gledališče 1 2 3 4 5 9 Koncerti klasične glasbe 1 Koncerti popularne glasbe 1 Prireditve ob večjih ljudskih prazni- 1 kih (kurentovanje, martinovo ...) 2 3 2 3 2 3 4 5 5 5 9 9 9 4 Razstave (likovne, fotografske) 1 2 3 4 5 9 Ponudba kina 1 Predstavitve dela kulturnih društev 1 Muzejske aktivnosti 1 2 3 2 3 2 3 4 5 5 5 9 9 9 4 B7. Kako bi ocenili delo sedanjega občinskega vodstva na področju pospeševanja in skrbi za gospodarstvo in podjetništvo v občini? (Izberite en odgovor in ga obkrožite!) 1 - Zelo negativno 2 - Negativno 3 - Niti negativno niti pozitivno 4 - Pozitivno 5 - Zelo pozitivno 9 - Ne vem B8. Ali potrebuje Ptuj podjetniško obrtno cono? (Izberite en odgovor in ga obkrožite!) 1 - Da 2 - Ne 9 - Ne vem B9. Ali podpirate projekt nadgradnje centra za ravnanje z odpadki v Spuhlji v eko industrijsko cono, ki bo eden najsodobnejših regijskih centrov za ravnanje z odpadki s predelovalnimi obrati z najsodobnejšo tehnologijo, v okviru centra pa bo tudi odlagališče nenevarnih odpadkov? (Obkrožite izbrani odgovor, svojo utemeljitev lahko tudi dopišete!) 1 - Da 2 - Ne Zakaj ne: _____________________________________________________________________________________________ 8 - Nisem še slišal oz. slišala za te načrte 9 - Ne vem H5. Prosimo vas, da odgovorite na naslednje trditve? (V vsaki vrstici obkrožite en odgovor!) | Sploh ne drži. | 2 | 3 | 4 | Popolnoma drži. | Ne vem. Osebno sem zainteresiran, da bi občina . bolj razvijala turizem. 1 2 3 4 5 9 Za razvoj turizma nimamo ustrezno . usposobljenega kadra. 1 2 3 4 5 9 Turistična podjetja na Ptuju vodijo ljudje . z neustreznim znanjem o turizmu. 1 2 3 4 5 9 jsnr 3 4 Popolnoma drži. Ne vem. Poslovni turizem (kongresi, konference, seminarji itd.). 1 2 3 4 5 9 Rekreativni in športni turizem. 1 2 3 4 5 9 Priprave športnikov. 1 2 3 4 5 9 Kulturni turizem (kulturne prireditve, dogodki, muzeji, galerije, ogledi kulturne dediščine itd.). 1 2 3 4 5 9 Turizem na podeželju (domača kulinarika, turistične kmetije, vinske ceste itd.). 1 2 3 4 5 9 Adrenalinski turizem (plezanje, motoristični športi, adrenalinski parki, kolesarjenje, padalstvo itd.). 1 2 3 4 5 9 Izobraževalni turizem (poletne šole, raziskovalni tabori, šole v naravi itd.). 1 2 3 4 5 9 Zdravstveni in termalni turizem (zdravilišča, lepotne klinike, rehabilitacijski centri 1 2 3 4 5 9 Klasični turizem (ponudba tradicionalnih turističnih znamenitosti, ki si jih turisti lahko ogledajo). 1 2 3 4 5 9 Prireditveni turizem. 1 2 3 4 5 9 Doživljajski turizem. 2 3 4 5 9 H7. Kaj pa bi bilo po vašem mnenju še treba storiti za razvoj turizma na širšem območje Mestne občine Ptuj? H8. Kaj je po vašem mnenju največja turistična atrakcija mesta Ptuja in okolice, s katero bi se moral Ptuj predstavljati v Sloveniji in svetu? H9. Obstaja ideja o preureditvi sedanjega sadovnjaka na Panorami v multikulturno središče oz. v park, ki bi se imenoval „Grič dobrega" in v katerem bi bili razstavljeni kurentu podobni liki iz Slovenije in sveta v naravni velikosti in avtohtono cvetje in drevje iz države, od koder prihaja posamezni lik. Se vi osebno s takšno ureditvijo Panorame strinjate? (Obkrožite izbrani odgovor, svojo utemeljitev lahko tudi dopišete!) 1 - Da 2 - Ne Zakaj ne: _____________________________________________________________________________________________ 9 - Ne vem H10. V kolikšni meri se strinjate z naslednjimi trditvami? (V vsaki vrstici obkrožite en odgovor!) Sploh se ne Popolnoma Ne strinjam. se strinjam. vem. Intenzivnejši razvoj turizma je za uspešnost Mestne občine Ptuj v prihodnjih letih ključne- 1 2 3 4 5 9 ga pomena. Turistični potenciali Ptuja in okolice so v veliki meri še neizkoriščeni. 2 3 4 5 9 V zadnjih letih se je turistična ponudba Ptuja in okolice zelo izboljšala. 2 3 4 5 9 Turizmu in turistični ponudbi se na Ptuju posveča premalo pozornosti. 2 3 4 5 9 Za turistično ponudbo Ptuja je nadaljnji razvoj in širitev ptujskih term izrednega pomena. 2 3 4 5 9 Na Ptuju bi bilo treba povečati hotelske kapacitete. 2 3 4 5 9 Razvoj turizma bi lahko Ptuju prinesel številna 1 nova delovna mesta. 2 3 4 5 9 H2. Ali se zna po vašem mnenju mesto Ptuj Sloveniji in širše dovolj dobro predstaviti s svojo bogato kulturno dediščino? (Obkrožite izbrani odgovor, svojo utemeljitev lahko tudi dopišete!) 1 - Da 2 - Ne Zakaj ne: _____________________________________________________________________________________________ 9 - Ne vem H3. Ali podpirate prizadevanja občine Ptuj za oživitev starega mestnega jedra tudi s poudarkom na turistični in kulturni dejavnosti? (Obkrožite izbrani odgovor, svojo utemeljitev lahko tudi dopišete!) 1 - Da 2 - Ne Zakaj ne: _____________________________________________________________________________________________ 9 - Ne vem H4. Kaj bi bilo po vašem mnenju treba storiti za turistično oživitev starega mestnega jedra Ptuja? H11. Ali je po vašem mnenju v Mestni občini Ptuj ustrezno poskrbljeno za možnosti za rekreacijo njenih občanov? (Obkrožite izbrani odgovor, svojo utemeljitev lahko tudi dopišete!) 1 - Da 2 - Ne Zakaj ne: ____________________________________________________________________________________________ 9 - Ne vem H12. Kaj pa za vrhunski šport? (Obkrožite izbrani odgovor, svojo utemeljitev lahko tudi dopišete!) 1 - Da 2 - Ne Zakaj ne: _____________________________________________________________________________________________ 9 - Ne vem H13. Ali ste seznanjeni z občinskimi načrti za gradnjo športne dvorane, v kateri bi lahko potekale tekme košarkaškega prvenstva? (Obkrožite izbrani odgovor, svojo utemeljitev lahko tudi dopišete!) 1 - Da in podpiram. 2 - Da, vendar ne podpiram. Zakaj ne: ____________________________________________________________________________________________ 2 - Ne, ne poznam teh načrtov. SOCIODEMOGRAFIJA Spol 1 - Ženski 2 - Moški Letnica rojstva: 19 !__!__! Izobrazba/ končana šola 1 - Osnovna šola ali manj 2 - Poklicna šola 3 - 4-letna srednja šola 4 - Višja šola 5 - Visoka šola ali več Zaposlitveni status 1 - Zaposlen 3 - Upokojenec Mestna oz. primestna četrt 1 - Mestna četrt Center 2 - Mestna četrt Ljudski vrt 3 - Mestna četrt Panorama 4 - Primestna četrt Grajena 5 - Mestna četrt Breg 6 - Mestna četrt Jezero 7 - Primestna četrt Rogoznica Želite povedati še kaj, česar vas nismo vprašali? 2 - Brezposeln 4 - Študent ali dijak Ne vem Ptuj • Selitev lapidarija iz dominikanskega samostana Politika vse prevečkrat »usmerja« stroko Predsednik države dr. Danilo Türk s sodelavci, ki si je 3. aprila skupaj s predstavniki MO Ptuj ogledal delovišče v dominikanskem samostanu, je bil med zadnjimi, ki si je ogledal dosedanjo postavitev petega ptujskega mitreja. V začetku aprila se je namreč pričela selitev kamnitih spomenikov iz lapidarija v dominikanskem samostanu. Za zdaj gre samo za selitev na novo lokacijo, spomeniki bodo ostali v zabojih, priprava za njihovo predstavitev pa sodi v kasnejšo fazo. Ivan Žižek, vodja arheološkega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj, je te dni povedal, da Ptuj še dolgo ne bo imel novega lapidarija. Nerealna so vsa pričakovanja, da bo postavljen do konca leta 2012 z vsemi normativi, ki jih je treba zagotoviti in ki spremljajo nek javni prostor. »Mislim, da je osem let tisti čas, ko bi lahko lapidarij in zbirko postavili v takšni obliki, da bi bila sprejemljiva za javnost,« pravi Žižek. Dokler pa ptujska arheologija ne bo ponovno vidna tako za meščane kot obiskovalce mesta, bi bilo treba na info točkah postaviti fotografsko dokumentacijo Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, da bodo vsaj iz tega vidika imeli vpogled v bogato ptujsko arheološko dediščino. Tudi slovensko arheološko društvo naj bi se aktivno vključilo v reševanje tega problema. »Čas, v katerem ta trenutek živimo, ni najprimernejši za takšne projekte; za marsikoga so nebodigatreba oziroma vstran vržen denar. Res pa je, da se je vse prepogosto začelo dogajati, da je politika tista, ki opredeljuje obliko in namen dela arheološke stroke in srenje, kar je sprto z vsemi normativi, etičnimi kodeksi in podobnimi dokumenti, ki nas muzealce na eni in arheologe na drugi strani zavezujejo pri našem delu - pri skupnem delu sooblikovanja vedenja o najstarejši zgodovini tega mesta, v katerem radi živimo in radi delamo. Bogastvo, s katerim razpolagamo v Ptuju, je preveliko, da bi ga lahko lokalna skupnost sama prezentirala; pre- zentacija je samo nadgradnja neke zgodbe. Moramo vedeti, da gre za okrog pol milijona kosov gradiva, ki ga je treba analitično ovrednotiti, ne samo inventarizirati, ker na koncu koncev nas ministrstvo za kulturo plača po uspešnosti. Navadni uradniki nas brez vsakršnega vedenja in poznavanja razvrščajo glede na uspešnost, pri čemer pa jim je malo mar, ali so zagotovljeni vsaj minimalni standardi za obstoj nekega javnega zavoda. Najlažje je kritizirati, malo pa je tistih, ki bi se aktivno vključevali v premagovanje ovir oziroma vseh problemov, s katerimi se na Ptuju srečuje arheološka stroka. Arheološka stroka lahko nekaj dokazuje, moramo pa imeti še drugo podporo, da lahko vse to, kar izkopljemo, tudi predstavimo. Najrazličnejši 'rešitelji' in svetovalci žal ne vidijo vsega ozadja, na katerega stroka opozarja že od samega začetka.« Lapidarij - projekt prihodnosti »Nisem črnogled, po naravi sem optimist, vendar za postavitev novega lapidarija in arheološke zbirke potrebujemo čas, ta zgodba pa bo zaključena v času, ko večine arheologov, ki danes delajo v muzeju, ne bo več. Res pa je, da če bomo mi kvalitetno zastavili delo in imeli na drugi strani poslušalce, bo veliko lažje in zgodba bo imela pričakovani zaključek. V kompleksnem muzeju je sicer težko reči, da bomo karkoli proteži-rali, ker se bodo ob tem čutili ogrožene drugi kolegi, zato je po mojem prepričanju dolgoročna rešitev v specializaciji muzejev. Mislim, da bo treba slej kot prej tudi v muzejih najti neko novo obliko delovanja. Perspektivo osebno vidim v specialnih muzejih, ne glede na to, kako se bodo potem dalje povezovali.« Na vprašanje, ali je v preteklosti morda arheološka stro- ka naredila napako z deponiranjem najdb, ne pa z njihovo prezentacijo na kraju najdbe - v tem primeru bi obiskovalci Ptuja do postavitve novega lapidarija lahko tudi v živo videli vsaj nekaj ptujskega arheološkega bogastva - Žižek odgovarja, da ni tako. »Zelo težko je arheološko dediščino prezentirati na kraju najdbe. Vedeti moramo, da se je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja razvoj Ptuja usmeril ravno na del severno od Potrčeve ceste, ki je bil v veliki meri še neraziskan. Če bi bile najdbe prezentirane na samem najdišču, pomeni, da bi se morali vsi gradbeni načrti spreminjati. Arheologija ni tista, ki bi morala a priori vztrajati pri nekih predstavitvenih vidikih na kraju samem. Ob tem pa se moramo tudi v sami stroki posuti s pepelom: dolgo časa smo bili sami sebi namen, nedotakljivi, samo naša je veljala, nismo bili pripravljeni na konsenz. Če bi se uspeli dogovoriti, bi lahko v preteklosti že marsikaj izpeljali drugače. V zadnjih 40 oziroma 50 letih smo pridobili zelo veliko gradiva, zelo veliko informacij o prebivalcih rimske Petovione, pa niti tako daleč nismo prišli, da bi lahko s katalogi seznanili strokovno javnost o posameznih raziskovalnih točkah, kaj šele, da bi to dediščino tudi zadovoljivo predstavili. Vsa ta dediščina pa je na drugi strani tudi preobilna za mesto ob Dravi; država, kot vemo, pa mačehovsko stoji ob strani. V tem trenutku se pogovarjamo o tem, da bi konec septembra letos, ko se bo razstava o dominikancih umaknila iz Salona umetnosti, postavili novo, in sicer pregled sedem-tisočletne zgodovine prebivalcev Spodnjega Podravja. To pa ni tisto, kar bi si zaslužilo ime zbirka. Namreč zbirka je živ element, ki se dopolnjuje, prestavlja, dograjuje, vezana je na nova spoznanja. Teh novih spoznanj pa je kar veliko. Pred dobrim tednom sem predaval študentom arheologije v Ljubljani in ob tej priložnosti se je razvila aktivna razprava okrog problemov ptujske arheologije. Cilj mojega predavanja o ptujski arheologiji je bil, da bi čim več mladih vključili v raziskovalne projekte, vezane nanjo, ki bodo imeli za rezultat novo zbirko, nov arheološki muzej, ki bo v ponos vsem nam. Ko smo snovali projekt novega Pišem vam v zvezi s prispevkom, ki je bil objavljen 3. 4. 2012 pri poročilih Svet na Kanalu A. Zdi se mi, da je bil prispevek tako zmanipuliran, da Ptuj ne bi dobil težko pričakovane športne dvorane. Prikazano je bilo, kot da župan Ptuja na veliko zapravlja denar za športne objekte, na drugi strani pa, kot da mu je malo mar za vzgojno-izobraže-valne ustanove. Sam menim, da temu ni tako. Kot je znano, zadevi nimata povezave ena z drugo. Ptuj je mesto športa in toliko športnih klubov na število prebivalcev ima le malokatero mesto. Znano je, da vlada prostorska stiska pri športnih objektih in si morajo marsikateri klubi izposojati športne dvorane sosednjih vasi. Koliko potu je preteklo, koliko napora je bilo vloženega, da je Ptuj končno pred to pridobitvijo. Zato bi bila velika škoda za ptujski šport in mesto kot tako, da bi zapravili to priložnost tik preden lahko pride do njene uresničitve. Županu sigurno ni vseeno, kaj se dogaja z vzgojno-izobraževalnimi objekti. Sem tudi mnenja da je treba čimprej nekaj narediti tudi v tej smeri, samo prosim, ne na račun športne dvorane. Da bi se na eni strani odpovedali 30 letom napora arheološkega muzeja na Ptuju v okviru delavnic, je bila želja in cilj, da bi bil tudi arhitekturno čim bolj poseben, takšen, ki ga ni mogoče videti nikjer drugje na svetu, da bodo strokovnjaki s celega sveta prišli na Ptuj in si ga ogledovali. Tako kot je bil poseben tudi Ptuj v vseh zgodovinskih obdobjih, razen v prejšnjem stoletju, ko je izstopal v evropski zgodovini in tudi v povezavi z drugimi celinami prek pomembnih Ptujčanov - Her-bersteinov in drugih,« je še povedal Ivan Žižek. MG za to dvorano, predvsem napora dr. Čelana v zadnjih petih letih, in bi na drugi strani pridobili za obnovo strehe na vrtcih, pa je le malo preveč. Zadeve naj se urejajo dvotirno. Zelo direkten je bil govor dor-navskega župana g. Janžekoviča, ki je stal pred novo šolo v Dor-navi. Občina Dornava je baje veliko prispevala za šolo Ljudevita Pivka in ni vedel, kam je njihov denar poniknil. Vem pa, da ima Ptuj velike težave pri zagotavljanju sredstev sosednjih občin za ustanove skupnega pomena. Vsi imajo svoje občine, vsi imajo nekaj proti Mestni občini Ptuj, njihovi prebivalci pa so na veliko zaposleni prav v občini Ptuj. Hi-pokrizija brez primere. Mestna občina Ptuj bi imela tudi več denarja, če bi ptujski občani lahko bili množično zaposleni v sosednjih občinah v enakem številu. Povem lahko tudi, da je Ptuj v veliko slabšem položaju in slabše obravnavan s strani države kot toliko opevana uboga Murska Sobota. Oni imajo vsaj dodatna delovna mesta regijskega pomena in še dodatno agencijo za razvoj Pomurja, ki jim jo je omogočila država. Vseeno naj se čim prej obnovita vrtec in šola dr. Ljudevita Pivka. Ervin Koštomaj, Ptuj Foto: Črtomir Goznik Eksponate bodo iz lapidarija dominikanskega samostana preselili v kletne prostore nekdanje uprave Kmetijskega kombinata Ptuj. Foto: Črtomir Goznik »Mislim, da je osem let tisti čas, ko bi lahko lapidarij in zbirko postavili v takšni obliki, da bi bila sprejemljiva za javnost,« pravi Ivan Žižek, vodja arheološkega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Spomenike selijo v lesenih zabojih, vsak je opremljen tudi s fotografijo eksponata in opisom. Prejeli smo Ali župan res zapravlja za športne objekte? Marsikateri otrok je ostal doma, saj si starši jezikovnega izleta niso mogli privoščiti. Slovenija • Jezikovni izleti v tujino 500 evrov za tri dni - samo za bogate otroke? Jezikovni izleti, ki se jih v zadnjih letih vedno bolj udeležujejo tudi osnovnošolci ptujskih in okoliških šol, so med nekaterimi starši povzročili veliko nejevolje. Šole namreč nudijo učencem precej drage »jezikovne« izlete, za katere morajo starši odšteti okrog 500 evrov za tri oziroma štiri dni bivanja v Londonu. Marsikdo si tega enostavno ne more privoščiti. Da so jezikovni izleti, ki jih nekatere osnovne šole organizirajo izven meja Slovenije, dobra priložnost za širjenje obzorja, je nedvomno dejstvo. Prav tako pa je povsem jasno, da gre za dodaten program, ki marsikomu ni dostopen. Ravno zato so nekateri starši prepričani, da se na ta način ustvarjajo razlike med osnovnošolci. S tem pa se strinjajo tudi nekateri učitelji in ravnatelji, zato iz tega razloga podobnih izletov nimajo v svoji ponudbi. OŠ Mladika bo prihodnje leto svoje učence prvič poslala na jezikovni izlet v London, a le pod določenimi pogoji. Kot pravi ravnatelj OŠ Mladika Bogomir Širovnik, so takšne nad-standardne dejavnosti sicer sestavni element letnega delovnega načrta, a jih šola izvaja izključno v soglasju z vsemi starši učencev, ki so v te programe vključeni. »Ti programi so pogosto vezani na dodatne stroške, ki gredo v breme staršev. Seveda šola poišče dodatne vire financiranja za učence, ki se zaradi prevelikih stroškov ne bi mogli udeležiti take dejavnosti. Če ni možno realizirati programa za vse učence, poiščemo ustrezno nadomestno rešitev,« dodaja Širovnik in pojasnjuje, da če ne bi zbrali sredstev donator-jev, s katerimi bodo omogočili izlet tudi otrokom iz socialno šibkih družin, takšnega programa sploh ne bi izvajali. Ravnatelj OŠ Mladika še pojasnjuje, da morajo v obveznem programu načrtovati izključno dejavnosti, ki so dostopne vsem učencem, vse ostalo (tudi jezikovne izlete) pa šola ponuja kot nadstan-dardne programe. A vendar je prepričan, da razlik med otroki v tem smislu ne bi smeli delati. Marsikdo si izleta za 500 evrov ne more privoščiti Da gre za programe, ki so precej dragi in nedostopni vsem osnovnošolcem, pa dokazuje statistika. V Osnovni šoli Markovci so na primer letos jezikovni izlet v London ponudili učencem 8. in 9. razredov: od skupaj 64 učencev se jih je izleta udeležilo le 19. Za tri polpenzione v Londonu, letalsko karto, vodenje in ogled muzikala so odšteli 498 evrov. »Gre za program, ki ga šola ponudi kot nadstandard in ga je svet zavoda potrdil v letnem delovnem načrtu. Pri tem seveda obstaja dvoje gledanj: po jezikovni plati gre za odlično priložnost. Ne gre za potovanje, ampak učenje jezika in spoznavanje znamenitosti. Po drugi strani pa se lahko strinjam s tezo, da se na nek način dela razlika med otroki, ki si to lahko privoščijo, in tistimi, ki si tega ne morejo. Ampak življenje je tako: razlike so na vsakem koraku. Ne nazadnje si tudi šole v naravi ne morejo privoščiti vsi," pojasnjuje ravnatelj OŠ Mar-kovci Ivan Štrafela in dodaja, da so na njihovi šoli ustanovili sklad in sredstva za pot v London zbirali več mesecev. Ponuditi jezikovne izlete ali ne? Da ponudbe za jezikovne ekskurzije osnovnošolcev v London redno prihajajo na osnovne šole že nekaj let, a prej zanje vse do šolskega leta 2009/2010 ni bilo posebnega interesa, pa pravi učitelj angleščine na Osnovni šoli Olge Meglič mag. Vojko Jurgec. Pravi, da so takrat, ko je več učencev pokazalo zanimanje za udeležbo na takšni ekskurziji, zbrali ponudbe več agencij in nato izbrali najprimernejšo. Ekskurzije se je prvo leto udeležilo 20 učencev, podoben program pa so ponudili tudi v preteklem šolskem letu, ko se je za pot v Anglijo odločilo 10 učencev (od skupaj 32). Letos je ponudbo dobilo 38 otrok in staršev, v primerjavi z lanskim letom pa se je je udeležilo več učencev: od skupaj 38 osmo-šolcev jih je doma ostalo 16. V London so odpotovali marca letos, za tri nočitve pa so odšteli nekaj več kot 500 evrov. »Ker se jezikovna ekskurzija ponuja kot dodaten program v okviru predmeta prvi tuji jezik angleščina, smo se odločili za London kot glavno mesto Velike Britanije, saj se učenci z njegovimi znamenitostmi srečajo v učbenikih že v 4. razredu. Do 8. razreda, ko jim ponudimo možnost udeležbe na ekskurziji, pa obravnavajo še številne druge teme, ki vnašajo medkulturno dimenzijo pri učenju tujega jezika. Kar se tiče cene, se zavedamo, da ni ravno nizka, morate pa upoštevati dejstvo, da vključuje letalski prevoz z letališkimi pristojbinami, tri nočitve z zajtrkom v hotelu 3*, prevoz od šole do letališča in nazaj, prevoz od letališča do hotela in nazaj, avtobusni krožni ogled mesta, vse prevoze s podzemno železnico, vse vstopnine, dramsko delavnico z igralcem v gledališču The Globe,vstopnino za muzikal (Shrek), dve večerji ter organizacijo in vodstvo izleta,« še pojasnjuje Jurgec. Dodaja, da so pred prvo ponudbo pred tremi leti tudi sami razmišljali o tem, ali izlet sploh ponuditi, glede na to da se ga nekateri otroci zaradi finančnih razmer ne bodo mogli udeležiti. »Po številnih razmislekih (in pozitivnih reakcijah staršev) smo se odločili, da ga kljub vsemu ponudimo. Dejstvo je, da nekateri starši tak znesek res poravnajo brez posebnih težav, res pa je tudi, kar so izjavili številni starši, da tako ekskurzijo raje plačajo svojemu otroku, saj si ga cela družina zaradi visoke cene nikakor ne bi mogla privoščiti. Odrekati možnost udeležbe na takšni ekskurziji učencem, ki se je torej lahko udeležijo, pa bi bilo prav tako narobe, kajne,« je prepričan Jurgec. Z njim se strinja tudi ravnateljica OŠ Olge Meglič Diana Bohak Sabath, ki pravi, da si osnovnošolci na ekskurziji pogledajo ogromno znamenitosti, vse razlage poslušajo v angleščini, strokovno vodstvo pa se pripravi njihovemu predznanju ustrezno. Zanimivo, a predrago Nedvomno je, da gre za kvalitetne jezikovne izlete, saj so tudi odzivi učencev, ki so se jih udeležili, izjemno pozitivni. Dejstvo pa ostaja, da je cena za marsikoga previsoka. Nemalo staršev žal svojemu otroku enostavno ne zmore plačati več kot 500 evrov za tri dni bivanja v Londonu, Parizu ali katerikoli drugi prestolnici. Razmislek torej gre le v smeri, ali je prav, da se v šolah, ki so javni zavodi, že pri najstnikih ustvarja razlika zgolj zaradi materialnega stanja družine, in ali osnovnošolci res tako dobro poznajo svojo državo, da v njej nimajo videti nič več zanimivega. Dženana Kmetec o £ Tednikova knjigarnica Knjiga kot blago Nedolgo tega so na Hrvaškem predstavili rezul- REDNjATEMA f^fgjg^g Q kUpOVO- nju in branju knjig ki so povzročili kar nekaj nela-godja v tamkajšnji javno-TERV,U . sti. Nekatere ugotovitve so namreč skoraj gro- IA ZA MLADE J ° zljive: ne toliko, da 69 % vprašanih v zadnjih treh mesecih ni kupilo, 44 % vprašanih pa v zadnjem letu ni prebralo niti ene knjige, ampak predvsem to, da 51 % teh, ki knjige niso kupili kot razlog navaja, da jih »knjige ne zanimajo« oziroma da »knjig ne potrebujejo«, 53 % teh, ki knjige niso kupili, pa prav »nič ne more prepričati, da bi jo kupili.« Tako je uvodoma zapisal Aljoša Harlamov v tretji številki triintridesetega letnike revije za vprašanja literature in mentorstva, v reviji Mentor, od koder je izposojen tudi naslov današnje Knjigarnice - tako je namreč naslovljena osrednja tema »pomladanskega« Mentorja. Tudi ta nova številka je revijalna literarna poslastica. In ne pretiravam. Tako na primer »uvodničar« Harlamov nadaljuje oziroma začenja osrednjo temo - ta je z nekoliko sivkastim barvnim tonom ločena od ostalega branja - »... Dilema med knjigo kot sveto kravo in knjigo kot tovarniškim izdelkom za prosti čas je precej neproduktivna in nedomišljena, če ne celo izmišljena. O slovenski knjigi se, kot že omenjeno, sicer govori z visokoletečimi in težkimi besedami, v praksi pa se bere in kupuje le malo ali se bere in kupuje večinsko nezahtevna in lahka literatura, navadno pa ima pred izvirno slovensko prednost prevodna knjiga....« Kako na tako stanje gledajo založniki (hm, tovarnarji knjig?), kako se knjižna stvarnost odseva v medijih, koliko je stvarni čas sploh naklonjen poglobljenim knjižnim kritikam in predstavitvam? Ali so knjižnice res zaščitnice literarne kvalitete? Na ta in druga vprašanja skušajo odgovoriti v svojih prispevkih še Matej Krajnc (Gospa recenzija in gospod promo ali Kaj pravijo založbe, str. 59), Nana Čepar (Štoparski vodnik po slovenskih pisateljih in spletu, str. 66), Miša Grams (Kje so stičišča med kupci in knjigarnami?, str. 67), Urška Orešnik (Vsakemu bralcu svojo knjigo in vsaki knjigi svojega bralca, str. 70) ... In Andrej Blatnik (Slovenske knjige: veliko izdanih, malo izbranih, str. 62) tako začenja svoje zanimivo razmišljanje: Dejstva o knjižnem trgu so zgovorna: kljub govoricam o koncu tiskane knjige vsako leto izide več naslovov, hkrati pa se knjig v skupnem seštevku po dostopnih podatkih proda približno enako - zato seveda posamezni naslov kupi in najbrž tudi prebere vse manj bralcev. Ta pojav še pospešujejo izjeme, ki jim pravimo uspešnice - teh se kupi in najbrž prebere več kot nekdaj, medijsko izpostavljene knjige preberejo tako rekoč vsi, ki berejo... Kot vabilo k branju literarne revije Mentor, ki je sicer pred časom že bila predstavljena na tem mestu, vam povem, da, popularno rečeno, najdete v njem za vsako bral-sko dušo kakšen zapis, razmišljanje, kakšno pesem, intervju, predstavitev literarnih, filmskih, plesnih in drugih dogodkov po Sloveniji in v tujini, košček literarne zgodovine, dramatiko in kritiko, predstavitev knjižnih novosti in literarnih glasil, recenzije, tudi pogled v galerije ... No, na koncu je rubrika Literarni skovik, ki je nekak vik in krik literarnega ustvarjalca, sicer glasbenika Mateja Krajnca, branje v smislu češnje na torti (ali sadni kupi, ali na kupčku smetani, ali kako že). In pred tem je rubrika Na nočni polici, kjer izbrani avtor Mentorju razkrije knjige, ki jih trenutno bere in kratko pojasni, čemu so ravno te knjige na avtorjevi nočni polici. Pisatelj Goran Gluvic je tako izpostavil naslednje naslove: Pomen morja (LUD Šerpa, 2011), Iz bliskov in ognja (KUD Apokalipsa, 2011), Iz zemlje in sanj (Litera, 2011), Pomurje, umetnostnozgo-dovinski oris (Franc-Franc, 2011), Jadran Krt in množično uničenje (Avrora, 2011). Vabljeni k branju! Liljana Klemenčič RADIOPTUJ 89,8° 98,2° 104^3 www.radio-tednik.si TELEFON: 02 771 2261 Oddaj o kulturi z Majdo Fridl. V ponedeljek ob 18. uri. Kolesarstvo Luka Sagadin slavil v Varaždinu Stran 12 Rokomet Mladi dravaši uspešni v Pragi Stran 12 Odbojka Ptujčanke skočile v drugo ligo Stran 13 Šah Martinu Majcenoviču bronasta plaketa Stran 13 Nogomet Naraščajniki Drave pokorili Francijo Stran 14 NK Cirkulane V dveh letih do 1. lige MNZ Ptuj Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoÁiíajt¿ Udi. na íuítounim. ífitiíu! RADIOPTUJ KO- ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Boks • Dejan Zavec Z Brookom? »Težko.« Foto: Črtomir Goznik Dejan Zavec je 24. marca v dvorani Tabor ugnal Namibijca Bethu-ela Uushona, pred njim pa so novi izzivi. 29. 4.: Senchenko - Malignaggi 5. 5.: Mayweather - Cotto 5. 5.: Mosley - Alvarez 9. 6.: Pacquiao - Bradley 9. 6.: M. Jones - Bailey 23. 6.: Berto - Ortiz Vse to so dvoboji, ki jih imajo boksarji iz najboljše deseterice velterske kategorije že napovedane v naslednjih mesecih. Manjka le nekaj znanih imen, med njimi pa je tudi naš as Dejan Zavec, ki je konec marca v Mariboru ugnal Bethuela Uushona. Prav zato so se na nekaterih boksarskih por-talih začela pojavljati ugibanja o tem, da bi se lahko Dejan v začetku julija pomeril v Sheffieldu z neporaženim Britancem Kellom Brookom (27 dvobojev, 27 zmag, 18 s K. O.). »Sam o tem ne vem prav ničesar, čeprav je res, da se takšni in podobni zapisi občasno pojavljajo. Moje realno mnenje je, da bi bil takšen dvoboj izjemno težko izvedljiv,« ni bil nič kaj evforičen Dejan, ki trenutno okreva po operacijo komolca. Ker so od Dejanovega dvoboja minili šele slabi trije tedni, so takšna ugibanja najmanj zelo zgodnja. V Dejanovem primeru tako zgodnje objave niso ravno pogoste, prej izjema. Vsekakor pa je trenutno največ v rokah Dejanovega menedžerja Ulfa Ste-infortha, ki omenjenega dvoboja nikakor ni potrdil, niti popolnoma zanikal ... JM Nogomet • Nastja Čeh Izrael zamenjal za Indonezijo Ptujčan Nastja Čeh, nekdanji slovenski reprezentant (udeleženec svetovnega prvenstva na Japonskem in v Južni Koreji leta 2002), je nov klub našel na drugem koncu zemeljske oble v Indoneziji. Tam bo odslej branil barve kluba PSMS Medan. Nastja je svoje najboljše igralne dni v Sloveniji preživel pri Mariboru in Olimpiji, v tujini pa v belgijskem Bruggeu in dunajski Austriji. V zadnjem obdobju se je njegovo ime precej omenjalo v zvezi z nelegalnimi stavnicami, v katerih naj bi izgubil precej denarja. Zadnji dve leti je igral v Izraelu, kjer je zastopal barve Ha-poel Bnei Sachnina in Maccabi Petah Tikva. Ker mu je z Izraelci potekla pogodba, je v zimskem pripravljalnem obdobju treniral na Ptuju s člansko vrsto NŠ Drava in zanjo odigral tudi nekaj pripravljalnih srečanj. Že takrat se je omenjala možnost igranja v Indoneziji, vendar se je novica zdela precej neverjetna - sedaj se je izkazala za resnično . JM Foto: Črtomir Goznik Nastja Čeh je v zimskem pripravljalnem obdobju treniral s člansko vrsto NŠ Drava. Rokomet • 1. A ženska liga - liga za prvaka Krka preplavila Ptuj ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - ŽRK Krka Novo mesto 26:41 (14:23) ŽRK Mercator Tenzor Ptuj: Križanec, Mateša 8, Majcen, Korotaj 5, Prapotnik, Močnik, Borovčak 4, Bolcar 2, Tumpej 4, Kolednik 2, Kovačič, Ivančič 1, Žiher, Zorec, Selinšek. Trener: Nikola Bistrovič. 2. krog lige za prvaka je Ptuj-čankam namenil novomeško Krko. V športni dvorani Ljudski vrt se je zbralo skromno število gledalcev, ki so videli bledo predstavo domačega moštva, kar so izkušene gostje izkoristile in zasluženo visoko slavile. V 5. minuti je bilo še 2:2, nato pa je pričela razlika rasti v korist gostij. Pri izidu 3:7 v 10. minuti je Nikola Bistrovič zahteval minuto odmora, kar pa ni pomagalo, saj so bile v sredo Novomeščanke za vsaj dva razreda boljše. Prednost je hitro naraščala, najvišja v prvem delu pa je bila v 23. minuti, ko je bilo 8:12. Domači strateg je na parket poslal mlajše igralke, ki so zaigrale sproščeno in z delnim izidom 6:1 znižale na 14:21. Ob polčasu je bilo 14:23. Izpostaviti velja slabo domačo obrambo, poleg tega pa je bilo ogromno zapravljenih žog v napadu, kar se proti tako kvalitetnemu tekmecu, kot je Krka, nedvomno ne bi smelo zgoditi. Tudi uvod nadaljevanja je prinesel na parketu podobno sliko, kot je bila večina prvega polčasa. Gostje so predvsem prek zunanjih položajev »rešetale« domačo mrežo, Ptujčanke pa za razigrane gostje nikakor niso našle recepta. V nadaljevanju je tudi gostujoči strateg Kranjčič Foto: Črtomir Goznik Ptujčanke za razigrane gostje nikakor niso našle recepta. ponudil priložnost vsem ro-kometašicam, kar je pomenilo nekoliko enakovrednejšo predstavo, toda zaostanek iz prvega polčasa je bil pač previsok za karkoli. V končnici tekme, ko je domače moštvo nastopalo v »kadetski« postavi, je prednost spet narasla in na koncu je Krka zasluženo visoko slavila s 26:41. Naslednje srečanje bodo ro-kometašice Mercator Tenzorja odigrale v torek, ko bo njihov tekmec ekipa Krima, v ptujskem klubu pa upajo na boljši obisk, saj se bo na omenjenem srečanju, ki se bo pričelo ob 19. uri, od ptujskega dresa dokončno poslovila Ana Mihaela Ciora, ki je povsod, kjer je nastopala, pustila velik pečat. Nič drugače ni bilo niti na Ptuju, zato si ta odlična rokometašica še zadnjič na odprti sceni zasluži aplavz polne dvorane. Patricija Korotaj, rokome-tašica Mercator Tenzorja: »Krka je odlična ekipa z zelo dobro zunanjo linijo, česar pri nas ni. Veliko lahko rotirajo, me pa moramo nastopati s sila mlado ekipo. Srečanje smo izgubile predvsem v obrambi, vsekakor pa se pozna, da sedaj nekaj časa Nogomet • Iz Aluminja Dileme ni - pričakuje se zmaga! Do konca prvenstva v 2. slovenski nogometni ligi je še sedem krogov in najmanj skrbi glede končne uvrstitve naj bi imeli nogometaši Aluminija iz Kidričevega, ki so prepričljivo na prvem mestu. Prednost dvanajstih točk naj bi zadostovala za ponovno osvojitev prvega mesta. Malo je verjeti, da bi tako veliko prednost Kidričani izpustili iz svojih rok. Da bi do tega prišlo, bi se moral zgoditi nogometni čudež, vendar se v nogometu slednji tudi dogajajo. Najmanj štirikrat bi morali izgubiti, njihovi prvi zasledovalci (Roltek Dob) pa nanizati prav toliko zmag . No, to je računica za t. i. nogometne šahiste. Igralci Aluminija sami najbolje vedo, kaj je treba storiti, da bodo ponovno prvi v 2. slovenski nogometni ligi. V goste k njim prihaja ekipa Šampion Celje, ki se krčevito bori za zlate točke, ki bi pomenile nekakšen »dobropis« v borbi za obstanek. Njihova zadnja zmaga je bila v Slovenskih Konjicah in to lani (19. 11.). V letošnji pomladi so v šestih krogih petkrat izgubili in enkrat remizi-rali. Vse to jih je iz nekako mirne sredine potegnilo k dnu prvenstvene razpredelnice, v borbo za drugoligaško preživetje. V bistvu pa Celjanom ne kaže nič dobrega za nedeljsko gostovanje v Kidričevem. Nogometaši Aluminija imajo v spomladanskem delu prvenstva ravno nasprotno bilanco, in sicer pet zmag in en remi, ob tem pa so Celjane na njihovem igrišču že premagali. Trener Bojan Flis ne bo mogel računati na poškodovanega Nejca Pečovnika in Žana Majerja, ki je v Šmar-tnem prejel rdeči karton. Sicer pa bodo zamenjave na njihovih mestih vsekakor dale vse od sebe. Seveda bi bilo lepo, če bi domači napadalci visoko premagali svoje nedeljske goste, vendar je to nemogoče pričakovati na vsaki tekmi, dovolj pa je, da samo ena žoga več konča v mreži nasprotnika. Celjani so lani v Kidričevem prikazali dober nogomet, zato naj bi to bil poziv za navijače Aluminija, da pridejo na tekmo. Danilo Klajnšek nismo trenirale skupaj. Presenetila pa nas je tudi njihova obramba 3-2-1, ki je nismo vajene. Proti Krimu upam na našo boljšo predstavo predvsem v obrambi, bo pa težko, saj je ekipa Krima naše najboljše moštvo.« Patricija Korotaj brez svetovnega prvenstva Poročali smo že, da je bila članica Mercator Tenzorja v minulih dneh z mladinsko reprezentanco na Švedskem, kjer so potekale kvalifikacije za svetovno mladinsko rokometno prvenstvo. Slovenija je bila v izjemno zahtevi skupini s Švedsko, Norveško in Slovaško. Največ so pokazale mlade Švedinje, poleg njih pa bodo iz te skupine na svetovnem prvenstvu igrale še Norvežanke. Korotajeva je igrala na uvodnem srečanju s Švedsko, na katerem je dosegla 3 zadetke, prav tako pa je na parket stopila tudi proti Norvežan-kam. Nastopila ni le na zadnjem obračunu proti Slovakinjam. tp 1. A ženska liga - liga za prvaka REZULTATA 2. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Krka 26:41 (14:23), Krim Mercator - Zagorje GEN I 36:18 (19:9) 1. KRIM MERCATOR 2 2 0 0 48 2. ZAGORJE GEN-I 2 1 0 1 42 3. KRKA 2 1 0 1 36 4. MERCATOR TENZOR 2 0 0 2 30 Rokomet • Prague Handball Cup 2012 Mladi dravaši uspešni v Pragi Rokometaši ptujske Drave so se že tretje leto zapored udeležili enega največjih in najtežjih turnirjev za mlade v Evropi Prague Handball Cup 2012. Letošnje leto je Ptujčane zastopala le ekipa fantov letnika 1997, ki pa je vse navdušila s prikazano igro. Glede na to da je podobna ekipa pred dvema letoma v svoji kategoriji bila manj uspešna in da polovico ekipe sestavljajo fantje letnika 1998, si vodstvo ekipe pred začetkom turnirja ni želelo zastaviti previsokih ciljev. Cilje so fantje z dvema zmagama dosegli že prvi dan, ko so premagali fizično močnejšo ekipo iz Danske in nadigrali domačine iz Prage. Drugi dan so Kolesarstvo Na velikonočni ponedeljek so se mladi kolesarji Perutnine Ptuj tradicionalno udeležili že 57. izvedbe kolesarske dirke VN Varaždinske županije in dosegli izjemen uspeh. Slavil je namreč perspektiven Luka Sagadin, ki je bil v sprintu močnejši od tekmeca iz ekipe Adria Mobil. Starejši dečki (dečki A in B so vozili skupaj) so krog, ki je bil dolg 2600 metrov, morali prevoziti 11-krat. V 4. krogu je napadel član novomeške ekipe, čigar napadu je lahko sledil le mlad član Perutnine Ptuj. Složno sta narekovala tempo in večala prednost pred glavnino, tako da je o zmagovalcu odločil sprint, kjer je več znanja in moči imel Luka Sagadin. Sijajna uvrstitev (verjetno stopničke) se je obetala še enemu članu ptujskega kluba Luki Kramber- fantje nadaljevali s podobnimi predstavami in v skupinskem delu nanizali še eno zmago in dva neodločena izida, kar je na koncu zadostovalo za 2. mesto v skupini (zaradi boljše gol razlike je bila boljša le ekipa iz Švedske). V osmini finala so se oblikovale skupine treh tekmecev, od katerih pa se je v četrtfinale uvrstila le prvouvrščena ekipa. Najprej so modri premagali ekipo iz Magdeburga, ki je v pred-tekmovalni skupini nanizala 5 zmag z gol razliko kar 101:54. Na drugi tekmi so s solidno igro kontrolirano premagali češko ekipo Karvina in se uvrstili med 10 najboljših ekip turnirja. Nato je sledila tretja tekma Foto: Marjan Keiner Zmagovalec 57. VN Varaždinske županije Luka Sagadin gerju, ki pa je imel smolo in se z enim izmed kolesarjev zapletel ter padel, tako da z vrhun- Ekipa fantov letnika 1997 dneva, na kateri sta se ponovno pomerili najboljši ekipi iz pred-tekmovalne skupine MC4. Ekipa Kungsalvs HK s Švedske je bila fizično veliko močnejša od ptujske, zraven tega pa so imeli še ogromno podporo s tribun. Kljub temu pa so Ptujčani odigrali verjetno najboljšo tekmo na turnirju. Nasprotnik namreč ni vodil niti enkrat na srečanju, dravaši so jim dovolili le en neodločen izid. Končnico tekme so varovanci Saša Kafla odigrali zelo zrelo in zanesljivo zmagali (17:15). Slabo uro kasneje pa so že morali igrati tekmo proti češki ekipi Zubri I (lanskoletnim sko uvrstitvijo na žalost ni bilo nič. V hladnem skoraj zimskem vremenu je mnogo članov Perutnine Ptuju na dirkah nastopilo sploh prvič, kar je nedvomno velika izkušnja. Tako so se mladi kolesarji pobližje spoznali z dirkanjem in tekmovanjem nasploh, kar jim bo v bodoče prišlo še kako prav in kar je lahko ob marljivem delu tudi popotnica za kakšen odmeven dosežek. Manuel Bedenik opozoril nase 9. 4. so na enodnevni preizkušnji v italijanskem Varianu nastopili tudi mladinci Perutnine Ptuj. Na ravninski (sprinterski) preizkušnji je nase opozoril član ptujskega kolesarskega kluba Manuel Bedenik, ki je bil, kljub temu da mu bolj ležijo težje preizkušnje, dolgo časa v samostojnem begu in vsekakor opozoril nase, nato pa so ga tekmeci dva kroga pred ciljem ujeli. Kljub temu je mlad Ptuj-čan končal med najboljšimi dvajsetimi, poleg njega pa je bil v najboljšo dvajseterico izmed članov Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj uvrščen še Mitja Serdinšek. Omenjeni uvrstitvi, predvsem pa dirkanje Manuela Bedenika, sta nedvomno lep dosežek, obenem pa mladi ptujski kolesarji že kujejo načrte, kako na prihajajočih preizkušnjah omenjene rezultate še nadgraditi. tp Tekme: RK Drava Ptuj - DHG Odense II (DEN) 15:11 RK Drava Ptuj - TJ JM Chodov (CZE) 19:10 RK Drava Ptuj - SV Koweg Görlitz e.V. (GER) 18:15 RK Drava Ptuj - Talent Plzen (CZE) 13:13 RK Drava Ptuj - Kungsälvs HK (SWE) 15:15 RK Drava Ptuj - SC Magdeburg II (GER) 13:11 RK Drava Ptuj - HBC OKD Karvina (CZE) 12:11 RK Drava Ptuj - Kungsälvs HK (SWE) 17:15 RK Drava Ptuj - HC Zubri I (CZE) 13:20 zmagovalcem), ki je imela v tem dnevu le dve tekmi. Žal zaradi poškodb, bolečin in nevarnosti pred poškodbami niso igrali vsi fantje v ekipi Drave. Kljub temu pa so vodili večji del prvega polčasa. Na koncu je trener ponudil priložnost prav vsem igralcem in tega uspešnega turnirja je bilo žal konec. Fantje zelo dobro napredujejo v svojem rokometnem razvoju, saj so dokazali, da se lahko kosajo s samim evropskim vrhom. Osvojeno 5. mesto med 62 ekipami na enem izmed najmočnejših rokometnih turnirjev na svetu je le še en dokaz več, da se za prihodnost ptujskega rokometa ni bati. Ekipo Drave so sestavljali: Sebastijan Bedrač, Žan Bukvič, Mitja Cmrekar, Žan Črnivec, Anže Gavez, Vito Kokol-Bogme, Jan Krajnc, Domen Krasnič, Jan Mlač-Černe, Timotej Rosič, Uroš Sajič, Saš Serdinšek Ekart, Timotej Sitar, Matic Šešerko, Mitja Vaupotič, Žan Žmavc. Vodstvo ekipe: Branko Sitar in Sašo Kafel. tp Rokomet NLB leasing liga, 4. krog: Nova težka preizkušnja za vinarje Pred rokometaši Jeruzalema je v soboto, 14. aprila, ob 19.00 nova težka preizkušnja v boju za obstanek v ligi. Na Hardek prihaja zasedba Ribnice, ki je v Ligi za obstanek vknjižila domačo zmago proti Šmar-tnemu (38:28) in domači poraz proti Krki (21:25). Na drugi strani so vinarji doživeli hladen tuš v gosteh v Šmartnem (20:22) in doma premagali Izolo (30:26). Ekipi sta se letos pomerili že trikrat, dvakrat v rednem delu sezone in enkrat v četrtfinalu Pokala Slovenije. V DP je v Ormožu bilo 28:28, v Ribnici 26:26 ter v Pokalu po rednem delu igre 27:27 in nato v podaljšku 36:31 za jeruza-lemčke. Tri tekme in trije remiji, ob tem imata ekipi še isti izkupiček 15 točk na lestvici ter si delita 9. in 10. mesto. Gre za neverjetno izenačeni ekipi in najbrž bo tudi tokrat podobno na Hardeku, vendar je težko verjeti, da bi se ekipi še četrtič letos razšli z remijem. Obe imata 2 točki prednosti pred zadnjeuvrščenim Šmartnim in sta še vedno v nevarnih vodah glede obstanka v ligi. Jeruzalem je kratek reprezentančni premor izkoristil za pripravljalno tekmo proti Varteksu, ki jo je brez večjih težav tudi dobil, čeprav je šepala igra v obrambi (41:33, polčas 25:18). Ob tem je ekipa trenerja Saše Prapotnika nastopila v okrnjeni zasedbi, saj je za izbrano mladinsko vrsto na kvalifikacijah v Franciji nastopal Gašper Hrastnik, ob tem sta manjkala poškodovani Bojan Čudič in oboleli David Bogadi, Iztok Korpar in Darko Cingesar pa sta na igrišču zaradi poškodb oddelala le prvih 20 minut. Največ zadetkov proti Varteksu so v dresu vinarjev dosegli Tadej Sok (10), Cingesar (8), Aleš Šišmanovič (6) in Anže Kljajič (6). Or-možani bodo tekmo proti Ribnici pričakali v popolni zasedbi, saj so v tem trenutku pokrpane vse poškodbe, ki se vlečejo od zaključnega turnirja Pokala Slovenije. V Podčetrtku je igra Jeruzalema bila na visokem nivoju in če se ekipi uspe približati tako dobri igri, potem ni bojazni pred srečanjem proti rokometašem Ribnice. Jeruzalemčki drugi in četrti Na velikonočni ponedeljek 9. aprila je v Ormožu v organizaciji Rokometne šole Jeruzalem potekal 10. jubilejni turnir v mini rokometu za letnike 2001 in 2002. Sodelovalo je 14 ekip iz 8 klubov. Slovenijo so zastopali: RK Krško, RK Moškanjci Gorišnica, RK Krka Novo mesto, RK SVIŠ Ivančna Gorica, RD Rudar Trbovlje in RK Jeruzalem Ormož. Barve Hrvaške sta zastopali: RK Rudar Rude Samobor in RK Vučici Zagreb. Konkurenca je bila zelo kvalitetna in ekipe zelo izenačene. Skupaj je na dveh igriščih bilo odigranih 42 tekem, največ uspeha so pri letnikih 2001 poželi mladi rokometaši Rudarja Rude Samobor, ki tudi v hrvaški konkurenci spadajo med najboljše klube letnikov 2001. Mladi Ormožani, letniki 2001, so zasedli končno 4. mesto, kar je lep uspeh glede na to, da je večina igralcev te generacije začela trenirati šele v mesecu oktobru leta 2011. V leto mlajši konkurenci so največ pokazali mladi Trboveljčani, ki so v odločilni tekmi za 1. mesto z 12:9 ugnali je-ruzalemčke, ki so turnir končali na 2. mestu. Za zaključek sezone se bodo mini rokometaši Jeruzalema meseca maja odpravili še na Zagorje open. Rezultati, 2001: Jeruzalem - M. Gorišnica 15:11, Jeruzalem - Krško 19:16, Jeruzalem - Vučici Zg 15:13, Jeruzalem - Rudar Rude Samobor 10:18, Jeruzalem - Krka Nm 15:22, Jeruzalem - SVIŠ 9:13. Vrstni red, 2001: 1. Rudar Rude Samobor 12, 2. SVIŠ 10, 3. Krka Nm 6, 4. Jeruzalem Ormož 6, 5. M. Go-rišnica 4, 6. Krško 3, 7. Vučici Zg 1. Rezultati, 2002: Jeruzalem 1 - Jeruzalem 2 19:5, Jeruzalem 1 -Vučici Zg 18:11, Jeruzalem 2 - M. Gorišnica 8:12, Jeruzalem 2 - Rudar Trbovlje 9:15, Jeruzalem 1 - M. Gori-šnica 15:8, Jeruzalem 2 - SVIŠ 11:9, Jeruzalem 1 - Rudar Trbovlje 9:12, Jeruzalem 2 - Rudar Rude Samobor 6:15, Jeruzalem 1 - SVIŠ 20:7, Jeruzalem 2 - Vučici Zg 8:9, Jeruzalem 1 - Rudar Rude Samobor 12:12. Vrstni red, 2002: 1. Rudar Trbovlje 10, 2. Jeruzalem Ormož 1 - 9, 3. Rudar Rude Samobor 8, 4. Vučici Zg 7, 5. M. Gorišnica 4, 6. SVIŠ 2, 7. Jeruzalem Ormož 2 - 2. OŠ Ormož gostitelj velikega finala RAZPORED TEKMOVANJA, torek 17. april 2012, Športna dvorana Hardek: 10.00: Prihod ekip 10.30: Otvoritev turnirja - pozdrav ravnatelja šole gostiteljice, kulturni program 1. tekma ob 10.45: OŠ ORMOŽ - OŠ SAVA KLADNIKA 2. tekma ob 11.30: OŠ TREBNJE -OŠ MIRANA JARCA 3. tekma ob 12.15: OŠ ORMOŽ - OŠ MIRANA JARCA 4. tekma ob 13.00: OŠ TREBNJE -OŠ SAVA KLADNIKA 5. tekma ob 13.45: OŠ SAVA KLADNIKA - OŠ MIRANA JARCA 6. tekma ob 14.30: OŠ ORMOŽ - OŠ TREBNJE Ob 15.00 bo razglasitev rezultatov in podelitev priznanj. V torek, 17. aprila, bo v športni dvorani na Hardeku potekalo finale državnega prvenstva osnovnih šol v rokometu za letnike 1997 in mlajše. Pot v veliki finale so si zagotovile OŠ Trebnje, OŠ Sava Kladnika Sevnica, OŠ Mirana Jarca Črnomelj in gostitelj turnirja Ormož. Pravega favorita v finalu ni, saj tekme trajajo le 2 x 12 minut in ponujajo številna presenečenja. Osnovnošolci iz Ormoža so v letu 2011 na zaključnem turnirju v Sevnici ob obilici smole osvojili nehvaležno 4. mesto. UK Mini rokomet Luka Sagadin slavil v Varaždinu L turnir 2012 ^^ \/ čnnrtni Hvnrani Rarloro cn v cnhntn nrlidrali 1 7ai V športni dvorani Radeče so v soboto odigrali 1. Zajčkov turnir v mini rokometu, ki se ga je udeležilo 12 ekip. Pomerile so se v dveh starostnih skupinah (letnik 2001 in 2002). Nasploh pa so bile tekme zelo zanimive in napete, saj so igralci prikazali lepo in borbeno igro, za katero pa so jih spodbujali ter navijali številni starši in ostali navijači. Ekipa Velike Nedelje Carrera Optyla je tekmovala v starostni skupini 2002. Vzdušje v ekipi je bilo fantastično, ob igrišču pa sta za vzdušje skrbela tudi dva zajčka, ki sta pridno delila sladkarije. Na prvi tekmi proti ekipi Dol I. so mladi rokometaši iz Velike Nedelje igrali prvih nekaj minut boječe, saj je bil nasprotnik fizično močnejši. Po nekaj minutah igranja so prišli v pravi tekmovalni ritem. Na prvi tekmi so imeli tudi smolo, saj je nasprotna ekipa dosegla zmagoviti zadetek v zadnjih sekundah igre. Sledili sta še dve tekmi proti ekipama Dol II. in DOL III. Nato je sledil derbi med ekipami Velika Nedelja Carrera Optyl in Trbovlje I. To je bila tekma za dobre živce, slavila pa je ekipa iz Trbovelj, saj je imela večjo izbiro igralcev. Na koncu je bila še tekma proti ekipi Trbovlje II. Tekma je bila razburljiva in kakovostna, saj so jo rokometaši Velike Nedelje Carrera Optyla dobili za en gol. Po tej zmagi so bili igralci vidno izčrpani; bilo jih je namreč samo šest, igrali pa so pet tekem. Kljub tretjemu mestu zaradi slabše gol razlike proti ekipi Doč I., so bili igralci zelo veseli pokala in medalj. Po prejetih priznanjih se je pričelo rajanje. V najboljšo peterko tega turnirja je bil izbran Enej Kovačec iz kluba Velika Nedelja Carrera Optyl. KONČNI VRSTNI RED: Trbovlje I., Dol I., Velika Nedelja Carrera Optyl, Trbovlje II., Dol III., Dol II. Danilo Klajnšek Na fotografiji od leve proti desni stojijo: pomočnik trenerja Davorin Kovačec, maskota turnirja, Lan Kokol, Enej Kovačec, Ian Mesarec, Robert Mesarec, trener; čepijo od leve: Tadej Ozmec, Domen Šošter in Gal Kumer. Foto: DK Kikboks • Uspehi Ptujčanov Šulek, Kaisersberger in Čurin prvi v Bihaču Ekipa ptujskih kikbokserjev, članov Kluba borilnih veščin Ptuj, se je v soboto, 7. aprila, udeležila tradicionalnega mednarodnega turnirja Bihač open v Bosni in Hercegovini. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 410 tekmovalcev iz 7 držav. Tokrat so Ptujčani nastopali s kadetsko in mladinsko vrsto in dosegli odličen rezultatski uspeh. Ptujčani so osvojili štiri prva mesta, dve drugi mesti in štiri tretja mesta. Tokrat se je najbolj izkazal Patrik Šulek, ki je osvojil dve prvi mesti. Prva mesta so osvojili: Patrik Šulek v dveh kategorijah (kadeti do 42 kg in kadeti do 47 kg), Simon Kaisersberger (mladinci do 74 kg) in Vito Čurin (kadeti do 69 kg). Druga mesta so osvojili: Lara Vuzem Vajda (kadetinje do 32 kg) in Simon Kaisersberger (mladinci do 69 kg). Tretja mesta so osvojili: Lara Vuzem Vajda (kadetinje do 37 kg), Niko Ritlop (kadeti do 46 kg) in Gašper Mlakar (kadeti do 63 kg in do 69 kg). Peta mesta so osvojili Timi Sitar (kadeti do 32 kg in do 37 kg), Nejc Popošek (kadeti do 42 kg in do 47 kg) ter Nino Bratušek (kadeti do 37 kg). Vsi tekmovalci iz Ptuja so tekmovali v disciplini semi kontakt in večina je tekmovala v dveh kategorijah. Tekmovalce je tokrat vodil glavni trener v klubu Vladimir Sitar, ki je bil zelo zadovoljen s prikazanimi borbami mladih ptujskih tekmovalcev. Na tekmovanju sta sodila tudi mednarodni sodnik iz Ptuja Edvard Štegar in sodnik Aleš Skledar. Wels, Avstrija Na tekmovanju, ki je potekalo v Bad Schallerbachu pri Welsu v Avstriji, je odlično nastopalo pet Ptujčanov. Prva mesta so osvojili Patrik Šulek (kadeti do 47 kg), Luka Vindiš (kadeti do 79 kg), Gašper Mlakar (kadeti do 63 kg), Vito Čurin (kadeti do 69 kg in nad 69 kg) in Simon Kaisersberger (mladinci nad 69 kg). Drugo mesto je osvojil Simon Kaisersberger (mladinci nad 69 kg). Naslednje tekmovanje je že to soboto v Brežicah, kjer poteka finale državnega prvenstva v light kontaktu, kik lightu in stilu K1. Franc Slodnjak Ptujčani v Bihaču Foto: Franc Slodnjak Judo • DP, Ravne na Koroškem Uspešen nastop Ljutomerčanov Na državnem prvenstvu v judu je v mladinski konkurenci nastopilo 134 tekmovalcev, naslov državnega prvaka pa je osvojil član ljutomerskega kluba Patrik Vojsk (do 81 kg). Drugo mesto je osvojila Betina Ivajnšič (do 70 kg), tretja pa sta bila Žiga Šendlinger (do 55 kg) in Narsej Lackovič (do 81 kg). Pri starejših deklicah in dečkih je nastopilo 144 tekmovalcev, od ljutomerskih judoistov pa je bil najuspešnejši Uroš Vozlič z osvojenim 2. mestom (do 50 kg). Uspešne tudi Gorišničanke V mladinski konkurenci (do 63 kg) je drugo mesto osvojila Tanja Kociper, v kategoriji +78 kg pa tretje Renata Kralj. NS Popravek Področno tekmovanje OŠ Markovci in Breg Na straneh Športnega tednika smo v petek, 10. 4., v sestavku o medobčinskem tekmovanju za mlajše učence v odbojki v naslovu pomotoma zapisali, da sta se na področno tekmovanje uvrstili OŠ Markovci in OŠ Ljudski vrt, kar ne drži. Markovcem se bodo namreč na področnem tekmovanju pridružili učenci OŠ Breg, ki so osvojili 2. mesto na medobčinskem tekmovanju in se s tem uvrstili na področno tekmovanje. Za napako se prizadetim opravičujemo. Športno uredništvo Odbojka • Jasna Zajšek, trenerka ŽOK AC Prstec Ptuj Skočile v 2. ligo Pred začetkom sezone v ženskem odbojkarskem klubu AC Prstec s Ptuja ni bil primaren cilj 1. mesto v 3. ligi vzhod in napredovanje. Ekipo sestavljajo v glavnem zelo mlade in manj izkušene igralke, nosilke igre pa so v tej sezoni bile izkušena Marjana Horvat, kapetanka Sara Vidovič in okrepitvi Tina in Maruša Miličevič. Zraven omenjenih sta bili v udarni šesterki še Vindiševa in Intiharjeva, vse ostale pa so dobile svojo priložnost. Mesto trenerke je prevzela bivša igralka Jasna Zajšek, ki se je v tej vlogi kar dobro znašla, predvsem pa je v ekipi ustvarila zmagovalno 'kemijo'. Ptujčanke so tako v sezoni 2011/12 dosegle 14 zmag in le 2 poraza ter suvereno osvojile 1. mesto. To jim je prineslo vstopnico za napredovanje v 2. ligo. Za solidno nastopanje v višjem razredu se bo morala ptujska ekipa zagotovo okrepiti. O sezoni smo se pogovarjali z Jasno Zajšek, mlado trenerko ŽOK AC Pr- stec s Ptuja. Kakšen je vaš pogled na tekmovalno sezono 2011/2012? Jasna Zajšek: »Jaz bi dejala, da je ekipa igrala zelo dobro. Igralke so napredovale iz tekme v tekmo in tudi dvigovale nivo svoje igre. Napredek se je kazal predvsem skozi dober servis, prav tako pa smo od začetka sezone zelo izboljšale tudi sprejem. Skozi sezono smo z rezultati zares dokazale, da smo dobra ekipa.« Kako so potekali sami treningi? Jasna Zajšek: »Mislim, da so sami treningi bili kvalitetni in da se jih je v glavnem udeleževala večina igralk, kar se je poznalo tudi na tekmah (od nosilk igre je zaradi študija z ekipo manj trenirala le kapetanka Sara Vidovič, ki pa je ves čas trenirala v Ljubljani, op. a.). Tako smo lahko na treningih vadili tudi določene taktične zadeve, predvsem pa je bilo dobro to, da smo imeli na treningih skoraj ves čas Mkola rALUM d.o Foto: Črtomir Goznik Jasna Zajšek: »Napredek se je kazal predvsem skozi dober servis, prav tako pa smo od začetka sezone zelo izboljšale tudi sprejem.« prisotno našo prvo podajalko Marušo Miličevič. Po moje so naše igralke v veliki večini kar vidno napredovale v svoji igri in večina izmed njih je dobila tudi svojo priložnost za dokazovanje oziroma za igro na tekmah. Če so dobile možnost igrati na tekmah v 3. ligi, potem so si s tem vsekakor pridobile določene nove izkušnje in so vsekakor tudi napredovale.« Kaj boste v ekipi morale dodati, da boste konku- renčne v višjem razredu tekmovanja? Jasna Zajšek: »Vsekakor bomo potrebovale kakšno okrepitev, kajti v drugi ligi je nivo igre bistveno višji. Tu mislim predvsem na serviranje, sprejemanje in blok. Z obstoječo ekipo bi se prav gotovo borile le za obstanek, tako da bi za enakovredno nastopanje v 2. ligi zares potrebovale kakšno dobro odbojkarico.« David Breznik 1. ženska nogometna liga M Odbojka na mivki Nogometašice Dornave so v ponedeljek gostovale v Mariboru in tudi po tem srečanju ostale brez prve zmage. Mogoče so po tihem to bile njihove želje, saj so njihove tokratne nasprotnice na šestem mestu in po tem sodeč v bistvu najbolj premagljive. Mariborčanke so v prvem polčasu bile boljše ter si v tem delu igre priigrale prednost dveh zadetkov. V drugem polčasu je bilo drugače, igra je bila enakovrednejša. Ta del se je končal neodločeno (1:1), vendar so točke ostale doma. Igralke Dornave pa bodo morale počakati drugo priložnost za prvo zmago v tem prvenstvu. REZULTATI 12. KROGA: Maribor -Dornava 3:1 (2:0), Velesovo Kamen Jerič - Slovenj Gradec 2:8 (0:5), Krka - Teleing Pomurje 0:4 (0:1), Jevnica -Rudar Škale 0:4 (0:0) 1. TELE. POMURJE 12 9 1 2 65:32 28 2. SLOV. GRADEC 12 8 2 2 57:17 26 3. RUDAR - ŠKALE 12 8 2 2 41:11 26 4. KRKA 12 6 3 2 29:23 21 5. JEVNICA 12 6 2 4 37:25 20 6. MARIBOR 12 3 1 8 19:37 10 7. VELESOVO K. J. 12 1 1 10 19:78 4 8. DORNAVA 12 0 2 10 13:66 2 MARIBOR - DORNAVA 3:1 (2:0) STRELKE: 1:0 Dušanka Milošič (15.), 2:0 Neja Uršič (30.), 3:0 Staša Ribič (52.), 3:1 Urška Pavlec (55.) DORNAVA: Laura Maksimovič, Nuša Pernat, Urška Pavlec, Martina Potrč, Marina Baklan, Gabrijela Milec (od 46. Lea Korošec), Katja Nežmah, Nina Podhostnik, Daša Veličkovič, Nina Kovačič, Jana Mohorko. Trener: Mitja Serdinšek. Danilo Klajnšek Na ptujskem Beachmastru 2012 brez Erike Fabjan V preteklem tednu je kot strela iz jasnega udarila novica, da se je po dolgih letih skupnega nastopanja razšla sestrska naveza Fabjan, ki sta bili edini profesionalni igralki v odbojki na mivki pri nas. Tako sta se odločil predvsem na pobudo starejše Erike, ki je dala prednost študiju prava, medtem ko bo mlajša Simona nadaljevala kariero in si je tudi že našla novo partnerko. To je postala Andreja Vodeb, ki je lani v paru z Martino Jakob postala državna prvakinja, obenem pa slavila na ptujskem Beachmastru (najatraktivnejšem turnirju iz te serije). Tudi Vodebova se je po lanski sijajni sezoni razšla z Jakobovo, tako da se zdi skupno nastopanje dveh vrhunskih odbojkaric logična posledica vsega. Tako lahko letos na ptujski Ranci, kjer bo Beachmaster potekal od 19. do 21. julija, pričakujemo novo navezo S. Fabjan - Vodeb; Simona bo tako lovila prvo zmago na turnirju na Štajerskem. S sestro Eriko doslej ni bila uspešna, kar je večkrat označila za enega od večjih do sedaj neizpolnjenih ciljev. Ji bo letos naposled uspelo? tp Šahovska zveza Slovenije • Volilni občni zbor Martinu Majcenoviču bronasta plaketa Šahovska zveza Slovenije je volilni občni zbor izkoristila za podelitev priznanj najboljšim ekipam in posameznikom za uspehe v letu 2011. Priznanje za najuspešnejši slovenski klub po točkovanju uspehov članske, mladinske in kadetske konkurence je prejelo Šahovsko društvo Pomgrad iz Murske Sobote, ki je zbralo 532,42 točke, drugo mesto je pripadlo ŠK Nova Gorica 424,25, tretje ŽŠK Maribor 396,73 točke. Šahovsko društvo Tehcenter Ptuj je v konkurenci 95 slovenskih šahovskih klubov in društev z 250,57 točke osvojilo deveto mesto. Član ptujskega društva Martin Majcenovič je prejel bronasto plaketo za dolgoletno aktivno in uspešno delovanje na šahovskem področju. Ker se Martin iz objektivnih razlogov občnega zbora ŠZS ni udeležil, so mu šahovski prijatelji pripravili krajšo slovesnost v prostorih društva, kjer mu je bronasto plaketo izročil predsednik društva Danilo Polajžer. Martin Majcenovič je član ptujskega šahovskega društva že prek 50 let. Dolga leta je bil nepogrešljiv član prve ekipe, ki je nastopala tako v slovenski ligi kot v drugi jugoslovanski ligi. V letih od 1963 do 1983 je na močnih društvenih turnirjih enkrat zmagal, dva- krat je osvojil drugo mesto in trikrat tretje. Vsekakor je bila zmaga Martina na desetem društvenem prvenstvu aprila 1963 z maksimalnim številom točk (11 iz 11 partij) manjše presenečenje, vendar je bil Foto: Andreja Razlag Martin Majcenovič s predsednikom SD Tehcenter Ptuj Danilom Polajžerjem to njegov začetek na poti do osvojitve naslova mojstrskega kandidata. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bil več mandatov tehnični vodja ekipe. Martinu priznanje pomeni izredno veliko, prav tako pa tudi sojenje na enem največjih športnih dogodkov v samostojni Sloveniji na šahovski olimpijadi na Bledu leta 2002. Kljub delovni upokojitvi pa se Martin nikakor ni upokojil šahovsko. Redno se udeležuje mesečnih društvenih hitropo-teznih turnirjev ter turnirjev v pospešenem šahu. Prav tako pa mednarodnih turnirjev Ptuj Open Spodnje Podrav-je, ki ga društvo organizira že vse od leta 2006. Vrsto let uspešno vodi šahovski krožek na Osnovni šoli Cirkulane in Zavrč, prav tako pa letno organizira tako imenovani Martinov turnir ob prazniku občine Zavrč. Letošnji bo gotovo nekaj posebnega, saj bo jeseni Martin upihnil 80 svečk. Ob vsem naštetem Martinu iskreno čestitamo in mu želimo še veliko dobrih šahovskih potez. Silva Razlag Nogomet m L'Europousse 2012, U-9 in U-ll . Naraščajniki Drave pokorili Francijo Minuli praznični vikend je v Franciji, kjer ima nogomet dolgo in bogato tradicijo, potekal močan mednarodni nogometni turnir L'Europousse 2012 za naraščajnike selekcij U-9 in U-11. V starostni skupini do 11. leta starosti se je predstavila tudi Nogometna šola Poli Drava iz Ptuja in v velikem slogu osvojila turnir. Ptujčani so na zanimivem mednarodnem (letos so poleg dravašev nastopili še mladi Poljaki in Ciprčani) dogodku nastopili že petnaj-stič, doslej pa še nikoli niso slavili. Nekajkrat so bili že blizu (pred leti so bili 2.), tokrat pa so bili preprosto najboljši. Sicer pa je na turnirju nastopilo 24 ekip, ki so bile v predtekmovanju razdeljene v šest skupin s po štirimi moštvi, v katerih se je igralo vsak z vsakim. Ekipa NŠ Poli Drava je s tekmeci gladko opravila, poleg tega pa ni prejela niti zadetka. Sledilo je razigravanje v dveh divizijah, in sicer boj za mesta 1-12 in 13-24. V boju za prestižni naslov sta bili ustanovljeni dve skupini s po šestimi moštvi, kjer se je ponovno odigralo po sistemu vsak z vsakim. Šele v tem delu so mladi Ptujča-ni doživeli prvi in obenem edini poraz na turnirju, ki pa je po besedah trenerja Mitje Vidovi-ča prišel še kako prav. Najboljši ekipi iz vsake skupine ste se nato pomerili v polfinalu. Ptuj-čani so najprej po kazenskih strelih slavili v polfinalu, nato pa so v velikem finalu prav tako po kazenskih strelih ugnali še francoski AC Mont. Vsekakor gre za izjemne uspeh ptujskega športa mladih in lepo promocijo najstarejšega slovenskega mesta. Sam turnir je izjemno dobro organiziran, številno občinstvo (finale si je ogledalo kar okrog 2000 gledalcev) pa zna nagraditi poteze nogometašev vseh ekip. Prav zmagovalna ekipa je požela največ simpatij, saj so bili nogometaši NŠ Poli Drava zara- Foto: Aleksander Milošič »Ta generacija je res sila nadarjena, v ekipi nihče ne izstopa, ampak gre za homogeno celoto, v kateri se vidijo sadovi sistematičnega dela v klubu.« di svojih »obredov« in junaških krikov pred in med tekmami prava paša za oči, poleg tega pa zaradi izjemne želje po uspehu, ki je mejila že na fanatizem, poželi simpatije nevtralnih ljubiteljev nogometa. Dovolj o tem pove dejstvo, da so po koncu finalne tekme nasprotniki in tudi občinstvo dobesedno razgrabili drese, v katerih so nastopali mladi Ptujčani. Sicer pa so modri pokazali zavidljiv nivo nogometnega znanja. Ekipa je bila homogena in je nastopala po mušketirskem načelu vsi za enega, eden za vse. Ves čas je prevladovalo sijajno vzdušje, za kar ima veliko zaslug tudi spremljevalno osebje in starši, ki so svoje otroke spremljali v deželo galskih petelinov. Tam so bili nastanjeni pri družinah mladih nogometašev nogometnega kluba FC Monterray. Stkala so se številna nova prijateljstva, kar je seveda neprecenljivo in daje poleg zmage na turnirju splošnemu vtisu še dodaten pečat. Pred odhodom na turnir o zmagi seveda ni upal razmišljati nihče, toda izjemna želja nogometašev, ki so nemalokrat igrali prek svojih zmožnosti, je botrovala temu, da so se na Ptuj vrnili z izjemnim uspehom. Kot zanimivost omenimo še dogodek, ki govori o sijajnem vzdušju vse odprave. Dejan Klasinc, mestni svetnik občine Ptuj, ki je ekipo med drugim spremljal v Franciji, je obljubil, da bo v primeru, da NŠ Poli Drava osvoji turnir, skočil v mestno fontano. Nogometaši so svoj del izpolnili na zelenicah, prav tako pa je Klasinc skupaj z obema trenerjema Milošičem in Prelogom ter še nekaterimi starši izpolnil svoj del obljube in se okopal v mestni fontani. Mitja Vidovič, trener zmagovite ekipe NŠ Poli Drava U-11: »Seveda pred turnirjem niti v sanjah nismo pričakovali česa takega. Nasproti so nam namreč stali tehnično izredno podkovani in obenem hitri Nogomet • 1. SML, 1. SKL, Liga U-14 - vzhod 1. SML REZULTATI 23. KROGA: Krško -Aluminij 1:0, FC Koper - Olimpija 2:2, NŠ R. Koren Dravograd - Maribor 1:1, IB Interblock - Mura 6:1, Rudar Velenje - Simer Šampion 0:2, Domžale - Bravo Publikum 3:2, HIT Gorica - NOGA Triglav 2:1, Celje - Krka 3:6 7. RUDAR VELENJE 2310 8. ŠAMPION CELJE 23 9 9. BRAVO PUBLIKUM 23 8 10. MURA 05 11. NOGA TRIGLAV 12. ALUMINIJ 13. CELJE 14. KRŠKO 15.RAVOGRAD 15. KRKA 23 S 23 6 23 7 23 3 23 4 23 3 23 3 9 34:37 11 3S:4S 11 29:42 12 31:54 9 34:3S 12 24:36 11 33:49 13 32:61 S 12 2S:44 S 12 33:51 1. SKL REZULTATI 23. KROGA: Krško -Aluminij 1:1, FC Koper - Olimpija 2:1, NŠ R. Koren Dravograd - Maribor 1:5, IB Interblock - Mura 05 2:0, Rudar Velenje - Šampion Celje 1:1, Domžale - Bravo Publikum 3:4, HIT Gorica - NOGA Triglav 0:2, Celje - Krka 5:3 1. HIT GORICA 2. DOMŽALE 3. OLIMPIJA 4. FC KOPER 5. MARIBOR 6. IB INTERBLOCK 2317 5 2313 S 2313 6 2313 5 2312 3 2310 6 1 6S:23 2 62:32 4 51:32 5 49:25 S 51:31 7 37:31 KRŠKO - ALUMINIJ 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Lovrinovič (9.) ALUMINIJ: Peršuh, Kajtna, Vin-diš, Horvat, Sagadin, Pulko, Jus, Damše, Cesar, Strel, Kristl (Bab-šek). Trener: Primož Gorše. Šolski šport • Mali nogomet Največ uspeha za Ljutomerčane Športna zveza Ljutomer je pripravila tekmovanje mlajših učencev v malem nogometu. Nastopilo je pet ekip, največ uspeha pa je imela OŠ Ivana Cankarja iz Ljutomera, ki je v predtekmovanju premagala vrstnike iz Male Nedelje, v finalu pa še Križevce. Rezultati - predtekmovanje: Križevci - Cezanjevci 5:0, Cezanjevci -Stročja vas 2:1, Križevci - Stročja vas 5:0, Ivan Cankar - Mala Nedelja 7:0. Tekma za 3. mesto: Mala Nedelja - Cezanjevci 2:0; za 1. mesto: Ivana Cankar - Križevci 3:2. Končni vrstni red: 1. Ivan Cankar, 2. Križevci, 3. Mala Nedelja, 4. Ce-zanjevci, 5. Stročja vas. NŠ 1 77:19 6 65:22 5 50:21 7 44:27 6 43:33 9 44:26 7 39:3S 5 S 32:#! 2 14 30:50 6 12 2S:55 4 14 14:53 3 15 23:49 3 15 21:59 5 14 13:27 tekmeci. Toda ko sem po prvih tekmah videl željo pri svojih igralcih, smo skupaj pričenjali verjeti, da lahko kaj napravimo. Fantje so namreč izjemno brihtni, hitro napredujejo in se učijo. Za izjemne uspeh jim še enkrat čestitam. Ta generacija je res sila nadarjena, v ekipi nihče ne izstopa, ampak gre za homogeno celoto, v kateri se vidijo sadovi sistematičnega dela v klubu. Upam, da bo moštvo ostalo skupaj in da ga bomo še okrepili. V tem primeru je pred njim lepa prihodnost.« Ekipo NŠ Poli Drava so v Franciji sestavljali: Matevž Bezjak, Dario Ivančič, Nino Kokol, Nik Pavalec, Tilen Vo-grinec, Jaša Bojnec, Rok Čeh, Krištof Gačnik, Miha Magdič, Luka Matjašič, Simon Rogina, Rene Vidovič. Trenerja: Mitja Vidovič in Drago Prelog. Predstavniki staršev: Tadej Bojnec, Miro Magdič in Gordana Pavalec. U-14 vzhod REZULTATI 21. KROGA: Aluminij - Dravinja 4:0, Maribor - Brežice 10:0, Šampion Celje - Mura 05 3:1, Žalec - Nissan Ferk Jarenina 2:5, Rudar Velenje - Tehnostroj Veržej 1:1, Kovinar Tezno - Celje 2:6, NŠ R. Koren Dravograd - Po-brežje 2:2, Nafta - Železničar 2:0 1. FC KOPER 2321 0 2. MARIBOR 2315 2 3. NOGA TRIGLAV 2314 4 4. IB INTERBLOCK 2313 3 5. ALUMINIJ 2312 5 6. OLIMPIJA 2312 2 7. DOMŽALE 2310 6 8. BRAVO PUBLIKUM 2311 2 10 24:28 9. CELJE 23 9 3 11 32:41 10. RUDAR VELENJE 23 7 11. KRKA 23 7 12. DRAVOGRAD 23 5 13. ŠAMPION CELJE 23 5 14. MURA 05 23 5 15. KRŠKO 23 5 16. HIT GORICA 23 4 KRŠKO - ALUMINIJ 1:1 (0:1) STRELCA: 0:1 Petek (36.), 1:1 Kelc (46., avtogol) ALUMINIJ: Tetičkovič, Koren, Planinšek, Kelc, Novačan (Mesaric), Cafuta, Rogina, Ž. Špehonja, Petek (Ornik), Dobaj, Novak. Trener: Bojan Špehonja. 211S 2117 2117 2112 2112 2111 2110 21 S 21 9 21 9 21 6 21 5 1. MARIBOR 2. CELJE 3. ALUMINIJ 4. RUDAR VELENJE 5. POBREŽJE 6. FERK JARENINA 7. ŠAMPION CELJE 8. MURA 05 9. NAFTA 10. ŽELEZNIČAR 11. TEHNO. VERŽEJ 12. DRAVINJA 13. KOVINAR TEZNO 21 4 14. ŽALEC 21 4 15. DRAVOGRAD 21 4 16. BREŽICE 21 4 ALUMINIJ - DRAVINJA 4:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Brec (34.), 2:0 Gale (37.), 3:0 Panikvar (50.), 4:0 Brec (58.) ALUMINIJ: Pungartnik, Klanj-šek, Muharemi, Lončarič (Bračič), Zorec, Petek, Šavorič, Hreljič (Pa-nikvar), Petrovič (Munda), Gale. Trener: Borut Kolar. (DK) 0 96:9 1105:15 2 96:6 6 53:33 7 41:31 7 45:3S 9 41:19 9 33:3S 0 12 44:4S 0 12 26:59 5 10 2S:55 1 15 23:S4 14 22:65 15 22:96 15 1S:51 16 1S:65 Športni napovednik 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 30. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Luka Koper - Celje; SOBOTA ob 18.00: Rudar Velenje - Maribor, Nafta - Mura 05; SOBOTA ob 20.00: Hit Gorica - Olimpija, Domžale - Triglav 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 21. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Garmin Šenčur - Bravo 1 Interblock, SOBOTA 17.00: Roltek Dob - Bela Krajina, Krško - Kalcer Radomlje; NEDELJA ob 17.00: Aluminij - Šampion Celje, Dravinja Kostroj - Šmartno 1928 3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD PARI 18. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Tehnostroj Veržej - Zavrč, Kovinar Štore - Čarda, Paloma - Odranci, Zreče - Malečnik, Koroška Dravograd -Rakičan, AHA EMMI Bistrica - Grad; NEDELJA ob 17.00: Tromejnik G Kalamar - Stojnci ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA PARI 18. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Peca - Kovinar Tezno, Šmarje pri Jelšah - MU Šentjur, Tehnotim Pesnica - Pohorje, Koroške Gradnje - Marles hiše; NEDELJA ob 16.00: Podvinci Betonarna Kuhar - Boč Poljčane, Carrera Optyl Ormož - NŠ Drava Ptuj 1. LIGA MEDOBČINSKE ZVEZE PTUJ PARI 18. KROGA ob 16.00: Oplotnica - Makole, Skorba - Podvinci Agro-center Ptuj, 1A Avto Gerečja vas - Videm, Rogoznica - Lovrenc, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Apače; NEDELJA ob 16.00: Bukovci - Središče, Gorišnica - Hajdina 2. LIGA MEDOBČINSKE ZVEZE PTUJ PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Markovci - Slovenja vas, Tržec - Grajena, Pragersko - Spodnja Polskava; NEDELJA ob 10.30: Hajdoše - Lesko-vec; NEDELJA ob 16.00: Majšperk - Podlehnik, Cirkulane - Zgornja Polskava VETERANI 35 PARI 12. KROGA - PETEK ob 17.30: Skorba - Pohorje Oplotnica, Dornava - Hajdina, Boč - Cirkulane, Grajena - Borovci VETERANI 40 PARI 12. KROGA - PETEK ob 17.30: Markovci - Podvinci, Pragersko 75 -Tržec, Zgornja Polskava - Gorišnica, Lovrenc - Leskovec 1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA 24. KROG: Aluminij - NŠ R. Koren Dravograd (sobota ob 16.00) 1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA 24.KROG: Aluminij - NŠ R. Koren Dravograd (sobota ob 14.00) LIGA U-14 22. KROG: Pobrežje - Aluminij (sobota ob 14.00) 1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA 13. KROG: Dornava - Jevnica (nedelja ob 16.00) ROKOMET - 1. NLB LEASING MOŠKA LIGA (OD 7-12) 4. KROG: Jeruzalem Ormož - Ribnica Riko hiše ( sobota ob 19.00), Šmartno - Krka 1. B MOŠKA ROKOMETNA LIGA 19. KROG: Sevnica - Velika Nedelja Carrera Optyl 2. SLOVENSKA MOŠKA LIGA 22. KROG: Moškanjci Gorišnica - Mitol Sežana (sobota ob 19.30), Mokerc Ig - Drava Ptuj (sobota ob 19.00) 1. SLOVENSKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA 17. KROG: Edigs Mengeš - Ptuj ( sobota ob 17.00) MLADINSKI TOP NTK Križe bo v nedeljo organizator mladinskega turnirja v namiznem tenisu, in sicer 2. TOP TURNIRJA, na katerem bosta sodelovala tudi igralca NTK Ptuj Darko Hergan in Žan Napast ter igralka Anja Bezjak. Danilo Klajnšek Nogomet m NK Cirkulane V dveh letih do 1. lige MNZ Ptuj Nogometaši Cirkulan nastopajo v 2. ligi MNZ Ptuj in so trenutno na 3. mestu z zbranimi 24 točkami (13 manj od Tržca in Majšperka). Uvrstitev je solidna, saj ta sezona služi ekipi kot priprava na končni cilj - naskok na uvrstitev v 1. ligo MNZ Ptuj. To, da v Cirkulanah resno mislijo, kaže že pogled na njihovo igrišče in celotno spremljevalno infrastrukturo. Pred nadaljevanjem prvenstva je prišlo do spremembe na trenerski klopi: Dušana Hvalca je zamenjal Darko Obran. »Po doslej prikazanem bomo morali še krepko delati, da bomo prišli do želenega cilja, to je uvrstitev v 1. ligo MNZ Ptuj, kar naj bi se zgodilo v dveh letih. To sezono smo v točkovno prevelikem zaostanku za vodilnim dvojcem, zato jo bomo izkoristili za uvajanje nekaterih novosti in sprememb v igri - iz tega vzroka pričakujem kakšen poraz več. Ker bomo kmalu dobili v uporabo novi objekt ob igrišču, nam mora biti to velika spodbuda, da bi k delu pristopili še resneje. Če bomo to storili vsi skupaj, potem bomo lažje uresničili želeni cilj,« je pogovor zaključil novi mož na trenerski klopi Cir-kulan Darko Obran. Danilo Klajnšek Foto: DK Darko Obran, trener NK Cirkulane petek • 13. aprila 2012 Zanimivosti, bralci pišejo Štajerski 15 Kungota pri Ptuju • 60 let kulturnega društva Proslavili s komedijo Franček se ženi Kulturno društvo Kungota pri Ptuju je ob 60-letnici delovanja uprizorilo krajšo komedijo domačega avtorja Janka Vindiša Franček se ženi, s katero so se na cvetno nedeljo predstavili v domačem dialektu. Na slovesnosti, ki so jo ob visokem jubileju pripravili v dvorani v Kungoti na cvetno nedeljo, 1. aprila, so poleg nove domače komedije pripravili še nastop domačih re-citatorjev in glasbenikov. O izredno pestri in plodni 60-letni zgodovini Kulturnega društva Kungota v občini Kidričevo je govorila sedanja predsednica Daniela Dobnik. Ko so pred 60 leti prvič uprizorili komedijo Dve nevesti, dvorane še niso imeli, zato so se prvih odrskih korakov učili kar po domačijah, igrali pa so v prostorih gradu Ravno polje. Od takrat pa do danes so gledališki amaterji iz Kungote uprizorili večje število komedij, skečev, monokomedij in celo monodramo. Ob svoji 50-letnici so na osrednji proslavi zaigrali skeč Vaške afere, ki so ga kasneje nadgradili in nastala je komedija domačega avtorja Janka Vindiša. V dveh uspešnih sezonah so jo doma in na okoliških odrih uprizorili kar 12-krat. Leta 2003 je društvo pripravilo monodramo Petra Srpčiča v izvedbi Janka Vindiša pod naslovom Duh Ravnega polja. Odigrali so jo na grajskem igrišču že propadajočega gradu Ravno polje, v nočnem času. V ta namen Foto: M. Ozmec Ob 60-letnici so v Kulturnem društvu Kungota predstavili krajšo komedijo domačina Janka Vindiša Franček se ženi, ki jo v dialektu igrajo njihovi otroci. V zadnjih deseith letih je bila aktivna tudi recitatorska sekcija, ki je vsako leto nastopala ob materinskem dnevu in ob drugih prireditvah, harmonikarji pa so bili prisotni na vseh društvenih prireditvah. V tem desetletju so v Kulturnem društvu Kungota delovali tudi tamburaši, vendar na veliko žalost samo tri leta. Ko so bili organizatorji prireditve Iz mošta v vino, pridi na Hajdino, so aktivirali tudi stari moški pevski zbor. Poleg vsega tega so v KD Kun-gota organizirali ali pomagali pri organizaciji številnih dogodkov. Vsako leto sodelujejo na žegnanju ob prazniku v Kungoti, na proslavi od dnevu žena in materinskem dnevu, sodelovali so tudi pri predstavitvi nove zgoščenke pevk Prve pomladi, kar štirikrat so sodelovali pri organizaciji turnirja žensk v kartanju, dvakrat pri skupnem zajtrku na velikonočni ponedeljek, svoj delež so prispevali tudi ob blagoslovu vaške cerkve, vsako leto pa sodelujejo tudi pri postavitvi majskega drevesa. Kot je poudarila predsednica Daniela Dobnik, so njihove velike želje predvsem, da bi dramska sekcija ostala še naprej aktivna, da bi ponovno zaigrali tamburaši in da bi vsaj v letošnjem letu ob največji prireditvi na Hajdini spet zapeli moški in ženske. Ob koncu leta pa bi radi pripravili prireditev ob prazniku občine Kidričevo ter že omenjeno prireditev ob izbiri kletarja vasi. Ob tem pa bi po besedah predsednice bilo prav, da bi na njihovih prireditvah sodelovala cela vas, tako kot je to bilo že v preteklosti. M. Ozmec so prizadevni člani društva očistili grajsko dvorišče in pripravili vsa druga dela za varen pristop. Na predlog društva so tedaj v občini Kidričevo ustanovili posebno komisijo za ohranitev gradu Ravno polje. Njihova velika želja je bila, da bi južni del gradu, ki je takrat še bil pod streho, prekrili, ostalo obzidje so želeli zavarovati pred nadaljnjim propadanjem, dvorišče pa usposobiti tako, da bi lahko služilo najrazličnejšim prireditvam. Njihova prizadevanja pa se žal niso uresničila, ker so imeli nekateri prevelike apetite po adaptaciji celotnega kompleksa gradu, to pa je bilo očitno predrago. Po drugi strani pa so bili še problemi z lastništvom grajskega kompleksa. V zadnjih petih letih je dramska sekcija KD Kungota igrala komedijo Iva Breščana pod naslovom Smrt predsednika hišnega sveta, s katero so nastopali dve sezoni, od tega kar šestkrat na domačem kungo-škem odru. Letos so ob svoji 60-letnici pripravili krajšo komedijo Janka Vindiša Fran-ček se ženi, ki jo igrajo njihovi otroci. Predstavljajo večinoma starejše like, nekateri med njimi pa so na moč podobni tistim iz komedije Dve nevesti izpred 60 let. S tem želijo ohraniti spomine na prve gledališč-nike v domači vasi in na domačo besedo. Zanimivo je, da tudi podmladek igra oziroma govori v domačem dialektu, predvsem zato, da bi čim bolj ohranili domačo besedo. Njihov nastop so v celoti posneli tako, da bodo predstavo s pomočjo moderne tehnike lahko pokazali tudi svojim otrokom in vnukom čez mnoga leta. Foto: M. Ozmec Domači avtor in režiser dramske sekcije je še vedno aktiven Janko Vindiš. Ptuj • Predsednik države med učenci OŠ Ljudevita Pivka Srečanje s predsednikom nas je obogatilo Pisal se je 3. april 2012. Slovenska zastava na steni naše šole je zaplapolala s posebnim ponosom. Bistro jutro je preraslo v prijetno sončen, a še zdaleč ne vsakdanji dan, saj se nam je ta dan na OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj obetal poseben gost. Z obiskom naj bi nas počastil predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Prag naše rdeče šole je gospod predsednik prestopil okoli poldneva. Ob spremljavi gospodov in gospe iz predsednikovega kroga, mag. Franca Hočevarja, Francija Perčiča, Toma Juvana, Ladislava Lipica in Mojce Seliškar Toš, sta ga pred šolo prijazno sprejela na- mestnica ravnateljice Borislava Munda in predstavnik učencev Nejc Grobelšek. Ob njiju so se Foto: Alenka Kosem Predsednik države dr. Danilo Türk med šolarji OŠ dr. Ljudevita Pivka uradnega srečanja v zbornici šole udeležili še pomočnica ravnateljice mag. Lidija Hamer-šak Marin, predsednica sveta šole Tanja Nikolovski, predsednik sveta staršev Janez Lovrec, mama učenca in pobudnica srečanja Silvestra Emeršič ter župan MOP dr. Štefan Čelan. Po zaključenem uradnem delu obiska je gospod predsednik vstopil v telovadnico, kjer so ga z bučnim aplavzom sprejeli še učitelji in učenci šole. Naša čudovita folklorna skupina se mu je predstavila s plesnim spletom Rdeče češnje rada jem. V spomin na njegov obisk pri nas smo mu podarili tudi likovno delo enega od učencev. Predsednik je nagovoril še učence in učitelje, ob tem pa zaznal vedoželjne poglede, ki niso skrivali navdušenja nad posebnim gostom, zato si je utrgal nekaj časa še za pristnej-ši stik z učenci. Rokovanje in fotografiranje s predsednikom je bilo zanje zares nepozabno doživetje. Barvito razpoloženje, ki ga je pričarala srčna energija otrok in mladostnikov, ki našo šolo obiskujejo, je gospoda predsednika nagovorila do te mere, da se je v naši družbi zadržal dlje od predvidenega časa. Ta dan je bila naša šola obkrožena z novinarji, prek katerih je gospod predsednik javno pozval vse tiste organe, ki kakor koli zavirajo gradnjo nove šole, da so naši učenci zares prvi v vrsti, ki si zaslužijo čim prejšnjega bivanja in šolanja pod boljšimi pogoji v novi šoli. Seveda upamo, da bo njegova beseda pripomogla k čim prejšnji uresničitvi naših skupnih sanj. Pa vendar, naša dotrajana prastara šola, katere interier je sicer pred nedavnim kar čez noč zasijal v sveži barvni kopreni, je ena in edina, ki jo imamo. In imamo jo radi. Učenci in učitelji smo v njej na poseben način srečni. Srečni zaradi nas samih, zaradi tega, kar smo in kar drug drugemu dajemo. In prav slednje dejstvo začutijo vsi tisti, ki jih pot zanese v naš šolski hram. Jasna Veber Zazula Kuharski nasveti Beluši Izvrsten okus, sočnost in oblika poganjkov ponuja prvovrstno kulinarično izkušnjo. Posebej okusni so mladi poganjki, ki so glede na sorto in način pridelovanja različnih barv, od bele prek zelene do vijoličaste barve. Vsaj deset let nazaj smo raje posegali po debelih bledo rumenih beluših, ki jih režejo iz kupov zemlje na gredah, preden pokukajo iz zemlje glavice. Francozi in Italijani pa že od nekdaj raje posegajo po zelenih in vijoličastih beluših in tako je v zadnjih letih tudi pri nas. Glede na okus ima večina sladokuscev najraje tanke zelene beluše zaradi njihovega izrazitega okusa. Na okus belušev vpliva tudi njihova svežina. Tako naj bodo poganjki čim bolj sveži, od takrat, ko so odrezani, in do takrat, ko jih pripravimo, pa naj mine največ ura. Le pri tako svežih lahko zaznamo najfinejši okus te zelenjave. Sveže beluše lahko hranimo tudi v hladilniku. Sveži ostanejo tri dni. Če jih želimo zamrzniti, jih najprej povežemo v šope, blanši-ramo v slani vodi od 2 do 4 minute, jih nato ohladimo, primerno embaliramo in zamrznemo. Od toplotnih postopkov, ki jih poznamo, beluše skoraj vedno kuhamo, v redkih izjemah du-šimo in cvremo. Kuhamo jih v vodi ali vodni sopari. Bele beluše moramo vedno najprej temeljito olupiti, ker imajo debelo olese-nelo lupino. Pri zelenih beluših olupimo le spodnjo tretjino be-lušev. Lupimo jih vedno tik pred kuhanjem, da se ne izsušijo, in sicer od zgoraj navzdol. Pri dolgih poganjkih belušev je lahko spodnji del že olesenel; ta del pred kuhanjem odrežemo. Če beluše ponudimo kot predjed ali kot samostojno zelenjavno jed, jih je priporočljivo pred kuhanjem povezati v šope, tako da se nežni poganjki med kuhanjem ne poškodujejo. V posodo jih postavimo tako, da stojijo pokonci. Redno odvajanje blata je pri živalih zelo pomemben fiziološki moment, ki pripomore k normalnemu in uravnovešenemu delovanju organizma. Zaželeno je, da gre žival vsaj enkrat dnevno na blato. V tem primeru lahko govorimo o tem, da ima kužek v redu prebavo. Za redno odvajanje je odgovorna peristaltika črevesa, kar pomeni krčenje oziroma iztiskanje vsebine iz črevesja na prosto. To je zelo pomembno zaradi pravočasnega izločanja strupov Najbolj originalen okus belušev okusimo, če jih kuhane rahlo prelijemo s stopljenim surovim maslom ali pokapljamo z nekaj kapljicami olivnega olja. Če jih ponudimo kot hladno uvodno jed, jih prelijemo z mešanico olivnega olja in limoninega soka ali z omako vinegrete. Tudi v Franciji beluše najpogosteje ponudijo kot hladno jed, prelite z olivnim oljem, v Italiji jih pripravijo s parmezanom in gnjatjo, pri nas jih pogosto prelijemo s prepraženimi drobtina-mi, jih pripravimo v solati skupaj s kuhanimi jajci, pogosto pripravljamo pretlačeno in kremno beluševo juho, okusen je belušev narastek, po okusu pa se ujemajo tudi s perutnino in drugimi vrstami pečenega mesa. Preden damo beluše kuhat, jih operemo, soltiramo po dolžini, povežemo v snope, in sicer na spodnjem delu belušev in tik pod vršički. Snope kuhamo v slani vodi pokonci, tako da vršički gledajo iz vode. Kuhamo jih od 4 do 5 minut, tako da ostanejo še čvrsti. Pri kuhanju se ne smejo razkuhati, vršički morajo ostati čvrsti, stebla pa ne smejo upa-sti, če jih primemo na spodnjem delu. Vodo, v kateri kuhamo be-luše, lahko uporabimo za zalivanje zelenjavnih in mesnih jedi. Zraven juh in že omenjenih jedi pa si iz belušev lahko pripravimo tudi kuhani narastek. Pripravimo ga tako, da beluše olupimo, povežemo v snope in jih v slani vodi skuhamo do polovice. Kuhane odcedimo in ohladimo. Posebej si pripravimo mešanico jajc, kisle ali sladke smetane v razmerju ena proti ena in začinimo s soljo, sesekljanim peterši- iz črevesja, ki se tvorijo pri prebavi hrane. Na peristaltiko črevesa pa vpliva precej najrazličnejših dejavnikov. Eden najpomembnejših je pravilna prehrana, ki mora vsebovati zraven hranljivih snovi tudi balastne snovi, ki mehansko dražijo črevo in s tem stimulirajo črevo h krčenju. Že pripravljena kvalitetna briketirana hrana vsebuje balastne snovi, tako da se taka hrana v črevesju hitro in kvalitetno prebavi in tudi hitro zapusti črevo, še preden pride ljem, muškatnim oreščkom in po želji rahlo popramo. Visok ozek model obložimo s tanko folijo ali razrežemo vrečko za zamrzovalno skrinjo, vanjo naložimo kuhane beluše in zalijemo s pripravljeno mešanico tako, da so beluši pokriti. Model napolnimo do tri četrtine visoko. Po vrhu prav tako prekrijemo s folijo. Model postavimo v vodno kopel, tako da voda ne prihaja do jedi, in kuhamo v pečici od 20 do 30 minut. Narastek lahko ponudimo kot toplo ali hladno predjed, skupaj z omako ali kot prilogo h glavnim jedem. Pripravimo pa si lahko tudi zapečene beluše. Zelene beluše najprej do polovice skuhamo v slani vodi. Kuhane odcedimo in ohladimo. Posebej si pripravimo bešamel omako, tako da stopimo maslo, dodamo moko in jo pražimo le toliko, da ne spremni barve. Zalijemo z mlekom ter kuhamo, da se zgosti. Ohlajenemu bešamelu dodamo sol, peteršilj, rumenjake, trdi sneg beljakov, malo parmezana in na male kocke narezano šunko. Beluše damo v omaščeni pekač in jih prelijemo s pripravljenim bešamelom. Nato jih v pečici pri 220°C, pečemo toliko časa, da jed dobi zlato rjavo barvo. Tako pripravljene ponudimo kot samostojno jed skupaj z zeleno solato. Beluši s feto Očiščene beluše (če je potrebno, trde dele tudi olupimo) do gnitja oziroma nagrmadenja hrane v debelem črevesu. Faktor prebavljivosti hrane je ta, ki nam pove, kakšen izkoristek ima hrana, kako se bo prebavila in zapustila telo. Po faktorju prebavljivosti tudi uvrščamo hrano v kvalitetne razrede. Za pospeševanje odvajanja lahko uporabimo tako imenovana naravna odvajala, to je predvsem mleko, ki ga ponudimo zaprti živali in s tem sprožimo odvajanje blata. Moramo pa biti previdni, saj lahko zelo hitro po uživanju mleka nastopi driska. Uporabimo lahko tudi naravna odvajala, ki so v uporabi pri ljudeh, npr. portalak oziroma sirup prorektal, ki ga dobimo v lekarni. Hranjenje kužkov s kostmi je pogost vzrok zaprtju. Kokošje kosti so tako nevarne glede zaprtja živali, da jih veterinarji popolnoma odsvetujemo. Zaradi svoje lomlji-vosti in krhkosti lahko povzročijo popolno neprehodnost črevesja, kar je izredno nevarno stanje in se največkrat rešuje z operacijo živali. Občasno so dovoljene velike cevaste kosti, vendar v manjših količinah, in sicer le toliko, da si žival očisti zobe in krepi žvekalne oplaknemo, povežemo v šopek in jih skuhamo v osoljeni in malce sladkani vodi. Beluše kuhamo tako, da stojijo pokonci in se vršički ne polomijo, češnjev ali da-tljev paradižnik operemo in osušimo. Kuhane beluše previdno odcedimo in zložimo na krožnik ter obložimo s češnjevim paradižnikom. Limetam iztisnemo sok, feto narežemo na koščke in jo posujemo po beluših ter prelijemo s sokom limete in olivnim oljem. Po želji popopramo. Beluši s testeninami Beluše očistimo, jim odstranimo olesenel spodnji del, jih operemo in narežemo na koščke, dolge nekaj centimetrov. Nekaj minut jih blanširamo (da so še vedno čvrsti na ugriz) v vreli slani vodi. Tanjši beluši potrebujejo manj časa. Testenine po izbiri skuhamo. V ponvi na malo masla nasekljano čebulo posteklenimo, ji dodamo stisnjen česen (in - ne nujno - na tanke trakove narezan piščančji file), popražimo (če dodamo meso, pražimo malo dlje), začinimo, dodamo odcejene beluše in nekaj na polovico prerezanih češnjevih paradižnikov ter ščepec ali dva nasekljanega rožmarina ali mediteranskih začimb. Zalijemo s sladko smetano in na zmernem ognju še kratko pokuhamo. Mozzarello narežemo na manjše kocke in zmešamo omako, testenine in mozzarello. Vlado Pignar Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. mišice. Pomemben faktor, ki vpliva na peristaltiko črevesa, je tudi starost živali. Čim starejša je, tem bolj leno je črevo in temu je obvezno treba prilagoditi prehrano. Pri ponavljajočih se zaprtjih je treba razčistiti in ugotoviti, zakaj prihaja do tega. Pogosto so namreč vzrok zaprtju novotvorbe v trebušni votlini, ki mehansko pritiskajo na črevo in tako motijo in upočasnijo peristaltiko. Pri samčkih je povečana prostata pogost vzrok ponavljajočemu se zaprtju. Zaradi prepočasne prebave lahko pride do razširitve zadnjih partij črevesja, do tako imenovanega mega kolona, kar vodi v kronično zaprtje. Vsem lastnikom malih živali, ki menijo, da imajo njihovi ljubljenčki težave z zaprtjem, svetujem, da pripeljejo svoje živali v ambulanto, kjer bomo z diagnostičnimi preiskavami ugotovili vzrok zaprtju in ga odpravili, hkrati pa se pogovorili o prehrani in nadaljnjih ukrepih, ki bodo privedli do normalizacije prebave. Emil Senčar, dr. vet. med. Tačke in repki Težave z zaprtjem pri kuzkih Zaprtje oziroma neredno odvajanje blata je pogosta težava pri naših kosmatinčkih in dobili smo kar nekaj vprašanj na to temo. Lastniki najpogosteje sprašujejo, ali mora njihov kužek vsakodnevno na blato, kaj mu lahko dajejo za jesti, da bo lažje in redno odvajal, in kdaj je treba poiskati pomoč veterinarja, da ne pride do popolne zapeke v črevesju? Spomladanska opravila Do sedaj smo verjetno vinsko trto obrezali in povezali šparone. Veliko vprašanj pa se pojavlja glede gnojenja in prve zaščite vinske trte. Ob dejstvu, da je bilo pomanjkanje vlage že v lanskem letu in se ta trend nadaljuje, je v nekaterih nasadih opaziti nekoliko slabšo kondicijo. Osnova gnojenja še zlasti z mineralnimi gnojili je analiza tal. Pomembnost analiz tal je, da z njimi vinogradnik dobi podatke o vsebnosti hranilnih snovi v tleh in tako dobimo podatek, katerih hranil primanjkuje, katera so v presežkih in katera so na želeni stopnji založenosti v tleh (stopnja C). Pri jemanju vzorcev zemlje za analizo tal je pomembno, da je ta čim bolj reprezentativen. Vzorec zemlje vzamemo vsaj na 20 mestih. V primeru, da so tla v vinogradu po matični osnovi različna ali pa zaradi nepravilnega rigolanja, moramo vzeti vzorce posebej. Po naših podatkih žal ugotavljamo (podatkih o 2300. analizah tal, opravljenih v KGZ Ptuj), da je samo 6,7 % analiz izkazovalo optimalno založenost tal in da je kar 57 % vinogradov preveč gnojenih. Zaradi pretiranega gnojenja je trta slabše odporna proti boleznim, osi-panje grozdičev je večje (manjši pridelek), slabša pa je tudi kakovost grozdja in vina. Seveda bo manjši pridelek tudi pri slabše gnojenih vinogradih s siromašnimi tlemi. Vinogradnikom vsekakor priporočamo, da upoštevajo gnojilne načrte, saj je vinska trta monokultura in uspeva na določeni parceli 30 ali več let ter je vsako gnojenje na pamet problematično. Gnojenje z organskimi gnojili Mineralna gnojila lahko popolnoma nadomestimo z organskimi gnojili. Opozoriti velja, da uporabljajmo kvalitetna organska gnojila. Žal ugotavljamo, da imamo na tržišču mnogokrat cenena organska gnojila, ki niso primerna za gnojenja. Ta gnojila imajo načeloma nizko pH vrednost (so kisla), procesi humifikacije niso zaključeni, kar pomeni, da lahko negativno vplivajo na prehrano vinske trte. V teh gnojilih se v prvih letih sprostijo prevelike količine dušika (težave z botritisom) in v nasad lahko vnašamo tuje plevele. Tudi pri uporabi domačega hlevskega gnoja, tropin moramo paziti, da uporabljajmo kvalitetno dozorele komposte. Kvaliteten kompost spoznamo po prijetnem vonju (po zemlji), tekstura mora biti podobna zemlji in načeloma morajo biti star vsaj dve leti, da so zaključeni vsi procesi humifikacije. Pri kompostiranju je pomembno, da omogočimo delo mikroorganizmov skozi celotno leto. V poletnih mesecih pokrijemo kupe s travo ali slamo, da preprečimo izsuševanje ter dvakratno mešanje zaradi dostopa kisika. Obdelava in oskrba tal Zaradi klimatskih razmer (v lanskem letu smo imeli v poprečju samo 600 mm padavin) se nam pojavlja vprašanje, ali je trajna ozelenitev dobra rešitev. Vsekakor ne govorimo, da bi tla popolnoma obdelovali, saj ima zatravitev številne pozitivne učinke na razvoj vinske trte. V zadnjih letih tudi opažamo, da so se nam naredile močne kolotečine, kar je lahko posledica preširokega herbicidnega pasu, slabe mehanizacije (neprimeren traktor - slab oprijem koles) ter dejstva, da v poprečju opravimo 15 do 20 voženj po nasadu. To vsekakor vpliva na slabšanje talnega režima , slabši razvoj vinske trte in večjo občutljivost na bolezni. Strukturo tal lahko izboljšamo z obdelavo tal vsake druge vrste s podrahljalniki in setvijo specialnih trav za vinograd vsaj na štiri leta. Če tal trajno ne rahljamo, se nam razvije plitek koreninski sistem, kar pomeni, da je trta občutljiva tako na sušo kot tudi na bolezni v letih z močnejšimi padavinami. Bistveno slabše, pa je tudi črpanje hranilnih snovi iz tal. Postavlja se tudi vprašanje, ali je trava konkurenca v rasti vinske trte. Tu lahko odgovorimo, da večkrat travo kosimo, več bo porabila vode v tleh in hranil. Ko trava preide v fazo cvetenja, je minimalni porabnik vode in hranil. Prav tako je pomembno, da trave enkrat od-cvetijo in tako ohranjamo naravni potencial semena v tleh. Opažamo, da avtohtone trave počasi izginjajo, prihajajo pa agresivni tuji pleveli (ambrozija). Zato v vinogradih priporočamo, da rano spomladi mulči-mo ostanek rozg, prvo mulčenje trave pa opravimo čim kasneje, še po fazi cvetenja vinske trte. Ugotavlja se namreč, da so v primeru ne-pokošene trave manjše primarne okužbe peronospore, saj vemo, da spore peronospore najprej kalijo na tleh. Smiselno pa bi bilo opraviti mulčenje vsake druge vrste; na ta način ohranjamo cvetoče trave v nasadih. Manjše število mulčenj pomeni tudi zmanjševanje stroškov. Velja pa seveda opozoriti, da to ne pomeni zanemarjanja vinograda, saj moramo skrbeti, da imamo kvalitetno travno rušo. Vsekakor pa mulčenja ne priporočamo v vročih poletnih mesecih, saj trava v teh dneh ščiti tla pred prevelikim izsuševanjem in segrevanjem, ki negativno vpliva tudi na razvoj mikroorganizmov v tleh. V naslednjem prispevku za vinogradnike bomo več napisali o zaščiti vinske trte. Andrej Rebernišek, univ. dipl. kmet. inž. v vinogradu Krvodajalci 19. januar: Drago Škvorc, Godeninci 28; Adi Repec, Ivanjkovci 9 a; Katja Ro-škar, Bresnica 43; Goran Brenholc, Mali Brebrovnik 22; Viljem Trstenjak, Vinski Vrh 30; Tadej Bojnec, Langusova 26, Ptuj; Anica Jus, Žetale 56; Ana Verlak, Muretinci 54; Andrej Zavec, Brezovec 74 a; Nina Lazar, Turški Vrh 16 a; Viktor Mlakar, Tržec 31 a; Vinko Križanec, Se-strže 6; Roman Korent, Črmlja 12; Robi Korent, Črmlja 12; Mihaela Svenšek, Kozminci 13; Ludvik Furjan, Čermožiše 90 a; Tatjana Polič, Slovenja vas 35 c; Silva Mlakar Rojs, Tržec 31 a; Boštjan Megla, Kukava 8 a; Pavla Vesenjak, Kukava 61; Rudi Fišer, Čermožiše 92; Gordana Šori, Juršinci 78; Jožica Star-čič, Markovci 26 a; Rajko Jaklin, Cesta ob ribniku 39, Miklavž na Dravskem polju; Breda Medved, Ulica talcev 41, Orehova vas. 24. januar: Boštjan Zamuda, Strjanci 28 a; Tadej Lukman, Obrež 117; Cvetka Horvat, Obrež 17; Slavko Soršak, Lovrenc na Dr. polju 5; Dušan Krajnc, Strejaci 14; Miran Ritonja, Arbajterjeva 2, Ptuj; Tomaž Rojko, Volkmerjeva c. 30, Ptuj; Ferdinand Beci, Brstje 5 a; Eva Pintarič, Pergerjeva 3, Ptuj; Vesna Plut, Jiršovci 17 a; Milan Železnik, Kočice 67; Andrej Vidovič, Mezgovci 46 c; Franc Sauer, Sp. Velovlek 17 b; Sebastjan Letonja, Ul. B. Kraigherja 25, Kidričevo; Vlado Mohorko, Kungota 11, Kidričevo; Dušan Vorih, Kvedrova 2, Ptuj; Sandi Fras, Gibina 18; Darko Emeršič, Tovarniška c. 4, Kidričevo; Marjan Molnar, Potrčeva cesta 26, Ptuj; Janez Serdin-šek, Lovrenc na Dr. polju 6; Boštjan Lešnik, Njiverce vas 2; Dušan Najvirt, Celestrina 11, Malečnik. 26. januar: Milan Jerebič, Moravci 148; Silva Zelenko, Lahonci 5; Mitja Pu-klavec, Drakšl 35 b; Branko Spolenak, Gorca 21 b; Marinka Krajnc, Videm pri Ptuju 12 b; Rajko Kolarič, Podvinci 109 b; Janez Kokol, Suha veja 8; Tina Unuk, Cirkovce 1 k; Andraž Šilak, Videm pri Ptuju 56; Nino Moškon, Zgornje Jablane 17; Marjan Cajnko, Nova vas 100 b; Marjan Lenart, Belšakova ulica 27, Ptuj; Andreja Graifoner, Rimska ploščad 3, Ptuj; Jožef Rajh, Apače 294; Sašo Ya-coub, Mestni Vrh 9 b; Aleš Foštnarič, Stojnci 151; Niko Brumen, C. v Njiverce 4, Kidričevo; Miran Gajser, Stogovci 43; Vitomir Krapež, Ptujska Gora 27 a; Barbara Fras, Trnovska vas 39 d; Danijel Nahberger, Kopališka 14, Kidričevo; Marjan Križanec, Lovrenc na Dr. p. 9; Romana Malinger, Gerečja vas 81; Marko Veselič, Dornava 116 d; Gregor Teskač, Zg. Jablane 5; Romano Pravdič, Rimska ploščad 6, Ptuj; Majda Turk, Vintarovci 64; Peter Caf, Gomila 11; Boštjan Frlež, Grlinci 17; Marijan Pernek, Zg. Hajdina 104 d; Šošana Frank Ličina, Lovrenc na Dr. polju 9; Franc Gornjec, Hlaponci 7; Mihael Mataič, Radmožanci 84; Gorazd Skrt, Žabjak 63; Rok Brodnjak, Bukovci 51 a; Slavko Vek, Tovarniška c. 21, Kidričevo; Štefan Golob, Dornava 146 b; Danica Horvat, Dravci 10; Robert Bez-jak, Slatina 50; Miran Koser, Vintarovci 29 b; Anita Slana, Stojnci 102; Matej Rebek, Slovenskogoriška c. 30, Ptuj; Bojan Verdenik, Krčevina pri Vurbergu; Alen Šmid, Slovenskogoriška ul. 1, Ptuj; Stanko Tobijas, Moškanjci 70; Matevž Mohorko, Zg. Hajdina 34 a; Damjan Fras, Gabrnik 17 a; Anton Peršuh, Trno-vec 4 a; Rok Berlak, Zagorci 62 b; Aleksandra Turk, Slovenja vas 34 a; Franc Marušič, Zg. Velovlek 22; Zdenko Plohl, Podvinci 115; Mihael Cafuta, Zidanško-va ul. 14, Ptuj; Lucija Glažar, Vegova ul. 20, Kidričevo; Gorazd Dobnik, Rimska ploščad 5, Ptuj; Amadej Ban, Rodni Vrh 34; Matej Tuš, Sakušak 68; Jurij Vesenjak, Nova vas pri Markovcih; Boris Go-rišek, Skrblje 8. 31. januar: Petra Žnidarič, Cezanjevci 8, Ljutomer; Marija Levanič, Mihovci 75; Ivan Slameršek, Pestike 1 a; Mitja Butolen, Krčevina pri Ptuju 76; Stanislav Korpar, Žabjak 24; Majda Drumlič, Biš 8 a; Ivan Sakač, Gibina 38; Jana Do-brijevič, Zechnerjeva 4, Ptuj; Staša Potočnik, Majski Vrh 54 a; Jožef Vogrinc, Žetale 24 b; Franc Težak, Proletarska 12, Kidričevo; Ciril Koser, Janežovski Vrh 21 a; Damir Štuhec, Gabrnik 2 a; Milan Čuš, Kicar 55 a; Jožef Ivančič, Turški Vrh 97; Sara Islamovič, Prečna pot 9 b, Ptuj; Davorin Žnidarič, Zamuša-ni 78; Neža Šilak, Mezgovci ob Pesnici 4; Alojz Horvat, Juršinci 77. Majda Kle-menčič, Zagojiči 12 B, Gorišnica; Veronika Kodrič, Stojnci 31; Sanja Vidovič, Spodnji Leskovec 11; Marija Orovič, Kicar 61 a; Tom Ciglar, Kicar 112 b; Nada Pernek, Pobrežje 162; Simona Kotnik, Betnavska c. 13, Maribor; Denis Bru-men, Sakušak 26. Astrolog Tadej svetuje Šifra: Dvom Vprašanje: Ali me žena vara? Odgovor: Vaše vprašanje je po eni strani zelo zanimivo, saj skriva kljub skromnosti veliko modrost. Potrjuje že dolgo ugotovljeno tezo, da moški sam po sebi zelo težko izraza čustva. Določene zaključke pač dela prehitro in hoče ugotoviti jedro problema. Ženska je pri tem vendarle bolj previdna in jo vodi tudi intuicija. Vajin problem z ženo pravzaprav sploh ni v tem, ali vas žena vara ali ne, ampak v tem, da se ne znata pogovarjati in da morata narediti prerez, kaj je za vas pomembno in kaj ne. Ko sta bila mlada in zaljubljena je bilo vse lepo in prav. Nič vaju ni motilo in vse se je zdelo popolno. Seveda se z leti pokažejo tudi napake in pomanjkljivosti. Ljubezen je večna in to tudi pomeni, da ostaja tam, kjer je bila. Z leti se ljudje spreminjamo tako po videzu kot tudi po svoji notranjosti. Vsak dan v človeku pusti pečat. Konec koncev ima dan štiriindvajset ur, v katerih se ogromno zgodi tako v negativnem kot tudi v pozitivnem smislu. Svetujem vam, da pri sebi naredite analizo in ugotovite, kdaj ste svoji ženi povedali kaj lepega in bili z njo romantični. Kajti vsaka ženska na tem svetu potrebuje pozornost in z vašo ženo ni nič drugače. Seveda je jasno, da se lahko od časa do časa tudi sporečeta in vendarle naj bodo pogovori tisti, ki vaju družijo. Pomagata si lahko pri vseh opravilih in tako vam bo lažje. Ko se dva odločita in se združita v eno, postaneta v kolektivni zavesti povezana in kljub vsemu vedno ostaneta Kuharski nasveti Iz vrta na mizo (2. del) Že spomladi, ko se lotite zasaditve sadnega in zelenjavnega vrta, je dobro vedeti, kaj boste s pridelkom naredili. Da bo odločitev lažja, je zbranih nekaj zanimivih receptov, ki vam bodo morda pri načrtovanju zasaditve vrta in poznejši pripravi ozimnice prišli prav. individualni bitji. Meje lahko postavljate svojim otrokom. Srčni izvoljenki pa morate zaupati, kajti le tako se bosta imela lepo. Po naravi ste nekoliko bolj posesivni in ljubosumni in na teh področjih se morate bolj potruditi. Omenjeno vam prav gotovo ni v čast in dvome morate dati na stran. Bolj kot boste ženo obtoževali, prej se lahko kaj takega zgodi. Moč misli ima v sebi posebno sporočilo in zelo dinamično energijo. Modri ljudje so prepričani, da je ravno potrpljenje božja mast. Včasih česa ne morete dobiti takoj in tedaj se vidi potrpežljivost. Zanimivo je, da je jasno nakazano, da bi morali svoji ženi bolj zaupati in jo ceniti. O tistem, kar vas bodisi moti bodisi boli, se pogovorite. Včasih je dobro izbrati nek nevtralen prostor in se odpraviti na kakšno večerjo. Sleherni posameznik je tisti, ki se mora potruditi in narediti veliko dobrega zase kot tudi za druge ljudi. Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966. V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili. Duševno zdravje Šifra: Babica Vprašanje: Hčerka je že nekaj' let poročena, pa se ne more odločiti za otroka. Ali v prihodnosti kaže, da bom postala babica? Odgovor: Vaši hčeri so pomembne druge vrednote kot vam. Zaradi tega na življenje gleda iz drugega zornega kota in prav je tako. Po značajskem ujemanju ste si podobni in od vas je podedovala smisel za humor. Seveda sta povezani in se čutita na ravni matere in hčere. V življenju vsake ženske je pomembno, da postane mati, kajti tako se spremenijo določene stvari in vrednote. Tudi vaša hči bo nekoč stopila po tej poti. Nakazano je, da bo pri tem preteklo kar nekaj časa -slabi dve leti. Medtem si bo hči ustvarila svoj status in stopala po stopničkah kariere. S tem bo pridobila vstopnico za ma- Nemiren otrok Gretin sin Zdenko je sila nemiren otrok. Zanima jo, kakšni so lahko vzroki za njegovo nemirnost . Je kaj narobe z njim ali pa je to še normalno? Zdravega in primerno telesno in duševno razvitega otroka odlikuje med drugim tudi potreba po raznoterih aktivnostih. S stikanjem, gibanjem in igranjem razvija in zadovoljuje različne razvojno-psihološke potrebe. Med temi omenimo zgolj radovednost, željo po obvladovanju ter razvijanje ustvarjalnosti in spretnosti. S svojo aktivnostjo pride otrok tudi v tesnejši in pogostejši stik s svojo okolico, s čimer se oblikujejo v njem socialno-psiholo-ške značilnosti. Med otroki so sicer velike razlike v stopnji njihove aktivnosti, vendar so te običajno v mejah normale. Vse drugače pa moramo ocenjevati to, kar opažamo pri nekaterih otrocih, in sicer nekakšno neustavljivo slo po gibanju, ki jo lahko imenujemo tudi »nemir v prazno«. Glavna značilnost takega otroka je bolj ali manj stalen telesni nemir, ki je v veliki meri neodvisen od zunanje situacije.Takšni otroci so že kot dojenčki veliko jokali, bili so razdražljivi in starši so imeli z njimi velike težave pri hranjenju in spanju.Imeli so tudi težave pri govoru in kasneje pri pisanju.V predšolski in šolski dobi je za take otroke značilna velika, a nesmotrna živahnost. So ne-pozorni, razdražljivi in impulzivni in se stežka osredotočijo na neko aktivnost. Ničesar ne speljejo do konca, hitro se naveličajo še tako lepe igrače in zanimive dejavnosti in takoj sežejo po novi. Njihovo razpoloženje se hitro menja; enkrat so pridni in ubogljivi, enkrat poredni. So izredno neučakani. Delujejo kot da jim manjkajo zavore in morajo zato slediti neustavljivim impulzom. Vzroki so lahko dvoji. Del teh otrok ima določeno, čeprav neznatno možgansko okvaro in to zaradi prezgodnjega poroda, porodnih komplikacij, hujših vročinskih obolenj v prvih letih življenja, poškodb in podobnega. Druga skupina vzrokov pa je psihološke narave, in sicer predvsem zaradi stalnih prepovedi in omejevanja otrokovih aktivnosti s strani staršev. Greti svetujem, da se o Zdenkovi nemirnosti najprej posvetuje z njegovim izbranim zdravnikom, ki ji bo tudi razjasnil verjeten vzrok nemirnosti in pomagal. Mag. Bojan Šinko Če imate tudi vi kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se morate, da kjer je volja, tam je tudi pot. A odločiti se boste morali sami. Svojemu vprašanju ne pozabite pripisati šifre, vse skupaj pa pošljite na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da stanje opišete na kratko ter da napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. terialno varnost. Vez med vama bo ostala večna in se ne bo nikoli pretrgala. Vi, draga mati, se boste morali v življenju na pravilen način naučiti diplomacije in povečane odgovornosti. Postali boste kos svojim nalogam in obveznostim. Pozitivno se bo zavedati dejstva, da je življenje mnogo prekratko, da bi si ustvarjali skrbi. Ko boste babica, vas bodo bolj potrebovali. Kljub vsemu bo pomembno, da si ustvarite svoje življenje in da pomagate takrat, ko bo pravi trenutek. Bodite bolj prožni in se sprostite - pomembno bo, da se boste zamislili nad tem, da najdete nekaj, kar vas veseli in vam je blizu. Mavrica upanja vas bo tedaj objela in sreča je vedno na strani pogumnih ljudi. Srečno! Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog Rdeča pesa Rdeča pesa, 1/4 l kisa, 3 žice sladkorja, 1 žlica soli, lovor, hren, mleta kumina. Rdečo peso skuhamo, ohladimo, olupimo in narežemo na rezine. Zlagamo jih v kozarce, vmes pa dodamo na kocke narezan hren, nalomljen lovor in mleto kumino. Zavremo 1/2 litra vode, 1/4 litra kisa, 3 žlice sladkorja in žlico soli. Vroč za-vretek nalijemo v kozarce in jih zapremo. Damo v pečico za kakšne pol ure in pasteriziramo pri 150 stopinjah. Domača vegeta 1 kg korenčka, 1 kg peter-šilja (koren in zeleni del), 1 kg paradižnika, 1 kg čebule, 1 velik por, 1 velika zelena (tudi gomolj), 60 dag soli Zelenjavo očistimo, opere-mo, narežemo na manjše kose in sesekljamo v multipraktiku. Vsipljemo v večjo posodo, dodamo sol in premešamo. Čez noč pustimo stati. Drugi dan vegeto nadevamo v manjše kozarčke in jih nepredušno zapremo. Hranimo v temnem, hladnem, suhem prostoru. Takšna vegeta lahko vzdrži tudi celo leto. (Je precej slana, zato previdno s soljo, ko jo boste uporabljali.) Bezgov sirup 30 bezgovih cvetov, 3 kg sladkorja, 3 limone, 3 l vode, 3 citronske kisline Vodo in sladkor zavrite, da se sladkor stopi. Ko se voda malo shladi, dodajte bezgove cvetove, limono, narezano na rezine in citronsko kislino. Pokrito pustite stati 48 ur, nato precedite in prelijte v steklenice. Malinovo-višnjeva marmelada 1 kg malin, 1 kg višenj, 2 kg sladkorja (polovica želirnega, polovica navadnega) Maline previdno operemo in osušimo. Višnje operemo in izkoščičimo ter sesekljamo v multipraktiku ali zmeljemo na mesoreznico. Višnjevo V. • Marmelade: malinova, kivijeva, hruškova zmes pomešamo s sladkorjem in hitro zavremo. Kuhamo, da se zgosti, in neprestano mešamo. (Ali je marmelada kuhana, preverimo kot pri vseh marmeladah: kapljico marmelade kanemo na krožnik, in če se strdi, je marmelada kuhana). Na koncu vsujemo v že kuhano marmelado maline in jih kuhamo še kako minuto ali dve. Vroče nalijemo v kozarce in jih nepredušno zapremo. Hruškova marmelada 1,5 kg očiščenih hrušk, sok 3 limon, 1/2 kg želirnega sladkorja (2:1), 1/4 kg nava- dnega sladkorja, 2 vanilija, košček cimeta, limonina lupina, mleti klinčki Hruške olupimo, razrežemo v štiri dele in narežemo na tanke rezine. Damo v globoko posodo, dodamo limonin sok, drobno naribano limonino lupino, cimet, mlete klinčke in sladkor. Vse dobro premešamo in damo pokrito v hladilnik čez noč, da se prepoji. Drugi dan preložimo v posodo, v kateri bomo kuhali. Na hitro zavremo in med mešanjem počasi kuhamo, da hruške razpadejo. Na koncu poberemo ven cimetovo skorjo in z vročo marmelado napolnimo kozarce ter takoj zapremo. Kivijevo-jabolčna marmelada 800 g olupljenega kivija, 2-3 jabolka, 1/2 kg želirnega sladkorja (1:2) Kivi in jabolka zmeljemo v multipraktiku ali s paličnim mešalnikom. Dodamo sladkor, dobro premešamo in kuhamo, dokler ne začne želirati. Za kuhanje manjših količin marmelade se odlično obnese aparat za peko kruha, če ima program za kuhanje marmelade (»jam«) - pa še tako rekoč nobenega packanja ni in se lahko marmelade lotimo vsakokrat, ko imamo preveč kakega sadja. Alenka Šmigoc Vinko Foto: AS V Slo glasbene novice Pevka Bilbi se predstavlja z novo pesmijo z naslovom Če srce se vname. O skladbi Bilbi pravi takole: »Skorajda je ni Mariborčanke, kiji vaterpolist ne bi strlsrca. Nekateri izmed njih se znajdejo tudi v vlogi vodnega reševalca in mojemu je bilo ime Tobias. Pesem je posvečena najbolj retro kopališču v Sloveniji Mariborskemu otoku.« Pesem Če srce se vname je četrti singel s pevkinega aktualnega albuma Drobne slike. Besedilo in glasbo za pesem je napisala pevka sama, pod aranžma pa se ob Bilbi podpisujeta še njen partner Gregor Stremecki in Teodor Amanovic Toš. -k-k-k Ameriška kultna glasbena revija Maximum Rocknroll, ki izhaja od leta 1977, je 4. aprila za film tedna proglasila dokumentarni film KuZle avtorjev Matjaža Mraka in Robi-ja Šabca. Dokumentarec, ki je bil pred kratkim premierno predvajan tudi na naši javni televiziji (RTV Slovenija), pa je sedaj v neskrajšani verziji dostopen tudi na www.kuzle.si. Zasedba KuZle se je v zgodovino slovenske glasbe zapisala kot legendarni idrijski punk kolektiv, ki pa po spletu okoliščin nikoli ni do konca izživel svojih sanj, čeprav so fantje v dveh letih delovanja nanizali več kot 40 skladb, ki še danes niso pozabljene. •k-k-k LeeLooJamais so sinoči v ljubljanskem klubu Sputnik predstavili videospotza skladbo Get to know me, ki se nahaja na njihovem aktualnem albumu Excuse my imagination. Za režijo in produkcijo videospota sta poskrbela Samo Ka-pljič in Gregor Kocijančič, ki ustvarjata pod imenom Cha-kra. Energijo, ki jo LeeLooJamais oddajajo na odru, in odzive občinstva jima je uspelo odlično strniti v video izdelek. MZ Glasbeni kotiček Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. MANCHE - Počasi 9. RPCKpARTYZANI - Prevarani 8. ZORAN PREDIN & COVERLOVER - Nova okupatorka 7. APOLONIA - Ta občutek 6. DAVID GROM - En klic stran 5. GAME OVER - Zdaj grem naprej 4. NATALIJA VERBOTEN - Knockout 3. TABU IN ANDREJ ŠIFRER - Romanje 2. VLADO KRESLIN - Okna na stežaj 1. APRIL - Ujeta na netu Glasujem za pesem: Moj predlog za Dese+ico: Ime in priimek:. Tel:_ Davč na: Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Popeljejo nas skozi Hollywood Ena izmed najuspešnejših rok zasedb na slovenski glasbeni sceni skupina Siddharta se predstavlja s skladbo, ki so jo posneli v duetu s pevko Laro-B. Pesem so naslovili Hollywood in zanjo že posneli videospot. Ta je svojo premiero doživel prav v tednu, ki je za nami. Člani zasedbe Siddharta so se tokrat odločili, da režijo spota za pesem Hollywood prevzamejo v svoje roke. »Glede na to da je naša zadnja plošča VI, ki je bila posneta na koncertu na stadionu Stožice, zelo osebna in sporočilno ena močnejših, smo hoteli izbrano pesem podpreti tudi z iskrenim in močnim vizualnim sporočilom. Tako smo izpilili idejo, napisali scenarij in nadzorovali potek snemanja. Tehnično pomoč, montažo in produkcijo je prevzela ekipa Vi-zualist, poznana po filmu Sfinga, sicer pa je posnetke Hollywoo-da prispevala Nika Tomažinčič, pri čemer ji je pomagal Ryan Boesch, ki je kot snemalni inženir sodeloval tudi pri zadnjem studijskem albumu Saga. Kadre s Tomijem in Laro pa smo posneli v Ljubljani v eni sami noči. Sprva smo sicer nameravali spot posneti in zmontirati čisto sami, vendar obstajajo določene zakonitosti snemanja, ki jih kot glas- beniki pač ne poznamo. Zato smo na pomoč poklicali mlade in zagnane, a zato nič manj izkušene fante iz videoprodukcijske hiše Vizualist. Z njimi smo se neverjetno ujeli in ni dvakrat za reči, da bomo kmalu še kje sodelovali,« so ob predstavitvi spota povedali člani skupine, ki pa jih v prihodnjih mesecih čaka tudi več nastopov. »Prihajajoči meseci bodo ustvarjalno delovni. Pišemo glasbo za predstavo Človek z bombami, ki jo žanrsko definiramo kot rok opero. Gre za velik izziv in odgovornost, Foto: Jaka Babnik Skupina Siddharta tokrat sodeluje s pevko Laro-B. saj skušamo skupaj z Matjažem Bergerjem in Anton Podbevšek Teatrom definirati nov slog, imenovan 'de-tonacija'. Projekt bomo predstavili na odru festivala Rock Otočec. Hkrati se lotevamo še ene glasbene priredbe, sicer pa se naš menedžment dogovarja tudi za nastope na poletnih festivalih.« Kot že omenjeno, se je Sidd-harta minulo poletje kot prvi glasbeni izvajalec predstavila na stožiškem stadionu in na koncertu ob pomoči desettisočgla-ve množice posnela svoj šesti album in prvi koncertni DVD. Na zgoščenki, ki so jo naslovili VI in jo spremlja 24-stranska knjižica s številnimi fotografijami s stadiona, je 12 pesmi odigranih v živo: Postavi se na mojo stran, Malishka, Noraterra, Arena, Bel labod, Bonsai, Sam, Spet otrok, General, Hollywood, Indian Boy in VI. Na dvojnem DVD-ju pa so na ogled: triurni koncert v celoti, 50-minutni dokumentarec o pripravah in vtisih po njem ter 3-D galerija s 70 fotografijami. Ker sta v tehniki 3-D izdelana tudi ovitek in 20 stranska knjižica, so za ogled priložena očala 3-D. Album in koncertni DVD je skupina izdala konec leta 2011, tako da izdelek ta čas predstavlja njihovo aktualno ploščo oziroma album. MZ Filmski kotiček Potomci V filmu se na prvi pogled odvijata dve glavni zgodbi, okoli katerih krožijo manjši prebliski, ki pa vsi služijo le temu, da smo končno priča filmu, v katerem so vsi liki predstavljeni izjemno življenjsko in zaokroženo. Nobenih kartonastih likov, ki zgolj prožijo motive junakov in vlečejo do naslednjega prizora. Tudi najbolj obrobni liki so živi, izdelani in naravni. Ni pozitiv-cev, ni negativcev, junakom se zgolj dogaja življenje. Pripoved v filmu Potomci je točno takšna, kot mora biti: tekoča, naravna in neobremenjena. Narativna The Descendands Igrajo: George Clooney, Shailene Woodley, Amara Miller, Nick Krause, Patricia Hastie Režija: Alexander Payne Scenarij: Alexander Payne, Nat Faxon in Jim Rash po romanu Kauija Harta Hemmingsa Žanr: drama Dolžina: 115 minut Leto: 2011 Država: ZDA struktura se uspešno izogne običajnim pastem, zlasti umetno ustvarjeni krizi v predzadnjem dejanju. Čeprav se zgodba vrti okoli nepremičninskega magnata Matta, ki ima zaradi ženine nesreče in posledične kome slabo vest, ker je bil slab mož in oče, in hoče zadeve popraviti, pa je bolj pomenljiva stranska zgodba, ki govori o bližajoči se finančni krizi relativno bogatega Matta in njegovih sorodnikov. Čez sedem let bodo izgubili pravico do obilne dosmrtne rente, ki izhaja iz lastništva nad delčkom enega od havajskih otokov. Ta kos zemlje je za bagatelo kupil njihov prednik pred 150 leti, kar je vsem potomcem omogočalo lagodno življenje, pravljica pa se bo zdaj kmalu končala. Matt medtem izgoreva v notranjem ognju ljubosumja, ko raziskuje na novo odkrito ženino afero, potomci pa nanj pritiskajo naj kot skrbnik družinskega sklada zemljišče čim prej proda, dokler lahko zanj iztržijo visoko ceno. Ti dve zgodbi se sicer na koncu lepo zlijeta v eno, toda bolj kot nezvesta žena v komi, odtujena hčerka, ki hodi z zgu-bo, skrivnostni ljubimec in pohlepni sorodniki, je zanimivo sporočilo filma, da družba, ki ljudem omogoča, da živijo na račun dela svojih daljnih in že pozabljenih prednikov, ni zdrava. Kar je povsem res. Če lahko nekdo živi na račun 100 in več let starega dela prednika, je to znak, da je nekaj hudo narobe. „Če si bogat, otrokom daj toliko denarja, da bodo lahko kaj naredili, ne pa toliko, da jim ne bo treba nič početi." Prelep citat iz filma, ki ga je sicer leta 2008 izrekel Warren Buffett, najbogatejši mož na svetu. Tu bi film in ta recenzija lahko hitro padli v poceni past z moraliziranjem, da denar ne prinaša sreče. To je navadna laž, s katero bogati uspešno fi-lajo srednji in spodnji razred (in ti posledično svoje otroke), da ne bi preveč posegali po elitnem svetu bogatih. Ta rek, ki je namenjem kvečjemu tolažbi revnih, da se sprijaznijo s svojim kastnim položajem, je v resnici le pesek v oči. V resnici je stvar obratna: brez denarja ni sreče. Denar je integralen del sreče (kar vprašajte ljudi, ki ne zmorejo plačevanja položnic), kajti v primeru, da bi ta rek držal, bi bili klošarji najsrečnejši ljudje na svetu. Rek drži le v smislu, da zgolj denar ne prinaša sreče, saj je le ena od stopnic do sreče. Če nas lačne zebe, pač nismo srečni. Film se tega sporočila na srečo ne ustraši (saj konec koncev ni z njim nič narobe, čeprav se na prvo žogo morda zdi politično in vzgojno napačen) in čeprav presežek denarja prikaže kot breme, ga na koncu tudi prikaže kot to, kar bi moral biti: sredstvo za uresničevanje lastnega potenciala. OVEN ^ (21.3. - 20.4.) _o |= Ujeti boste v primež preteklosti. 'g Zadeve se ne bodo premaknile to-.g liko časa, dokler ne boste poiskali S rešitve. Nekaj zdrave previdnosti -a ne bo odveč na delovnem mestu. "s Bodite premišljeni in pomembne 1 podatke preverite večkrat, tako ne 1 bo prišlo do zmote. V ljubezni bo čas za prijetnosti in romantiko. m BIK / (21.4. - 20.5.) * Razmisliti boste morali o tistem, na kar ste lahko ponosni. Čas bo v osnovi namenjen kreativnosti in ustvarjalni energiji. Sledili boste svojim sanjam in naredili tudi prerez, kdo vašo pomoč potrebuje. Ljubezenska sreča bo bolj namenjena samskim. Nekaj previdnosti ne bo odveč na delovnem mestu. m DVOJČKA (Il. S. - IQ. ó.) Popaziti boste morali na svoje zdravje. To pomeni, da se morate bolj zavzeto lotiti zdravega načina življenja. Obdobje bo neugodno za nove začetke in prijeme. Preteklost vam bo bogata učiteljica. Zaupnika in učitelja boste našli v srčnem izvoljencu. Odprli boste svoje srce in zaupali. ¡Sh RAK W (21.6. - 22.7.) Ojačalo se bo notranje hrepenenje. Pričakovati je obdobje ustvarjalnosti in darežljivosti. Na delovnem mestu se boste lotili opravil, s katerimi ste odlašali. Odkrili boste določene zanimivosti. Teden, kije pred vami, je namenjen tudi prijateljstvu in prijetnim pogovorom. Blesteli boste! YU LEV Wal (23.7. - 22.8.) Pričakovatije čas, v katerem boste delali analizo. Odločali se boste na premišljen način. Seveda boste iskali odgovore na svoja vprašanja. Ugodno bo, da se ukvarjate s tistim, kar vas veseli. Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist na delovnem mestu. Bodite zelo pozorni na smerokaze življenja. m DEVICA (& (23.8. - 22.9.) Dobre iztočnice vas čakajo v pogledu denarja. Znali boste analizirati stvari in jih dajati po predalčkih. Vaši prijatelji, znanci in bližnji bodo deležni prijetnih in vzpodbudnih nasvetov. Naredili boste tiste zadeve v komunikaciji, s katerimi ste odlašali. Življenjska energija bo nihala. SESTAVIL EDI KLASINC OBSUTJE RIMSKA 1100 OSMINA KROGA DEBLO, HLOD KMEČKO POSLOPJE, SENJAK MISELNI VODJA PORNO FILM ZMRZNJEN SNEG,SREN MANJŠA BARKA PESNIK PSALMOV KROGLASTA BAKTERIJA ROB PRI OČESU OKENSKA POLICA NIZOZEMSKO MESTO KRAJ PRI ORMOŽU MLADA KOBILA NAŠA TV NOVINARKA ROGOVILEŽ SREDIŠČE MORAVSKE MORSKI RAK DUHOVNI OČE ODPADNE SNOVI, ODPADKI ERBIJ NAS IGRALEC (DARE) MOJSTER BORILNIH VEŠČIN (BRUCE) TOVORNA LADJA VRATCA V PLOTU RESTAVRACIJA V KIDRIČEVEM MUSLIM. VER. NAUKI REŠETO PREDEL, PODROČJE IVAN LEVAR VESOLJSKA PSIČKA PRAH (MANJŠ.) PODOBA, KIP TANČICA, PAJČOLAN ORGAN VIDA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OTOK NA JADRANU POKROV PRI ŽEPNIH URAH VISEČ SVET, STRMINA DOMAČE OBUVALO RADIJ ZMANJŠANJE TEŽE, KALO DELILEC OČITKOV (STAR.) NEOBLEČEN MOŠKI SLIKAR (ŽARG.) ^ IZ BESEDE ^ ARMAL GOŠČAVA, GRMOVJE (NOTR.) TROPSKA RASTLINA UGANKARSKI SLOVARČEK: KIVETA = pokrov pri žepnih urah, PLITKA = tovorna ladja, RONEK = viseč svet, strmina, SPAKAR = rogovilež, SUNA = muslimanski verski nauki, ŠIKARA = goščava, grmovje (notr.), TUNER = visokofrekvenčni del sprejemnika za uglaševanje, uglaševalo, VEL = tančica, pajčolan. ■eAe§e 'eje>i!s 'je|eiu 'oageu 'jengo '^asaun 'nedoo '^auoj 'e^aA^ 'oaqejd 'e^fei 'n 'euns 'ue «mijati Mi ib 13 in SI01 Tt pod slamo v svet preteklosti, domačnosti in brez stresa. Nadvse domiselne so bile tudi turistične naloge oziroma projekti mladih iz Laporja, Makol, Spodnje Polskave oziroma Pra-gerskega in Radelj ob Dravi. Projekt Turizmu pomaga lastna glava predstavlja organizirano delovanje osnovnošolske mladine v turizmu, v okviru katerega mladi raziskujejo turizem v domačem kraju, ob tem pa ugotavljajo možnosti za hitrejši razvoj te najhitreje rastoče gospodarske panoge na svetu ter oblikujejo takšno ponudbo, ki bo spodbudila podjetništvo in trženje naravnih danosti kot tudi ostale ponudbe v vseh možnih oblikah. Raziskovalni projekti, ki so jih letos predstavili mladi, so podobno kot v prejšnjih letih navdušili, njihovo zaznavanje možnosti razvoja turizma v nekem okolju je izjemno, tudi vabilo z zloženkami in predstavitve, ki so spremljale njihove raziskovalne naloge, so navdušile obiskovalce ptujskega Super mesta, kot tudi strokovno komisijo, ki jih je ocenjevala. Težko se je bilo namreč odločiti med vsemi zelo dobrimi projekti oziroma za tiste, ki so po- stali zlati, s čimer so si pridobili tudi vstopnico na zaključno slovesnost letošnjega festivala Turizmu pomaga lastna glava. Zlato priznanje so na Ptuju prejeli OŠ Ljudski vrt Ptuj, JVIZ Destrnik - Trnovska vas, OŠ Majšperk in OŠ Radlje ob Dravi, srebrna pa OŠ Videm, OŠ Hajdina, OŠ Gustava Šiliha Laporje, OŠ Anice Černejeve Makole in OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava, podružnica Pragersko. Podelili pa so tudi posebna priznanja; po oceni strokovne komisije so najboljšo turistično nalogo napisali mladi iz JVIZ Destr-nik - Trnovska vas, za najboljšo turistično tržnico je priznanje strokovne komisije prejela OŠ Radlje ob Dravi, obiskovalci Super mesta pa so za najboljšo tržnico izbrali tržnico OŠ Ljudski vrt Ptuj. Zlata priznanja so mladim turističnim delavcem odprla vrata na zaključno turistično tržnico, ki bo 24. aprila v Mercator centru Tabor v Mariboru. MG Petek, 13. aprila 18:00 18:00 18:00 18:00 19:00 19:00 19:00 19:00 19:30 19:30 20:00 Majšperk, Breg, Galerija AP: odprtje razstave Draga Kopšeta, poje Obrtniški PZ Sl. Bistrica Polskava Ormož, Bela dvorana Glasbene šole: 20. območno srečanje harmoni-karskih orkestrov glasbenih šol Skorba, Dom krajanov: gledališke urice za otroke v organizaciji KD Skorba Studenice, Dom kulture: grajsko ocenjevanje vin Ormož, viteška dvorana gradu: predavanje Brez dlake na jeziku Ludvika Hriberška o uporabi obnovljivih virov in energijskih virih prihodnosti Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije: 38. območna revija pevskih zborov Večerna pesem, JSKD Središče ob Dravi: literarno-glasbeni večer Svetinje, Svetinjska klet: potopisno-vinski dogodek: Portugalske impresije z izbranimi vini vseh portugalskih vinorodnih območij Ptuj, Mestno gledališče - festival SKUP 2012: Ivica Buljan: MA and AL; Mini teater Ljubljana in Kazalište Hotel Bulic Zagreb Štuj, Glasbena šola Karola Pahorja: koncert učiteljev šole; vstop prost! Ptuj, Grand Hotel Primus, klub Gemina XIII: svečan zaključek Primusovih vinskih zgodb, igrata Dejan Rihtarič - klavir in fagot in harmonikar Edi Klasinc Sobota, 14. aprila 09:00 Ormož, Zdravstveni dom: Dan odprtih vrat (do 12. ure) 19:00 Studenice, Kulturni dom: 32. območna revija odraslih folklornih skupin 19:30 Ptuj, Mestno gledališče - festival SKUP' 2012: Gregor Strniša: Žabe; MGP 21:00 Ptuj, CID: koncert skupine Quartet Four, jazz, swing in be-bop Nedelja, 15. aprila 15:00 18:00 18:00 19:30 Studenice, Dom kulture: gledališka predstava Moža je zatajila Poljčane, športna dvorana OŠ: Velikonočnica, Vinko Coce z gosti Miklavž na Dr. polju, športna dvorana: »Glas tamburice« - regijsko srečanje tamburaških orkestrov (orkestri iz Miklavža, Trnič, Bistrice ob Dravi, Vidma pri Ptuju, Hoč, Dupleka in Cirkulan) Ptuj, Mestno gledališče - festival SKUP' 2012: Maruša Geymayer - Oblak: Diva svetnica mati prasica (tekmovalna predstava); Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana Ponedeljek, 16. aprila 19:30 Ptuj, Mestno gledališče - festival SKUP' 2012: predstavitev knjige Zlatko Šugman: Zlatkarije; Društvo prijateljev mladine Ptuj in Knjižnica MGL Torek, 17. aprila 18:00 19:30 Ptuj, slavnostna dvorana na gradu: Na muzejski sceni - ogled filma Na obisku pri bratih dominikancih Ptuj, Mestno gledališče - festival SKUP' 2012: A. P Čehov: Jaz vas ljubim (tekmovalna predstava); SLG Celje Mestni kino Ptuj: Petek, 13., sobota, 14., in nedelja, 15. aprila: 17:00 Tintin in njegove pustolovščine, 19.00 Izdana, 21.00 art programa: Grivasti vojak. Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si. Program TV Ptuj Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Predsednik države dr. Danilo Turk obiskal Ptuj; Odprt športni park Spuhlja; Velikonočna razstava v mi-noritskem samostanu; Regijsko srečanje mladih raziskovalcev; Občni zbor veteranov vojne za Slovenijo; Boža Papež prejemnica visokega priznanja; Nepozaben večer z vokalno-instru-mentalno skupino Los Faycanes; Razstava fotografij Mitje Lična; Likovna dela Ide in Marjana Remca v Miheličevi galeriji; Mojster čopiča Marjan Kekec Ogradni svoja dela razstavlja v ptujski knjižnici; Večer pesmi in glasbe ljudskih pevk KD Jezero; Z glasbo v sobotni večer. PETKOV VEČER Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom OUTLANDER Motion www.mitsubiBhi-motors.si Peteršič TELEFON 755-0941 Davorin Peteršič s.p., Dornava 76a, 2252 Dornava Izjemnarjprema po izjemni ceni! • 2.2 DI-D MIVECj^^J^^ • 18" premium lita platišča • Bi-xenonski žarometi • vrhunski 4WD pogon* že od 30.490 EUR ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56 AC-Mobil d.o.o., Ptujska 132, Maribor, T: 46 OO 180 Emisije CO2 (komb.): 155-189 g/km; poraba goriva (komb.): 5,6 1 - 9,3 l/lOO km. * Paket opreme vključuje še: aktivni nadzor stabilnosti in zdrsa vozila - ASTC, kamero za vzvratna vožnjo, deljeno usnje na sesežih, ogrevanjB prvih sadežev, tBmpomat ter senzor za dež. Vse nadaljnje informacija o specificni porabi goriva in specificnih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil lahko najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na spletni strani www.mitsubishi-motors.si. Naročnik oglasa: AC-Mobil d.o.o. TV Televizija Skupnih nternih Programov PETEK 13.4. SOBOTA 14.4. TV www.siptv.si 8:00 9:30 10:00 11:30 12:30 13:20 14:20 15:20 16:50 17:10 18:00 19:30 20:00 21:00 22:00 23:30 Gorišnica - Iz naših krajev Kuhajmo skupaj Oddaja Iz občine Lenart Utrip iz Ormoža Oddaja ŠKL Polka in Majolka Ujemi sanje Video strani Ptujska kronika ŠKL Oddaja Iz občine Lenart Kuhajmo skupaj Gorišnica - Iz naših krajev Utrip Iz Ormoža Glasbena oddaja Video strani 8:00 Materinski dan v društvih Markovcl 2.del 9:00 Ptujska kronika 9:20 Oddaja ŠKL 10:10 Oddaja Iz občine Lenart 11:30 Kuhajmo skupaj 12:00 Video strani 18:00 Od kleti do kleti s prijatelji 19:00 Glasbena oddaja 20:00 Mater, dan vrtec Markovci In Nova vas 21:20 Ujemi sanje 22:20 Utrip iz Ormoža 23:20 Video strani PONEDELJEK 16.4. NEDELJA 15.4. ■ 8:00 Oddaja ŠKL 9:00 Materinski dan Draženci 10:40 Ptujska kronika 11:00 Veselo na Jožefovo 1. del 13:00 Revija MPZ 1. del 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 15:20 Kuhajmo skupaj 17:00 Koncert gimnazije Ptuj 18:30 Oddaja iz občine Lenart 20:00 Glasbena oddaja _ . v j - , ,, 22:00 Video strani ¿_ VaiTII ZB 1 5 let! Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava 8:00 9:25 10:25 10:45 11:40 12:40 18:00 19:20 20:00 21:20 22:20 23:00 Materinski dan v Pobrežju Utrip iz Ormoža Ptujska kronika ŠKL Ujemi sanje Video strani Veselo na Jožefovo 1. del Kuhajmo skupaj Mater, dan vrtec Markovci in Nova vas Markovci - Iz domače skrinje Mozaik kulture Video strani P tiCRADIOPTUJ 89,8-98,£°l0473 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj. Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si. O O/kcklavž loe. ODKUP. PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENAe OPR. BARVA AUDI M 2.0 TDI KARAVAN 2007 11.550,00 AVT. KLIMA KOV. SIVA AUDI A41.9 TDI LIMUZINA 2002 6.250,00 AVT. KLIMA SREBRN CHEVROLET LACETT11.416 V 2006,12.mes 4.770,00 KUMA ČRNA FIAT GRANDE PUNTO 1.3 MJTD 2008 6.100,00 KUMA BELA FIAT SEDIC11.9 JTD DYNAMIC 2008 9.970,00 4X4 BELA FORD MONDEO 2.0 TDCI TREND 2004 3.680,00 AVT. KLIMA KOV. ZLATI FORD FOCUS 1.8 TDCI KARAVAN 2003 2.790,00 KUMA KOV. ČRNA LANCIA DELTA 2.0 JTD MULUJET 2009 11.790,00 ALU PLAT. KOV. SIVA MERCEDES-BENZ C180 KOM. 2007 15.490,00 AVT. KLIMA BELA PEUGEOT 4007 2.2 HDI 2009 18.980,00 USNJE KOV. ČRNA PEUGEOT 4071.6 HDICONFORT LIMUZINA 2009 9.350,00 AVT. KLIMA SREBRN RENAULT ESPACE 1.9 DCI 2006 8.580,00 AVT. KLIMA SREBRN RENAULT MEGANE 1.5 DCI EXPRESSION 2009 5.980,00 KUMA BELA RENAULT GRAND SCENIC EXPRESSION 1.5 DCI1 2009 10.770,00 AVT. KLIMA BELA RENAULT MODUS 1.216V 2004 3.780,00 AVT. KLIMA KOV. BOR. RDEČ VW PASSAT 1.9 TDI KAR. BLUEMO. CONFORTLINE 2009 12.800,00 AVT. KLIMA KOV. ČRNA VWSHARAN2.0TDI 2009 16.590,00 WEBAST0 SREBRNA ODKUP VOZIL V ENI URI Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251 Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo! Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET! PRODAJA VOZIL Znamka Letnik cenü Oprema Barva citroen g 1.4 isx pack 006 5.450,00 € prvi last. kov. modra chevrolet ave01.416v elite abs 006 3.590,00 € serv. knjiga kov. modra peugeot 1071.01 style 010 6.700,00 € prvi last. kov. etordo citroen c31.4 hdi sx pack 007 5.250,00 c serv. knjiga kov. srebrna honda civic 1.41 bingo 997 1.570,00 € servo volan kov. Črna peugeot 2061.11x-une 005 3.790,00€ prvi last. kov. srebrna renault scenic1.5 dci exp.pack 004 4.600,00 € serv. knjiga kov. srebrna chevrolet ave01.416v premium 007 4.950,006 serv. knjiga kov. srebrna renault laguna elite 1.9 dci fap 006 5.990,006 avt. klima kov. t. siva peugeot 2071.416v premium 007 6.900,006 prvi last. kov. srebrna peugeot 2061.41sw x-design 005 4.600,006 prvi last. kov. srebrna chevrolet ave01.2 direct plus 006 3.950,006 prvi last. kov. srebrna renault megane1.6ec0upe 997 1.150,006 servo volan kov. b0rd0 peugeot limuzina 4071.6 hdi con. pack 005 5.800,00 6 serv. knjiga kov. siva ford galaxy 1.9 tdi ghia 003 5.500,006 avt. klima kov. zlata seat ibiza 1.212v reference 008 6.650,00 6 prvi last. rdeča hyundai accent 1.312v 000 1.650,00 6 prvi last. kov. zlata ford focus 1.416v ambiente 005 3.690,006 klima kov. sv. mod. renault cli01.4 rt 998 1.550,006 servo volan kov. siva renault scenic 1.616v rt 000 2.090,00 6 klima kov. srebrna peugeot sw 4071.61.6 hdi conf. pack 006 6.500,006 serv. knjiga kov. modra mercedes- benz vit0110 cdi 002 4.990,00 6 serv. knjiga kov. srebrna peugeot 2071.4itrendy 006 5.900,00 6 serv. knjiga kov. Črna renault grandtour megane 1.9 dci exp. con. 004 4.150,006 serv. knjiga kov. srebrna PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. www.radio-tednik.si Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCILNICA ZA Štajerski TEDNIK Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d. Raičeva 6 2250 Ptuj Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, tel. 041 457 037. POLAGANJE TLAKOVCEV - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba priključkov kanalizacije. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel.: 02 755 27 40, GSM: 041 612 929. IZVAJAMO instalacije vodovoda, centralnega, talnega in solarnega ogrevanja, toplotne črpalke, peči na pelete ter adaptacije instalacije. Zvonko Bezjak, s. p., Borovci 14 a, GSM 041 670 266, 041 793 230. Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Janos Hack, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilci na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.rama- Uspešno in trajno nad nezaželene dlačice, pigmentne in žilne nepravilnosti z ELOS tehnologijo. Milumed, d. o. o. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363. MEDICINSKA PEDIKURA na Ptuju in v Gorišnici je rešitev za vse probleme vaših stopal. T. Škri-njar, s. p., Gorišnica 66, tel. 041 396 330. KLEPARSTVO - KROVSTVO sanacija starih streh, izdelava novih streh ali ostrešja, pokrivanje z raznimi opekami znamk Tondach, Bramac, Creaton, pločevinastimi strehami znamk Hosekra, Evertlajn, Paneli ... ter dobava in montaža vseh obrob, žlebov ... montaža strešnih oken Velux. Igor Trčko, s. p., Stražgonjca 29 a, 2331 Pragersko. Tel. 041 857 165, igor.trcko@gmail.com. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373. ZELO UGODNO prodamo nekaj ton premoga, vključno z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Pod-lehnik, telefon 041 279 187. PRODAJA PLINA, ČIŠČENJE STANOVANJ, poslovnih prostorov, ordinacij, blokov, likanje. GSM 070 850 411. Samo Esih, s. p. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Telefon 041 403 713. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Telefon 051 667 170. NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babi-nici 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01. PRODAM DRVA, hlodovino, kamion-ska dostava. Tel. 041 767 760. KUPIM traktor tip IMT, Zetor in Ursos. Tel. 041 235 349. PRODAM opaž, ladijski pod, brune in kamen škriljavec. Tel. 051 890 761. KUPIM traktor, lahko Zetor, Ursos , IMT in kiper prikolico Tehnostroj. Tel. 041 592 489. PRODAM kosilnico BCS v dobrem stanju. Tel. 031 558 846. PRODAM bukova drva, metrska ali razžagana z možnostjo dostave, ter hrastove in smrekove suhe fosne in vino sovinjon. Tel. 031 406 235. KOZLA burske pasme, mladega, prodam. Tel. 041 783 224. PRODAM tri ovce za nadaljnjo rejo ali zakol. Tel. 040 817 720. PRODAM prašiča, težkega 140 kg, domače reje. Tel. 051 305 113. PRODAM kosilnico Gorenje Muta, generalno obnovljeno in več rabljenih obnovljenih motorjev za Mute, tel. 051 376 732. NEPREMIČNINE PO UGODNI CENI ODDAM v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842. V Apačah v občini Kidričevo prodamo starejšo hišo z gradbeno parcelo in kmetijskim zemljiščem. Telefon 041 664 863. DOM - STANOVANJE ODDAM dvosobno delno opremljeno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 855 014. V LJUBLJANI - ŠIŠKA PRODAM dvosobno stanovanje. Telefon 041 680 271. KUPIJO manjše stanovanje v Kidričevem. Več informacij na telefon 041 915 368. TAKOJ ZAPOSLIMO kuharja in natakarico. Lokacija dela je Bohinj. Ugodni pogoji in brezplačna nastanitev. Možnost stalne zaposlitve. Kontakt g. Potočnik, telefon 040 732 269 ali info@gostilna-mihovc.si. RAZNO OTROŠKO 12'' kolo z nožno in ročno zavoro SCHWINN TIGER s pomožnimi kolesi prodam. Cena 45 evrov. Telefon 041 641 157. OTROŠKO kolo SCHWINN TRICIKEL ROADSTER prodam. Cena 35 evrov. Telefon 041 641 157. KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. WILLIAMS I mi j ViíM^ihf'VII CEST, DVORIŠČ Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626 075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net Tiho, tiho čas beži, spomin nate v mojem srcu ne zbledi... SPOMIN Melita Brmež IZ GABRNIKA 4 a, JURŠINCI 1979-2008 Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Dušan S kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate svečke štiri leta že gorijo. Da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, spomini dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti. SPOMIN 11. aprila so minila štiri leta, odkar nas je zapustila draga Melita Brmež IZ GABRNIKA 4 a Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Tvoja mama in brat Boštjan z družino KNAUF ■ FASADERSTVO ZIDARSTVO > KOPALNICE OKNA ■ VRATA Jh.obJekttehnlk@gmall.com telefon: 755 OO 34, fax: 755 OO 35 wwwjh-objekttehnik.informaciJa.net HIŠNI SERVIS • PREVOZI SELITVE • PREVAJANJE Šerbak Jožef, s.p. Doklece 29a, 2323 Ptujska Gora T: 02 794 3271, M: 051 615 772 Nudimo vsa dela tekočega vzdrževanja v hišah in okolici, manjših podjetjih, parkih in javnih površinah. WBBMBHMBBBBMMW NIZKO ENERGETSKIH HIŠ V TRNOVSKI VASI-BIŠ, L. 2011, 146 m2. V SOBOTO, 14.4.2012 - OD 10. DO 16. URE. Na dnevu odprtih vrat smo znižali ceno iz 158.000 € na 148.000 €. Informacije: Darja Vudler, nepremičninska posrednica z licenco 041/238-106, daija.vudier@re-max.si Re/Max Poetovio, Nepremičninska družba d.o.o., Dravska ulica 7,2250 Ptuj MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE Štajerski TEDNIK DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9- URE DO PONI ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si CMIM m Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor KUKA ZJUTRAJ DO 9. URI GOTOVINSKA POSOJILA Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041/830065 02/ 252 41 88 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 REALIZACIJA TAKOJ!! NAJEM VSEH VRST PLOVIL PRO CHARTER. SÍ Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. SPOMIN 12. aprila je minilo leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi Franc Beranič IZ LOVRENCA NA DRAVSKEM POLJU 61 Hvala vsem, ki se ga spomnite, mu poklonite lepo misel, svečo Vsi tvoji, ki te zelo pogrešajo Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. SPOMIN 11. aprila je minilo eno leto žalosti, odkar te ni več med nami Jože Ritonja IZ PODGORCEV 97 Hvala vsem, ki mu poklonite lepo misel, droben cvet in prižgete svečo spomina. Tvoji najdražji Ko življenje tone v noč, žarek upanja si išče pot. Ostane nema bolečina in tiha solza spomina. V SPOMIN Mariji Hergula IZ CVETKOVC 41 13. 4. 2011-13. 4. 2012 Minilo je leto dni od tvojega slovesa, spomini na tvojo plemenitost in dobroto pa živijo in bodo živeli z nami še naprej. Vsi, ki te pogrešamo in smo te imeli radi N0TESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 ORD fiis- DOPOLDAN (pon-čot): 9-12, POPOLDAN (tor, tre): 16-1! Mostiček, proteze in bela zalivka cenejša kot pri koncesionaiju. www.tednik.si sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo Vr Osrednje teme aprilske številke SADA, revije za sadjarstvo, vinogradništvo in pridelavo vrtnin, so: varstvo vinske trte - skupaj s škropilnimi programi, gnojenje vinogradov, možnosti za obvladovanje hruševega ožiga in mehansko redčenje cvetov. Pišemo tudi o strojnem sajenju sadnih drevesc, stekleničenju vina, pomenu deževnikov in posledicah dolgotrajne suše. Revija Sad - 23 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si. Zaprla trudne si oči, ter na dolgo pot se podala, kjer vedno nas boš počakala. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče Katarine Gasenburger IZ SLOVENJE VASI Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste se kakorkoli poslovili od ljube mame, darovali cvetje, sveče, izrekali sožalje. Hvala g. Marjanu Feslu za opravljen obred, podjetju MIR, pevcem za odigrano Tišino ter društvu upokojencev in govorniku za ganljivo slovo. Iskrena hvala vsakemu posebej. Hči Marija z možem, sin Zdenko z Bojano, vnukinji Viktorija s Petrom in Nataša z Alešem, vnuka Gregor in Aljaž ter pravnuka in pravnukinji. Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin na Tebe, bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, prababice in tašče Marije Knehtl IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 16 a 1. 3. 1931 + 31. 3. 2012 se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem sodelavcem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče, za sv. maše ter izrečeno sožalje. Posebna zahvala pa g. župniku Lahu, g. Karlu Vogrinu za opravljeno sv. mašo in vsem bratom minoritom, pogrebnemu zavodu in pevcem ter govorniku društva upokojencev. Žalujoči: mož Rudi, hčerke Marija, Ivanka, Nada, Jožica, Irena in sin Rudi z družinami Ni te več v vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta Romana Emeršiča IZ LANCOVE VASI 16 a 29. 1. 1940 + 1. 4. 2012 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala Pogrebnemu podjetju MIR, g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino in hvala ge. Hedviki za povedane poslovilne besede. Za veliko pomoč se zahvaljujemo tudi osebju zdravstvene ambulante Videm in osebju SB Ptuj, UKC Ljubljana in UKC Maribor. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi MAMI IN ATU! Polna ljubezni, dela in trpljenja sklenila se je poslednja pot. Zvon poslednjič Vama je zapel, slovenske zemlje pesem zadonela, se zadnja stran knjige življenja napolnila, za vedno bolečino v srcu zapustila, v večni mir in tišino Vaju položila. V SPOMIN Minili sta dve leti in minilo bo eno leto, odkar sta nas zapustila Matilda Pihler 16. 1. 2010 Janez Pihler 14. 4. 2011 IZ MOSTJA 7 Hvala vsem, ki ste ju ohranili v lepem spominu. Za vedno bosta ostala v naših srcih. Hčerka Janja z družino Podgorci • Požar uničil glavni vir preživetja Vsaka pomoč je dobrodošla Kot smo že poročali, je pri Francu Soku iz Podgorcev 72 v nedeljo, 1. aprila ponoči, v celoti zgorel hlev in v njem vsa živina, večina kmetijske mehanizacije, orodja in krme. Gospodar se še danes bori z jokom, ko pripoveduje o noči, ki mu je vzela večino tega, kar si je s trdim delom skupaj z ženo Marijo v letih skupnega življenja uspel prigarati. Franc Sok je v 65. letu starosti in od malega dela na kmetiji. Njegove roke dokazujejo, da je vajen delati in potrpeti. Tako se spomni tiste usodne noči: „Spal sem že in ker me je bolel kolk, sem se dvignil na postelji. Zagledal sem, da nekaj žari. Zbudil sem ženo in zakričal: žena v ognju smo!" Dobesedno v spodnjem perilu je stekel na dvorišče, da reši živino. Vendar so hlev že zajeli plameni do te mere, da živine ni mogel več rešiti. Uspelo se mu je prebiti do traktorja. Enega je imel v voznem stanju in ga je lahko odpeljal ven, drugega pa mu je iz plamenov pomagal potisniti sosed. „Potem pa mi je postalo tako slabo, da so me morali odpeljati k zdravniku. Hoteli so me zadržati, vendar sem jih prosil, naj me pustijo domov. Doma pa sem našel takšno, da sem že prijel za štrik, pa me je eden od policajev, ki so bili pri nas, zadržal," pripoveduje Foto: Viki Ivanuša Za Sokovi ma je sedaj le poravnan prazen prostor, še pred dobrim tednom pa je tam stal hlev, v katerem je bilo 11 glav živine, večina strojev, orodja in pridelkov. Franc Sok. Na kmetiji poleg Franca in Marije živi tudi 25-letna hčerka Branka, ki je varovanka Varstveno-delovnega centra v Ormožu. Požar je Sokovim vzel vso podlago njihove eksistence. Ostali so brez živine, brez sena, pšenice, slame in dobesedno brez vsega orodja. „Zgorela sta dva puhalnika, prikolica, dve nakladalki, dve škropilnici, žaga, črpalke, trosilec za umetno ..." naštevajo in se spominjajo, kaj vse je izginilo v plamenih."Imeli so pripravljenega tudi že nekaj materiala, da bi uredili hleva. Pa je vse zgorelo: paleta cementa, zidaki, traverze, deske, pa tudi peč za centralno, kopalna kad. Najhuje pa je gospodarju za živino. Zgorelo je pet molznih krav, trije biki, konj in kobila ter mali žrebiček. „S kupcem sem imel dogovorjeno prodajo konja, ta teden bi prišel ponj, sedaj pa ni ostalo nič. Zavarovano nisem imel nič, ker zavarovalne premije nisem mogel več plačevati," je povedal Franc Sok. Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Ormož, je že začel akcijo zbiranja pomoči in v ta namen odprl poseben račun pri Novi kreditni banki Maribor. Številka računa je 01000-0000400014, sklic 05 1103466-192090-1802660, s pripisom „za Sokove". Akciji se bo pridružila tudi krajevna skupnost, ki bo ustanovila gradbeni odbor, da se bo zbran denar čim bolj gospodarno uporabil za gradnjo novega hleva. Potrkali bodo tudi na vrata in srca krajanov, da pomagajo sokrajanu v nesreči. Komunalno podjetje Ormož je že odstranilo ostanke hleva in uredilo prostor, kar je bila velika, dobrodošla in nepričakovana pomoč. Ko smo Franca Soka vprašali, kaj bi potrebovali, je povedal, da bi jim prišlo prav vse, saj so ostali brez vsega. Viki Ivanuša Ptuj • Koncert Vokalnega ansambla Música Večerni spev na ptujskem gradu Glasbeniki iz Kobarida, Maribora, Celja in Ptuja, zbrani v vokalnem ansamblu Musica, so prejšnji četrtek na ptujskem gradu pripravili koncert z naslovom Večerni spev. Minuli četrtek je bil kulturniško izjemno pester. V vrsti dogodkov, ki so potekali tisti večer, je bil tudi koncert na ptujskem gradu. Šlo je za prvi aprilski koncert skupine Musica, ki mu bodo sledili še mnogi drugi. April in maj bosta namreč za člane Musice zelo pestra. Umetniški vodja zasedbe je Robert Feguš, z njim pa prepevajo še Maja Točaj, Neja Šavle, Jure Naj-dič in Mihael Roškar. Kljub odličnim referencam in obetavnemu repertoarju pa ptujski koncert ni imel ravno zavidljivega obiska. Kot kaže, je bilo res v enem dnevu za ptujske kulturnike sočasno preveč dogodkov. So pa zato tisti, ki so se koncerta udeležili, nedvomno uživali. Dženana Kmetec Črna kronika Vlomi, tatvine Med 5. in 6. aprilom je neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Dornavi. Iz notranjosti je odnesel gotovino in nakit. Premoženjska škoda znaša okoli 10000 evrov. Z ukradenim vozilom na mejo 5. aprila ob 10.30 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na izstopu iz Slovenije kontrolirali 39-letnega državljana Slovaške. Ob kontroli vozila Škoda octavia so ugotovili, da je bilo vozilo leta 2009 odtujeno na Slovaškem. Vozilo so zasegli, zoper moškega pa podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu. Prijeli vlomilca 6. aprila so policisti Policijske postaje Ptuj odvzeli prostost 22-le-tnemu moškemu, ki je osumljen, da je izvršil večje število vlomov na območju mesta Ptuj in okolice. Moški je osumljen, da je med 13. in 22. februarjem letos na Ptuju vlomil v štiri osebne avtomobile in iz njih odtujil več predmetov. V noči s 3. na 4. april naj bi vlomil v gostinski lokal v okolici Ptuja, iz notranjosti je odtujil cigarete in gotovino. Moškega so privedli k preiskovalnemu sodniku in ta je zoper njega odredil pripor. Policisti iščejo lastnike Policijska postaja Ormož obravnava več kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete. V okviru preiskave so zasegli več predmetov (gradbeni material in ostali predmeti, ki se uporabljajo v gradbeništvu), za katere ni jasen izvor: izolacijske pokrivne plošče, GE-TEX role, kovinski drogi, podložni elementi gradbenega odra, gradbena sidra in podložke, distančniki gradbenega odra, pločevinaste strešne kritine, pločevinasti polkrožni slemenjaki, pločevinaste, pločevinasti radiator, kovinski kamin, žaluzija, strešni okni, PVC okna, odtočne cevi, zavoji izolacije, kritine iz pločevine rdeče barve, izkopna žlica in udarno kladivo za delovni stroj s cevmi za hidravliko. Policisti nadaljujejo zbiranje obvestil, in da bi ugotovili izvor zaseženih predmetov pozivajo oškodovance, da se oglasijo na Policijski postaji Ormož. Utrinek s koncerta v viteški dvorani na ptujskem gradu Napoved vremena za Slovenijo Ce se aprila vreme smeje, se bo kisalo pozneje. Danes bo pretežno oblačno. Predvsem v severozahodni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. Na Primorskem bo popoldne zapihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 8, ob morju do 11, najvišje dnevne od 10 do 16 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo oblačno z občasnimi padavinami, več jih bo v vzhodni polovici države. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja.