Celje - skladišče D-Per 539/1971 bja/ian v SREČI v COBISS 0 GLASILO ZASAVSKIH PREMOGOVNIKOV LETO VII. ŠTEV. H TRBOVLJE DECEMBER 1971 S i? e 1 O T O Ml O 2 ! Vsako leto si ob Novem letu obetamo in želimo boljšo proizvodnjo, boljše poslovne uspehe, boljši standard in tudi boljše razpoloženje vseh članov kolektiva. Prav gotovo ne moremo zanikati uspehov, ki smo jih dosegli tako po količini proizvodnje, ki bo letos višja kot v letu 1970, kakor tudi po tehničnih poka-zalcih proizvodnega procesa. Ne moremo pa se pohvaliti, da bi dosegli v proizvodnji premoga finančni uspeh, ki bi bil enakovreden proizvodnemu. To nam seveda znižuje v celoti uspeh podjetja, kar se odraža v dohodku, najbolj pa seveda v osebnih dohodkih zaposlenih. Nestabilnost na našem celotnem gospodarskem področju nam je povzročila težave, ki so vse leto spremljale poslovanje podjetja in vplivale na razpoloženje zaposlenih. Našo aktivnost smo usmerili na reševanje problemov likvidnosti podjetja in skrbi za zadostna sredstva pri izplačevanju osebnih dohodkov, do problemov v zvezi s sredstvi za modernizacijo proizvodnje in problema prodajnih cen premoga kot posledica naraščanja proizvodnih stroškov. Ta je imela in je dosegla določene pozitivne rezultate. Poleg tega ne moremo in ne smemo prezreti tragične nesreče na rudniku Hrastnik, ki je imela močan vpliv na doseganje proizvodnje in na finančni rezultat podjetja kot celote. Nismo si v začetku leta predstavljali, da se bomo znašli v takšnih težavah, kakršne so nastopile preko leta. Smo na začetku Novega leta 1972! Trdno sem prepričan, da smo se že toliko prekalili v premagovanju težav, da nas ne more ničesar več presenetiti. Menim,^ da smo z vsemi konstruktivnimi in pozitivnimi silami v našem družbenem in gospodarskem razvoju, pa tudi v našem podjetju na najboljši poti, da začnemo z mnogo bolj obetajočimi usmeritvami in rezultati na celotnem gospodarskem področju. V tem smislu smo dolžni tudi mi z rezultati proizvodnje in gospodarjenja v našem podjetju, prispevati svoj delež pri splošnih naporih za dosego stabilizacije v celotnem našem gospodarskem življenju. Želim in upam, da bomo v zadovoljivi meri uresničili zahtevo za izboljšanje položaja rudarja, kar bi nam v vsakem pogledu dvignilo splošno razpoloženje in ustvarilo u-godnejše možnosti v perspektivi te panoge industrije. S tem ciljem želim ob podpori in prizadevanju ce- lotnega kolektiva vsem skupaj mnogo sreče in uspeha v letu 1972! Glavni direktor ALBERT IVANČIČ, dipl. inž. rud. Proizvodni načrt za leto 1972 V letu 1972 predvidevamo v Zasavskih premogovnikih proizvodnjo v višini 1,750.000 ton premoga, bi jo dosegli v 282 delovnih dneh. Rednih delovnih dni bo v prihodnjem letu 264. Odločili smo se, da se bomo skušali potrebam tržišča bolj približati in bomo zato normalno obratovali še na 18 prostih sobot. V 282 delovnih dneh bomo s povprečno dnevno proizvodnjo 6220 ton/dan, dosegli proizvodni načrt. Podobne odločitve v zvezi z dodatnimi delovnimi dnevi so sprejeli tudi ostali premogovniki v Sloveniji. Kapacitete v vseh jamah, s separacijama, omogočajo višjo proizvodnjo, ker pa storitev ne bomo mogli bistveno zvišati, nam število možnih delavnikov oz. delovnih dni narekuje predvidenih 1,750.000 ton premoga. Storitve se bodo delno dvignile zavoljo nekaterih predvidenih tehničnih ukrepov in dokončanih inve- sticijskih objektov. S tem bo olajšano delo in zaposleno bo manj ljudi. Pri obstoječi odkop ni metodi, s pridobivanjem premoga iz nadkop-nega dela, bomo delno zvišali storitev in izkoristek z uvedbo še dodatnega odstreljevanja premoga v stropu in tleh; v Hrastniku in v jami Kotredež bomo ponekod uporabljali v ta namen GESBO — VT napajanje, samo ali pa v kombinaciji ž obstreljevanjem. Za uspešnejše odstrel j evan j e bomo nabavili ustrezne vrtalne garniture in eksplozivne patrone večjega premera. S sistematičnim uvajanjem takega dela, bomo povečali tonažo na 1 m2 površine širdkočelnega odkopa, ki sedaj varira od 7 do 15 ton. Koncem leta 1972 bomo verjetno pričeli s poskusnim uvajanjem hidravličnega podporja in sitrojnega pridobivanja premoga na širokočel-nem odkopu. Na rudnikih predvidevamo v letu 1972 naslednjo proizvodnjo v tonah — jama Dol 85.000 jama Hrastnik 280.000 jama Ojstro 262.000 komercialni premog kotlovni premog Skupaj rudnik Hrastnik jama Trbovlje 627.00 608.000 627.000 rudnik Trbovlje jama Kotredež 242.000 jama Kisovec 242.000 608.000 608.000 rudnik Zagorje 484.000 484.000 R S C 31.000 31.000 Z P T 1,142.000 608.000 1,750,000 Iz tabele je razvidno, da načrtujemo proizvodnjo komercialnega premoga v v višini 1,142.000 ton in kotlovni premog v višini 608.000 ton. Skupna proizvodnja bo predvidoma znašala 1,750.000 ton. Termoelektrarna Trbovlje bo predvidoma okrog 750.000 ton premoga, t. j. rovnega premoga iz Trbovelj, prahu ,iiz redne proizvodnje in kotlovnega premoga iz TTS. Izkušnje iz prejšnjih lat nas uče, da je bil rudnik Trbovlje že večkrat v zagati, ker so bila odprta le polja s kotlovnim premogom, TET pa ni obratovala v pasu. Ker je bila deponija polna, so nastopale težave v proizvodnji kotlovnega premoga iz rudnika Trbovlje. Če bi nastopilo tako kritično stanje, bomo morali odpreti čelo na višini 239 v polju Lakonca, kjer je najlažje odkopati 90.000 ton komercialnega premoga. V jami Dol bomo odkopavali premog v B in C polju do višine 260, t. j. do savskega horizonta. Za nadaljnje odkopavaj ne izpod višine 260 bo potrebno opraviti nova odpiralna dela. V jami Hrastnik bomo nadaljevali z odkopavanjem premoga v A kopi im Talnem skladu, v jami Ojstro pa na etaži III/,8 in 111/10. Skladno s projektom in odkopavanjem v jami Ojstro, bomo morali izdelati dodatne dostavne in izvozne zveze. Tudi v jamah rudnika Hrastnik bomo pričeli s strojnim izkopom prog v premogu za pripravo etaž. V Trbovljah, bomo odkopavali kotlovni premog v Zg. Vlil polju višina 274 in višina 260, v polju Po-laj II na višini 262, Polaj III. na višini 272 in Polaj na višini 253. V jami Trbovlje je skupna dolžina ši- rokočelnih front prevelika. Zaradi nepredvidenih sprememb v kvaliteti premoga so etaže pripravljene z večjim številom prog, zato bodo možni preskoki slabših partij premoga ali celo delne opustitve. V Kotredežu bomo nadaljevali z odkop&vajnem etaž v poljih 56 in 57. Za lažjo dostavo materiala bomo uredili strojni prevoz od VI. horizonta po J — 66 ali vpadniku na etaže. Prevoz materiala med jaškoma J—66 in J—57 oz. V-6-5, bo potekal po etapnih progah z monorail-nem. Pri odkopavajnu premoga v Kotredežu imamo najnižji izkoristek —4 ton/m- Tega moramo čim-preje popraviti, saj je od njega odvisna storilnost in stroškovna obremenitev tone. V jami Kisovec bomo zaključili z odkopavaj nem premoga v polju 42 sloj 1, 2 in 3. V polju 55 in 53, kjer odkopavamo od zgoraj navzdol z rušenjem in pridobivanjem iz nadkopnega dela, bomo koncem leta že na višini V. horizonta. S polnim splavnim zasipom bo- mo v jami Kisovec odkopavali premog v polju 42, 40 in 50 ter 52. Na vseh ostalih širokočelnih odkopih v ZPT bomo odkopavali premog od zgoraj navzdol s povišanimi etažami in pridobivanjem premoga iz stropa. RŠC bo odkopaval premog v učnih revirjih v Trbovljah v polju Lakonca in v Kisovcu, v polju 40 (splavni zasip). Po posameznih rudnikih im skupno za ZPT predvidevamo naslednje storitve — M d O ti cti > O ti N > .5 5 M Ul 1968 134 9 10 153 1969 143 10 9 162 1970 162 8 7 177 1971 164 7 7 178 Problem bi bilo torej možno rešiti z nabavo nekaterih novih in nekaj dodatnih strojev, ker bi bilo možno izdelovati nekatere dele doma. Takšna delo sedaj naročamo v drugih delavnicah ali celo izvem podjetja, kar vse nujno dviga stroške. Ob modernizaciji delavnic bi bilo torej možno izvajati večja naročila za domače potrebe in končno tudi razna dela za tuje stranke (npr. kooperacija s Sijajem in podobno), pri vsem tem pa bi obstajala možnost zaposlitve invalidov, ker je iz prakse znano, da zaradi navezanosti na podjetje, zelo neradi ali pa sploh nočejo drugam. Tudi jamska mehanizacija pred-.»avlja poseben problem. Vsa je vgrajena in rezervnih delov ni. V letu 1972 bomo nujno potrebovali za vse tri jame okrog 4.700 m verig in 900 korit. Proučili bomo tudi možnost, da bodo popravljali mehanizacijo bližje deloviščem v jami. Toplarna je bila preurejena iz bivše kotlarne, za kar so bili uporabljeni in predelani stari kotli. Že sedaj je precej odjemalcev; toplotne energije, njihovo število pa se bo v bližnji bodočnosti še povečalo in bo zato nujno pristopiti k ureditvi še tretjega kotla. Našteti so najnujnejši problemi, ki jih bo treba rešiti. Njihova rešitev pa ne spada v okvir delovne enote. Mi v enoti bomo skrbeli za dobro gospodarjenje z raznim materialom, skrbeli bomo poleg količinske tudi za kvalitetno proizvodnjo in vplivali na znižanje tistih stroškov, na katere lahko vplivamo. Zavedamo se, da bodo dobri uspehi enote v korist posameznikov in podjetja kot celote. Ivan Petrov, dipl. inž. rud. Varnost v jami Ojstro V letošnji četrti številki glasila Srečno, smo zavoljo čim širšega sodelovanja pri preprečevanju nevarnih vodnih vdorov, objavili nekaj tehničnih ugotovitev, ki so po logičnem sklepanju bile vzrok silovitega vodnega vdora, dne 8. aprila 1971 v jami Ojstro. V nadaljevanju smo navedli tudi ukrepe, katere bomo morali izvajati in ki so za varnost zaposlenih tako pomembni, da jih v zgoščeni obliki ponavljamo! »Da bi preprečili škodljivo formiranje kaminov in praznine v ruš-nem prostoru starega dela, kar je posledica neenakomernega in nepopolnega rušenja ter dotekanja premoga iz nadkopnega dela po odstranitvi podporja, moramo izvajati obvezno rahljanje premoga v nadkop-nem delu z razstreljevanjem. S ciljem, da bi dosegli z narušenim premogom, v porušenem delu, stalno bariero (filter) proti staremu delu, mora točenje premoga (pridobivanje iz nadkopnega dela) potekati postopoma po vsej dolžini odkopne fronte in se sme iz vsakega tekočega metra čela pridobiti le 10 m^ premoga (v razsutem stanju) pri pogoju, da podkopna višina ne presega 2.5 m ob odkopni fronti, celotna višina e-taže pa je 10 m. Poglejmo, kaj je bilo po preteku dveh mesecev v zvezi z izvajanjem teh ukrepov storjenega in kakšni so bili uspehi. Rahljanje nadkopnega premoga v višini preko 7 m, z uporabo metanskega razstreliva in klasičnim (kontinuiranim) polnjenjem, zavoljo malih dovoljenih količin polnitve (do 800 gr), ni moglo biti učinkovito. Tehnična služba je preskrbela ustrezno tolmačenje veljavnih predpisov in za posamezne pogoje odredila uporabo nemetanskega razstreliva o-ziroma metanskega razstreliva z di-skontinuiranim (etapnim) polnjenjem. Količinsko smo polnjenje vr- tin z razstrelivom in učinek lahko tako znatno povečali. Pri tem so se pojavile prve težave in v zvezi z njimi tudi prilagoditve novo nastalim pogojem. Z običajnim vrtalnim strojčkom je bilo vrtanje minskih vrtin v strop po razpokanem premogu zelo težavno. Še težavne j e je bilo v vertikalno vrtino brez posebnih pripomočkov vstaviti eksploziv. Učinek razstrelitve je bil ugoden le v mehkejših premoških partijah, v tršem premogu pa želj ene drobitve nismo dosegli, ker smo spričo predpisov v 7 m dolgo vrtino lahko vstavili le največ 2300 gr razstreliva (potrebno cca 4000 gr). Posledica tega je bila, da se je odstopilo od sistematičnega razstreljevanja. Razstreljevalo se je skladno s potrebo in ustrezno pogojem. Potreba po odstreljevanju je na- stopila, ko se je predhodni odstranitvi stojk, staro delo zrušilo le nekaj metrov v strop nadkopnega dela in se je tu ustvarila praznina najrazličnejših oblik in smeri, pogoj pa je narekoval drugo situacijo strelne vrtine ter mnogo težavnejšo kontrolo metana v vidnih in nevidnih prazninah starega dela. S predvideno odkopno višino čela od 2.2 do 2.5 m tudi nismo vzdržali. Severni del čela v Zapadnem polju, je prehajal skozi mehkejše glinaste premoške plasti, katerim se je zaradi prisotnosti vode, tlačna trdnost precej zmanjšala. Penetracija stojk je bila tolikšna, da je zmanjšana višina ob starem delu že preprečevala odstranjevanje podporja (rušenje). Višino čela smo zato povečali na 2.8 m. V takih razmerah smo lahko su- mili na točnost izvajanja ukrepov, predvsem pa v doseganje želj enega namena, zato smo prav zavoljo tega tudi povečali kontrolo. Kljub temu, da so opazovanja in meritve pritokov vode na čelo Za-padnega polja, potrjevale pravilno funkcijo in obračanje narahljamega premoga v starem delu kot drenaža in filter ter je po vseh delovnih poročilih nadzornikov in posebne kontrole razvidno, da se vsa dela na čelu izvajajo po navodilih, sta se dne 9. oktobra in 2. novembra 1971 ponovno sprožila dva vodna vdora, ki jih moramo smatrati za nevarna. Mulj in voda v redko tekočem stanju sta namreč vdrla v čelo nenadoma in hitro, vendar le v manjši količini (od 20 do 80 m3) in zaradi tega ni bilo hujših posledic. Po očiščenju zalitega jamskega prostora na čelu smo ugotovili, da je voda v obeh primerih našla pot skozi dokaj ozko odprtino v boku starega dela, ki lahko nastane med obema stojkama v medsebojni razdalji do 90 cm. Vdora vode sta se pripetila v fazi rušenja in pridobivanja. Zaradi' posebnega spremenjenega stanja, ki sledi vodnemu vdoru, je težko, če ne že nemogoče, ugotoviti po ogledu dejanske vzroke, na podlagi katerih bi bilo možno uspešno ukrepati. Zato se lahko pri analizi poslužujemo le izjav navzočih in pa logičnih sklepanj. Tu moram opozoriti na pomembnost verodostojnih izjav, ki včasih pod vplivom nenadnega dogodka nehote, pod vplivom vesti za nepravilno dejanje pa hote, izmaličijo dejanske vzroke in s tem tudi vsak ukrep. Kakorkoli so bili že ti vplivi pri zadnjem vodnem vdoru prisotni, smo izjave sprejeli s pridržkom in na podlagi raznih primerjav ugotovili, da je voda pro- drla na čelo nenadoma, po praznem prostoru v starem delu, ki je po svoji smeri in obliki segal globoko v stara dela predhodne odkopne etaže. S tem sklepom oziroma ugotovitvijo pa se ponovno potrjuje osnovna ugotovitev v študiji vodnih vdorov, da je za varno odkopavanje premoga v območju vodnih vdorov, nujno doseči enakomerno in koli- činsko odmerjeno pridobivanje nad-kopnega dela etaže, brez ustvarjanja nevarnih praznin in kaminov. To bomo pa dosegli le z ustreznim sistematičnim rahljanjem. V dopolnilnem projektu nove odkopne metode za območje vodnih vdorov, ki je v izdelavi in bo gotov do konca tega leta, je postopek razstreljevanja kot najvažnejši u-krep, obdelan v posebnem poglavju. Emil Kohne, dipl. inž. rud. Ledene sveče na zveznem obzorju med Strojnim in Glavnim jaškom v jami rudnika Hrastnik Foto inž. Tone Bregant Delo z ffobtolns-om Na enomesečnem strokovnem izpopolnjevanju o strojih za napredovanje p nog po srednje trdi in trdi hribini, sem si v Zahodni Nemčiji ogledal stroje Demag, Wirth, Krupp-Wohlmeyer in Robbins. Poleg njih sem si ogledal tudi stroje za napre-dovanje prog po premogu Bickboff, Demag in Paurat ter stroje za vrtanje jaškov in nadkopov Turmag in Wirth. Med stroji za napredovanje po trdi hribini, sem edino stroj Robbins videl vgrajen v jami in sicer prav v fazi preboja tako, da sem si ga lahko ogledal od vseh strani, kar sicer pri normalnem napredovanju ni mogoče. Stroj je vgrajen v rudniku Minister Stein, BAG Dortmund, kjer se je leta 1970 pokazala potreba po pospešeni izgradnji 7. obzorja, ki mora že leta 1974 pričeti obratovati. Proga, premera 5 m in skupne dolži- ne 7 km, poteka po karbonskih plasteh peščenjaka, peščenega in glinastega skrilavca s precejšnjo vsebnostjo kvarcita in trdoto preko 2000 kp/cm2, prevrtati pa je bilo potrebno tudi preko 100 m tektonsko močno narušene in sipke hribine, tako-imenovani kvintus. Leta 1970 izdelani projekt je predvidel za običajno izdelavo s streljanjem skupne stroške v višini 12,291.000 DM, za strojno izdelavo pa 13,445.000 DM. Kljub kalkuliranim večjim stroškom, se je takrat vodstvo odločilo za strojno izdelavo Iz naslednjih glavnih vzrokov: — hitrejše odpiranje obzorja in večja gotovost za terminirano odkopavanje na 7. obzorju, — manjši poznejši vzdrževalni stroški, — pomanjkanje delovne sile za običajno izdelavo, — večja varnost pri napredovanju. Ameriškemu stroju Robbins sedaj že uspešno konkurirajo tri evropske firme (nemški Demag in Wirth ter švicarska Atlas Copco), ki pa leta 1970 še niso izdelale stroja s tako velikim premerom. Rob-binsonovo vrtalno glavo, premera 4.8 do 5.1 m in 36 diskov na njej, poganja šest elektromotorjev s skupno močjo 540 kW. Ostala instalirana moč, 144 m dolgega kolosa, pa znaša še 200 kW. Sam stroj je dolg 15 m, električne in klimatske naprave 11 m, vse ostalo pa je nakladalna konstrukcija, ki jo stroj vleče za seboj. Kamenino luščijo diski v koncentričnih krogih, na obodu nameščena vedra pa jo nakladajo na gumi transporter, ki poteka vrh stroja. Za podpiranje se uporablja pet-segmentni zvončasti profil, ki je na- meščen 4 m za čelom delovišča na skoraj povsem mehaniziran način. Kljub hlajenju vrtalnih diskov z vodo, se ti tako segrejejo, da je potrebno dovajati na delovišče po zra-čllnih ceveh, kar 400 m3/min hlajenega zraka. Vse to pa ne prepreči visoke delovne temperature, zaradi česar je delovni čas skrajšan na 6 ur in uvedeno štiri izmensko obratovanje. Y času od 1. januarja do 31. avgusta 1971 je bilo v 141 delavnikih obratovanja stroja, izdelanih 1830 m proge oziroma povprečno 13 m/dan; k temu pa je potrebno dodati, da je stroj izdelal več kot 270 m v izredno slabih okoliščinah (kvintus, ovinek, zelo trd peščenjak), kjer je dosegel le 4.7 m/dan; v ugodnih pogojih pa se je ta storitev dvignila na preko 23 m/dan. Temu sorazmerni so bili tudi stroški in sicer 7580,- DM v najslabšem in le 1285,- DM/m v najboljšem mesecu, povprečno pa 2425.- DM/m. V težkih pogojih je bila presežena tudi potrebna odložitev iz 44 na 59 delavnikov/dan za vsa napredovalna in ostala dela. Do sedaj je stroj opravičil zaupanje, čeprav mnogokrat nastopajo težave zaradi velike oddaljenosti matične tovarne in s tem rezervnih delov. Prav to pa daje omenjenim evropskim strojem velike možnosti razvoja in konkuriranje na evrop- skem tržišču. Tudi v Jugoslaviji že deluje Demagov stroj za izdelavo prog po trdi hribini. Matjaž Hočevar, dipl. inž. rud. O akcijah v zvezi z reševanjem problemov podjetja Zbor delavcev dne 6. novembra t. 1. na rudniku Trbovlje, o katerem smo seznanili vse delovne enote našega podjetja ter premogovnike Slovenije, je dal pobudo za pospeševanje nekaterih perečih problemov v premogovništvu in našem podjetju. S sklepi in zahtevami zbora kolektiva RT smo seznanili Gospodarsko zbornico Slovenije, Skupščino socialistične republike Slovenije in Izvršni svet SRS. Istočasno je republiški odbor sindikatov obvestil o tem zboru Republiški svet zveze sindikatov Slovenije, zveza komunistov v podjetju pa Centralni komite ZKS. V podjetju smo pripravili tudi nekoliko širšo informacijo o problematiki podjetja, o razvojnem programu in predlogih podjetja za urejanje vprašanj premogovništva in našega podjetja, ki smo jo posredovali predsedniku Izvršnega sveta Slovenije. Ti predlogi in zahteve so bile v kratkem naslednje: 1. popravek oz. prilagoditev sedanjih prodajnih cen premoga z ozirom na splošni dvig cen, 2. odobritev posojila za nadaljnjo modernizacijo proizvodnje premoga pod ugodnimi pogoji (nizka Obrestna mera in sprejemljiva doba odplačila), 3. možnost najetja kreditov za stanovanjsko izgradnjo pod ugodnejšimi pogoji, kot so sedanji, 4. oprostitev plačevanja posebnega republiškega proračunskega prispevka na osebne dohodke za delo ob prostih sobotah. Ti znašajo 23,96 % od netto in 16,40 «/o od bruto OD, 5. oprostitev plačevanja posojila za nerazvite v višini 1,94 % od družbenega proizvoda, oz. v gospodarskih organizacijah od poslovnega sklada. Predlog je, da bi nas republiški zakon, ki je v pripravi, oprostil plačevanja tega prispevka. Dne 19. 11. so o problematiki .Zasavskih premogovnikov razpravljali na Republiškem svetu zveze sindikatov Slovenije ter sprejeli in istočasno podprli stališča, ki so bila predlagana. Na tem sestanku, na katerem je bil navzoč tudi predsednik Zveze sindikaitov Slovenije, je bilo iz sindikalne organizacije Zasavskih premogovnikov navzočih 5 članov. Dne 22. 11. je bil sestanek na Republiškem izvršnem svetu pri predsedniku Stanetu Kavčiču. Poleg predsednika sta bila na tem sestanku navzoča tudi podpredsednik IS ing. Tribušon in član IS ing. Zupan. Zasavske premogovnike so zastopali — predsednik osrednjega delavskega sveta, predsednik ROS-a, glavni direktor in namestnik glavnega direktorja. Prisoten pa je bil tudi poslanec republiškega zbora republiške skupščine tov. Forte Karel. Sestanek je imel dva vsebinska dela. V prvem delu so bili obravnavani predlogi, ki so bili dostavljeni Izvršnemu svetu SRS. Člani IS so se strinjali, da je potrebno podpreti akcijo jugoslovanskih premogovnikov za spremembo cen, vendar s posebnim ozirom za ceno premoga, ki se uporablja za termoelektrarne. Prav tako so se strinjali tudi s tem, da bi bilo potrebno premogovnike oprostiti plačevanja posebnega republiškega prispevka za delo ob prostih sobotah. Strinjali so se tudi s predlogom, da ne hi plačevali posebnega prispevka od poslovnega sklada za nerazvite pokrajine. Smatrali so pa, da ni mogoče v ničemer pomagati v olajšavah pri stanovanjski izgradnji. Izvršni svet bo v smislu sprejetih stališč posredoval pri pristojnih organih za ustrezne odločitve. V drugem delu se je razgovor nanašal na perspektivo Zasavskih premogovnikov, na kredit za modernizacijo proizvodnje in na ukrepe, ki bi jih bilo potrebno podvzeti. Člani IS so smatrali, da tudi predloženi program modernizacije ni zagotovilo, da ne bo podjetje tudi v bodoče zašlo v težaven položaj, predvsem zaradi vedno večje in ostrejše kon- Cesto med novo in staro separacijo v Trbovlja je treba utrditi Foto inž. Tone Bregant kurence ostalih vrst goriv ter hitrejšega razvoja in napredka ostalih industrijskih in gospodarskih panog Slovenije v primerjavi s premogovništvom v naslednjih letih. Iz tega razloga je nujno potrebno predvideti in omogočiti v naslednjih letih dodatno proizvodnjo, ki naj pomaga reševati splošno problematično situacijo v Zasavskih premogovnikih. Člani IS so zagotovili, da so sredstva za modernizacijo proizvodnje premoga na razpolago in da jih bo možno črpati v letu 1972, vendar mora še o tem razpravljati in odločati odbor posebnega družbenega pomena za reševanje vprašanja v elektrogospodarstvu, na katerega smo že naslovili ustrezno vlogo. Dne 24. 11. je Zvezni zavod za cene odobril povišanje cen premoga za 20 % za široko potrošnjo in industrijo, dočim zahteva, da doseže z železnico in termoelektrarnami poseben sporazum o cenah. Vse potrošnike smo o spremembah cen že obvestili. Naše podjetje daje skoraj 60 % proizvodnje termoelektrarnam in železnici. Zato je trenutni učinek povišanja cen na celotno proizvodnjo samo okoli 8 %. V izvezi s cenami premoga za termoelektrarne in železnico bo potrebno počakati na razgovore in pogajanja, pri čemer pa imamo tudi podporo republiškega izvršnega sveta. Ker nam je bila odobritev cen posredovana šele v petek, 26. 11. po-pdldne, ni bilo še možno izdelaiti izračuna, kako se odraža ta sprememba na dohodek podjetja in na osebne dohodke. Strokovne službe imajo nalog, da pripravijo izračun in v zvezi s tem tudi predlog, o čemer bo razpravljal tudi osrednji delavski svet. Razumljivo je, da je bil učinek te spremembe v cenah v mesecu novembru zelo majhen, ker je zajemal le okoli 8000 ton proizvodnje. Albert Ivančič, dipl. inž. rud. Rudarstvo doma sei po Zaloge Zahodnonemških premogovnikov V Zahodnonemških premogovnikih so zaloge presegle 8 mili j. ton. Po statističnih podatkih premogovne gospodarske centrale so znašale zaloge koncem oktobra 3,9 mili j. ton premoga in 4,1 mili j. ton koksa. To je približno 7 mili j. ton več kot v istem mesecu predhodnega leta. Seja sveta premogovnikov zveze gospodarske zbornice Dne 5. novembra t. 1. je bila v Beogradu seja sveta premogovnikov zveze gospodarske zbornice. Seje se je udeležil tudi član sveta Jože Zor-čič, inž, namestnik glavnega direktorja ZPT. Na seji so razpravljali o zadolženosti in likvidnosti gospodarstva in o predlogih ukrepov za njihovo izboljšanje ter o združevanju v zbornicah. Na seji so bili člani sveta seznanjeni tudi s poročilom o poteku akcije za zvišanje cen premoga, ki jo je vodil ta svet skupno z združenjem premogovnikov v Beogradu. O zahtevi so bi' v skladu s predpisi seznanjeni zvezni zavod za cene, kateremu je bila predložena tudi celotna dokumentacija, komisija za ekonomsko politiko pri zveznem izvršnem svetu in podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Jakov Sirotkovič. Predvajanje strokovnih filmov V ponedeljek, dne 15. novembra 1971 je vodstvo podjetja ZPT, skupno s podružnico ZRGMIT, organiziralo v sejni sobi ZPT v Trbovljah predvajanje petih strokovnih filmov, ki jih je dala na posodo to- svefu varna rudarskih strojev Eickhoff iz ZR Nemčije. Predvajanja filmov se je udeležilo 45 članov delovne skupnosti, v glavnem tehniških sodelavcev iz vseh enot. Strokovni filmi so prikazovali kompleksno mehanizacijo na širokih čelih krajših dolžin, stroje za izkop prog in tunelov ter jamske žičnice. Na odvozišču vrh jaška 111 na Gvidi Foto inž. Tone Bregant Doseganje in delitev dohodka V deset mesečnem razdobju 1971, smo proizvodni načrt količinsko prekoračili za 5 %. Skupno smo proizvedli na vseh treh rudnikih in šolskem revirju 1,494.400 ton premoga, ki smo ga tudi v celoti prodali. Skupno smo prodali 1,506.450 ton, ker smo deponijo znižali za 12.050 ton. Koncem oktobra izkazujemo na zalogi še 17.983 ton prahu, od tega v Trbovljah 14.931 in v Zagorju 3.052 ton. Poedini rudniki so proizvodni načrt izpolnili v tem razdobju takole: Rudnik nočrtovano doseženo % Hrastnik 508.500 526.520 103,5 Trbovlje 482.500 529.610 109,8 Zagorje 407.500 404.590 99,7 Skupaj 1,398.500 1,460.720 104,4 RŠC 25.000 33.680 134,7 Celokupno: 1,423.500 1,494.400 105,0 Finančni načrt pa na postavki »celotni dohodek« ne izkazuje enotnega doseganja, kot količinski. To se pravi, da načrtovane kvalitete premoga, tako v pogledu asortimenta kot kalorične vrednosti, nismo dosegli. V nadaljevanju prikazujem doseganje finančnega načrta v % posamezne rudnike in osnovno dejavnost ZPT: Elementi Hrastnik Trbovlje Zagorje Skupaj prodaja v tonah brez RŠC 104,0 110,0 101,4 105,3 celotni dohodek 97,1 101,8 101,7 104,4 materialni stroški 99,9 88,1 112,9 110,1 dohodek 95,5 110,2 95,3 101,1 obveznosti iz dohodka 110,3 117,7 104,0 111,4 dohodek za razdelitev 93,8 109,7 94,3 99,9 bruto OD 109,3 108,4 99,9 107,4 družbene službe 123,6 109,9 102,6 112,1 bruto skladi 10,3 162,1 — 14,1 Na rudnikih Hrastnik in Trbovlje se stanje ni spremenilo. Oba izkazujeta nižje in preseganje načrtovane tonaže. Kot že omenjeno, razlog je v slabšem padcu vrst, več je drobnih vrst premoga, ki imajo nižjo prodajno ceno, kar nam znižuje povpreček Din/tona. Nadalje, pri prahu in korblovnem premogu za elektrarno Trbovlje ne dosegamo pogodbenih kaloričnih vrednosti, posledica je nižja prodajna cena. Pri rudniku Hrastnik tudi materialni stroški niso v skladu s proizvodnjo, so previsoki in tudi to negativno vpliva na doseganje ostanka dohod- Koncem avgusta smo izkazovali na rudniku Hrastnik izgubo in na rudniku Zagorje nekaj dobička. Dosežki v septembru in oktobru (pozitivni v Hrastniku, negativni v Zagorju) so pa koncem oktobra situacijo popolnoma spremenili. Obrat za specialna rudarska dela izkazuje na domačih gradbiščih izgubo. Največja je na gradbišču Nik-šič v Orni Gori, kjer so pa v teku pogajanja za spremembo cen. Nekje se pa dela na gradbiščih zaključujejo oziroma so v pripravi, pri teh delih pa finančni rezultat še tudi ne more biti ugoden. Doseženi uspehi na inozemskih deloviščih domača pasivo v celoti pokrivajo. Finančni načrt smo sestavili le za tuzem- ka za nadaljnjo delitev na OD in sklade. Rudnik Zagorje dosega boljšo povprečno prodajno ceno od predvidene, vendar je pa v materialnih stroških talco visok, da izkazuje v končni vsoti negativni rezultat. Negativna razlika je tudi med izrednimi izdatki in dohodki, kjer izkazujemo letos precejšnja izplačila rudarskih škod. Od skupno predvidenega ostanka dohodka za bruto sklade v skupni višini 7,851.900 din, smo dosegli le 1,107.500 din ali 14,1 % in to: ska gradbišča, doseganje v % pa je naslednje:____________________________ gradbišča v SFRJ vsa gradb. celotni dohodek 103,5 117,3 materialni stroški 105,2 105,4 dohodek 102,4 .124,9 obveznosti iz dohodka 55,9 55,9 dohodek za razdelitev 113,2 140,9 bruto OD 134,5 134,5 družbene službe 103,2 103,2 bruto skladi — 193,1 Negativni rezultat na gradbiščih v SFRJ znaša 5.18.200 din, končni pozitivni rezultat z upoštevanjem MEGLA IN DEŽ OVIRATA VOŽNJO NA CESTI Da ne bo prepozno! Osnovno pravilo za vožnjo z motornimi vozili v megli ali med dežjem (nalivom) se glasi: I. Zmanjšaj hitrost vožnje na varno hitrost! II. Povečaj varnostno razdaljo do spredaj vozečega vozila! III. Prižgi zasenčene luči tudi podnevi! IV. Ne spreglej prometnih znakov na cesti in bodi do teh znakov še bolj pozoren in pazljiv! V. Izboljšaj si vidljivost tudi s brisalci za vetrobranska stekla! VI. Če nimaš meglenk, ob zelo gosti megli ne vozi, da boš dolgo živel! VII. Bodi do pešcev, kolesarjev in mopedistov tovariški, obziren in spoštljiv! VIII. Ne pusti se motiti od potnikov. Ne pogovarjaj se med takšno vožnjo z njimi! IX. Ne ustavljaj na cesti, če to ni nujno potrebno! Prehitevanje ali prehitra vožnja po mokrem, vlažnem ali mastnem cestišču skrajšajo premnogim pot na »drugi svet!« . Ne samo cestnoprometni predpisi ali pravila varne, vožnje — tudi sam razum voznika terjajo vso potrebno in koristno previdnost na cesti. — rudnik Hrastnik — rudnik Trbovlje — rudnik Zagorje — razlika med izrednimi izdatki in dohodki Skupaj : 595.900 din ali 10,3 % plana 1.018.500 din ali 162,1 % plana 424.800 din — 28.900 din — 1.107.500 din ali-14,1 % plana priliva iz inozemstva, pa je 2,040.200 din. Delovne enote GRAMAT-a poslu- jejo uspešno, tudi izguba v Hrastniku je nižja od načrtovane. Doseganje finančnega načrta v % je naslednje: Zanimivosti od tu in tam Hrastnik Trbovlje Zagorje Skupaj celotni dohodek 113,0 98,0 135,0 104,3 materialni stroški 104,0 118,4 136,1 119,8 dohodek 61,6 84,9 130,5 88,1 obveznosti iz dohodka 69,9 52,1 30,7 50,4 dohodek za razdelitev 63,2 90,6 187,7 95,9 bruto OD — 92,6 — 92,6 družbene službe — 82,5 — 82,5 bruto skladi 63,2 82,0 187,7 111,5 Za enoto v Hrastniku in Zagorju se obračunavajo OD na tamkajšnjih rudnikih, zato v prednjem prikazu niso izkazani. V zneskih je bil dosežen načrtovani dobiček (ostanek dohodka za bruto sklade — v Hrastniku izguba) takole: načrtovano doseženo % Hrastnik — 116.300 — 73.500 63.2 Trbovlje 453.900 372.400 82,0 Zagorje 101.400 190.400 187,7 Skupaj : 439.000 489.300 111,5 Za toplarno Trbovlje finančni načrt ne obstoja. Pri realizaciji 276.500 din izkazuje izgube 134.000 din, ki je opravičljiva, ker vse obstoječe kapacitete niso izkoriščene. Za avtopark smo načrtovali le kritje vseh stroškov, brez ostanka dohodka za sklade. Povečana realizacija v zadnjih mesecih, boljše izkoriščanje’ vozil in tudi višje cene, so omogočile boljše poslovanje te delovne enote. Doseganje finančnega načrta v % je naslednje: Trbovlje- Hrastnik Zagorje Skupaj Reševalna vaja Na zahtevo republiškega rudarskega inšpektorja, je bila 10. novembra t. L sklicana izredna reševalna vaja vseh reševalcev reševalnih postaj pri ZPT. Pri tej skupni reševalni vaji so sodelovali reševalci iz rudnikov Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ter iz obrata Dol rudnika Hrastnik. Namen sklica izredne vaje je bil, ugotovitev hitrosti alarmiranja reševalcev, prihoda na mesto ogroženosti in opremljenosti reševalcev. Vaja je potekala na rudniku Hrastnik. Prisostvovali so ji republiški rudarski inšpektor Svetozar Žebre, dipl. inž. rud., izvedenec prof. dr. inž. Anton Homan, dežurni ZPT tehnični direktor Adolf Jermol, dipl. inž. rud. in drugi. Vaja se je pričela po telefonskem naročilu rudarskega inšpektorja ob 15.30 uri in končala ob 18. uri. Po vaji je izvedenec prof. dr. inž. Anton Homan predaval navzočim o razvoju in stanju rešilstva v splošnem in pri ZPT. Svetovno tržišče premoga celotni dohodek 144,5 109,0 124,5 materialni stroški 135,1 104,0 113,7 dohodek 150,5 134,5 147,9 obveznosti iz dohodka 115,1 101,0 109,1 dohodek za razdelitev 158,3 143,1 154,2 bruto OD 136,5 101,4 127,0 družbene službe 87,7 — 64,0 bruto skladi — — Ker ostanek dohodka za sklade ni bil načrtovan, ne moremo prika- Trbovlje-Hrastnik 146.300 din zati dosežek v %. V zneskih pa zna- Zagorje 104.300 din ša: Skupaj: 250.600 din dobju januar-oktober 1971 tole do- Vse obravnavane proizvodne de- seganje in delitev celotnega dohod- javnosti so skupaj dosegle v raz- ka: doseženo din % fin. načrta celotni dohodek 210,300.400 106,1 materialni stroški 82,766.400 110,5 dohodek 127,534.000 103,4 obveznosti iz dohodka 13,902.200 100,7 dohodek za razdelitev 113,631.800 103,8 bruto OD 108,782.800 109,7 družbene službe 1,095.400 100,4 bruto skladi 3,753.600 40,2 Vse druge neproizvodne dejavnosti so zaključile obravnavano obra- Delitev dohodka v %: čunsko razdobje pozitivno. Finanč- načrtovano doseženo bruto OD 90,5 95,7 n ih načrtov nismo sestavili, dosega- družbene Službe 0,9 1,0 bruto skladi 8,6 3,3 nje in delitev dohodka je: Organizacija Združenih narodov je po svojih strokovnih službah proučevala bodočo porabo koksa v Evropi. Prišla je do nekaterih dolgoročnih prognoz. Predvidevajo, da se bo proizvodnja surovega železa v Evropi, brez SSSR, do leta 1975 dvignila na blizu 185 milijonov ton, kar pomeni 35%-;no povečanje na-pram letu 1970. Železarne v posameznih državah bodo zmanjševale porabo koksa v plavžih. Pričakujejo da bodo evropske države do leta 1975 zadovoljevale svoje potrebe iz lastnih virov tako, da bi čim manj uvažale iz drugih kontinentov. Računajo, da bo do leta 1975 znašala zahodnoevropska proizvodnja koksa blizu 110 milijonov ton, vzhodnoevropska pa okoli 36 milijonov ton koksa. Rezerve premoga na Poljskem Po ocenah strokovnjakov smatrajo, da razpolaga Poljska na globini do 1000 m s skoraj 84 milijardi ton premoga v Gornji Slezi ji in za okoli 1 milijardo ton v Spodnji Slezi ji. Iz tega razloga spada ta država v vrsto naj bogatejših držav v svetu, v pogledu rezerv premoga. Za primerjavo lahko navedemo, da je. znašala v letu 1970 proizvodnja premoga na Poljskem 140 milijonov ton, rezerve premoga za eksploatacijo pa znašajo za skoraj 600 let. Nadaljnje zaloge premoga imajo še v večjih globinah do 2000 m tako, da računajo, da znašajo zaloge na Poljskem za 1000 let. RŠC celotni dohodek 5,626.000 materialni stroški 3,369.700 dohodek 2,256.300 obveznosti iz dohodka 163.100 dohodek za razdel. 2,093.200 bruto OD 2,057.200 družbene službe . 18.200 bruto skladi 17.800 Delitev dohodka v %: — bruto OD 98,3 — družbene službe 0,9 — bruto skladi 0,8 Menze Počitniški domovi Skupaj 3,296.800 1,023.100 9,945.900 2,508.600 688.600 6,566.900 788.200 334.500 3,379.000 45.300 16.000 224.400 742.900 318.500 3,154.600 645.700 185.600 2,888.500 5.300 — 23.500 91.900 132.900 242.600 86,9 58,3 91,6 0,7 — 0,7 12,4 41,7 7,7 Ti rezultati seveda niso dokončni in se bodo do konca leta še spremenili. Mišljen je ostanek dohodka za sklade. Del doseženega dobička pri menzah odpade na: — Hrastnik — Trbovlje — Zagorje Skupaj : 16.200 din 41.200 din 34.500 din 91.900 din Pri počitniških domovih: Rab 130.500 din Crikvenica 21.100 din Partizanski vrh — 18.700 din Skupaj 132.900 din dohodek 130,913.000 din obveznosti iz dohodka 14,126.600 din dohodek za razdelitev 116,786.400 din bruto OD 111,671.300 din družbene službe 1,118.900 din bruto skladi 3,996.200 din Podjetje je z vsemi dejavnostmi razdelilo doseženi dohodek takole: celotni dohodek 220,246.300 din materialni stroški 89,333.300 din Delitev dohodka v %: — bruto OD 95,6 — družbene službe 1,0 — bruto skladi 3,4 Likvidnostno stanje izkazuje isto sliko kot preje, bistvenega izboijša-hja ne beležimo. Terjatve do kupcev se držijo skoraj vedno na isti višini in nikakor ne moremo uspeti, da bi jih znižali na sprejemljiv znesek. Še vedno smo primorani najemati za izplačilo osebnih dohodkov premostitvene kredite. Povprečni mesečni osebni dohodki na zaposlenega so se v primerjavi z lanskim letom povečali in so znašali: Delovna enota Leto 1970 Januar-oktobrer 1971 % Rudnik Hrastnik 1.396 1.704 122,1 Rudnik Trbovlje 1.396 1.680 120,0 Rudnik Zagorje 1.206 1.642 136,2 Skupni prevoz 1.199 1.495 124,7 Seperacija Trbovlje 1.073 1.377 128,3 Separacija Zagorje 1.049 1.338 127,6 SRD 1.258 1.464 116,3 Elektro obrat 1.262 1.515 120,0 Delavnica Hrastnik 1.258 1.496 118,9 Nabavni (skladišča) 1.122 1.408 125,5 Uprava 1.459 1.859 127.4 Osnovna dejavnost 1.286 1.621 126,0 O S R D 1.522 1.916 125,9 Avtopark 1.341 1.583 118,0 GRAMAT in toplarna 1.052 1.366 129,8 Z P T 1.291 1.641 127,1 Rozman Turnšek Potrebe po energiji v Italiji Zadnja leta v Italiji izredno narašča poraba vseh vrst energije, posebno pa še petrolejskih proizvodov. Njihova poraba se je letno povečevala od 13.8 do 19,7%. Za Italijo je značilno, da le 20,2%> od skupni n energetskih potreb izvira iz domačih virov. Ti pa so v glavnem premog, zemeljski plin, hidroenergija in manjše količine nafte. Ostale potrebne količine uvažajo. Celokupne potrebne količine vseh vrst energije so znašale v letu 1970 113.4 milijonov ton, od tega pa znaša premog 9400 tisoč ton oziroma 8,3%. Nova koksna baterija v Lukavcu Delavski svet kombinata Boris Kidrič v Lukavcu je sprejel investicijski program za izgradnjo IV. koksne baterije. Njena kapaciteta bo znašala okrog 700.000 ton koksa letno, medtem ko dosedanje tri baterije dajejo skupno okoli 600.000 ton koksa. Z deli bodo končali v letu 1974. Opremo bo dobavila sovjetska firma, medtem ko bo vsa dela na tem objektu izvedel sarajevski E-nergoinvest. Subvencija za premog Članice evropske gospodarske skupnosti plačujejo premogovnikom črnega premoga letno okoli 1,9 milijarde dolarjev pomoči. Vlade posameznih članic te skupnosti so u-skladile svoje subvencije v skladu z odloki evropske gospodarske skupnosti. Proizvodnja lignita Industrijsko razvite kapitalistične države ;n države v razvoju so v letu 1969 nakopale skupno 176,5 milijonov ton lignita, v letu 1970 pa 178 milijonov ton. Največja proizvodnja lignita od teh držav je Zvezna republika Nemčija, ki je proizvedla v preteklem letu skupno 108,500 tisoč ton lignita. Na drugem mestu med kapitalističnimi državami pa je Avstralija s 23 milijonov 300 tisoč ton letne proizvodnje lignita. Sirjenje Donskega bazena V državnem institutu za načrtovanje rudarskih naprav v Dnjepro-petrovsku v SSSR, so začeli projektirati nove naprave za eksploatacijo premoga v zahodnem delu Donskega bazena. V tem delu bi letno proizvedli 2,4 milijonov ton premoga. Ko bodo zgrajene vse naprave v tem delu, se bo proizvodnja premoga letno povečala na okoli 15 milijonov ton. Ta premog večinoma koksirajo. Doseganje in poraba amortizacije Nacionalizacija premogovnikov V letu 1970 smo porabili več a-mortizacijskih sredstev, kot smo jih imeli na razpolago. Zato smo morali v tem letu porabo amortizacije nekoliko zmanjšati, da smo pokrili lanskoletno prekoračitev. 1) doseženo po mesečnih obračunih 2) porabljeno — za redno nadomeščanje osnovnih sredstev — za udeležbo pri investicijskih posojilih — za odplačilo anuitet 3) prihranek v letu 1971 4) kritje prekoračitve iz leta 1970 5) .ostane prihranek Iz tega prihranka smo morali plačati razne izločitve za depozite pri banki, avanse dobaviteljem in izvajalcem, ki še niso obračunani tako, da razpolagamo koncem oktobra le z 2,601.000,00 din neporabljenih amortizacijskih sredstev. Ta RUDNIK HRASTNIK a) doseženo b) porabljeno — redna zamenjava — udeležba pri kreditih — anuitete c) manj porabljeno RUDNIK TRBOVLJE a) doseženo b) porabljeno — redna zamenjava — anuitete c) manj porabljeno RUDNIK ZAGORJE a) doseženo b) porabljeno — redna zamenjava — anuitete c) manj porabljeno SEPARACIJA a) doseženo b) porabljeno — redna zamenjava — udeležba pri kreditih — anuitete c) manj porabljeno DRUGE ENOTE V OSNOVNI DEJAVNOSTI a) doseženo — elektrostrojni obrat — žaga — laboratorij — uprava ZP — zakupnine b) porabljeno — elektrostrojni obrat — uprava ZP — skupno koriščena oprema c) več porabljeno Neupoštevajoč v prvih mesecih 1971 pokrite prekoračitve iz leta 1970, nam daje doseganje in poraba amortizacije v času od 1. 1. do 31. 10. 1971, naslednjo sliko: din 19,354.300,00 9.482.400.00 648.300,00 2.364.900.00 12,495.600,00 6.858.700.00 2.557.400.00 4.301.200.00 znesek pa se je s plačili dobaviteljem in izvajalcem del ter deli v lastni režiji, v novembru precej znižal. Pregled doseganja in porabe amortizacije po delovnih enotah: din 4,715.500,00 2,156.100,00 23.500,00 411.100,00 2.590.700.00 2.124.800.00 3,376.200,00 591.200.00 303.800.00 895.000,00 2,481.200,00 5,504.500,00 1,092.200,00 805.000,00 1.897.200.00 3.607.300.00 3,377.000,00 1,674.200,00 256.200.00 357.600.00 2,288.000,00 1,089.000,00 192.800.00 44.300,00 6.600,00 241.600.00 203.400.00 688.700,00 310.100.00 816.800.00 599.700,00 1.726.600.00 1.037.900.00 Predvideno je, da bo Indija v kratkem nacionalizirala 214 premogovnikov, v katerih pridobivajo premog za koksiranje. O tem prvem koraku je pripravljen zakonski predlog za razpravo v indijskem parlamentu. S to akcijo želijo povečati eksploatacijo premoga in s tem onemogočiti dosedanje lastnike, ki delajo v nasprotju z željami in potrebami države. Prednost za Veliko Britanijo Britanski parlament je pred nedavnim sklenil, da bo Velika Britanija pristopila k evropski gospodarski skupnosti. S tem v zvezi so pooblaščeni predstavniki te države izjavili, da tudi za britanske premogovnike predstavlja ta pristop veliko prednost, tako v kratkoročnih kakor tudi dolgoročnih pogledih. Britanski premog so namreč začeli izvažati v druge države te skupnosti. Izgledi za prodajo njihovega premoga v zahodni Evropi, so zelo dobri. Vietnamski premog za Japonce Delegacija japonske industrije ima v načrtu razgovore s predstavr niki Severnega Vietnama za sklenitev dolgoročnega dogovora za uvoz premoga iz te države, za potrebe japonske industrije. Tudi Vietnamci so zelo zainteresirani za izvoz svojega premoga na japonsko tržišče. Premog postaja ponovno zanimiv Premog je postal ponovno zelo zanimiv tako v Jugoslaviji kakor tudi v svetu. Vzrok tej ponovni a-firmaciji so težave okrog proizvodnje in prenosa električne energije, težave okrog nafte, kurilnih olj in podobno. Premogovniki povečujejo proizvodnjo, prav tako pa tudi storilnost, čeravno se zmanjšuje število zaposlenih jamskih delavcev. Vse seveda ne gre po načrtu, ker so osebni dohodki rudarjev v Jugoslaviji sorazmerno majhni, medtem ko, so cene premoga na primer za polovico manjše od cen premoga v ZR Nemčiji. Iz tega razloga je treba v taki situaciji sprejeti vrsto ukrepov za zagotovitev zahtev po zvišanju cen premoga in mu tako vrniti enakopravnost na domačem e-nergetskem trgu. Približno enaki znaki se kažejo na tržišču premoga tudi v drugih državah. Seveda pa obstojajo še druge tendence in ocene, ki zagovarjajo postopno zmanjševanje proizvodnje in porabe premoga zaradi drugih vrst energetskih goriv. Ce povzamemo kiončne ivrednosrti dosežene in porabljene amortizacije v delovnih enotah osnovne dejavnosti, a) doseženo b) porabljeno c) prihranek Prihranek na osnovni dejavnosti pa nam zniža večjo porabo v drugih OBRAT ZA SPECIALNA RUDARSKA DELA a) doseženo b) porabljeno — redna zamenjava in nabava nove opreme — anuitete c) več porabljeno GRAMAT a) doseženo b) porabljeno — redna zamenjava — udeležba pri kreditu — anuitete c) manj porabljeno TOPLARNA TRBOVLJE a) doseženo b) porabljeno — udeležba pri kreditih — anuitete c) več porabljeno AVTOPARK a) doseženo b) porabljeno c) več porabljeno V pregledu doseganja in porabe amortizacije po delovnih enotah je prikazano le gibanje v desetih mesecih 1971. V porabi so zajeti le obračunani izdatki za investicije. Dejanska poraba denarnih sredstev amortizacije je pa precej večja in dobimo za razdobje januar-oktober naslednji rezultati: din 17,661.900,00 9.397.500.00 8.264.400.00 proizvodnih enotah din. na 6,858.700,00 din 796.100,00 1,682.000,00 121.700,00 1.803.700.00 1.007.600.00 447.500,00 73.700.00 13.800.00 272.800,00 360.300,00 87.200,00 354.800,00 92.900,00 447.700,00 447.700,00 448.800.00 486.400.00 37.600,00 to za razne izločitve na predpisane posebne bančne račune ter plačane avanse. Omenjeni zneski bodo obračunani po dokončanju del in dobavi opreme. Roman Turnšek Višja proizvodnja v SSSR V letu 1970 so v SSSR proizvedli skupno 678,2 milijona ton premoga, kar je za 18 milijonov več kot leto poprej e. Od celotne količine so ga pridobili z jamskim delom 502,8 milijonov ton, ostanek pa so pridobili na površinskih kopih. Določene investicije vlagajo tudi na odkrivanju nahajališč premoga v Mongoliji. Premogovnik Jarin-Gol ek-sploatirajo že od leta 1965 dalje, njegova proizvodnja pa znaša milijon ton letno. Dalj časa so odkrita tudi že druga nahajališča premoga na tem območju. Razgovor v Ljubljani Dne 19. novembra 1971 ob 7.30 uri so se zglasili pri predsedniku republiškega odbora zveze sindikatov Jugoslavije, za Slovenijo, tovariši Rado Kantužar — predsednik rudniškega odbora sindikata rudarjev ZPT ter trije predsedniki osnovnih sindikalnih podružnic rudnikov Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Sprejela sta jih predsednik Tone Kropušek in Franc Mlinarič iz republiškega odbora sindikata industrije in rudarstva. Razpravljali so o informaciji na zahtevo rudarjev, z dne 6. novembra 1971. Sindikati so bili mnenja, da je treba podjetju omogočiti najetje potrebnih kreditov za modernizacijo pridobivanja premoga. V NEKAJ VRSTAH Podelitve priznanja Republiška konferenca zveze mladine Slovenije, je na svoji seji, dne 4. novembra 1971 v Ljubljani, podelila aktivu zveze mladine Slovenije pri Zasavskih premogovni-kih-Trbovlje, priznanje za aktivno sodelovanje v Akciji 75. Mladins’ organizacijo je na tej seji zastopal Stane Bizjak, predsednik konference ZMS pri ZPT. Priznanje je izročil našemu predstavniku Živko Pregl, predsednik republiške konference ZMS. Selitev upokojencev Stanovanjsko podjetje Trbovlje je zgradilo po naročilu društva upokojencev, podružnice Trbovlje, združenja zveze borcev NOB in občinske skupščine Trbovlje, 72-stano-vanjski blok v Koloniji 1. maja nad Cahunom. Gradbena dela je opravilo SGP Zasavje. Zgradbo je projektiral Ratko Blažič, dipl. inž. arh. Upravičenci na nova stanovanja sio prejeli odločbe o dodelitvi stanovanj 11. decembra 1971, medtem ko so prejeli ključe za vselitev 13. decembra 1971. S tem dnem so se pričeli vseljevati v dodeljena stanovanja. Skrb za delovne invalide Ce bi želeli v celoti rešiti vprašanje delovnih invalidov pri Zasavskih premogovnikih, bi bila edina rešitev odpiranje stranske dejavnosti v okviru podjetja, v kateri bi zaposlovali delovne invalide, -meni Martin Kralj, socialni ddlavec rudnika Trbovlje. Da je to res eden naj večjih in perečih problemov, s katerimi se ubada ta največji zasavski delovni kolektiv, povedo tudi številke. Tako je bilo konec novembra t. 1. v podjetju registriranih kar 649 delovnih invalidov. Glede na celotno število zaposlenih 4.579, je število delovnih invalidov več kot zaskrbljuj Oiče. Največ je registriranih delovnih invalidov tretje kategorije — 557. V to katedorijo so uvrščeni tisti delovni invalidi, ki so nesposobni za svoje delo, sposobni pa so za drugo delo s polnim delovnim časom. Delovna invalida druge kategorije sta dva. Za to kategorijo je značilno, da so delovni -invalidi nesposobni za svoje delo, sposobni pa so za drugo ustrezno delo s skrajšanim delovnim časom. Po členu 30 pravilnika o delitvi osebnih dohodkov ZPT je registri ranih 24 članov delovnega kolektiva. Ti so izčrpani, plačuje pa jih sama delovna organizacija. Invalidnost NOV je 17. V postopku za priznanje delovne invalidnosti pa je bilo konec minulega meseca na vseh treh rudnikih še 49 članov delovnega kolektiva. Do konca leta oziroma v tem mesecu pa se lahko, in verjetno se tudi bo, povečalo število članov delovne skupnosti, ki bodo v postopku za priznanje invalidnosti. Pri Zasavskih premogovnikih so vsi delovni invalidi zaposleni na u-streznih delovnih mestih, poraja pa se vprašanje, če so vsa ta delovna mesta resnično invalidska in potrebna. Razumljivo pa je, da v okviru same delovne organizacije ni toliko delovnih mest, da bi lahko vse delovne invalide zaposlili na njih. Na rudniku Trbovlje rešujejo to vprašanje tako, da delovne invalide, doslej so rešili tako že nad 40 primerov, zaposlujejo izven delovne organizacije kot vrajta-rje, hišnike, kurjače ipd. Vsi ti delovni invalidi prejmejo na vsaka tri leta po 7 ton premoga, enkrat letno voziček drv, obdržijo pa tudi stanovanja. Torej, na območju rudnika Trbovlje rešujejo problematiko delovnih invalidov s -tesnim sodelovanjem -podjetja in uslužnostnih dejavnosti. Navzlic temu pa je treba nujno priznati, da delovni invalidi v vse večji meri obremenjujejo delovno organizacijo. Osnovni problem delovnih invalidov je nizek osebni dohodek, saj delovni invalidi ne morejo ustvarjati v tolikšni meri, kot na prejšnjih delovnih mestih, ki so bili še zdravi. Osebni dohodki delovnih invalidov pa so nizlti -tudi zaradi tega, ker vse predolgo traja postopek s strani komunalnega zavoda, zato bi bilo nujno ta proces -občutno skrajšati. Kajti v času rehabilitacije, ki je problem zase, živijo delovni invalidi od hran arine, ki je bistveno manjša kot osebni dohodek za delo ob nor- malnih delavnikih. V tem procesu pa je komisija pri zavodu sedaj preobremenjena tako, da ne more postopka izvajati hitreje. Delovni invalidi čakajo tudi po eno leto, pred-no jim zavod prizna nadomestilo, potem ko jih invalidska komisija o-ceni. V najboljšem primeru pa dobijo delovni invalidi v treh mesecih akontacijo na invalidnino. Ravno zaradi tega je osrednji delavski svet ZPT sklenil, da se -vsem članom delovne skupnosti, katerim teče postopek za priznanje delovne invalidnosti pri komunalnem zavodu za -socialno zavarovanje, prizna plačevanje akontacije -na osebne dohodke. Enoletno čhkanje in prebijanje skozi vsakovrstne potrebe narekuje možnost skrajšanja procesa priznavanja invalidnosti. Jasno pa je tudi, da se ta problematika lahko rešuje le v tesnem sodelovanju vseh zainteresiranih strank. Največ delovnih invalidov izvira iz odkopov, kjer je najpogostejša o-kvara hrbtenice. Ob vsem tem pa je nujno poudariti tudi precejšnje težave, ki nastopajo pri postopku rehabilitacije delovnih invalidov. Tem težavam v precejšnji meri bo-truje tudi močna navezanost na delovni kolektiv, delovno okolje in strah, kako se bo delavni invalid vživel v novem delovnem okolju. Torej, izhod iz vseh teh težav je iskanje rešitev v odpiranju novih stranskih dejavnosti, kjer hi delovni invalidi delali v »svojem« znanem okolju. To pa je naloga strokovnih služb. Janko SAVŠEK Odmera osebnega dohodka in nadomestila invalidom Iz množice perečih problemov, ki nastopajo v zvezi z utrjevanjem položaja invalidov in delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo v ZPT, izstopata v zadnjem času predvsem dva: 1) vrednotenje delovnih mest, ki jih zasedajo, invalidi po ocenitvi na invalidski komisiji, in 2) trajanje postopka od predložitve ustrezne dokumentacije, do izstavitve odločbe o odmeri nadomestila. Delovna mesta, kjer naj imajo prednost pri zaposlovanju invalidi in delavci z zmanjšano delovno sposobnostjo, so bila nazadnje komisijsko ugotovljena v letu 1967, spremembe in dopolnitve pa bo vseboval pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, ki je v izdelavi. Praviloma so vsa invalidska delovna mesta takšna, da ne terjajo večjih fizičnih naporov, delavci, ki opravljajo delo na njih, niso izpostavljeni delovanju škodljivih vplivov. Kadrovanje na ta delovna mesta opravijo, ob sodelovanju socialnega delavca, zdravniki. Zaradi lažjih pogojev dela je večina invalidskih delovnih mest razporejena po pravilniku o delitvi o-sebnih dohodkov precej nizko. Prav iz tega izvira prvi problem — pogoste prošnje in zahteve določenega števila invalidov po spremembi uvrstitve. Kljub stalnemu pojasnjevanju, da izvrševalci dela na teh delovnih mestih s povišanjem faktorske udeležbe ne pridobijo ničesar, posamezniki ne razumejo ali nočejo razumeti, da za njih ostane končni znesek vedno enak. Po sedanjem principu odmere nadomestila osebnega dohodka,se za osnovo jemljeta povprečni osebni dohodek skupine delavcev, ki delajo na enakem ali podobnem delovnem mestu prejšnje razporeditve invalida (osnova za preteklo leto) in dejansko dosežen osebni dohodek invalida na novem delovnem mestu. Razlika predstavlja osnovo za odmero nadomestila v tekočem koledarskem letu in se preko leta ne spreminja. Če bi delavec npr. v letu 1971 prejemal višji osebni dohodek, bi se mu nadomestilo v letu 1972 avtomatično znižalo, ker bi se zmanjšala razlika med povprečnim OD skupine in njegovim OD na novem delovnem mestu. Iz navedenega je razvidno, da sama uvrstitev invalidskih delovnih mest ni problematična, do težav pride le v primeru, ko se na enakem delovnem mestu najdejo invalidi, katerih delovno mesto je bilo pred nastankom invalidnosti različno ocenjeno. V izjemnih primerih se zgodi, da se na takem delovnem mestu srečujeta invalid in zdrav delavec, ki povsem nor- malno ob mesecu prejmeta različno težki kuverti. Največkrat pa tudi v teh primerih ne gre za povsem zdravega človeka, ampak za delavca, ki je v postopku za ocenitev po invalidski komisiji. Postopek do predstavitve delavca na invalidski komisiji in izdaje ustrezne odločbe o kategoriji ter odmeri nadomestila, pa dejansko postaja problem, ki se izraža v različnih oblikah, od najblažjih do zelo perečih: 1) trajanje postopka od predloga do izstavitve odločbe, 2) ugotovitev invalidske komisije, da je delavec sposoben za svoje delo, 3) delavec je kategoriziran, a ne izpolnjuje pogojev za odmero nadomestila osebnega dohodka, 4) na predlog zdravnika in s svojo privolitvijo je delavec razporejen na novo lažje delovno mesto, invalidska komisija ga ne kategorizira kot invalida; delavec na svojo zahtevo ostane na lažjem delovnem mestu, do ponovne predstavitve invalidski komisiji preteče več kot dve leti — dobi III. kategorijo, a za svoje delo se mu šteje nova razporeditev in ni upravičen do nadomestila osebnega dohodka. Na zadnjem delovnem sestanku s socialnimi delavci v mesecu decembru t. 1. smo poglobljeno obdelali navedeno problematiko in sprejeli naslednje sklepe oz. stališča: a) V vseh primerih, ko bi bil v času daljšega trajanja invalidskega postopka ogrožen socialni položaj delavca in njegove družine, morajo socialni delavci celotni dokumentaciji priložiti še predlog za takojšen pričetek izplačevanja akontacije nadomestila osebnega dohodka s strani KZSZ — Ljubljana. V izjemnih primerih, ko ta možnost ne bi bila uresničena, lahko delovna enota odobri po sklepu osrednjega delavskega sveta izplačevanje akontacije nadomestila osebnega dohodka iz sredstev ZPT. Delavec in delovna enota skleneta ustrezen dogovor. b) Problem, prikazan pod točko 2 je najbolj delikaten in delavca, ki je na predlog splošnega zdravnika ali specialista pristal na razporeditev na težje delo, preden je bil 'predstavljen invalidski komisiji, najbolj prizadene. Po ugotovitvi invalidske komisije, da je sposoben za svoje delo, mu preostane samo to, da se vrne na prejšnje delovno mesto, razliko na osebnem dohodku pa trpi sam. Da do takih primerov v bodoče ne bi prihajalo, smo na omejenem sestanku sprejeli naslednje . stališče: kadrovsko-socialne službe v delovnih enotah naj prerazporejajo delavce le na osnovi odločb invalidske komisije, ne pa na predlog zdravnika, ki pripravlja predlog za invalidsko komisijo. S tem stališčem bomo koncem tega meseca seznanili tudi predstavnike KZSZ in Zdravstvenega doma »Zasavje« na skupnem sestanku. Upamo, da bomo po tej poti le dosegli, da se bo celoten postopek bistveno skrajšal in da v bodoče tudi ne bo primerov, ki so opisani v 4. točki. Na tem mestu bi želel opozoriti vse člane kolektiva, ki so v postopku za ocenitev pri invalidski komisiji, da se držijo nasvetov socialnih delavcev in naj z nepremišljenimi zahtevami ne otežujejo svojega položaja in položaja strokovnih delavcev, ki imajo na skrbi reševanje problemov invalidov in delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo, saj je naš skupni interes pomagati prizadetim članom kolektiva v vseh pogledih. Vladimir Sihur Gospodarski tokovi in ZPT V glasilu Srečno št. 4/71, smo se s kratko obrazložitvijo o pokazalcih gospodarjenja na sploh, nekoliko podrobneje seznanili o gibanju poka-zalcev, ki odražajo uspešnost poslovanja v relativnih osebnih dohodkih članov kolektiva. Iz obravnavanih podatkov-giba-nje osebnih dohodkov, cen življenjskih potrebščin, prodajne cene premoga in storitev ton/delavnik — od leta 1966 do 1970 je razvidno, da smo uspešno gospodarili in to obdobje glede na obravnavane pokazalce tudi zadovoljivo zaključili. Ostanek dohodka pa je seveda od nekdaj vsako leto pereč problem. Zaskrbljujoče hitro naraščanje cen življenjskih potrebščin smo izravnavali s skoraj vzporednim naraščajem storitev, ki so skupaj z doseženo boljšo prodajno ceno premoga omogočile, da so osebni dohodk povsem opravičljivo in normalno ras tli celo nekoliko hitreje kot cene življenjskim potrebščinam. Ob doseženih uspehih, smo ob zadovoljivem gospodarskem načrtu in začetnih uspehih, zajadrali v novo gospodarsko leto 1971, z rahlim optimizmom. Neustaljene razmere v naših gospodarskih tokovih so spremenile naša pričakovanja. Diagram gibanja indeksov obravnavanih pokazalcev kaže, da smo le v prvem trimesečju ob izrednih uspehih, ki smo jih dosegli, uspešno kljubovali divjanju cen, tako reprodukcijskemu materialu v proizvodnih stroških, kakor stroškom življenjskih potrebščin z ustreznim porastom osebnih dohodkov. Ob zaključku tretjega trimesečja pa smo se znašli v nezavidljivem položaju. Cene življenjskim potrebščinam so bile v nenehnem in hitrem porastu, osebni dohodki — prikazani kumulativno pa so celo nazadovali. Cene premogu so v drugem in tretjem trimesečju ostale na isti ravni in so bile v septembru le 0,7% višje kot v januarju 1971. Ob obeh skrajnostih naraščanja cen življenjskim potrebščinam in stagniranju oziroma celo nazadovanju osebnih dohodkov, pa v prikazu niso zajeti poslovni stroški, ki naraščajo vzporedno s cenami. Ostanek dohodka se je ob takih gibanjih hitro zmanjševal in ob koncu tretjega trimesečja smo se povsem pri- FOKAZALCI X Enota 1966 1967 1968 1969 1970 rudniška stori ter komulativno X ton/del 1,73 1,76 1,93 2,02 2,33 indeks 100,- 1Q1,73 111,60 116,86 134,63 prodajna cena premo ca ZPT kumulativno x Din/1 72,86 73,64 75,89 76,72 83,30 indeks 100,- 101,10 104,20 105,30 114,33 osebni dohodek Din/ ' mes 844,18 879,81 942,45 1091,30 1282,49 masa Din/ stal. kumulativno i indeks 100,- 104,22 111,64 129,27 151,92 cene življenski potr. 4 51. dr. indeks IDO,- 107,97 113,71 119,10 13y,a6 bližali kritični meji rentabilnosti. Storitve so sicer za 6% višje od lanskih, a so ob koncu tretjega trimesečja za 7.3 % nižje kot v januarju. Takšno gibanje storitev je v glavnem posledica povečanja proizvodnje za vsako ceno. Ob normalnih' pogojih gospodarjenja, so lahko pozitivna tudi takšna gibanja, če je zniževanje stroškov s količino proizvodnje uspešnejše, kot pa doseganje boljših storitev. Z doseženo proizvodnjo smo bližje pokritju tržnih potreb, sicer nižji poslovni stroški zaradi višje proizvodnje pa ne izravnavajo niti naraščanja cen reprodukcijskega materiala. Gibanja pokazalcev so skrajno nezadovoljiva, zato se je vredno ob njih zamisliti, predvsem ob naslednji primerjavi indeksov — osebnih dohodkov in cene življenjskih potrebščin — če vzamemo za osnovo januar 1971 in z njo primerjamo rezultat ob koncu tretjega trimesečja: januar september 1971 1971 osebni dohodki 100 91,9 = 100,0 stroški življenjskih potrebščin 100 109,0 = 119,3 Nove višje cene bodo prinesle določeno olajšanje, ki pa bo kratkotrajno, kot vsakokrat doslej, če v državnem merilu — ne bodo uspeli zaustaviti negativnih gospodarskih in finančnih tokov, predvsem pa naraščanja cen. Vilko Kovač DIAGRAMI 1IDKKS0T Z P T ----- osebni dohodek ----- cene ilvljen« potreb« -----prodajna cena premoga -----storitev ton/delavnik z Indeksi cen živijenakih potrebščin za štiri - člansko družino Statistični pregled SR Slovenije GIBANJE IH PRIMERJATA POKAZALCBT - indeksi Opombas znak z - ZPT POKAZALCI Enota 1970 Januar februar mareo april maj junij Julij avgust aeptemb. Z rudniška storitev kumulatirno 2,35 2,67 2,65 2,61 2,54 2,48 2,47 2,45 2,46 2,47 indeka loo,- 114,6 113,7 112,- 109,- 106,4 105,2 105,6 106,0 prodajna oena x premoga ZPT kumulativno Mn/ton 83,30 104,63 104,55 105,62 106,12 105,92 105,65 105,80 105,64 105,36 indeka ICC,- 125,6 125,5 126,8 127,4 127,2 126,8 127,- 126,8 126,5 ošabni, dohodek z Dir/meeeo masa Din/atalež kumulativno 1282,49 1653,51 1544,67 1556,77 1502,90 1502,23 15*5,81 1528,14 1529,28 1518,86 indeka 100,- 128,9 120,4 121,4 117,2 117,1 118,8 119,2 119,3 118,4 cene žirij enakih potreb# 4 51» dr indeka mesečni ICO,- 107,6 109,1 110,1 115,2 116,1 115,3 117,1 116,8 118,- Razgovor pri predsedniku izvršnega sveta Dne 22. novembra 1971 so bili ob 12. uri sprejeti pri predsedniku izvršnega sveta SRS tovarišu Stanetu Kavčiču, predstavniki ZPT: inž. Al- bert Ivančič, inž. Jože Zorčič, Rado Kantužar — predsednik rudniškega odbora sindikata rudarjev, Tone Prosenc — predsednik osrednjega delavskega sveta in republiški poslanec Karel Fonte. Na razgovor so bili povabljeni na podlagi informacije, ki jo je podjetje poslalo vsem republiškim in oblastnim ter političnim organom, zaradi stanja v podjetju. Informacija je bila izdelana na podlagi zahtev, ki so jih postavili rudarji rudnika Trbovlje, na svojem zboru delavcev, dne 6. novembra 1971 v čakalnici na rudniku Trbovlje. Razvoj in stanje reševaistva v splošnem in pri Z RT (drugo nadaljevdnje in konec) D. Kisikovi izolacijski dihalni a-parati. Izdihalni zrak reševalca se ne izpušča v okolno ozračje, ampak se očisti ogljikovega dioksida in vodnih hlapov ter se po obogatitvi s kisikom ponovno vrača v dihalne organe človeka. Doba uporabe aparata je odvisna od vsebine kisika v jeklenkah, od kapacitete alkalne pa-trone in od dela, ki ga reševalec pod aparatom opravlja. Reševalec mora paziti, da ne pride aparat v stik z ognjem in da se dihalne cevi ne potrgajo ali poškodujejo. Dihalni krogotok nastane zavoljo nadpriti-ska pri izdihavanju in podpritiska pri vdihavanju. Vdihalni, kakor izdihalni zrak kroži po svojih poteh skozi aparat, ki ga krmilita oba (.vdihalni in izdihalni) ventila. Pri nas največ rabljeni aparat firme Drager 160 A, ima dvoje načinov lege dihalnih cevi: naramna cevna tipa, katera pa onemogoča, da bi reševalec nosil breme na iramah in stranska cevna tipa, kjer trpijo usta pri rabi ustnika, ki ga drži reševalec v ustih z zobmi in je obremenjen z večjim delom teže dihalnih cevi. Kisikova jeklenka za aparat BG 160 A je polnjena na pritisk 150 (200) kp-om2 z 98°/o čistim kisikom; medicinski kisik ima čistočo 99% in je označen z rdečim križem. Jeklenke so modre barve, kar pomeni, da je o eksplozijsko nevaren, če pride v stik z oljem ali mastjo. Petletna kontrola na 15C/o (vodnega) pritiska je potrebna zaradi možne korozije v notranjosti jeklenke, po vlagi, ki je prišla vanjo. Zato se sme pretakati v jeklenke le suhi kisik, kar se doseže le s skrbnim pretakanjem kisika. Pri pretakanju iz jeklenke, teče kisik skozi reducirni ventil, kjer se mu pritisk avtomatično zniža in pod znižanim pritiskom pride po posebni cevi v vdihajmo cev. Samo konstantno doziranje kisika imamo le še pri starejših tipih aparatov Drager BG 160, drugače imajo vsi naši aparati dvojno, to je konstantno doziranje s pljučnim avtomatom, poleg tega pa še ventil za dodatni kisik. Če reševalec ne odpre jeklenke, se oglasi varnostna piščal. Izdihani zrak teče po izdihalni cevi v alkalno patrono, kjer kemična snov absorbira ves ogljikov dioksid, prepušča pa ves kisik, kar ga je v izdihanem zraku (17%) in dušik (79°/o). C02 izdihanega zraka dvigne njegov volumen pri vsakem izdihu in če ne bi bilo alkalne pa-trone, bi se reševalec zadušil ozi- roma strgal s sebe dihalni priključek (ustnik, masko). Z vlago nasičen izdihani zrak povzroči absorpcijo natrijevega luga v patroni, kjer se pri tem veže C02 in zniža vlažnost izdihalnega zraka. S tem zniža tudi vlažnost vdihalnega zraka, ki se sedaj lahko v pljučnih organih zopet navzame vlage. Istočasno se odtegne organizmu toploto (izpiranje) in organizem čuti vdihani zrak prijetno ohlajujoč. Prvi del reakcije, kjer veže alkalna patrona vlažnost in povzroča hladilni efekt, zaznamujemo kot hladno fazo. To traja, dokler je celotna masa alkalne pa-trone udeležena na reakciji odvisno od izvršenega dela, čim težje delo, tem krajša je ohladitvena faza. Čim pa je celotna masa patrone udeležena na reakciji in se je alkalna patrona zagrela, se veže manj vlage in s tem stopa vlažnost vdihalnega zraka. Organizem lahko prevzame manj vlage — preide v vročo fazo. Množica učinkujoče mase v patroni in s tem velikost patrone je odvisna od zaloge kisika aparata. Alkalna patrona je pravilno vložena, če kaže v plašču patrone zaznamovana puščica v smer dihalnega krogotoka. Vsak prirastek teže patrone pomeni znižanje obsopcijske storiibve. Iz varnostnih razlogov sme biti starost alkalne patrone največ 5 let. Enkrat rabljenih patron, ki so se med prekinjeno rabo ohladile, se ne sme več uporabljati. Zaradi povezave med alkalno patrono in zalogo kisika, se mora pri zamenjavi stare z novo patrono zamenjati tudi prazno z novo jeklenko. Dihalna vreča izenačuje sunke dihanja in služi obenem tudi kot rezervoar zraka. Izpušni ventil na dihalni vreči služi za odtok zraka, kadar ga je v vreči preveč. Kako dihalno masko izberemo, je odvisno od vrste dihalnega strupa, tako usnjene maske niso uporabne kot zaščita proti H2S v visokih koncentracijah. Važno, je, da se razmeroma dolga črta tesnitve (neenak potek na sencih in licih) dobro prilega na obraz — usnjeni premakljivi pas in da je čim manj mrtvega orostora. Maska ščiti obraz in oči. Ustnik je dobro uporaben pri visokih temperaturah, kjer pot lahko izhlapeva ali se ga obriše. Manjša črta tesnenja se boljše kontrolira, ker so ustnice zelo občutljive. Za visoke koncentracije dihalnih Strunov se priporoča uporabljati ustnik, ki pa mora biti dobro utesnjen. Skrbeti je za zanesljive in tesne povezave dihalnih cevi in volumen priključkov naj bo čim nižji, da ni mrtvih prostorov, kjer bi se kopičila co2. Naše reševalne postaje na rudnikih so opremljene večinoma z Drager j evimi kisikovimi izolacijskimi dihalnimi aparati — tipa BG 160 A, z naravnimi kakor stranskimi cevmi. Nekaj aparatov M 160 je bilo v Trbovljah in Laškem, M 1924 so rabili do zadnjega v Pečovniku, Eckhirdt aparate v Laškem, Zabu-kovici — Libojah in Kanižarici. Preizkuševalci aparatov na tes-nost dihalnega krogotoka, odpiralni pritisk pljučna avtomata in izpušnega ventila, kakor doziranje kisika aparat tipa Drager RZ 15, kateri so zahtevali gotovo spretnost in tudi močna pljuča onega, ki je izvrševal to kontrolo, so bili zamenjani z mnogo bolj pripravnimi preizkuše-valruimi parati RZ 22, kjer se vrši ustvarjanje pod in nadpritiska avtomatično. Tesnila (gumijeva, usnjena) naj imajo gladko površino in so elastična, da jih ni treba pritiskati, ker se pri tem deformirajo. Zadnja leta se je razsežnost jam povečala in je postala v mnogih resnih primerih težkih poti zaloga kisika prenizka. Zato so konstruirali aparate s 400 liters-ko zalogo kisika, brez da bi postale mere aparatov večje. Pri teh 400 litrskih aparatih se uporablja le čisto pljučno avtomatično doziranje. Ti 4-urni a-parati so namenjeni za težko 2-ur-no delo, ostali čas 2 ur pa je namenjen za premaganje razdalj in predstavlja varnostni faktor. Za težke klimatične razmere se v večji alkalni patroni hladilna faza podaljša. So to predelani aparati BG 494-400 in BG 1 "0 A-400 in novo razviti aparat BG 170/400. Da se prepreči dvig dušika, je treba v vseh aparatih z zračnim krogotokom v začetku dihanja at-mosferni zrak s kisikom dobro iz-plakniti. To napravi oskrbnik reševalne opreme. Pri aparatih BG 170/ 400 je pa izplakovalna pumpa, ki. izvrši to avtomatično v času rabe aparata. Reševalna postaja TrbovU ima 4 izolacijske dihalne aparate, ruske — Lugansk — 4-urne. Izolacijski aparat SK-4 je aparat majhnih dimenzij z lastno zalogo komprimiranega kisika za neprekinjeno dodajanje kisika in regeneriranje izdihanega zraka. Služi kot pomožni aparat za reševalne e-kipe in kot samoreševalec. Čas u-porabljenega aparata je pri delu 1 uro in pri mirovanju 2 uri. Kisikov isamoreševailec Drager Qxy-SR 30 je najnovejša pridobitev postaj ZPT. Je to majhen aparat z lastno zalogo kisika in regeneracije izdihanega zraka, ki se v nekaj sekundah lahko nadene in popolno- ma izolira nosilca aparata 30 minut. Je aparat za umik pri naglem pojavu strupenih plinov in za kratke kontrolne obhode. Aparat Drager Qxy-SR 45 popolnoma izolira porabnika aparata 45 minut. Za ugotavljanje prisotnosti CH4 imamo še bencinske varnostne svetilke, vendar na električni vžig, v zadnjih letih pa rabimo večinoma interferometre, ki delujejo na optični osnovi in ki nam omogočajo u-gotavljati CH4, pa tudi C02 v zraku. So to predvsem interferometri ruske izdelave SJ-3, v Zagorju imajo en interferometer MSA in v Trbovljah 5 električnih indikatorjev za CH4 sistema Drager Cherchar. Za druge škodljive snovi imajo reševalne postaje ZPT večinoma indikator Drager 19/31, a deloma še indikatorje starejših tipov s probir-nimi cevkami za CO, C02, H2S, S02, No-02. V Trbovljah imajo indikatorje FSR^poljske izdelave. Vse reševalne postaje imajo za hitro preureditev zračenja profilna jaderna platna, celo posebne negorljive blazine in zračilne cevi iz u-metne negorljive snovi za kompres-no zračenje. Oživljavanje ponesrečencev, ki jim je zastal dih, poteka mehanično, ročno po različnih metodah ali pa s pritiskom kisika v pljuča in sesanjem istega — pulmotor. Ko more ponesrečenec spet dihati je u-mestno, da se mu dodaja kisik brez pritiska — inhalator. S tem pone- srečencu olajšamo dihanje, vendar samo inhalacija — ne nadomesti u-metnega dihanja, ampak moramo izvajati oboje hkrati. Inhalatorje (večinoma -sistem Davis) imamo v vseh reševalnih postajah ZPT. V Hrastniku je posebna soba za inhalacijo. S pomočjo pul-motorja, ki so v vseh postajah ZPT, pa nadomestimo popolnoma ročno umetno dihanje. Naj novejši aparat je biomotor, ki opravlja celotno delo pulmotorja, obenem s srčno masažo. Novejše raziskave izvajanja u-metnega dihanja, so pokazale prednost dajanja zraka z vdihavajnem reševalca usta na usta na usta oziroma v nos ponesrečenca. V ta namen imamo v vseh postajah ZPT posebne orospiratorje Drager, v Zagorju dva dihalna balona (poljska). Sedanja reševalna organizacija Reševalna organizacija temelji pri nas, kakor v gasilstvu, na prostovoljni podlagi. Poklicnih reševalcev, pri nas še nimamo, v kolikor ne štejemo sem oskrbnike reševalne opreme večjih reševalnih postaj. Premogovniki ZPT imajo decentralizirano organizacijsko obliko štirih reševalnih postaj: Trbovlje, Hrastnik, Zagorje in reševalna ekspozitura jame Dol. Reševalna postaja v Zagorju ima poleg reševalne postaje še dvoje reševalnih oporišč in to na obratu Loke in obratu Orlek. V splošnem prevladuje pri nas mnenje, da je bolj imeti reševalno opremo koncentrirano in dobro oskrbovano na enem mestu, to je v sami reševalni postaji in skrbeti za dobre poti in prevoza sredstva do vseh delovnih mest, kakor pa imeti shrambe reševalnih aparatov de-taširane po jamskih obratih. Izjema so seveda zelo izpostavljena mesta, kjer se lahko pričakuje vdore plinov, vode, izbruh požarov in drugih hitrih ogrožanj. Vedno pa je treba organizirati in izučiti reševalce ne le z vseh delovnih izmen, pač pa iz vseh, torej tudi iz bolj oddaljenih in pomožnih obratov in jih vključiti v reševalno organizacijo. Vse reševalne postaje ZPT so glede na jamske vhode in polja ugodno situirane. V Trbovljah je z reševalne postaje do najoddaljenejših delovišč peš cca 40 minut, v Hrastniku cca 35 — 40 minut, na jami Dol cca 25 minut, v Zagorju cca 40 minut (Loke) in eno uro (Orlek). Če razmere dovoljujejo, naj šteje reševalna ekipa 5 reševalcev. Taj ekipi se, če je potreba, dodeli za razna sipecialna opravila največ še dve osebi. Če se eden od petih reševalcev ponesreči, so ostali štirje reševalci polno zaposleni s pomočjo ponesrečencu. Vsaj 1/3 reševalcev naj stanuje v najbližji okolici reševalne postaje. Smatra se, da je razdalja reševal-čevega stanovanja 4 km od reševalne postaje skrajna meja. Prof. dr. inž. Anton HOMAN Zasavja pa, da ni zanemariti tudi možnosti tzv., horizontalne koncentracije, to je uporabo pridobivalnih strojev za hitrejše napredovanje odkopov; 5) proučiti je potrebno možnosti za koncentracijo proizvodnje in predelave premoga (enotna separacija in drugo); 6) za oceno talce ali drugačne tehnologije pridobivanja je potrebno ustrezno spremeniti načine zajemanja stroškov in ga posodobiti. Sedanji način ne nudi dovolj o-bjektivnih podatkov za izračun stroškov proizvodnje za posamezne metode oz. načine odkopavanja. Ker je predvideno angažiranje tujih strokovnjakov kot tudi specializacija naših strokovnjakov po določenih problemih v tujini, smo glede na zaključke komisije izbrali teme, ki naj hi jih obdelovali tudi strokovnjaki in tiste, katere smatramo interesante za naše strokovnjake. Tudi izvedenec naj bi prvenstveno ocenil splošne geološke in tektonske razmere v zasavskem premogovnem bazenu. V tem okviru Regionalni razvoj Že pred nekaj leti je specializirana agencija OZN (organizacija združenih narodov) sprejela program in odobrila finančna sredstva za izdelavo študije o regionalnem razvoju Zasavja. Ker smo tik pred realizacijo osrednjega dela programa in ker zajema ta del programa predvsem problematiko premogovništva in s tem povezana vprašanja v Zasavju, se nam zdi o tem koristno in 'potrebno spregovoriti nekaj besed. Naj prvo je treba omeniti, da je OZN že angažirala skupino strokovnjakov, ki so obiskali naše podjetje v mesecu februarju 1970 z nalogo, da se podrobneje seznanijo s problematiko, ki naj bi jo po predloženem programu reševali, ocenijo splošne pogoje za uspešnost in smotrnost študije in ne kaže eventualna dodatna vprašanja, ki jih prvotni program ni zajel. Sad tega, enomesečnega obiska je bilo, kratko vendar strokovno, dobro obdelano poročilo, ki je bilo predloženo tako agenciji OZN kot tudi nosilcu študije, t. j. IBT in preko njega dostavljeno tudi vsem direktno zainteresi- ranim. Namen poročila, ki je zaradi nekaterih ugotovitev in zaradi nepravilnega interpretiranja teh razburilo nekatere duhove, je bil le o-svetliti in precizirati problematiko, nikakor pa predlagati konkretne u-krepe. Bistvene ugotovitve poročila bi bile za naše podjetje naslednje: 1) v danih montan-geoloških pogojih se glede na zunanje, od podjetja neodvisne razmere, n. pr. pomanjkanje kreditov, nizka a-kumulativnost podjetja, nizke cene premoga in drugo, rudari in gospodari smotrno ter v mejah možnosti sledi razvoju rudarske tehnologije; 2) kljub dolgoletni eksploataciji nahajališča, je ostalo še mnogo nerešenih problemov, predvsem o pogojih eksploatacije v večjih globinah; 3) raziskavnost slojišča je v določenih predelih izredno slaba in jo je potrebno intenzivirati. Metode intenpretiranja raziskovalnih podatkov je potrebno stalno preverjati in dopolnjevati; 4) težnja po večji koncentraciji je vsekakor opravičljiva, smatrajo naj bi proučil do sedaj opravljana raziskovalna dela, načine interpretiranja rezultatov teh raziskav in predlagal oziroma ocenil organizacijsko smotrnost geološke službe. Poleg tega bi na osnovi dostopne dokumentacije predlagal načine in dinamiko potrebnih bodočih raziskav, predlagal načine reševanja hidrološke problematike in podal mnenje za racionalizacijo geološke službe. Ta dela naj bi opravil izvedenec geolog s poznavanjem in izkušnjami na terciarnih premogiščih. Izvedenec rudarske stroke pa naj bi na tej osnovi poskušal kategorizirati zaloge premoga glede na predvidene pogoje in stroške eksploatacije. V tem obsegu naj bi določil mejne .stroške (ev. le glede strukture), za posamezne dele nahajališča; kar bi izrabili za izračun optimalne strukture proizvodnje ob upoštevanju strukture bodoče porabe premoga. Podatki, ki jih bo ugotovil in navedel ta strokovnjak, bodo zelo koristni za dolgoročnejše načrtovanje in proizvodno orientacijo. Radionalizacijo in mehanizacijo proizvodnje premoga in transporta, naj bi proučil rudarski izvedenec iz tujine. Ta bi predvsem ocenil sedanje načine odkopavanja in predlagal načine za izboljšave ali mehanizacijo odkopavanja. Določil bi parametre za odkopavanje s kompleksno mehanizacijo in določil tista odkopna polja, ki bi prišla v poštev za tak način odkopavanja. Istočasno bi predlagal dodatne študije oziroma raziskave, ki jih bo potrebno izvršiti pred odločitvijo o prehodu na mehanizirano odkopavanje. Istočasno naj bi proučil načine prevoza izkopnine in materiala v jami in zunaj ter izdelal predloge za racionalizacijo prevozov. Iz teh kratkih navedb nalog, ki naj bi jih opravili tuji izvedenci, je razvidna pomembnost in koristnost predlagane študije, čeprav rezultati in ugotovitve študije niso za podjetje obvezne. Mislim pa, da bodo lahko vrsto let osnova za določene poslovne odločitve, četudi verjetno ne bodo upoštevani tudi ostali faktorji, razen tehnično-strokovnih. Naj še z nekaj besedami omenim predvidene teme, ki naj bi jih naši strokovnjaki proučevali v tujini. Tu gre predvsem za teme, ki jih nava- jajo strokovnjaki prve komisije in ki niso zajeti v program za tuje izvedence. Tu gre za proučevanje načina zajemanja stroškov proizvodnje in priprava teh podatkov za meha-nografsko obdelavo. Poleg tega naj bi naši strokovnjaki proučevali sodobne načine odkopavanja z uporabo kompleksne mehanizacije, sodobno organizacijo in sredstva za transport ljudi in materiala na delovišča ter proučevanje sistemov za hitrejšo izdelavo jamskih objektov trajnejšega značaja. Realizacija tega programa naj bi se opravila po možnosti na takih rudarskih podjetjih, ki imajo slične montan-geološke pogoje, t. j. predvsem na rudnikih srednje in južne Francije ter na nekaterih rudnikih v Zahodni Nemčiji. Mislim, da bi bilo to kratko informacijo dopolniti že z ugotovitvijo, da zajema program tudi nekatere probleme energetike in sociološke probleme. Ta del programa, ki je za nas manj interesanten, se bo opravil delno vzporedno z našim delom programa, deloma pa bo navezan na rezultate prej opisanih programskih nalog. Program dela družbeno - političnih organizacij ZPT v letu 1972 Poslovni rezultati in problematika Zasavskih premogovnikov v letu 1971 ter splošne gospodarske razmere, tako v podjetju, kot v celotnem republiškem in zveznem prostoru, zahtevajo od družbeno-poli-tičnih organizacij pri Zasavskih premogovnikih, aktivnejše in programsko začrtano delovanje v sedanjem in prihodnjem obdobju, tako znotraj delovne organizacije, kot tudi povezovanje in delovanje navzven v širši družbeni skupnosti. Zahtevo in nujnost za aktivnejše in programirano delovanje družbe-no-političnih organizacij v podjetju, nam narekujejo tudi zadnji dogodki, kot so zbor kolektiva rudnika Trbovlje ter podpore celotnega kolektiva Zasavskih premogovnikov o stališčih, ki so bila sprejeta na tem zboru, razgovori in razprave o problematiki Zasavskih premogovnikov na republiškem svetu Zveze sindikatov ter razgovor s predsednikom in nekaterimi drugimi člani Izvršnega sveta Slovenije. Rezultati teh razprav zahtevajo od vodstva podjetja, samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij veliko odgovornost za izdelavo najustreznejšega programa nadaljnjega raizvoja Zasavskih premogovnikov, za katerega se bo treba odločiti in ga potem tudi dosledno in odločno izvajati. Rudarsko tradicijo črnih revirjev vse bolj prerašča ostala industrija v Zasavju, ki se hitreje razvija od nas, zato se moramo soočiti s stvarnostjo in zakoračiti po poti, k. bo lažja in svetlejša tudi za rudarje Zasavskih premogovnikov. Samo z lastnimi sredstvi in prizadevanji, bi nam kaj takšnega najbrž težko uspelo, ker pa so zagotovila naj višjih republiških organov, da nam pri tem pomagajo s krediti in nekaterimi olajšavami, potem je nujno in tudi skrajni čas, da se odločno lotimo problema nadaljnje perspektive in razvoja Zasavskih premogovni- kov. Delo ne bo lahko in bo obsežno, zato bo potrebno premagati marsikatero oviro, v določenih trenutkih pozabiti na tradicijo in sentimentalnost in dati prednost ekonomiki. Pomembna bodo tudi osebna prizadevanja članov celotnega kolektiva, ki bodo prispevali svoj delež pri izpolnjevanju začrtane smeri. To prizadevanje naj se odraža v večji delovni disciplini in gospodarnosti, aktivnejšem delovanju Redke so še gospodinje, ki pečejo kruh v krušnih pečeh. Posnetek kaže krušno peč v Žabjeku v Trbovljah Foto inž. Tone Bregant samoupravljalcev in samoupravnih organov na vseh nivojih ter realnejše ocenjevanje materialnih sredstev, s katerimi razpolagamo. Pri tem pa nas ne sme uspavati trenutno nekoliko boljša situacija zaradi večje jesensko«zimske proizvodnje in popravka cen, ki nam je bil priznan koncem leta. Nova vodstva družbeno-političnih organizacij, ki so že bila ali pa še bodo izvoljena, bodo imela bogato osnovo za izdelavo programov dela in tudi veliko odgovornost za izvajanje in uresničevanje svojih programov. Ta odgovornost pa bo prešla na vse, če bodo programi napravljeni in prikazani v interesu celotnega kolektiva, ker jih bo članstvo 'koit take tudi v celoti sprejelo za svoje. Zelo zahtevna in odgovorna naloga družbeno-političnih organizacij Zasavskih premogovnikov predstavlja uresničevanje 21. in 22. ustavnega amandmaja. Namen uresničevanja omenjenih amandmajev mora biti predvsem v tem, da se zagotovi večja vloga in prizadevanje temeljnih organizacij združenega dela za svoj lastni razvoj in razvoj Zasavskih premogovnikov kat celoto ter večjo gospodarsko in samoupravno samostojnost v okviru Zasavskih premogovnikov. Za uspešno izvajanje programa modernizacije, perspektive in razvoja Zasavskih premogovnikov, bo poleg družbene pomoči pomemben dejavnik naše lastno prizadevanje in vztrajnost, da to dosežemo v čim krajšem času, ker smo že tako močno v zaostanku. Zato bo potrebno poglobljeno idejno-politično in samoupravno izobraževanje in usposabljanje članov delovne skupnosti vseh struktur in v vseh družbeno- političnih organizacijah. Kvaliteta programov dela in njih uspešno izvajanje bo predvsem odvisna od tega, v kolikšni meri bo družbeno-po-litičnim organizacijam: v zvezi komunistov, sindikalnim in mladinskim organizacijam, uspelo zbrati o-koli sebe čim večje število članstva ter ga idejno-politično, strokovno in moralno pripraviti za uresničevanje svojih programov. Zato mora biti doseženo popolno soglasje vseh druž-beno-pdlitičnih organizacij Zasavskih premogovnikov, kot tudi med posameznimi organizacijami združenega dela, v nadaljnjem razvoju in perspektivi Zasavskih premogovnikov, kakor tudi posamezne organizacije združenega dela v tej celoti. Le talko bomo složno potisika . naše dolgoletne želje in upe v smeri boljšega jutrišnjega dne. Ludvik Zalokar Letna konferenca sindikalne podružnice rudnika Trbovlje V nedeljo 5. decembra 1971 je sindikalna podružnica rudnika Trbovlje podala svojemu članstvu obračun dela v minulem letu. Predsednik tovariš Pirnauer je v svojem poročilu poudaril, da je rudnik Trbovlje v letošnjem letu sicer dosegel ugodne proizvodne rezultate in dvignil storilnost za 10 %, dočim se ustrezno tem rezultatom niso dvignili osebni dohodki, pač pa so bili preko vsega leta enaki. Poudaril je, da je to eden glavnih vzrokov za negodovanje in nerazpoloženje med kolektivom v zadnjem času. Prav tako je za kolektiv nerazumljiv odnos naših vodilnih organov zunaj podjetja za nadaljnji razvoj premogovništva v Zasavju. Občutno negodovanje med kolektivom povzroča tudi nenehno naraščanje življenjskih stroškov, kar povzroča padanje življenjskega standarda in stopnjuje nestabilnost v celotnem gospodarstvu. Dejal je, da bo moralo biti delo sindikata v bodoče usmerjeno v reševanje takih problemov, ki jih delavski razred neposredno občuti. Za tem je spregovoril glavni direktor ZP inž. Albert Ivančič in se uvodoma zahvalil članom kolektiva za moralno pomoč, ki je bila dana vodstvu podjetja s sprejetimi zahtevami na zboru kolektiva rudnika Trbovlje v začetku novembra, za hitrejše im učinkovitejše reševanje vprašanja nadaljnjega razvoja našega podjetja. Nato so navzoči člani kolektiva z zanimanjem poslušali glavnega direktorja, ko je poročal o rezultatih akcije, ki jo je podvzelo vodstvo podjetja takoj po sprejetih sklepih na zboru kolektiva rudnika Trbovlje, za takojšnje ukrepanje in pomoč družbe za izboljšanje situacije v premogovništvu. Dejal je, da je bila ena od zahtev že rešena s tem, ko je dovoljena podražitev premoga. Druga, prav tako za nadaljnji razvoj in rentabilnost podjetja pomembna zahteva, glede odobritve kreditov za nabavo odkopne mehanizacije, bo kot je obljubljeno strani Izvršnega sveta SR Slovenije realizirana v letu 1972. Pri tem pa je o-menil, da so naši vodilni organi v republiki mnenja, da se bo naše podjetje kljub mehanizaciji proizvodnje premoga znašlo čez nekaj let v isti situaciji kot danes, spričo velike konkurenčnosti ostalih vrst goriv, ki se čedalje bolj uveljavljajo na tržišču. Istočasno pa je bilo predlagano, da naj bi naše podjetje že sedaj mislilo na preorientacijo, oziroma na vlaganje sredstev v druge panoge industrije. V razgovorih s predstavniki Izvršnega sveta SRS, je bila tudi izražena pripravljenost, da bi naše podjetje oprostili nadaljnjega plačevanja prispevka za nerazvite pokrajine. V razpravi so navzoči takšna gledanja naših vodilnih tovarišev v republiki, glede nadaljnje perspektive premogovništva ocenili kot nerealne v pričakovanju, da bo premog še dolgo vrsto let eno najbolj zanesljivih vrst goriva za potrebe našega Stenska — oljna slika v novi čakalnici jamskega obrata na rudniku Trbovlje. Sliko je izdelal ak. slikar Janez Knez in jo dokončal pred letošnjim dnevom republike Foto inž. Tone Bregant gospodarstva in široke porabe. Tovariš Borušak je spričo neurejenih razmer v premogovništvu predlagal, da naj se nek organ v podjetju zadolži, da bo v stalnih stikih s Izvršnim svetom SRS z namenom, da ga sproti seznanja s problemi in težavami v premogovništvu. Tovariš Šipek je obsodil napačno gledanje nekaterih članov delovne skupnosti ZP na ustavne amandmaje, glede samostojnosti, ki si jo napačno predstavljajo. Zavzel se je za skupni sestanek vseh članov delovne skupnosti ZP, na katerem naj bi se pogovorili za konkreten koncept poslovanja ob upoštevanju, da so Zasavski premogovniki enota združenega dela. Nerazumljiva mu je izjava elektrogospodarstva Slovenije, da bodo v primeru podražitve premoga dvignili za enak odstotek ceno električni energiji. Skrajni čas je, da republiški organi napravijo red v elektro gospodarstvu, pa čeprav z ustreznim zakonom. Podpredsednik republiškega odbora zveze sindikatov za industrijo in rudarstvo tovariš Mlinarič je v svojem izvajanju izjavil, da so zahteve, ki jih je postavil zbor kolekti. rudnika Trbovlje popolnoma upravičene in, da je takšna pot do reševanja perečih problemov edino pravilna, ob upoštevanju, da v premogovništvu ni na razpolago dovolj sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov na podlagi samoupravnega sporazuma. Inž. Ušeničnik je poudaril, da naše podjetje spričo neperspektivnosti premogovništva, kot to izjavljajo naši vodilni republiški organi, ni dolžno vlagati lastna sredstva v drugo dejavnost, pač pa je mnenja, da naj to vprašanje rešujejo republiš -organi, kajti rezultati našega mi- nulega dela so vidni po vsej dolini. Ob koncu konference so navzoči sprejeli nekaj sklepov in se zavzeli za enotno in organizirano nastopanje pri reševanju vseh perečih problemov v premogovništvu. Navzoči so kritizirali in obsodili negativne pojave v SR Hrvatski in poslali predsedniku ZKJ Josipu Bro-zu-Titu pismo v katerem izražajo, trboveljski rudarji popolno soglasnost s sklepi XXI. konference Izvršnega biroja CK ZKJ. Pred pričetkom konference je tajnik Občinskega odbora ZZB NOV Trbovlje tovariš Ado Naglav odkril spominsko ploščo 164 trboveljskim rudarjem, ki so postali žrtve za svobodo v letih 1941-1945. S pričetkom konference pa je bila predana v u-porabo tudi novozgrajena čakalnica za rudarje, ki bo služila poleg vsakodnevnih potreb tudi za razne druge namene. Miro Šuštar Koisgres sindikata delavcev industrije in rudarstva v Kranju V dneh 7. in 8. decembra 1971 je potekal v Kranju v prostorih občinske skupščine, III. kongres sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije. Med skupno 257 delegati so bili tudi naši člani. Ti so bili izvoljeni na kandidacijskih volilnih konferencah posameznih občinskih področij. Za področje našega podjetja so bili izvoljeni: inž. Cveto Majdič, inž. Alojz Paučnik, Franc Šipek, Mirko Lavrač in Rado Kantužar. Rado Kantužar, predsednik rudniškega odbora sindikata rudarjev pri ZPT V prvem delu kongresa so bili izvoljeni organi kongresa, predložena so bila statutarna določila organizacije, programska usmeritev sindikata in drugo. Predsednik republiškega odbora tega sindikata Stjepan Šau-bent je podal poročilo o štiriletnem delu te organizacije in predlagal programsko usmeritev za naslednje obdobje. Sindikat naj bi se v bodoče usmeril med ostalim tudi v naslednje smeri: — sindikat naj čim aktivneje dela na urejanju ožje in širše problematike delovnih ljudi in podjetij, — sodeluje naj pri čim doslednejšem družbenem izvajanju usmerjanja in delitve dohodka in o-sebnih dohodkov, — problematiko cen in stabilizacijo, — za najprimernejše pogoje dela, zlasti žena in mladine, — jasno opredelitev statusa in dela sindikalne organizacije v podjet-jiu, — problematiko elektrogospodarstva in premogovništva. Med drugim je bilo tudi nekaj pripomb na predloženi statut sindikata. Programska usmeritev sindikata bo publicirana v posebni brošuri. Drugi dan dela kongresa je bil namenjen predvsem razpravam in sprejemanju sklepov. Bilo je 42 di-skutantov, ki so diskutirali o najrazličnejših področjih dela sindikatov. Med drugimi je sodeloval v razpravi tudi Rado Kantužar, predsednik rudniškega odbora sindikata rudarjev ZPT. Govoril je o problematiki podjetja. Njegova razprava je bila sprejeta z razumevanjem. •Rado Kantužar je dejal v svoji razpravi naslednje: V naprej se moram opravičiti, da s svojo razpravo ne bom bistveno posegel v »programsko usmeritev sindikatov«, bom pa nakazal nekatere faktorje, s katerimi .se sindikati srečujemo v naj večji delovni organizaciji Zasavja. S svojo razpravo se želim oglasiti v imenu zasavskih rudarjev in o problemih v premogovništvu, ki so v Zasavju še posebno pereči. Mislim, da ni potrebno omenjati vse problematike, ki ni nova. Vendar bi želel omeniti najvažnejše. Predvsem je to problem nejasnih perspektiv za premogovništvo, ki se je v raznih oblikah pojavljal tako v naših organizacijah kot v raznih upravnih in drugih organih. Toda rezultata ni bilo, saj je še vedno prisotna teza o zatonu premogovništva, ki se pojavlja občasno v raznih oblikah. Pri tem pa je bilo že večkrat dokazano, da vsaj v bližnji prihodnosti energetska bilanca Slovenije, brez premoga ni popolna, kar se je pokazalo še posebno v letošnjem sušnem letu. To omenjam predvsem zaradi tega, da bo prisotnim na kongresu razumljivo, kakšne posledice je taka nejasnost pustila v našem kolektivu in verjetno tudi v kolektivih drugih premogovnikov. V takih pogojih pa ne more biti pravega delovnega vzdušja, če kolektiv pred seboj ne vidi jasnega cilja, ki zagotavlja »socialno varnost« v daljšem obdobju. Ta cilj pa bi moral biti perspektiva v energetiki, ki mora začrtati uporabo različnih energetskih virov, s polno odgovornostjo za vse vire. Št. 6 — december 1971 »SREČNO« STRAN 25 Naj omenim, da nam rudarjem ni vseeno, kako se rešujejo problemi v elektrogospodarstvu, saj je razvoj in gospodarjenje v premogovništvu v mnogočem odvisno od elektrogospodarstva. Ce upoštevamo še vse težave, ki so z inflacijskimi pojavi na vseh področjih vplivali na ekonomsko stanje delovnih ljudi, potem je jasno, da je moralo priti do zborov delavcev, ki so energično zahtevali tako od sindikalne organizacije, vodstva podjetja, ki je predhodno skušalo te stvari urediti in je tudi marsikaj naredilo, kakor tudi od vseh merodajnih forumov, da se čimpreje rešijo vsi pereči problemi. Potrebne so odločne akcije, ki naj zagotovijo stabilnejši položaj in ustrezni standard rudarjem in drugim delavcem v naši družbi. Ta zahteva je še toliko bolj tehtnejša, ker prihaja od kolektiva, ki je bil dolga leta med nosilci razvoja naše povojne družbe. Ni naš namen, da živimo od zgodovine, toda pojem »minulega dela«, predstavlja v našem primeru določeno težo. Kolektiv hoče vedeti, koliko časa bomo za slovensko gospodarstvo še interesantni, istočasno pa hoče vedeti, kakšna bo nadaljnja pot po zagotovitvi 'drugih virov ze električno energijo. Tako v predloženih tezah, kot v poročilu predsednika je bilo omenjeno, da se mora problem premogovnikov reševati istočasno s problemom celotne energetike. Ta pot je brez dvoma pravilna in podpiramo vsa prizadevanja za reševanje. Poleg perspektivnosti premogovnikov, sta dva problema bistvena za vso dejavnost tako sindikata, kot vseh drugih organizacij in samoupravnih organov v kolektivu. To sta problem cen in pa odobritev kreditov za modernizacijo odkopavanja premoga. Zahteve po zvišanju cen premoga so bile predložene že dalje časa, vendar brez rešitve. Ta pa je sledila šele pred kratkim, kar pa v dohodku ne zagotavlja bistveno boljšega položaja, posebno še, če upoštevamo predvidene ukrepe v zvezi z revalvacijo osnovnih sredstev in drugo. Zavedamo se, da dviganje cen premoga ni najprimernejši ukrep za reševanje naših problemov, kar povzroča slej ko iprej še višji vzpon cen drugih proizvodov, toda brez realnih osnov. Drugi problem predstavlja zahtevo po kreditih, ki naj -omogočijo prehod na mehanizirano odkopavanje premoga. Tudi ta zahteva je bila že predložena -pristojnim organom in ostaja nerešena. V zadnjem času je bilo danih precej zagotovil, da so tako republiški svet zveze sindikatov Slovenije, kot izvršni svet SRS in drugi forumi, naklonjeni našim -predlogom in želimo le, da ne bo ostalo pri obljubah. Reševanje premogovništva je povsod v svetu specifično, ni enotnih -pristopov, a osnovno načelo je skoraj v vseh drugih -državah isto. To pa je, da ta problem rešuje celotna družba in ne le samo prizadeti kolektivi, pa naj bo to regresiranje premoga, družbena -skrb za preusmeritev ali kakorkoli že. Pri vsem delu v zvezd z družbenim dogovorom in nadaljnjem samoupravnem sporazumevanju o delitvi osebnih dohodkov, je bilo poudarjeno in tudi sprejeto načelo, ki rudarjem zaradi specifičnih pogojev v zvezi z delom pod zemljo, daje možnost izplačevanja višjih osebnih dohodkov. Toda to je mrtev akt, če pa istočasno ni pravih možnosti za realizacijo tega dogovora. Naj ne bo odveč, če tu citiram iz kongresnega materiala o programski usmeritvi, kjer je na strani 6, v točki 7 navedeno, da kongres zadolžuje celotno sindikalno organizacijo, da si prizadeva čimpreje uresničiti med drugim zlasti -načelo delitve dohodka in osebnega dohodka in sicer: — da bodo razlike med osebnimi dohodki delavcev enakih kvalifikacij le posledica osebne storilnosti različnih delovnih razmerij in različnega poslovnega rezultata, ki ga dosega delovna organizacija ali temeljna organizacija združenega dela. Za tako načelo - pri tem mislim na poslovne rezultate, morajo biti predhodno ustvarjeni pošteni, enakovredni pogoji gospodarjenja. Če tega ni, potem je to načelo lahko o-snova za razlikovajne med panogami industrije in znotraj panog, kar vsekakor ni namen predložene teze. Kongresu posredujemo naslednje zahteve -zasavskih rudarjev: 1) pri uveljavljanju stabilizacijskih ukrepov, je zaradi divjanja cen zaskrbljujoče nazadovanje standarda, posebno delavcev z nižjimi o-sebnimi dohodki. Urejevanje cen mora biti izvedeno na enakopravni osnovi, kar velja za cene premoga v razmerju na druge cene; 2) energetska bilanca v SRS mora biti čimpreje izdelana, z upoštevanjem vseh virov in na enakopravni podlagi; 3) modernizacija premogovnikov je nujna za nadaljnje delo. Najetje kreditov mora biti urejeno v letu 1972, ker lahko le tako enakovredno z drugimi panogami industrije; 4) pristojni organi (izvršni svet SRS. sindikat, gospodarska zbornica SRS in drugi) naj proučijo tudi druge načine reševanja problemov premogovništva, pa naj bodo to regresi ali druge podobne oblike, ki so znane tako na Vzhodu, kot na Zahodu. V razpravi se nisem dotaknil problemov v zvezi z invalidsko zakonodajo oziroma bolje povedano, z izvajanjem določil te zakonodaje. Pri tem mislim predvsem na dolgotrajno reševanje posameznih zadev, ki -pri delavcih upravičeno vzbujajo negodovanje. Tudi problem boleznin v času bolezni ni majhen, predvsem zaradi določila o povprečku osebnega dohodka v preteklem letu. V obeh primerih to najbolj občutijo delavci z nizkimi osebnimi dohodki. Na tem področju je potrebno še veliko dela, tako v sindikatih, kot tudi drugje. Zaradi omenjenega časa za razpravo, -prepuščam tudi drugim, da o teh problemih razpravljajo. Ob koncu svojega izvajanja želim, da bi kongres dosegel tiste cilje, katere člani sindikata od njega pričakujejo. Predložene teze nam to v veliki meri zagotavljajo. Po končanem kongresu se je v popoldanskih urah sestal novoizvoljeni republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva na svojo prvo sejo. Za predsednika je bil soglasno izvoljen dosedanji predsednik Stjepan Saubert, za podpredsednika Srečko Mlinarič, za predsednika sveta za energetiko pa naš sodelavec imž. Cveto Majdič, direktor rudnika Trbovlje ZPT. V republiškem odboru tega sindikata nas bo v naslednji štiriletni -mandatni dobi zastopal Mirko Lavrač, poslovodja obrata Kisovec na rudniku Zagorje. Vsem izvoljenim tovarišem ob tej priliki čestitamo in želimo uspešno -delo. Prepričani pa smo, da je kongres dosegel svoj namen ter določil najboljše cilje, ki ,j,ih je treba doseči za še uspešnejše delo sindikatov. Rado Kantužar CJeplfeiafe proti cfrapf V novembru 1971 je zdravstveni dom Zasavje, ambulanta za medeci-no dela iz Hrastnika, po svojih zdravnikih izvedel zaščitno cepljenje proti gripi, v posameznih enotah našega podjetja. Cepljenje je bilo izvedeno trikrat z določenim časovnim razmakom. Od skupnega števila zaposlenih, je bilo prvikrat cepljeno 2213 članov oziroma 51%, pri drugem cepljenju 1938 oziroma 45°/o pri tretjem cepljenju pa 1684 Slanov oziroma 39%. Skupno je bilo vseh treh cepljenj 5855 oziroma 45%> v-seh zaposlenih. Od rudnikov je bila najboljša udeležba na rudniku Zagorje. Tu je bilo cepljenih 68% vseh zaposlenih, sicer pa so bili najboljši v pogledu udeležbe učenci rudarskega šolskega centra v Zagorju — 83 o/o. DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV Osrednji organi ^upravljanja ZPT so imeli v času od 16. oktobra pa do 15. decembra t. 1. vrsto sej in zasedanj. Kot običajno navajamo v kratkih izvlečkih razpravo in sprejetje sklepe na teh sejah: 1) Na 9. seji odbora za družbeni standard dne 26. 10. 1971: — obravnaval je vprašanje nadaljnje gradnje družbenih stanovanj pri podjetju, po informacijah stanovanjskega podjetja Trbovlje so se gradbeni stroški in stroški komunalnega urejanja gradbišč v zadnjem času dvignili od 2.500 na 3.500 din za m2 stanovanjske površine. S tem v zvezi so potekale pri stanovanjskem podjetju večje razprave, ob navzočnosti predsednikov občinske skupščine Trbovlje. Odbor je sklenil, nia naj se skuša doseči pri stanovanjskem podjetju Trbovlje znižanje cen za nova stanovanja, v nasprotnem primeru pa bo podjetje v letošnjem letu namesto predvidenih 23 stanovanj, odkupilo le 15 stanovanj, v Trbovljah, v skladu s sredstvi, ki jih ima na razpolago; — sklenil je, da bo s stanovanji ki jih bodo izpraznili upokojenci in so last ZPT, ki se bodo presili v upokojenski blok v Koloniji 1. maja, razpolaga izključno le stanovanjska komisija pri rudniku Trbovlje, — sklenil je opozoriti občinsko skupščino Trbovlje, da naj ne gradi stanovanjskih zgradb na nad dražjih parcelah, ki so običajno lokacijsko neurejene, pač pa na lokacijah, ki so več ali manj urejene in kjer bi bila gradnja precej cenejša, kot n. pr. v Žabjeku in na območju Opekarne, — soglašal je s predlogom u-prave podjetja o načinu nakupa stanovanja na področju Zagorje, v novem stanovanjskem bloku, skupno s tovarno keramičnih izdelkov Izlake, — petim članom delovne skupnosti (štirim iz rudnika Trbovlje in enemu iz separacije) je odbor odobril dodatna posojila za individualno stanovanjsko izgradnjo v skupnem znesku 45.000,00 din in sicer iz sredstev, ki so se oblikovala iz nepredvidenega dotoka vplačanih anuitet za najeta posojila v prejšnjih letih na področju Trbovelj, nekaj vlog za dodelitev dodatnih posojil pa je odbor zavrnil, — enemu koristniku posojila za individualno stanovanjsko izgradnjo je zaradi odhoda iz podjetja skrajšal odplačilni rok od 10 na 5 let, — obravnaval je željo članov delovne skupnosti centralnega skladi- šča, laboratorija, materialnega knjigovodstva in oddelka za osnovna sredstva, da bi v bodoče dostavljali tople malice iz menze z avtomobilom tudi do njihovih delovišč. Odbor je bil mnenja, da naj komercialni sektor določi tehnične podrobnosti v zvezd z možnostjo izvedbe predloga. Nadalje so obravnavali še vprašanje dostavljanja toplih malic na separacijo v nočni izmeni, — posebna komisija, ki jo je imenoval odbor, je opravila popis osnovnih sredstev in inventuro blaga ter sredstev v počitniškem domu na Rabu, — odobril je spremembo zasedbe nekaterih prostorov v počitniškem domu na Rabu s strani upravnika Miloša Žica, — odbor je bil mnenja, da naj delavski svet rudnika Zagorje in strokovne službe te enote, podrobno prouče možnost nadaljnjega obstoja dveh menz na področju Zagorja. Ta ukrep narekujejo izjemno visoki stroški, ki nastajajo v menzah na področju rudnika Zagorje, zaradi majhnega števila abonentov. 2) Na 23. zasedanju osrednjega delavskega sveta, dne 28. 10. 1971: — potrdil je finančni obračun ter doseganje in delitev dohodka vseh dejavnosti podjetja za razdobje od januarja do septembra 1971, — soglašal je s stališčem, da se sredstva, ki so predvidena po programu amortizacijskih sredstev za leto 1972, vlagajo v prvi vrsti v modernizacijo odkopov na jamskih obratih z namenom, da se doseže programirani napredek v proizvodnji premoga, — na znanje je sprejel informacijo, da podjetju v letu 1971 ni uspelo prejeti zaprošenega posojila iz sredstev za energetiko, ker so bila ta sredstva že razporejena za druge namene, — strinjal se je z ukrepi, ki jih je vodstvo podjetja podvzelo v zvezi z izpolnitvijo proizvodnega načrta ter izpolnitvijo finančnega načrta, — potrdil je rebalans-popravek programa uporabe amortizacijskih sredstev, namenjenih za investicije v letu 197il. S tem popravkom so bile izravnane notranje razlike, ki so nastale med letom, — potrdil je sklep odbora za e-konomsko-tehnične zadeve o enotnem izvajanju navodil za plačevanje medizmenske predaje poslov, izvajanju dežurstva ob dela proiT sobotah, izvajanju štiriizm enakega dela, plačevanju dodatka za nočno delo, reševalnih in sanitarnih vaj in službenih potovanj ter zaposlovanju upokojencev in podaljšanega delovnega časa, — odobril je zvišanje kratkoroč- nega kredita za blagovni promet pri podružnici Ljubljanske banke v Trbovljah, od 3,450.000,00 din na 6,500.000,00 din z 8% obrestno mero, — sprejel je popravke pravilnika o delitvi osebnih dohodkov s tem, da je odobril uvedbo treh novih delovnih mest, za tri delovna mesta pa je določil novo faktorsko udeležbo na osebne dohodke, — določil je, da velja od 1. 10. 1971 dalje za vse zaposlene na gradbiščih OSRD v Nikšiču, Šeplji Steni, Strmostenu in v Idriji, terenski dodatek v enotni višini 20,00 din /dan. — odobril je preknjižbo inventurnih razlik, ki so jih inventurne komisije ugotovile pri popisu blaga in sredstev za leto 1971, — strinjal se je s predlogom vodstva podjetja, o izvedbi nekaterih ukrepov v zvezi z nelikvidnostjo podjetja ter prodaje premoga. 3) Na seji odbora za splošni ljudski odpor, dne 29. 10. 1971: Razpravljali so o zadevah, ki se nanašajo na dejavnost tega kolektiva izvršilnega organa, določene s statutom podjetja, pravilnikom o narodni obrambi ter zaščiti tajnosti narodne obrambe. 4) Na 24. zasedajnu osrednjega delavskega sveta, dne 11. 11. 1971: — osrednji delavski svet je sprejel na znanje sklepe, ki so bili sprejeti na zboru kolektiva rudnika Trbovlje, dne 6. novembra 1971. Ti sklepi oziroma zaključki zbora se nanašajo na zahtevo po prilagoditvi cen premoga v skladu s splošnim dvigom cen industrijskim artiklom, posebno pa še cen življenskim potrebščinam. Ti zaključki oziroma sklepi so bili posredovani izvršnemu svetu SRS, republiški skupščini SRS, gospodarski zbornici SRS in članu sveta federacije tovarišu Mihi Marinku. Z njimi pa .so bile seznanjene tudi vse tri občinske skupščine v Zasavju in delovna skupnost ZPT preko biltena, podobno informacijo je poslala sekretariatu centralnega komiteja ZKS tudi konferenca ZK ZPT, z njo pa so bili seznanjeni tudi revirski komiteji ZKS in komiteji občinskih konferenc ZK v Zasavju. Rudniški odbor sindikata rudarjev -ROS je s sprejetimi zaključki seznanil republiški odbor sindikata industrije delavcev in rudarstva. ODS je te sklepe oziroma stališča tudi potrdil, — potrdil je poročilo o izvajanju stabilizacijskega programa, katerega je sprejel ODS 28. junija t. 1, — potrdil je III. varianto analize sobotnega obratovanja ob dela prostih sobotah, ki jo je izdelal a-nalitski oddelek podjetja, ob upošte-vajnu stroškov normalnega obratovanja na vseh deloviščih in delovnih enotah podjetja. Pogoj za u-vedbo takega obratovanja ob dela prostih sobotah, pa je pozitiven finančni rezultat, dosežen ob teh dneh, — odobril je izplačevanje nadomestila na osebne dohodke pp u-streznem pravilniku, dvema delavcema z zmanjšano delovno sposob-nositjo, sitmokovne službe so dobile nalog za ureditev nekaterih zadev s tega področja, — sprejel je še dva sklepa, ki se nanašata na izplačevanje akontacij na predvideno nadomestilo o-sebnega dohodka tistim članom delovne skupnosti, katerim teče postopek za uveljavitev nadomestila osebnih dohodkov pri komunalnem zavodu za socialno zavarovanje, — sklenil je, da podjetje najame posojilo pri republiškem zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani, v višini 950.000,00 din za stanovanjsko izgradnjo v prihodnjem letu, iz sredstev, ki se oblikujejo iz 4l prispevka od pokojnin. Sklep je bil sprejet v soglasju s stanovanjskim podjetjem Trbovlje in ob podpori društva upokojencev, podružnice Trbovlje; — obravnaval je še primere, ko se člani delovne skupnosti pritožujejo zaradi zasedbe večjih družinskih stanovanj s po enim stanovalcem, ki pa niso pripravljeni zamenjati takšnega stanovanja z večjo površino, z manjšim stanovanjem. 5) Na 12. seji odbora za zaposlovanje in izobraževanje, dne 18. 11. 1971: — potrdil je program izobraževanja zaposlenih za šolsko leto 1971/72, vključno s sprejetimi spremembami in dopolnitvami, ki so bile sprejete na seji, — odredil je prekinitev izplačevanja ene štipendije zaradi neizpolnjevanja štipendijskih obveznosti s strani štipendista, — šestim sodelavcem je odobril sporazumno prenehanje delovnega razmerja v podjetju; — dvema sodelavcema je odobril izplačevanje šolnine za šolsko leto 1971/72, za študij na VTŠ Maribor in TSŠ-strojni oddelek Trbovlje, — negativno je rešil osem prošenj, ki so se nanašale na podelitev študijske pomoči, zvišanje dnevnic za udeležbo na tečaju, zaposlitev v administraciji in v domu RŠC ter Za zvišanje štipendije, — zavrnil je eno pritožbo, ki se je nanašala na razporeditev na novo delovno mesto v finančnem sektorju, — sklenil je, da se Drago Cizelj s 1. 12. 1971 razporedi na delavno mesto nadzornika Opekarne — o-brata GRAMAT rudnika Trbovlje, ker je uspešno dokončal opekarsko šolo v Sremskih Karlovcih, — pripravil je predlog za nagra-jevajne učencev poklicne rudarske šole, ki bodo na delu ob načrtovanih deda prostih sobotah, — sklenil je, da se sprejme v delovno razmerje Janez Smuč, str. inženir, na delovno mesto referenta Il-stopnje stroke v investicijskem oddelku sektorja tehnične priprave ZPT, — kot pripravnik je bil sprejet na dalo Teodor Žuža, dipl. inž. kem., v kemijsko-tehnološkem laboratoriju ZPT, — strinjal se je z nabavo potrebne količine orodja za pripravo učnih delavnic za izvajanje praktičnega pouka vajencev kovinske in elektro stroke, — pripravil je predlog za razpravo in sklepanje na zasedanju ODS za spremembo višine faktorske udeležbe za vodjo RSC, glede spremenjene delovne obveznosti. 6) Na 22. seji odbora za ekonom-sko-tehnične zadeve, dne 25. 11. 1971: — pri reševanju prošenj, pritožb in vlog je del teh rešil ugodno, dal pa jih je zavrnil, — na znanje je sprejel poročilo glavnega direktorja o opravljenem službenem potovajnu treh sodelavcev v ZR Nemčijo z namenom da si ogledajo novejšo rudarsko opremo na sejmu . rudarske opreme v Bochumu ter uporabo hidravličnega podporja in odkopnih strojev pri jamskem delu, — sklenil je, da ostane organizacija 4-izmenskega dela glede na 42-urni delovni teden, nespremenjena. Vsem tistim članom delovne skupnosti, ki so zaposleni v štirih izmenah, morajo delovne enote o-mogočiti, da opravijo tolikšno število delavnikov med tednom, kolikor prostih sobot bo podjetje obratovalo s pripadajočim dodatkom, — odobril je službeno potovanje v inozemstvo Vladimirju Sihurju, direktorju kadrovskega sektorja in Ivanu Zupanu, vodji gospodarskega oddelka OSRD, zaradi enotnega in ' spremenjenega obračunavanja o-sebnih dohodkov za zaposlene na deloviščih OSRD v ZR Nemčiji ter za rešitev ostale problematike tamkaj zaposlenih članov kolektiva, službeno potovanje v inozemstvo v Švico pa je odobril tudi Borisu Do- lancu, dipl. inž. rud., namestniku direktorja OSRD, zaradi sodelovanja na sestanku izvajalcev del na gradnji zračilnih jaškov v Guspis-bachu v naslednji gradbeni sezoni, — odobril je odpis dotrajanih osnovnih sredstev na separaciji, OSRD, elektro obratu Trbovlje in v komercialnem sektorju ZPT, — odobril je nove višine nagrad učencem rudarske stroke pri RŠC ZPT za delo ob dela prostih sobotah, — odobril je sredstva za nabavo orodja za opremo delavnice za izvajanje praktičnega pouka učencev kovinske in elektro stroke RŠC, odobril je izplačilo običajne nagrade za člane delovne skupnosti, ki so šli v pokoj v času od 1. junija do 30. novembra t. L s tem, da se zanje izvede krajši izlet in izroči pismena priznanja, — odobril je predlog za odpis neizterljivih -terjatev, ki izvirajo iz dela OSRD na gradbišču v Alžirk . — sprejel je ukrepe, ki naj zagotovijo posloivanje skladišč pri našem podjetju. V skladiščih ne sme biti na zalogi plačan material, neplačan material pa je lahko na zalogi le v okviru normativa zalog materiala, — soglašal je z dosedanjim načinom odvajanja sredstev občinskim skupščinam na območju Zasavja, ki se nanašajo na razne negospodarske gradnje (šole, vrtci, ipd.), — sprejel je priporočilo, da naj občinske skupščine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, uskladijo višino občinskih prispevnih stopenj, medtem ko bi ostale potrebe urejevali s samouppravnimi dogovori, — določil je z veljavnostjo od 25. novembra 1971 dalje, na temelju predhodnega soglasja zveznega zavoda za cene, z dne 24. novembra 1971 in sklepa odbora za eko-nomsko-tehnične zadeve ZPT, z dne 31. 8. 1971, nove cene premoga. Te so naslednje. a) kvaliteta Trbovlje-Hrastnik in Zagorje (cena dinltono) franka na-kladišče rudnika) — na veliko: kosi 204,00 din kocke 196,00 din oreh 173,00 din grah 160,00 din zdrob 150,00 din prah 125,00 din — na malo: kosi 224,00 din kocke 213.00 din oreh 189,00 din Navedene cene veljajo za široko potrošnjo in industrijo; b) sprememba cene za premog za termoelektrarne in železnice je vezana na predhodni sporazum s temi potrošniki. Komercialni sektor je vse kupce pravočasno seznanil s soglasjem zveznega zavoda za cene, o novih cenah premoga: — sklenil je, da morajo strokovne službe pripraviti poročilo o dohodku, ki izvira iz zvišanih cen premoga za industrijo in široko potrošnjo. O (tem bo razpravljal in sklepal ODS, — pripravil je predlog v zvezi z vlogo rudniškega odbora sindikata rudarjev — ROS o letošnjem načinu novoletne obdaritve otrok in članov delovne skupnosti. Dokončno bo o tem sklepal ODS, — potrdil je doseganje in delitev dohodka za razdobje januar-ok-tober 1971 za vse dejavnosti v podjetju, — vodstva delovnih enot morajo organizirati z nadzorno^tehniškim osebjem rudnikov sestanke, na katerih je treba sprejeti ukrepe za zagotovitev izboljšanja kvalitete premoga in s tem tudi doseči ugodnejši finarični rezultat; rudnik Zagorje bo moral s tem v zvezi še posebej analizirati materialne stroške in določiti ter izvesti ukrepe za zmanjšanje stroškov, — na znanje je sprejel informacijo da je izšel zakon, po katerem morajo delovne organizacije revalorizirati osnovna sredstva po stanju na dan 31. 12. 1971, ob u-poštevanju določenih faktorjev. Finančni sektor je dobil nalogo, da pripravi predlog o revalorizaciji osnovnih sredstev, — na znanje je sprejel informacij' ki jo je podal glavni direktor v zvezi z obiskom predstavnikov podjetja in ROS-a pri predsedniku izvršnega sveta SRS tovarišu Stanetu Kavčiču, v zvezi z informacijo, ki je bila republiškim organom poslana po sklepu zbora delavcev rudnika Trbovlje, z dne 6. novembra 1971; razgovoru je z naše strani prisostvoval še tovariš Karel Forte, republiški poslanec. Vse delovne enote in člani delovne skupnosti so -bili s stališči republiških organov do reševanja problematike ZPT, posebej seznanjeni. 7) Na 13. seji odbora za zaposlovanje in izobraževanje, dne 2. 12. 1971: — na podlagi predhodnega razpisa za zasedbo prostega delovnega mesta vodje rudarskega šolskega centra ZPT, je odbor imenoval na to delovno mesto Viktorja Ramšaka, el. inženirja; novo delovno mesto je zasedel 6. 12. 1971, — pripravil je predlog za razpravo in sklepanje na zasedanju ODS, da se odslej funkcija vodje rudarskega šolskega centra deli na dvoje področij in to na organizacijsko, prosvetno oziroma pedagoško vodstvo ter na tehnično vodstvo šolskih delovišč, vključno z organizacijo praktičnega pouka. Temu ustrezno naj bi bila na novo ovrednotena delovna mesta vodje rudarskega šolskega centra in vodij praktičnega pouka oziroma po novem tehniških vodij šolskih delovišč in praktičnega pouka, — imenovana je bila primopredajna komisija za izvedbo primopredaje poslov vodje rudarskega šolskega centra. Komisijo je vodil Peter Schneider, dipl. inž. rud., direktor proizvodnega sektorja, _ — nazadnje je obravnaval še prošnjo za izplačevanje štipendije o-ziroma študijske pomoči, ki pa je ni ugodno rešil. 8) Na 3. seji upravnega odbora sklada solidarnosti, dne 6. 12. 1971: — skladu z določili pravilnika o oblikovanju, razpolaganju in razdeljevanju sredstev sklada solidarnosti, je odobril denarno pomoč 25 upravičencem, — dve vlogi za priznanje izredne pomoči je zavrnil, ker prošnji nista bili v skladu z določili pravilnika, — na znanje je sprejel informacijo, da je v teku izdelava načrta za postavitev spomenika na skupnem grobu smrtno ponesrečenih rudarjev na Dolu pri Hrastniku, — kadrovski sektor je dobil nalogo, da pripravi določene podatke, predvsem v zvezi s pripravo predračuna tega sklada za prihodnje leto. 9) Na 23. seji odbora za ekonomsko- tehnične zadeve, dne 10. 12. 1971: — smatral je, da podjetje ne more ugoditi nekaterim prosilcem iz vrst poslovnih partnerjev, da bi začasno znižali novo ceno premoga, — odobril je določena denarna sredstva za izdelavo študije o regionalnem razvoju Zasavja in soglašal s tem, da še podpiše ustrezna pogodba z občinsko skupščino Trbovlje, ki bo združevala posamezne interesente napram izdelovalcu študije. Studijo samo, kakor je znano, financira Organizacija Združenih narodov, — odobril je službeno potovanje v inozemstvo petim sodelavcem in sicer za potovanje v ZR Nemčijo, Italijo in ČSSR, — sklenil je, da bodo otroci članov delovne skupnosti s področja enot ZPT v Trbovljah, v letošnjem letu obdarjeni v delavskem domu v organizaciji društva prijateljev mladine in ZKPO s tem, da vse organizacijske priprave v zvezi s pripravo daril, izvede rudniški odbor sindikata rudarjev — ROS, — imenoval je komisijo za revalorizacijo osnovnih sredstev, — od ostalih vlog je le teh šest u-godno rešil, eno je zavrnil, eno sprejel na znanje, eno pa bo re- ševal osrednji delavski svet*. — osvojil je ustrezno varianto bodočega načina obračunavanja dohodka in osebnih dohodkov v letu 1972, ob upoštevanju zvišanih cen premoga za celotno proizvodnjo, ob upoštevanju dosedaj doseženih storitev, 42-urnega delovnega tedna ter doslej znanih cen reprodukcijskega materiala in družbenih dajatev, — sklenil je, da mora tehniški kolegij sprejeti oziroma določiti posebno obliko organizacije dela, ki bo zagotovila najboljši možni padec posameznih vrst premoga, — soglašal je s tem, da je treba izvesti določene organizacijske spremembe na podlagi sprejetih ustavnih amandmajev in v zvezi s pripravami za prehod na mehanografsko obdelavo podatkov v podjetju, — na znanje je sprejel informacijo o poteku zadnjega zbora Ljubljanske banke ter o vsebini pogodbe in statuta te bančne ustanove. T. L. tc aw>awc4ti * um-.*. w. ** UisatraacaM«*« 'MMtsasa •*rxw*i Stenska slika Delavski svet rudnika Trbovlje ZPT, je pred nedavnim naročil izdelavo stenske — oljne slike v novozgrajeni čakalnici na rudniku Trbovlje. Izvedbo je poveril akademskemu slikarju Janezu Knezu. Ta je naročilo v novembru 1971 opravil in sliko dokončal do dneva republike. Oljna slika predstavlja rudarje pri delu v jami. Javni kviz V nedeljo 12. decembra 1971 je bila v dvorani delavskega doma v Trbovljah, ob 12-letnici obstoja poslovnega združenja RUDIS, prireditev pod nazivom »javni kviz«. Kviza so se udeležile ekipe iz osnovnih, poklicnih in srednjih šol iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. Oddajo je vodil Tomaž Terček od RTV, med posameznimi točkami pa so nastopali Oto Pestner z zabavnim ansamblom Unioni ter Trboveljski kvartet. Prireditev je obiskalo blizu 600 gledalcev in poslušalcev. Radio Trbovlje pa je sproti prenašal to prireditev. Vprašanja, ki so jih posamezne ekipe prejele, so se pogosto nanašala na dejavnost našega podjetja. Znano je, da je bilo naše podjetje oziroma rudnik Trbovlje — Hrastnik v letu 1959 soustanovitelj tega poslovnega združenja, ki je v zadnjih letih doseglo izreden razmah. Za radio Trbovlje je Milan Kožuh, generalni direktor, pripravil daljše poročilo o ciljih, namenih in doseženih uspehih poslovnega združenja RUDIS. Št. 6 — december 1971 S R E C N O STRAN 29 Delo samoupravnih organov na rudniku Zagorje Rad bi osvežil spomin na leto 1950, ko so delovni ljudje slovesno izvolili svoje prve delavske svete. To leto je bilo za vse delovne ljudi' širom naše domovine, zgodovinskega pomena. Sindikalna podružnica rudnika Zagorje je sklicala 17. februarja 1950 izredno skupščino in na njej izvolila prvi začasni delavski svet. Od takrat pa do danes je šlo skozi samoupravne organe na rudniku Zagorje precejšnje število članov delovne skupnosti. Vsak je po svojih močeh skušal doprinesti najboljše in odigrati vlogo dobrega samo-upravljalca. V letu 1970 je rudnik Zagorje slavil pomemben jubilej, to je 20-letnico izvolitve prvega delavskega sveta. Od prvih začetkov pa do danes je preteklo torej nekaj več kot dve desetletji. Bili smo priča vrsti najrazličnejših sprememb, tudi na področju samoupravljanja. Novi u-stavni amandmaji, o katerih v zadnjem času precej govorimo, narekujejo spremembo nadaljnjih druž-beno-ekonomskih odnosov tudi znotraj podjetja. Vrste samoupravnih organov, ki delujejo v tej mandatni dobi na rudniku Zagorje, so naslednje: a) delavski svet rudnika ima 27 članov, b) delavski svet ima v svojem sestavu: — komisijo za poslovne zadeve s 7 člani, — komisijo za urejanje delovnih razmerij s 5 člani, — komisijo za varstvo pri delu s 5 člani, — komisijo za varstvo delovnih odnosov s 5 člani, — komisijo za stanovanjska vprašanja s 7 člani, c) delovne skupine so organizirane v organizacijskih enotah: — na obratu Kisovec: I., II., III., izmena — jama, elektro služba, strojna služba, — na obratu Kotredež: I., II., III., izmena — jama, elektro služba, strojna služba, — rudniška remontna gradbena skupina, — uprava rudnika (menza, samski -dom in ostale službe obratne režij e). V tej mandatni dobi 1970/72 se je delavski svet sestal devetkrat. Na vseh zasedanjih je obširneje razpravljal in sklepal o problematiki proizvodnje premoga, posebno pa še o stroških za jamo Kisovec in Kotredež ter za podjetje kot celoto. Razpravljal in sklepal pa je še o nekaterih drugih pomembnih zadevah in sicer: o osnutku statuta podjetja, o poslovnem poročilu in zaključnem računu za leto 1970, o osnutkih novih pravilnikov, o stabilizacijskih ukrepih v ZPT, o predlogu stabilizacijskih ukrepov za rudnik Zagorje, o samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov, o varstvu pri delu, - kršitvah delovnih dolžnosti, stanovanjski problematiki, dejavnosti komisij delavskega sveta, komunalni problematiki itd.. Preblematika proizvodnje je bila rdeča nit, ki se je vlekla skozi vsa zasedanja delavskega sveta. Vedno je bila glavna tema razprav. Pripomniti moram, da' so v zadnjem času v obeh jamah pogoji dela izredno težki, kar povzroč; vrsto težav pri odkopavanju, tran-spprtiranju in pripravi. Geološki pogoji pridobivanja so izredno težki, posebno v jami Kotredež, da o drugih pojavih, to je o ognju, vodi in podobno sploh ne govorim. Smatram, da ne bi bilo umestno, iz kakršnihkoli razlogov opravičevati nedoseganja načrtovane proizvodnje. Potrebno pa je navesti, da smo pred leti dajali premajhen poudarek raziskovalnim in odpiralnim delom v naših jamah. Posledica tega so težave, s katerimi se srečujemo danes in s katerimi se bomo srečevali tudi še v prihodnje. Vzporedno z nedoseganjem načrtovane proizvodnje nas bodejo tudi visoki proizvodni stroški, posledica obojega pa je nezadovoljiv finančni rezultat. To je tudi glavni vzrok, da so v naši delovni enoti vedno nižji osebni dohodki. Nizki osebni dohodki pa so problem zase in čedalje bolj vplivajo na razpoloženje delovnega človeka, še toliko bolj sedaj, ko z dneva v dan naraščajo cene prehrambenih in ostalih artiklov ter uslug. Vse naštete ugotovitve in težave so bile podane s strani nekaterih strokovnih sodelavcev na zasedanjih delavskega sveta in jih zato na tem mestu povzemamo. Lahko trdim, da se je , delavski svet vedno prizadeval reševati aktualno problematiko v enoti. S tem v zvezi je oblikoval tudi jasna stališča in sklepe. Menim, da ne smemo vedno iskati vzroke za težave le pri posameznikih ali v boljši organizaciji dela, kajti znano je, da trenutne gospodarske razmere (stabilizacija, nelikvidnost, krediti, modernizacija itd), slabo vplivajo na boljši in hitrejši razvoj premogov-, ništva nasploh. Štiri leta so minila, odkar smo se integrirali z rudnikoma Trbovlje in Hrastnik v skupno podjetje ZPT. S tem smo se obvezali, da bomo skupno reševali postavljene naloge in odstranjevali težave, ki se bodo pojavljale. Spričo težav, ki jih ima naša enota in so predmet razprav tudi na osrednjih in drugih organih upravljanja ZPT, je slišati marsikatero grenko na naš račun. Da pride do takih ali podobnih pripomb, je povsem normalno, kajti pri tolikšnem številu zaposlenh, so možni tudi taki pojavi, ki niso v prid dobremu sodelovanju in utrjevanju dobrih medsebojnih odnosov. Problemi, ki so že znani in bc1 najbrže tudi v prihodnje predmet razprav na sejah delavskega sveta, Notranjost kompresorske zgradbe s kompresorji Nuovo Pignone na obratu Kisovec v Zagorju Foto inž. Tone Bregant so predvsem tile: — raziskave na obratu Kisovec, v severnem krilu jame, na 5. ob-zoru, — odpiralna dela na obratu Kotre-dež, na 7. obzoru južnega krila kadunje. — delovne moči za obložitev delovišč v obeh jamah, — poraba reprodukcijskega in o-stalega materiala. Delo posameznih komisij je bilo v tem obdobju razmeroma dobro. Vse so aktivne pri svojem delu. Pri teh sodelujejo tudi strokovni sodelavci enote. Najtežjo in hkrati najbolj odgovorno nalogo ima komisija za varstvo delovnih odnosov, ki se ukvarja v glavnem s težjimi kr- Za nami je turistična sezona našega kolektiva, če jo tako imenujemo in pred nami so zopet priprave na naslednjo sezono, ki mora biti v organizacijskem pogledu še bolje pripravljena. Vsi, ki so v letošnjem letu letovali, so verjetno več ali manj že pozabili na dopustniško razpoloženje, zato je namen mojega članka opozoriti na nekatere pomanjkljivosti in nepravilnosti, tako glede poteka organizacije in izvajanja letovanja. Gotovo je vsem dobro znano, kje ima naše podjetje počitniške domove (Rab, Crikvenica, Portizanski vrh) zato tega ne bi ponavljal. Iz leta v leto se vse več delavcev zanima za letovanje v lastnih počitniških domovih, posebno pa še za letovanje v počitniškem domu na Rabu. S tem mislim reči, da ni zanimanja za letovanje v počitniškem domu v Crikvenici, ker tudi v tem domu nastajajo problemi pri raz-deljevajnu sob dopustnikom, vendar ne v takšnem obsegu kot je to primer na Rabu. Vsekakor je to razveseljivo glede na to, ko vidimo da se jih vse več odloča za 10-dnevni dopust, ki je vsakemu delavcu nujno potreben in pa podatki, ki govore o tem, da so dopustniki v glavnem zadovoljni z letovanjem. Nikakor pa ne smemo prezreti dejstva, da moramo nudit vsakemu dopustniku na letovanju vsestransko in popolno zadovoljstvo. Jasno nam mora biti, da ne moremo v celoti zadovoljiti vsakega posameznika, toda če smo ugodili večini, lahko rečemo, da smo pripravljeni začeli letovalno sezono. Uvodoma sem že omenil, da nastajajo največji problemi pri določanju upravičencev na letovanje in to predvsem v glavni sezoni, t. j. mesecu juliju in avgustu. Odbor za družbeni standard, ki neposredno vodi delo v zvezi z letovanjem, je Šilci delovnih dolžnosti. Kljub temu, da pri izrekanju kazni zoper te ni sentimentalna, ni opaziti, da bi se število kršitev delovnih dolžnosti zmanjšalo. Vzroke lahko iščemo v neodgovornosti nekaterih članov delovne skupnosti, ki imajo zelo malomaren odnos do dela. Tudi komisija za stanovanjska vprašanja ima pri dodeljevanju stanovanj težavno delo, ker so danes potrebe po družinskih stanovanjih mnogo večje, kot pa jih ima enota danes na razpolago. Teh težav pa ne bi bilo, še bi izpraznili stanovanja vseh tistih, ki so zapustili naše podjetje in se zaposlili drugje. Vsa tako izgubljena stanovanja bi lahko povsem pokrila trenutne potrebe po o tej problematiki večkrat raprav-Ijal in skušal določiti kar najboljše kriterije. Dejstvo pa je, da bi v tem popolnoma uspel, vendar le v primeru, če bi povečali zmogljivosti. Dejstvo pa je tudi, da sindikalne organizacije, ki določajo upravičence na letovanje, niso dosledno upoštevale kriterijev, ki so bili vnaprej določeni. Večkrat je prav zaradi tega prišlo do nevšečnosti in prepirov med prijavljenci. Vse to pa nam dokazuje, da je treba misliti o povečanju zmogljivosti teh domov, ker je to edini izhod. Lahko je reči človeku, ki se je vse leto veselil 10-dnevne sprostitve, da ne pride v poštev za letovanje, ker je letoval v lanskem letu, teže pa se je vživeti v njegov položaj, ko to pove svoji družini — ženi in otrokom. Takih primerov je bilo, na žalost, v letošnjem letu precej in od tu izvira vse nezadovoljstvo in očitanje načinu letovanja v našem podjetju. V mnogih primerih se to posploši celo tako daleč, da pride do sporov pri samem letovanju. Druga svar, mimo katere ne moremo brez kritike pa je, da ima večina dopustnikov zelo slab občutek odgovornosti do inventarja, ki jim je na uporabo v času dopusta. Glede na to pridemo do prepričanja, da se dopustniki ne zavedajo vrednosti tega inventarja in njegove trajnosti, pač pa jim zadostuje da »zdrži« tistih 10 dni, ko oni letujejo. Vendar bi se morali zavedati, da je to last in prispevek vseh članov kolektiva, tudi tistih, ki 'nikoli ne letujejo. Prepričan sem, da si tega nihče ne dovoli doma — v svojem stanovanju, da bi uničeval lastni inventar, ki služi istemu namenu kot v počitniških domovih. Vprašujem se, če bi družinski proračun prenesel vsakoletne ali celo družinskih stanovanjih. Delavne skupine na rudniku Zagorje vse premalo žive s kolektivom in v kolektivu. Njihovo delo bo treba v vsakem primeru poživeti tako, da bo dosežen željni rezultat. Za dobre samoupravne odnose in rezultate združenega dela, stoji pred delovnimi skupinami naloga, da se aktivneje Vključujejo v vsakodnevna dogajanja v enoti in v podjetju. V nekaj besedah sem skušal o-pisati delavnost pa tudi nedelavnost samoupravnih organov na rudniku Zagorje z namenom, da so O’tem seznanjeni tudi ostali člani delovne skupnosti. Leopold Renko 1171 10-dnevne zamenjave raznega inventarja v hiši. Ne bi se spuščal v to, da bi u-gotavljal kdo povzroča okvare, vendar nam vsakoletni popis inventarja ob koncu letovalne sezone dovolj jasno kaže, da si na tak način ni mogoče zamišljati letovanja. Predstavljamo si, da bi si to dovolili na primer, v nekem hotelu ali v kakem drugem počitniškem domu. Mislim, da je vsak komentar nepotreben. Se enkrat bi poudaril, da varujmo našo skupno lastnino in prispevek nas vseh, ker za nasprotne primere ne vidim nobenega o-pravičila. Želim, da bi svoja mnenja objavili tudi letovalci. Vsaka pripomba nam bo pomagala izboljšati organiziranje in izvajanje letovanja. Karlo Tabor PORAST INVESTICIJ Investicije za premogovnike črnega premoga v državah evropske gospodarske skupnosti so se že v letošnjem letu-povečale. Letos so investirali v premogovnike črnega premoga v teh državah, skupno 186 milijonov dolarjev. Približno e-nak znesek bodo vložili tudi prihodnje leto t. j. v letu 1972. Precejšnje investicije so v Porurju, v ZR Nemčiji. IZVOZ PREMOGA Srednjebosanski rudniki so sklenili z avstrijsko firmo Bartel pogodbo za izvoz 50.000 ton premoga v Avstrijo. V teku pa so razgovori za povečanje te količine. Letovanje v letu Sistemski ukrepi za odpravljanje nelikvidnosti Dne 15. novembra 1971 je imel M Lian Kožuh, zvezni poslanec, sicer pa generalni direktor poslovnega združenja RUDIS, v dvorani občinske skupščine Trbovlje, razgovor z odborniki občinske skupščine ter Milan Kožuh, zvezni poslanec predstavniki družbeno-političnih organizacij in delovnih organizacij s področja Trbovelj, o aktualnih dru-žbeno-ekonomskih razmerah v Jugoslaviji. Njegovo poročilo je bilo zelo obsežno. Vsebovalo je poglavja o gospodarskih gibanjih, gibanju cen, izvajanju resolucije o temeljnih družbeno-gospodarske politike za tekoče leto, gospodarskih gibanj in težnjah, problemih gospodarske nelikvidnosti ter s tem v zvezi o problemih na sektorju nelikvidnosti, oceni sedanjega stanja ter sistemskih ukrepov za odpravljanje nelikvidnosti. Na tem razgovoru je na stavljena vprašanja dajal ustrezne odgovore. Glede na to, da je bilo njegovo poročilo zelo obsežno, smo se odločili, da objavimo le zadnji del njegove razprave, ki se nanaša na izredno žgoč problem t, j. odpravljanje nelikvidnosti. Del ukrepov o katerih je tovariš Kožuh govoril, je bilo med tem časom že sprejetih, medtem ko je drugi del ukrepov, ki se nanašajo na uravnovešanje gospodarskih gibanj in odpravo nelikvidnosti, še v pripravi. O sistemskih ukrepih za odpravljanje nelikvidnosti je na tem razgovoru dejal naslednje: Z odpravljanjem žarišč nelikvidnosti je treba sprejeti določene sistemske ukrepe tako v gospodarskem, kakor tu- di negospodarskem območju. Predvsem bi bilo treba regulirati vprašanje bilanciranja splošne in skupne porabe, ker se imperativno kaže potreba, da se uravnovesijo vsi dohodki splošne porabe, ki jih s politiko javnih financ določajo z družbenim načrtom. Bilance splošne porabe je treba obravnavati kot dokumente, ki imajo značaj obveznosti in katerih spreminjanje oziroma odstopanje od načrtovanih proporcev je treba onemogočiti, če ni soglasja organa, ki jih je sprejel. Prav tako bi bilo treba v sistemu financiranja splošne skupne porabe z revizijo in dograditvijo, davčnega sistema zagotoviti možnosti, da se odpravi anticipirana poraba. To pomeni, da bi bilo treba tekočo letno porabo spraviti v odvisnost od razpoložljivih, že realiziranih sredstev. Mnenja so, da bi bilo treba, če naj se odpravi nelikvidnost, krepiti rezervne sklade, ki bi bili obvezni za vse uporabnike družbenih sredstev in ki bi pomagali stabilizirati skupno ekonomijo. Vrhu tega se kaže potreba, da bi izpopolnili procese, s katerimi bi se družbenopolitične skupnosti zavezovale, da bodo vodile knjigovodsko evidenco o vseh zapadlih, a neizpolnjenih ob-veznostnih, po načelih, ki veljajo za gospodarske organizacije. Očitno bi bilo treba začeti spreminjati tudi bančno-kreditni sistem, ker se prek bank gospodarstvo napaja v več kot 50 odstotki sredstev za investicije. Zaradi tega bi bilo treba pregledati možnost, da se Narodna banka z zakonom zaveže, da bo predpisala kriterije kreditne sposobnosti poslovne banke s stališča zadolževanja in plasmana sredstev, prav tako pa bi bilo treba predvideti tudi obveznost poslovnih ban da določajo skupne kriterije pri o-cenjevanju kreditne sposobnosti podjetij. Ker se je večkrat pojavilo vprašanje o tekočem uporabljanju kapitala v gospodarstvu, so sprejeli stališče, da bi bilo treba sprejeti prožnejšo politiko oblikovanja obrestne mere. Obstaja predlog, da se delimitirajo obresti in da se prepusti poslovnim bankam, naj jih same določajo v dogovoru z Narodno banko. Prav tako obstaja predlog, naj se določijo obresti na višji ravni ali naj se uvede načelo določanja o-brestne mere glede na inflacijsko stopnjo ob kombinaciji z eskontno stopnjo narodne banke. To pa so nekatere poslovne banke v zadnjem času že storile. Posebno pomembno je, da se za financiranje infrastrukturnih objektov predlaga, da se pri objektih, pri katerih graditvi sodelujejo družbe-no-politične skupnosti, sredstva za te potrebe zagotavljajo z davki ali z razpisom raznih posojil ali z izdajanjem vrednostnih papirjev. Posebna skrb je bila posvečena razčiščevanju dolžniško - upniških razmerij med delovnimi organizacijami. Sodijo, da bi bilo treba v našem gospodarskem sistemu uvesti institut sanacije nelikvidnih podjetij in določiti ustrezni postopek. Postopek sanacije bi se začel pri vseh podjetjih, kadar pridejo v položaj nelikvidnosti. Kriterij, kdaj naj velja podjetje za nelikvidno, bi določal zakon, nato bi vsa podjetja, ki bi postala nelikvidna, prišla pod udarec sanacijskega programa. Kadar gre za podjetje, ki posluje z izgubo, velja, da bi bilo treba njihovo sanacijo prenesti na upnike in banke, to pomeni, na tiste, ki so i-meli ekonomski interes vlagati sredstva v podjetje. Prav tako so mnenja, da bi ta problem ugodno rešili tako, da bi uvedli institut a v tomatičnega kritja izgub s prisilno poravnavo. Seveda, če sanacija podjetja ne bi bila uspešna, bi upniki in banke lahko predlagali postopc za likvidacijo, ki bi ga družbenopolitična skupnost obvezno morala sprejeti. Nazadnje moram omeniti, da pripravljajo ukrepe, ki imajo namen sanirati probleme na področju notranje ekonomije delovnih organizacij. Eno takih vprašanj je tudi o-blikovanje in delitev skupnega dohodka. Sodijo, da se v sedanjem trenutku ne bi bilo treba vračati na sistem neplačane realizacije, mairveč bi bilo treba v sistem obračunavanja rezultatov poslovanja vgraditi popravek vrednosti povpraševanja kupcev za določen čas. Prav (tako je v gradivu poudarjeno, da bi bilo treba, kadar gre za normativni del v zvezi z obračunom vrednosti zalog, uporabiti metodo, po kateri se zaloge nedokončane proizvodnje izkazujejo po vrednosti vloženega materiala in srestev, vse drugo pa gre v breme tekočega realiziranega skupnega dohodka. Sprejeli so tudi stališče, da bi bilo treba v republiških in pokrajinskih zakonih o stopnjah amortizacije, z medrepubliškim dogovorom nekoliko spremeniti sedanje minimalne stopnje amortizacije. Na koncu predlagajo, naj bi se zakonsko določene obveznosti vseh delovnih organizacij, da v določenem, časovnem obdobju zagotovijo, da morajo biti povprečno angažirana sredstva v obratne namene v določenem odstotku krita z lastnimi viri sredstev, in z dolgoročnimi krediti. V zvezi z urejanjem problemov nelikvidnosti so nekateri predlagali, naj se uvede splošni kliring. Izkušnje pa kažejo, da delovne organizacije, ki poslujejo pozitivno, prihajajo v neugoden položaj, če se ne najdejo rešitve za temeljna žarišča nelikvidnosti. Zaradi tega bi izvajanje evidentiranja in urejanje poravnave dolgov zunaj gospodarskih organizacij, urejanje problema izgub kakor tudi uvajanje obvezne multilateralne kompenzacije v sistem, učinkoviteje uredilo problem gospodarske nelikvidnosti. Povzetek predlaganih ukrepov: Po gradivu zveznega sekretariata za finance bi bilo treba po vsem sodeč sprejeti vrsto ukrepov, med katerimi poudarjam tele: obvezno uvesti bilanco splošne in skupne porabe na ravni družbeno-političnih skupnosti, regulirati sistem financiranja sploh in skupne porabe na načelu likvidnosti sredstev, načina plačevanja investicij negospodarskih organizacij, dalje uvesti institut sanacije nelikvidnih podjetij, u-vesti institut prisilne poravnave in kritja obstoječih izgub, kakor tudi postopek v zvezi s kritjem izgub v delovnih organizacijah. Prav tako je treba vpeljati v o-bračunski sistem metodo »Direct costing« dalje opraviti spremembe v sistemu amortizacije in v režimu amortizacijskih stopenj, uvesti pa tudi institut minimalne udeležbe trajnih obratnih sredstev delovnih organizacij. Nazadnje bi bilo treba regulirati vlogo Narodne banke pri določanju kreditne sposobnosti poslovnih bank in kreditnega razmerja med poslov-mi bankami in delovnimi organizacijami, prav tako pa opraviti tudi določene spremembe v režimu o-brestnih mer. O stanovanjski stiski Tovariš Karel Forte-Marko, poslanec republiškega zbora skupščine SRS, je na eni zadnjih sej tega zbora razpravljal oziroma polemiziral zaradi dodelitve določenih sredstev nekaterim slovenskim občinam iz sklada za gradnjo in adaptacijo stanovanj borcem NOB, mimo običajnega postopka. Dejal je naslednje: Ne bi rad polemiziral s predsednikom komisije za vprašanja borcev o tem vprašanju. Ne strinjam se z njegovo trditvijo. Vprašujem ga če iz določene mase finančnih sredstev izločam določeno vsoto denarja in jo v enkratnem znesku dajem nekatenim, ki so v sicer v delitvi že udeleženi, s tem ne spreminjam samega sistema delitve? Tako jaz stvar razumem. Občinska skupščina in občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Trbovlje, sta me sposebnim pismom zadolžila, da pred tem domom posredujem njihova stališča v zvezi s predloženim odlokom. Pismo se glasi? »Skupščina občine Trbovlje, občinski odbor ZZB Trbovlje, komisija za vprašanja borcev in invalidov NOV in upravni odbor sklada za gradnjo in adaptacijo stanovanj borcev NOV, so se odločili, da ostro protestirajo pri skupščini SRS glede takšnega načina dodeljevanja sredstev nekaterim slovenskim občinam. Stališča naštetih so naslednja: 1. Ne strinjamo se s takšnim načinom reševanja problematike samo v nekaterih občinah, ker je ta način popolnoma nesistematičen ter ne upošteva prarv nobenih objektivnih kriterijev, 2. Predlog IV. a točke k odloku je z odlokom o načinu in pogojih za uporabo sredstev, zbranih s prispevkom za graditev stanovanj za udeležence NOV (Ur. list SRS, št. 15-118/1969) v popolnem nasprotju, ker bi bilo treba, če bi bil ta predlog sprejet, uskladiti ključ razdelitve sredstev in tudi spremeniti odlo- ke občinskih skupščin, ki temeljijo na republiškem odloku. Poleg tega so sredstva po republiškem odloku lahko samo kreditna sredstva, ne pa enkratna pomoč, kot to določa predlog novega odloka. Če pa je ta enkratna pomoč mišljena kot posojilo, pa bilo treba točno določiti merila za vračanje anuitet. »Mislim, da ima predsednik komisije s tem v zvezi prav. Kakšen je odnos med republiko oziroma med tem skladom in občinskimi skladi? 3. Ne trdimo, da ne bi bile nekatere od naštetih občin upravičene do dodatnih sredstev, vendar pa menimo, da je tudi občina Trbovlje (glede na obrazložitev predloga) prav tako upravičena do nekih sredstev, ki jih konec koncev prispevamo tudi v naši občini. Poleg tega je stanovanjsko vprašanje borcev v Trbovljah še vedno problematično, kar ije moč ugotoviti iz obsežnega gradiva, ki daje natančno sliko tega problema. 4. Upravni odbor sklada za grad- njo in adaptacijo stanovanj borcev NOV je vsa sredstva, s katerimi razpolaga, koristno oplemenitil in naložil prav na temelju dobro zasnovane kreditne politike na tem področju, 5. Smo proti takšnemu načinu urejevanja problematike, še zlasti zaradi tega, ker se odloča brez poprejšnjega sporazumevanja na nivoju občin, ki so povsem upravičene dajati neko soglasje o odlivu sredstev, ki jih vsi skupaj ustvarjamo«. Zaključujem citiranje. Kakor sem bil obveščen, so bila ta stališča posredovana v obliki protestnega pisma, ki so ga podpisali predsednik občinske skupščine, predsednik občinskega odbora ZZB NOV in predsednik upravnega odbora sklada za gradnjo in adaptacijo stanovanj borcev NOV, komisiji za vprašanja borcev NOV naše skupščine, vendar kakor kaže, komisija teh stališč ni upoštevala. Odkar smo v naši skupščini, kljub nekaterim prejšnjim odklonil- Rudniški gasilci v Trbovljah so imeli v svojem sestavu že leta 1927 tambu-raški zbor. Iz fotografije je razvidno, kdo so bili člani tega zbora, ki ga je vodil tovariš Franc Ule St. 6 — december 1971 S R E C N O STRAN 33 nim stališčem do obstoja takšne komisije, sprejeli sklep o formiranju komisije za vprašanja borcev NOV, smo tako na terenu, kot s strani borcev o njenem delu slišali samo pohvale. Tudi ob sprejetju prvotnega odloka je bila zlasti s strani borcev, pozdravljena solidarnost, izražena v delitvi sredstev. To predvsem zato, ker je bil odlok izdan ie ob soglasju občin. Sedaj takšnega soglasja ni. To se vidi iz pisma občine Trbovlje, slišali pa smo tudi na samem zasedanju, da tudi druge občine pri tem protestirajo oziroma ugovarjajo. Prepričan sem prav tako, da so potrebe za pospešeno reševanje stanovanjskega problema borcev NOV v odloku navedenih občin pereče, moram pa istočasno poudariti, da je takšen problem tudi v moji volilni enoti. Posebej se problem zaostruje spričo gospodarskega položaja kolektiva Zasavskih premogovnikov. Kljub plafoniranim cenam premoga, so prav rudarji v preteklosti z vso zavzetostjo reševali tudi stanovanjske probleme borcev NOV. Vendar vseh, glede na znano stanje, niso mogli rešiti. V informaciji, poslani pred de- setimi dnevi Izvršnemu svetu SRS, Zasavski premogovniki navajajo: »Stanovanjsko vprašanje je na območju našega podjetja še vedno zelo pereče. Sedanji stanovanjski skladi in gospodarsko stanje podjetja ne zadoščajo za odplačevanje anuitet in za pospešeno izgradnjo stanovanj.« Istočasno pa mora podjetje skrbeti za upokojence, med njimi tudi za borce NOV —, ta sredstva pa se od tam odlivajo. V obrazložitvi odloka, ki naj ga danes sprejmemo, predlagatelj navaja: »Že ob sprejemanju odloka o načinu in pogojih za uporabo sredstev, zbranih s prispevkom za graditev stanovanj za udeležence NOV v aprilu leta 1969, je bil v obrazložitvi. s strani komisije skupščine SRS za vprašanje borcev NOV, naveden kot posebno pereč stanovanjski problem udeležencev NOV v občinah z obsežnim območjem in kjer živi večje število kmetov-borcev o-ziroma v občinah, kjer je prišla industrijska proizvodnja zaradi zastarelosti v resne gospodarske težave. Tedaj je bilo tudi poudarjeno, da bo treba verjetno kasneje tem občinam dodeliti enkratna denarna sredstva, poleg sredstev, ki so določena z ve- ljavnim odlokom o delitvi. O tem problemu je tudi komisija za vprašanje borcev NOV večkrat razpravljala in sprejela stališče, da je treba za te primere najti ustrezno rešitev.« Ali naj mar po današnjih ocenah stanja v zasavskem premogovnem bazenu in težavah, s katerimi se srečujejo rudarji ter po nekakšni diskrecijski pravici, ki ni nikjer pravno sankcionirana, (izločimo iz tega kroga občin tudi področje — da uporabim formulacijo same komisije — »kjer je prišla industrijska proizvodnja zaradi zastarelosti v resne gospodarske težave« — kot je to primer Zasavskih premogovnikov? Iz vsega navedenega predlagam, da komisija upošteva našteta dejstva in pred končnim sprejemom odloka doseže soglasje občinskih skupščin. Če ti predlogi s strani komisije ne bodo sprejeti, ne morem kot poslanec tega področja glasovati za sprejetje predloženega odloka. Sicer pa se s tem, kar je rekel tovariš predsednik komisije, za podporo predlogu za zbiranje sredstev v letu 1972 za reševanje stanovanjskih problemov, v celoti strinjam. Reorganizacija menze rudnika Zagorje Odgovorne službe rudnika Zagorje se že dalj časa prizadevajo, da bi dosegli rentabilnejše poslovanje rudniške menze v Zagorju ob pogojih, da se število abonentov, predvsem v menzi Toplice, nenehno zmanjšuje. Omeniti moram, da v Zagorju poslujeta dve kuhinji oziroma dve menzi in sicer v Kisovcu za 100 do 110 abonentov, v glavnem vajencev rudarskega šolskega centra in v Toplicah za približno 45 do 50 domačih in tujih abonentov. Ker je potrebno imeti za pripravo celodnevnih obrokov v dveh kuhinjah večje število zaposlenih, smo zaradi znižanja staleža, s tem pa tudi stroškov poslovanja, izdelali predlog za ukinitev ene kuhinje v Kisovcu. Hrano bi za vse abonente pripravljali le v menzi Toplice ter jo v posebnih posodah dostavljali v Kisovec. Do tu je bilo vse vredu. Pojavile pa so se težave, kako zagotoviti dvakrat dnevno dostavo hrane, o-poldan in zvečer, ob nedelj ih in praznikih, predvsem v zimskem času ko večkrat poti niso prevozne. Glede na to, da bi res lahko prišlo do resnejših težav pri dostavljanju hrane, je bil izdelan drugi predlog, po katerem je možno prav tako znižati stalež zaposlenih, s tem pa tudi stroške samega poslovanja. Predlog vsebuje prehod na sedemurni delavnik tako, da v men- zah odpadejo proste sobote, obdržali pa bi obvezen 42-urni teden. Vsi v menzi zaposleni so se po predhodni obrazložitvi, da je ta u-krep nujen zaradi zmanjšanja stroškov poslovanja, s predlogom v celoti strinjali, vendar s pripombo, da se delovni čas v menzi spremeni, če bo rudnik, kot je predvideno, začasno posloval šest dni v tednu, brez prostih sobot. Predlog je bil dne 11. novembra t. L posredovan delavskemu svetu rudnika Zagorje, ki ga je po krajši razpravi potrdil. S prehodom na nov delovni čas odpade število nadomeščanja zaradi prostih sobot in nedelj, zato se bo stalež v menzi znižal za tri zaposlene. Ta ukrep praktično ne bo prizadel nikogar od zaposlenih, ker bi prišli za znižanje staleža v poštev le dve delavki, ki izpolnjujeta pogoje za starostno oziroma invalidsko upokojitev, ena delavka pa bo na lastno željo zapustila podjetje, zaradi selitve v drugi kraj. Da je zmanjšanje staleža nujno in povsem utemeljeno nam zgovorno potrjuje tudi dejstvo, da smo v letošnjem letu za čas sezone premestili štiri sodelavke v počitniški dom v Crikvenici in da je potekalo delo v menzi, kljub znižanemu sta-ležu, zadovoljivo in je bilo v redu opravljeno. S tem ukrepom je bila dotedanja izguba v celoti pokrita, zato smo dosegli po desetih mesecih letošnjega leta že pozitivno poslovanje menze v Zagorju. Da bi dosegli boljše finančne rezultate, pripravlja menza Toplice tople malice trenutno za 60 rudniških delavcev ter okrog 100 obrokov dnevno za delavce lesnega podjetja SVEA Zagorje. Spričo še kar ugodnega finačne-ga rezultata, ki ga dosegamo p ti pripravi toplih obrokov, se dogovarjamo še s podjetjem Energoin-vest — Varnost Zagorje, za katerega bi dnevno pripravljali cca 300 toplih obrokov. Prepričani smo, da nam bo uspelo z nadaljnjim prizadevanjem nas vseh, tudi na tem področju doseči željen uspeh. Ta uspeh pa se bo pokazal tako, da v menzi ne bo izgube, s tem pa bo odpadlo tudi pokritje izgube s strani obratov Kisovec in Kotredež ter s strani rudarskega šolskega centra. Rado Babič Življenjski jubilej Dne 16. decembra 1971 je praznoval svojo 60-letnico glavni republiški rudarski inšpektor Matija Če-rovac, dipl. inž. rud. K njegovemu visokemu življenjskemu jubileju, naše najboljše želje! Gradnja naselja za upokojence Naselje za upokojence in upokojence borcev NOV obsega področje nad Cahunom na Tereziji v Trbovljah. Pretežno površino zemljišča, potrebnega za gradnjo, so odstopili Zasavski premogovniki — Trbovlje, s sklepom z dne 28. 11. 1968, v izmeri cca 7.000 m2 in to brezplačno, pod posebnimi pogoji. Zazidalni načrt in glavne gradbene ter instalacijske načrte je izdelal Investicijski biro — Trbovlje, arhitektonsko zasnovo je izdelal dipl. inž. arh. Blažič, načrte je potrdila skupščina občine Trbovlje, z odločbo štev. 351-D-53/59, z dne 6. 10. 1969. Stanovanjsko podjetje Trbovlje, kateremu je bila poverjena celotna organizacija izgradnje, je pripravilo kompletno investicajsko-tehnično dokumentacijo za potrditev, urejalo finančno stanje izgradnje, preskrbelo poročilo o preiskavi tal, urejalo zemljiškoknjižne zadeve, izvedlo natečaj za izbiro najcenejšega izvajalca za izgradnjo objekta in opravilo tehnični nadzor na terenu v času gradnje. Kot najugodnejšega ponudnika za izgradnjo objčkta, je komisija izbrala splošno gradbeno podjetje Za-savje-Trbovlje, s ponudbeno ceno 6,585.749,65 din. Z gradnjo so pričeli 13. 4. 1970. Poleg sredstev iz namenskih skladov republiške skupnosti za socialno zavarovanje, je skupščina občine Trbovlje finančno udeležena v višini 650.000,00 din s tem, da je prejela na ta sredstva kredit, finančno udeležbo je prispevalo tudi splošno gradbeno podjetje Zasavje v višini 500.000,00 din, ki je izvajalo gradnjo za trg. Stanovanjsko podjetje je v celoti financiralo gradnjo do otvoritve takozvanega kredita za kritje zagonskih stroškov (projekti, preiskava tal, komisije, takse za pridobitev gradbenega in lokacijskega dovoljenja). Naselje obsega štiri medseboj povezane trakte v dveh oziroma treh etažah z 72 stanovanji, s skupno kvadraturo 2478 m2. Investitorji si delijo stanovanja takole: — 11 stanovanj občina Trbovlje 1,134.600,00 din — 27 stanovanj društvo upokojencev Trbovlje 2,863.800,00 din — 34 stanovanj zveza združenj ZB NOV Trbovlje 3,476.100,00 din Skupaj: 7,474.500,00 din Glede na tlorisno izmero in razporeditev posameznih prostorov, ločimo po velikosti 11 tipov stanovanj, od 26.67 m2 do 44.62 m2. Vse stanovanjske enote obsegajo naslednje prostore: predprostor, kopalnico in spalnico, bivalno kuhinjo ter balkon. Objekt ima svojo kotlarno za centralno ogrevanje ter dva klubska prostora za stanovalce v traktu A. V traktu A je v pritličju predvidena samopostrežna trgovina v izmeri cca 350 m2. Mesečna stanarina za stanovalce bo znašala po odloku skupščine občine Trbovlje od 100,00 do 150,00 din in plačilo za ogrevanje stanovanja v višini cca 40,00 do 50,00 din. Tehnični pregled zgradbe je bil opravljen 26. novembra 1971. Objekt je bil zgrajen v pogodbenem roku, vključno z ureditvijo neposredne okolice objekta. Vozne in pohodne površine so že asfaltirane. Stranke so se vselile v stanovanje sredi decembra 1971. Povedati moram, da so investitorji glede vselitve, kdo ima pogoje itd., našli enotno stališče v vseh vprašanjih. Res pa je tudi, da so bile določene težave pred in med gradnjo in bodo verjetno nastale še po vselitvi, ko bo potrebno sprejete Kreditne obveznosti vračati. Z vselitvijo pa se izprazni določeno število rudniških stanovanj in to skupno 23 (društvo upokojencev 9 in borci 14). Ob takšnem sodelovanju občine, društva upokojencev in upravnega odbora sklada za gradnjo in adaptacijo stanovanj borcev NOV in razumevanju Zasavskih premogovnikov — Trbovlje pa upamo, da smo rešili tiste primere, ki jih je bilo nujno rešiti. V imenu investitorjev se zahvaljujem vsem izvajalcem, posebej splošnemu gradbenemu podjetju Zasavje, ki je pred rokom zgradilo objekt. Zasavskim premogovnikom ter vsem ostalim, ki so omogočili, da danes lahko vsem upokojencem in upokojencem-borcem, zaželimo prijetno bivanje v objektu. Hinko Kamnikar SLOVO OD DELOVNIH TOVARIŠEV Naše podjetje vsako leto dvakrat povabi na razgovor člane delavne skupnosti, ki so odšli v pokoj. Prvi razgovor v letošnjem letu je bil organiziran 16. junija v počitniškem domu ZPT na Partizanskem vrhu, medtem ko je drugi razgovor potekal 16. decembra 1971 v gostišču Hum v Laškem. V zimskem času je namreč nemogoče pripeljati večjo skupino s prevoznimi sredstvi na Partizanski vrh, zato smo se morali odločiti za izvedbo tega razgovora v Laškem. Na razgovor je bilo povabljenih 66 naših bivših delovnih tovarišev, ki so šli v pokoj v času od 1. junija do 30. novembra 1971. Skupina u-deležencev razgovora se je pripeljala v Laško z dvema avtobusoma. Udeležence so pozdravili predstavniki vodstva podjetja, vodstev posa- meznih večjih delovnih enot in predstavniki samoupravnih organov ter družbeno-političnih organizacij, ki delujejo na območju podjetja. Vsi po vrsti so se navzočim udeležencem toplo zahvalili za njihovo sodelovajne in jim želeli še mnogo lepih in zdravih let. Udeleženci rozgovora so imeli skupno kosilo, nato pa prost razgovor. Vsak, ki je odšel v tem razdobju v pokoj je prejel po 150,00 din ter pismeno priznanje za dolgoletno in požrtvovalno delo v podjetju. Celotna skupina se je vrnila na svoje domove v večernih urah. V razdobju od 1. junija do 30. novembra 1971 so odšli v pokoj naslednji naši tovariši in tovarišice: Iz rudnika Hrastnik: Hribšek Franc H., Mlinarič Martin, Selič Jakob, Zdovc Franc, Češnovar Mar- tin, Knap Franc, Skrabar Miha, Tušek Franc, Višner Janez, Zapla-tar Jože, 2učko Jože, Šinkovec Ivan Guček Jože; Iz rudnika Trbovlje: Stopič Konrad, Dornik Ignac, Ostanek Stane, Groblar Ludvik, Dolanc Viljem, Lapornik Alojz, Medved Albin, Senčar Ludvik, Završnik Franc, Petek Alojz I., Podmenik Jože, Izlakar A-lojz, Bricelj Vili, Tomažin Alojz, Zaman Ignac, Pristovnik Ladislav; Iž rudnika Zagorje: Jerman Jože, Zupančič Peregrin, Logar Pavel, Kolarič Imbo, Marn Anton, Kalšek Jože, Moškon Martin, Kiančišar Ciril, Drnovšek Anton, Konšek Vincenc, Rogelj Ludvik, Bukovšek Albin, Herle Alojz H., Potrpin Franc, Lokar Hinko, Ržišnik Ivan II, Raz-boršek Ivan; Št. 6 — december 1971 S R E C N O« STRAN 35 Iz separacije: Duplišak Ivanka, Gorup Anton, Kostanjevec Anton, Stanisavljevič Slobodan, Pestotnik Fani, Levec Ivan; Iz elektrostrojnega obrata: A- bram Jože, Škrbinek Ignac; Iz obrata za specialna rudarska dela: Slokan Ivan, Mrgole Jože, Koprivšek Franc, Slokan Franc, Jane- žič Alojz, Iz nabavnega oddelka: Ocepek Viktor, Sodec Martin; Iz rudarskega šolskega centra: Lipovšek Ciril; Iz uprave ZPT: inž. Pust Ivo, Lipušček Franc, Kušar Matko, Ha-uck Jože. Uredništvo našega glasila se pridružuje vsem tistim, ki so zaželeli našim dosedajnim sodelavcem mnogo lepih in zdravih let ter zahvalo za dosedanje sodelovanje. Vsem naj velja še dolga leta naš rudarski pozdrav Srečno! T. L. Pomoč društvom in organizacijam Osrednji delavski svet ZPT je na svojem 20. zasedanju, dne 28. G. 1971, odobril delavskim svetom delovnih enot, določena sredstva iz sklada skupne porabe, ki je bil u-'stvarjen v poslovanju v letu 1970. Posamezne enote oziroma njih delavski sveti, so prejeli naslednje zneske: — rudnik Hrastnik 100.000,00 din — rudnik Trbovlje 120.000,00 din — rudnik Zagorje 30.000,00 din Skupaj 250.000,00 din Rudnik Trbovlje je prejel sredstva za celotno področje ZPT v Trbovljah. Zato je razpored sredstev iz tega sklada predlagal v soglasje tudi ostalim organom upravlajnja v delovnih enotah na separaciji, elek-trostrojnemu obratu, avtoparku in skupnim službam. Odobrena sredstva so delavski sveti odobravali na temelju določil posebnega pravilnika, ki določa v kakšne namene je možno odobravati sredstva sklada skupne porabe v delovnih enotah. V teku leta 1971 so doslej delavski sveti vseh treh rudnikov odobrili pomoč naslednjim društvom in organizacijam: 1) Rudnik Hrastnik: — sklad za gradnjo šole-spomenika NOB v Cerknem 900,00 din — sklad za preventivno zdravljenje borcev-,upokojencev pri ZZB NOV Hrastnik 10.200,00 din — ZZB NOV teren I-Hrastnik 700.00 din — ZZB NOV Dol 300,00 din — sekcija bivših vojnih ujetnikov pri ZZB NOV Hrastnik 200.00 din — rudarska godba, Hrastnik 20.000,00 din — strelska družina, Hrastnik 3.500.00 din — gasilska četa ZPT, rudnik Hra- tnik 2.000,00 din — gasilsko društvo Dol pri Hrastniku 1.000,00 din — osnovna šola narodnega heroja Rajka Hrastnik (za novoletno darilo) 3.500,00 din — varstvena ustanova-vrtec na rudniku (za novoletno darilo) 1.500.00 din — društvo upokojencev, podružnica Hrastnik (za pomoč socialno o-groženim članom) 2.000.00 din — sindikalna podružnica rudnika Hrastnik (za nakup televizorja rudniškemu invalidu Alojzu Šterbucelju) 2.800,00 din — sindikalna podružnica rudnika Hrastnik (za postavitev spomenika smrtno ponesrečenim rudarjem) 5.000,00 din — sindikalna podružnica rudnika Hrastnik (za rekreacijo članov) 14.200,00 din — sindikalni odbor obrata Dol rud- nika Hrastnik (za rekreacijo članov) 1.500,00 din — združenje rezervnih vojaških starešin Hrastnik 500,00 din — kegljaški klub Hrastnik 2.000,00 din — za nakup 15 izvodov knjige Vinka Trinkausa: Črna dolina 1.800,00 dim — za darila sodelavcem, ki gredo v pokoj 2.500,00 din — sindikalna podružnica Hrastnik- za izobraževanje članov kolektiva 5.600,00 din — sindikalna podružnica Hrastnik za organizacijske in rekreativne namene 10.300,00 din 2) Rudnik Trbovlje: — Športno društvo Rudar Trbovlje 30.000,00 din — Smučarsko društvo Kum-Dobo- vec, Trbovlje 2.000,00 din — Boksarski klub, Trbovlje 1.400.00 din — Delavski dom Trbovlje 9.000. 00 din — Planinsko društvo, Trbovlje 3.500.00 din — Planinsko društvo Kum, Trbovlje 1.500,00 din — Radio klub, Trbovlje 500,00 din — Lovska družina, Trbovlje 2.000. 00 din — Kulturno prosvetno društvo Tončke Ceč, Klek-Trbovlje 300,00 din — Osnovna šola Tončke Češ, Trbovlje (8. razred) 300,00 din — Osnovna šola Alojza Hohkrauta, Trbovlje (8. razred) 300,00 din — Osnovna šola Ivana Cankarja, Trbovlje (8. razred) 300.00 din — Smučarsko društvo, Trbovlje 8.000. 00 din — Občinska zveza za telesno kulturo, Trbovlje 6.000,00 din — Društvo za varstvo in vzgojo ptic, Trbovlje 150,00 din — Sindikalna podružnica rudnika Trbovlje 4.100,00 din — Sindikalna podružnica separacije 920,00 din — sindikalna podružnica obrata za specialna rudarska dela 800,00 din — Sindikalna podružnica elektrostrojnega obrata 1.480,00 din — Sindikalna podružnica skupnih služb 700,00 din — DPD Svoboda-center, Trbovlje 12.000,00 din Občinski svet zveze kulturno-prosvetnih organizacij, Trbovlje 3.000,00 din — DPD Svoboda II, Trbovlje ^ . 4.000,00 din Društvo upokojencev, podružnica Trbovlje 2.000,00 din — Delavska godba, Trbovlje — Osnovna šola Tončke Čeč, Tr- bovlje (za novoletno obdaritev) Tr . 7.000,00 din — Vzgojno varstvena ustanova — vrtec Mojca, Trbovlje (za novoletno obdaritev) 1.500,00 din — Športno društvo Rudar, Trbovlje — 3000 kom zidne opeke V marcu 1971 je delavski svet rudnika Trbovlje razdelil nekaj sredstev, ki so izvirala še iz leta 1970 (ustanovljena v letu 1969) Ta sredstva so prejeli: — Moški pevski zbor Zarja, Trbov- „ 5.300,00 din — DPD Svoboda II, Trbovlje . , j 2.500,00 din — Avto-moto društvo, Tebovlje a . 300,00 din — Boksarski klub, Tebvolje 1.000,00 din Občinska zveza za telesno kulturo, Trbovlje 7.906,30 din 3) Rudnik Zagorje: Hortikulturno društvo zasavskih revirjev 200,00 din — Prosvetno društvo, Čemšenik 300,00 din — Mladinski pevski zbor Vesna Zagorje 1.000,00 din’ — Planinsko društvo, Zagorje 2.000. 00 din — Krajevna organizacija ZZB NOV, Selo pri Zagorju 500,00 din — Zveza prijateljev mladine Zagorje (komisija za letovanje otrok) 2.500,00 din — Gasilska četa rudnika Zagorje 1.000. 00 din — Krajevna skupnost Loke-Kiso- vec, Zagorje 5.000,00 din — Osnovna šola Toneta Okrogarja, Zagorje 1.000,00 din — Krajevna organizacija ZZB NOV Kisovec-Loke 500,00 din — Pevski zbor Loški glas, Loke pri Zagorju 600,00 din — Pevski zbor Toneta Okrogarja, pri društvu upokojencev, Zagorje 300,00 din — Gasilsko društvo, Čemšenik 400,00 din — Prostovoljno gasilsko društvo, Čolniše 400,00 din — Društvo za vzgojo in varstvo pitc-pevk, Zagorje 1.000,00 din — Zveza prijateljev mladine, Zagorje 1.000,00 din — Sindikalna podružnica rudnika Zagorje 1.000,00 din — Delavski svet rudnika Zagorje 977,78 din — Kegljaški klub Proletarec, Zagorje 500,00 din — Delavski dom, Zagorje 5.000,00 din — Smučarski klub, Zagorje 2.600,00 din Ostala sredstva iz -sklada skupne porabe so bila po sklepu osred- njega delavskega sveta ZPT razporejena za družbeno in idividualno stanovanjsko izgradnjo, za izplačilo regresov za letovanje, za pomoč družinam smrtno ponesrečnih rudarjev, za izgradnjo počitniških o-bjektov v Novigradu v Istri -preko počitniške skupnosti Hrastnik, za dejavnost rudniškega odbora sindikata rudarjev ROS, za povečanje obratnih sredstev, za preventivno zdravljenje članov delovne skupnosti, za preventivno zdravljenje otrok članov delovne skupnosti in za nadomestilo za prevoze na letni oddih. ODLIKOVANI ČLANI KOLEKTIVA V petek, dne 26. novembra 1971, bila organizirana in izvedena proslava dneva republike ob 30-letnici vstaje. Proslava je potekala v gledališki dvorani delavskega doma v Trbovljah. Na proslavi so nastopali pod vodstvom Jožeta Skrinarja, Mihe Gunzka, Riharda Bauermana, Cvete Kolenc in Radoslava Cešno-varja, delavska godba Trbovlje, moški pevski zbor Zarja, mešani pevski zbor Slavček — oba iz Svo-bode-center' pionirski šolski pevski zbor iz osnovnih šol Alojza Hohkra-uta in Tončke Čeč ter recitacijski zbor iz gimnazije. Dvorana je bila polna udeležencev proslave. Na proslavi je govoril o pomenu dneva republike tovariš Marjan Orožen, podpredsednik republiške spupščine SRS, za tem pa je predsednik občinske skupščine Trbovlje tovariš Jože Laznik, razdelil odlikovanja predsednika republike petindvajsetim občanom iz Trbovelj za različne zasluge, ki so jih imeli pri povojnem razvoju občine. Med temi odlikovalci je bilo tudi pet članov naše delovne skupnosti. Tovariš Levičar Ivan od skupnega prevoza, je bil odlikovan z redom dela s srebrnim vencem ob 25-letnici osvoboditve, tovariš Mlakar Mirko, dipl. inž. rud., iz separacije, je bil odlikovan z redom dela s srebrnim vencem ob 25-letnici osvoboditve, tovariš Piki Jože iz e-lektrostrojnega obrata, je bil odlikovan z redom dela s srebrnim vencem ob 25-letnici osvoboditve, tovariš Škrinar Ferdo iz elektrostroj-nega okrata, je bil odlikovan z redom dela s srebrnim vencem ob 25-letnici osvoboditve in tovariš Vizo-višek Franc iz menze rudnika Trbovlje, z redom dela s srebrnim vencem za delo na kulturno-pro-svetnem področju. Prve štiri je predlagala za odlikovanje občinska konferenca SZDL Trbovlje, petega odlikovanca pa občinski svet ZKPO Trbovlje. Vsem odlikovalcem-čla-nom naše delovne skupnosti topla čestitka! IzgaiMUI sisin del©wiie§§a t©waaelša Dne 15. novembra 1971 se je pri delu na gradbišču obrata za specialna rudarska dela v Strmostenu-Re-savica, dogodila smrtna nesreča. Zaradi posledic te nesreče je umrl naš sodelavec Branko Šušterič, rojen 19. 11. 1944, pomočnik kopača, zaradi padca v jašek. Njegove posmrtne ostanke so prepeljali v njegovo rojstno vas Li-sično pri Kozjem. Tu je bil pokopan 18. novembra t. ,1. v dopoldanskih urah. Poleg številnih članov naše delovne skupnosti, so se pogreba udeležili uniformirani rudarji, delavska godba iz Trbovelj, domači pevci, zastavonoše sindikalnih podružnic in predstavniki vodstva podjetja oziroma vodstva obrarta za specialna rudarska dela, predvsem pa tudi številni domačini. Od njega se»je v imenu podjetja in obrata poslovil Drago Borišek, dipl. inž. rud. Pokojni Branko Šušterič je bil zaposlen pri našem podjetju od 27. 7. 1966. Sprva je bil zaposlen na rudniku Trbovlje, nato na separaciji, kasneje tudi na gradbišču OSRD v Boru, nato na gradbišču OSRD cementarna Trbovlje, nekaj časa je bil zaposlen tudi na gradbišču OSRD v Nikšiču, nazadnje pa v Strmoste-nu-Resavica. Pokojni Branko Šušterič je bil zelo prizadeven sodelavec, dober tovariš, dober družinski član številne kmečke družine, predvsem pa tudi dober človek. Vsi ga bomo težko pogrešali. Slava njegovemu spominu! (pc()gzam lacila Lokalna radijski postaja Trbovlje ima na valovni dolžini 188 m ali 1594 kHz, ki velja v času od 1. 12. 1971 do 1. 5. 1971, naslednji program: TOREK: 16.00 — 16.05 Napoved programa 16.05 — 16.20 Narodno zabavna glasba 16.20— 16.40 Poročila 16.40 — 17.00 Reklame in obvestila 17.00 — 17.15 Tedenski športni pregled 17.15—17.25 Jugotonove plošče 17.25 — 18.00 Iz diskoteke radia Trbovlje ČETRTEK: 16.00 — 16.05 Napoved programa 16.05 — 16.20 Narodno zabavna glasba 16.20 — 16.40 Poročila 16.40 — 17.00 Reklame in obvestila 17.00 — 17.15 Obiskali smo glasbene šole 17.15 — 17.25 RTB plošče 17.25 — 18.00 Popevke na tekočem traku SOBOTA: 16.00 — 16.05 Napoved programa 16.05 — 16.20 Narodno zabavna glasba 16.20 — 16.40 Aktualnost tedna 16.40 — 17.00 Reklame in obvestila 17.00 — 17.15 Radijska igra 17.15 —18.00 Mladi izbrali za vas. NEDELJA: 10.30 — 10.35 Napoved programa 10.35 — 10.55 Domači pevci in glasbeniki pred mikrofonom 10.55 — 11.20 Lokalna kronika 11.20 — 11.45 Vi izbirate — mi predvajamo 11.45 — 12.00 Nedeljski razgovor 12.00 — 12.20 Reklame in obvestila 12.20 — 12.30 Izbiram si poklic 12.30 — dalje Čestitke poslušalcev JVEO «T A MLAMLA (iz knjige Miha Marinko — MOJI SPOMINI) V zgornjem koncu trboveljske doline le še nekaj starih bajt, ki so povezane z mojimi najzgodnejšimi spomini. Tu je tudi stara kašča, ki se je ohranila pod spomeniškim varstvom Zgodovinskega muzeja v Trbovljah. V njej sem imel zasilno prebivališče v letih svoje kon-finaoije pred zadnjo vojno. To je zelo star kmečki hram, ki ima nad vrati vrezano letnico 1836 in je e-dini ostanek nekdanje kaj žari je Pri-slanovih ali Kovačevih. Stara koča s kovačijo vred je zgorela že davno tega, saj nova hišica, ki je bila zgrajena na pogorišču, že tudi kaže znake visoke starosti. Kovačije pa niso obnovili — najbrž zato ne, ker se je stari Prislan zapil. Spominjam se ga, kako je. pijan zelo sočno preklinjal. Otroci smo se ga bala in pred njim bežali. Tudi brez kovačnice se je domačije obdržalo ime »pri Kovačevih«. Nadaljeval se je tudi dedni kovaški poklic. Prislanov sin »Mihče« je bil kovač v rudniških delavnicah (padel je v partiza niih), njegov vnuk je prav tako kovač v Strojni tovarni, ki se je po vojni razvila iz starih remontnih delavnic. Po dobrih šestdesetih letih, ki me ločijo od najzgodnejših otroških spominov, se je v vsej dolini in tudi v tem Gaberskem kotu mnogo spremenilo. V Trbovljah je ostal urbanistično najbolj nedotaknjen stari del trga okrog cerkve. Ohranjena je starinska hiša s kamnitimi svodi, s podstrešnimi lesenimi koridori in skodlasto pod Klekom, stara ljudska šola, v kateri sem napravil prva dva razreda, nekaj obrtniških hiš, Kukenberkova in Španova gostilna na zahodni strani glavne (tedaj edine) ceste. Še vedno stoje Kramarjeva in Mali jeva trgovina, Paražuhova kmetija in gostilna, župnišče ob cerkvi, gostilna na vrhu klanca stare ceste, stara, pol kamnita — pol lesena hiša ob potoku in stara občina — to je vse, kar je ostalo iz moje otroške dobe. Staro hišo ob potoku so svojčas imenovali Kobdljškovo hišo. Mati mi je pripovedovala, da je bila nekdaj last mojega starega očeta. Tudi moje matere se je držalo ime »Kobilj-škova« Franca. Od stare občine proti GOberskem pa je bil prazen svet, njive in travniki na obronkih. Ob cesti, na vrhu klanca je bila že tisitikrat gostilna »Kurnik«, ki prenovljena stoji še danes. Dober streljaj dalje še stoji hiša z značilnim križem na pročelju. V njej sva z materjo stanovala od mojega šestega do devetega leta. Malo dalje ob potoku sta še dve kmetiji — Borinova in Bumikova z mlinom, ki pa sta danes zapuščeni in razpadata. Tu in po gozdnatih o-bronkih na obeh straneh doline sem preživljal zgodnja otroška leta. Takrat je bila to še redko naseljena, lepa, prijetna kotlina, stisnjena med pobočji Mrzlice in Svete planine (danes Partizanski vrh). Družil sem se s Pnislanovimi otroki in sovrstniki s sosednih dveh kmetij, ki so pasli živino. Nisem bil osamljen, čeprav sem bil nezakonski sin, edinec bivše kmečke dekle. Moja prava rojstna vas je visoko zgoraj nad Gaberskem na pobočju Svete planine, tam mi je tekla zibelka — koš na njivi. Mati, bila je dekla, me je nosila v košu s seboj na poljska dela. Vasico, Rovte se ji je reklo, sestavljata le dve močni kmetiji, katerih hiši, hlevi, gospodarska poslopja so stisnjeni o-krog močnega vodnjaka. Preživljal sem šolske počitnice pri Janovih, na eni od teh domačij, pa se spominjam, da med sosedi ni bilo kaj prida stikov. Ne spominjam se, da bi kdaj drug drugemu pomagali pri kmečkih delih. Tudi obiskovali se niso med seboj, le otroci obeh hiš smo se na polju in paši, pod kozolci in gospodarskimi poslopji skupaj igrali. Ne spominjam pa se, da bi otroci ene hiše kdaj prestopili prag druge. To podrobnost opisujem zato, ker se mi je šele po dvajsetih letih poblisnilo, da sem bil pravzaprav jaz vzrok za hladne odnose med sosedi. To vasico in razmere med sosedi poznam iz časa, ko se je moja mama že poročila z Amerikancem in sem bil star že 9 let. Takrat smo se preselili v Zagorje. Očim je delal v rudniku, mene pa so za šolske počitnice vsako leto pošiljali k Janovim, k mojima botroma v Rovte. Sosedni domačiji se je po domače reklo »pri Starečevih«. Gospodarja se spominjam po živo rdečih vekah — mislim, da je imel trahom. Nekoč me je čaz ograjo šaljivo o-govoril: »Miha ma-rinko, pokaži, kje maš riniko«. Šele dosti kasneje sem v Franciji, bil sem star osemindvajset ali devetindvajset let, od materinih sorodnikov zvedel, kdo naj bi bil moj pravi oče. Naše prebivališče je bila mala čumnata v stari Prislanovi kovačiji. V njo se je prišlo samo skozi kovačnico in imela je eno samo majhno okence. Bilo mi je šest let, ko smo čumnato zapustili in se preselili v bližnjo hišo ob cesti, ki ima še danes na pročelju Ikrilžanega Kristusa. Mati je zaslužila s tem, da je zbirala mleko, ki so ji ga prinašale kmetice iz Goberskega in Knezdo-la. Vozila ga je v ročnem vozičku na dveh kolesih v trboveljsko rudarsko središče in ga tam raznašala strankam po stanovanjskih kolonijah, popoldan pa je hodila na dni- no k okoliškim kmetom. Za mene pa je skrbela stara mama. Čeprav je umrla, ko mi je bilo šest let, mi je njena slika ostala živo pred očmi. Bila je starka izredno zgubanega obraza, sključena, grbasta, z udrtino na čelu, veliko za otroško peščico ; imela je pohabljeno ramo in presekano dlan, na kateri so ji trije hromi prsti štrleli stran in jo o-virali pri delu s preostalima prstoma. Moja mama mi je kasneje pojasnila, od kod tako huda pohabljenost. Moj stari oče je imel krojaško obrt z več pomočniki in vajenci. Takrat so šivali samo na roko. Prebivali so v že omenjeni Kobiljškovi hiši. Toda njegova obrt je začela propadati, ko se je pojavil šivalni stroj, singerica. Ker mož ni vzdržal konkurence, se je vdal pijači in pričeli so se prepiri v hiši. Ob neki taki priložnosti je naročil svojemu zadnjemu vajencu, naj ubije njegovo ženo. Za to mu je obljubil nagrado. Fant se je denarja res pola-komil in šel nad staro mamo s sekiro, da jo ubije. V naročju je i-mela otroka, ki ga je skušala obraniti pred pijanim vajencem. Vajenec ji je ob udarcih po glavi in rami h presekal tudi dlan. Zadeva se je končala tako, da sta bila stani oče in vajenec obsojena na dolgoletno ječo, v kateri je stari oče tudi umrl. Mama mi je pripovedovala, da je tudi eden njenih dveh bratov nesrečno končal v hrastniški kemični tovarni. Padel je v kotel z lužni-co in v njej tako zoglenel, da ni o-stalo za njim niti sledi. Drugega sorodstva po materinem pripovedovanju nisem imel. Spominjam se še — stara mama je bila še živa — kako je morala moja mama za tri dni v zapor. Ko je odhajala, oprtana s cekarjem hrane za tri dni, sem pretresljivo jokal, da me je stara mama le s težavo pomirila. Obsojena je bila zato, ker je inšpektor pri pregledu mleka ugotovil v eni kanglji premajhen odstotek maščobe. Potem je sama kupila napravo, s katero je preverjala kvaliteto prevzetega mleka. • Spominjam se, da je poslej pri odjemalkah uživala poseben ugled zaradi čistoče in kvalitete mleka. Bred hišo s križem na pročelju so 'se vsako popoldne svetile oprane kositrne kangle. Čeprav je bila močna ženska, vendarle ni mogla tovoriti več kot 80 do 100 litrov mleka v vozičku. Za velikonočne in druge praznike se je vračala o-tovorjena s prazničnimi poticami in drugimi dobrotami, ki jih je dobivala od svojih odjemalk. V skromnih razmerah, v katerih sva z mamo živela, je to mnogo pomenilo, zato se tega še dobro spominjam. Na mamo imam zelo lepe spomine. Ko sem bil star štirinajst let, STRAN 38 S R E C N O« Št. 6 — december 1971 mi je umrla. Najlepše nama je bilo, ko sva bila še sama, ko še ni vzela Amerikanca Svetca. Na svoj način je protestirala proti tedanjim družbenim predsodkom, ki so spremljali nezakonskega otroka brez očeta. Iz odpora proti taki klerikalni morali je skrbela, da sem bil vedno lepo oblečen. Ko me je prvič spremljala v šolo, se spominjam, da sem bil oblečen v mornarsko modro oblekico z značilnim ovratnikom čez pleča, s sidrom in samoveznico ter obut v svetlo rjave čeveljčke. Vedno je skrbela, da sem šel vsako jutro v šolo snažen. Imela sva skupno pot, jaz sem šel v šolo, ona pa je rinila voziček z mlekom v rudarske kolonije. Imel sem bujne svetle lase, ki so vlekli kar malo na rdeče. Močila mi jih je s sladkorno vodo, da mi je lahko oblikovala kodrčke. Spominjam se, da sem bil najl^pše oblečen otrok v šoli. Vsa ta njena skrb je kazala, da je na ta način hotela dokazati svetu, da pankrt ni nič slabši od drugih otrok. Vzgojila me je v pridnega otroka, ki se je marljivo učil. Zelo je bila vesela, ko sem prvi dve leti nosil domov najboljša spričevala. Skrbela je, da nisem v ničemer pogrešal očeta. Med vrstniki nisem nikdar slišal očitka, da sem pankrt. Imel sem občutek, da je name zelo ponosna. Jaz sem bil nanjo na moč. Res sva se imela rada. Tudi sama se je skrbno negovala. Imela je košate lase z debelimi kitami — pletenicami, ki si jih je ovijala v svitek okoli glave. Razen pri napornem delu na polju, je nisem nikoli videl skuštrane. Bila je srednje močne, delovne kmečke postave. Za praznike je nosila tedaj običajne kočemajke, komplicirano krojene in ozke v pasu, z mnogimi špriklami, ki so poudarjale prsi. Kočemajke so bile visoko zaprte, imele so nabrane rokave, ki so segali do zapestja in se tam končali s posebnimi visečimi okrasnimi naborki. Kočemajka se je pod pasom končala s prav takimi naborki koli ledij. Ker sva stanovala v enem pro- storu s štedilnikom, mizo, omaro in široko posteljo, ni mogla skrivati pred menoj svojega oblačenja, ko si je nadevala nekoliko spodnjih kril. To je bilo zlasti zapleteno ob nedeljah in praznikih. Zdi se mi, da je bilo oblačenje ženske, ki je na sebe kaj dala, dokaj dražje od današnjega, ne samo zaradi količine platna in sukna, marveč tudi zaradi zaplete šiviljske izdelave. Mama je bila vesela ženska, ki je v družbi rada pela in plesala. To je bilo običajno ob nedeljah po maši in popoldan. Po slikah, ki sem jih hranil do tridesetih let, mama ni bila posebno lepa. Bila pa je prikupna. Spominjam se, da so Kobiljškovo Franco, tako so' jo klicali, imeli radi v vsaki družbi, na dninah pri kmetih ali v gostilniški družbi. Zdi se mi, da je bila takrat vesela in srečna. Kasneje v zakonu je pogostokrat skrivaj objokovala za temi časi svobodnega življenja. Ko me je rodila, je bila stara štiriindvajset let. U-mrla je štirinajst let kasneje, že v začetku prve svetovne vojne. KADROVSKE VESTI V času od 1. oktobra do 30. novembra 1971 ima kadrovski sektor ZPT evidentirane naslednje kadrovske spremembe: Delovna enota rudnik HRASTNIK Oktober 1971 — sprejeti: Popelar Angela- pom. kuharica, Teršek Marija — zun. delavka, Ulaga Karel — vozač, Kladnik Rudolf — vozač, Knez Anton — kopač; November 1971 — sprejeti: Filipovič Dragan — kopač, Horvat Franc III — vozač, Levec Franc — vozač, Hribarski Jože — vozač, Dakič Stevo — kopač, Kirn Milan II — strugar, Zupan Jože — vozač; Oktober 1971 odišli: Kozman Ivan I, kopač — disciplinski odpust, Stopinšek Ivan — kopač, disciplinski odpust, Pevec E-di, vozač — sporazumna prekinitev, Višnar Janez, vozač — invalidsko u-pokojen, Kozole Martin, kopač — odpoved v poskusni dobi s strani delavca, Germ Štefan, kopač — sporazumna prekinitev, Zaplotar Jože, kopač — invalidsko upokojen, 2uč~ ko Jože, kopač — invalidsko upokojen, Žibret Friderik, strojnik — sporazumna prekinitev, Žandar Ivan, vozač — samovoljna prekinitev, Vresk Anton, vozač — samovoljna prekinitev, Bevc Branko, vozač, — samovoljna prekinitev, Ve-ligovšek Alojz, vozač — samovoljna prekinitev. November 1971 — odišli: Šinkovec Ivan, upr. rud. strojev upokojen, Nikič Ivan II, kopač — samovoljna prekinitev, Knez Anton, kopač — samovoljna prekinitev, Filipovič Dragan, kopač — samovoljna prekinitev, Guček Jože, učni kopač — invalidsko upokojen, Mrak Vladimir, vozač — v JLA, Flis Ivan, zun. delavec — v JLA, Vuga Franc, vozač v JLA, Delovna enota rudnik TRBOVLJE Oktober 1971 — sprejeti: Toplak Ivan — vozač, Bregar Anton, vozač, Šmid Davorin — vozač, Žaubi Ivan — kopač, Smuk Željko — vozač, Avsec Martin — zun. delavec, Gorjup Jože — kopač, Drobne Vinko — opek. delavec; November 1971 — sprejeti: Drnovšek Franc — vozač, Nosan Jože — vozač, Tisnikar Jože — kopač, Samastur Stane — kop. pomočnik, Mir Anton — zun. delavec. Kosec Andrej — vozač, Slavinec Stanko — kopač, Jevševar Franc — kopač, Plibaršek Stane — kopač, Užmah Vid II — vozač; Oktober 1971 — odišli: Mujkanovič Ibrahim, vozač — samovoljna prekinitev, Savič Mihael, opek. delavec samovoljna preki-tev, Grčar Herman, kopač — umrl, Husič Ismet, opek. delavec — odpoved, v poskusni dobi s strani delavca, Bricelj Vili, keramičar — u-pokojen, Feguš Martin, kopač — samovoljna prekinitev, Tomažin A-lojz, zidar — upokojen, Stojanovi Nenad, vozač — odpoved v poskusni dobi s strani podjetja, Mak Berta, opek. delavka — sporazumna prekinitev, Perko Vladimir, vozač — samovoljna prekinitev, Stanič Božidar, opek. delavec — sporazumna prekinitev, Smuk Željko, vozač — odpoved v poskusni dobi s strani podjetja; November 1971 — odišli: Furjan Marta, opek. delavka — konec sezone, Čustič Nade, opek. delavec — konec sezone, Železnik Ana, servirka — redna odpoved, Poznič Justi, servirka — redna odpoved, Toplak Ivan, vozač — odpoved v poskusni dobi s strani delavca, Salmič Justin, vozač — sporazumna prekinitev, Žalar Boris, opek. delavec — konec sezone, Zaman Ignac, kopač — upokojen, Dobravc Roman, vozač — v JLA, Pristavnik Ladislav, kopač — upokojen, Okič Alaga, vozač — v JLA, Hribar Miroslav, vozač — v JLA, Kranjc Bojan, vozač — v JLA, Vincek Jurij, opek. delavec — sporazumna prekinitev. Delovna enota rudnik ZAGORJE Oktober 1971 — sprejeti: Škrbič Franc — kopač, Kolar Ivan, — vozač; Gradič Zvonko — kopač, Hodžič Ahmo — vozač, Džombič Mehme-dalija — vozač, Beganovič Mustafa — vozač, Kurtič Mehmed — vozač, Rožanc Franc — vozač, Merva Anton — elektrikar, Ojsteršek Jernej — pom. kopača, Dolinar Jože — ključavničar, Vedenik Božidar — vozač, Grabnar Damjan — kop. pomočnik; Oktober 1971 — odišli: Herle Alojz II, ključavničar — upokojen, Mizori Ivan, kop. pomočnik — samovoljna prekinitev, Potrpi n Franc, kopač — upokojen, Du-binovič Ahmet, spenj. vozičkov — prekinitev, Šink Viktor II, zun. delavec — samovoljna prekinitev, Hiršelj Dani, vozač — samovoljna prekinitev, Matjašič Vlado, kopač — samovoljna prekinitev, Bračič Andrej, kopač — samovoljna prekinitev, Lokar Hinko, kopač — inv. u-pokojen, Mizori Ludvik, kopač — samovoljna prekinitev; November 1971 — odišli: Ržišnik Ivan II, kopač — inv. u-pokojen, Razboršek Ivan, kopač — inv. upokojen, Kiurtič Mehmed, vozač — samovoljna prekinitev, Bo-rišek Alojz, kop. pomočnik — disciplinski odpust, Grabnar Damjan, kop. pomočnik — samovoljna prekinitev. Delovna enota SEPARACIJA Oktober 1971 — sprejeti: Škočca Jože — motorovodja, Poboljšaj Ivan — zun. delavec, Bož jak Jože — delavec, Benko Mirko — zavirač, Bravec Jože — strežaj zvra-čalca; November 1971 — sprejeti: Blaznik Franc — spenj. vlakov, Pajk Jože — zun. delavec, Kramar Zdravko — pom. ključavničar, Bravec Stanislav — zavirač, Zebič Ivan — progar; Oktober 1971 — odišli: Stanisavljevič Slobodan, vozač inv. upokojen, Jesenšek Vili, naklad. premoga — redna odpoved; November 1971 — odišli: Pestotnik Fani, delavka — upokojena, Sluga Stane, delavec — sporazumna prekinitev, Tofolini Milan, zun. delavec — v JLA, Skorja Ivan, zun. delavec — redna odpoved, Jenčič Alojz, delavec — redna odpoved Repovž Martin, delavec — redna odpoved, Levec Ivan, kopač — upokojen; Delovna enota obrat za specialna rudarska dela Oktober 1971 — sprejeti: Bojevič Dragomir — kompresist; November 1971 — sprejeti: Bočko Ivan — zun. delavec, Kre-ča Andrej (strugar) — str. tehnik, Gerth Bojan — jam. kopač; Oktober 1971 — odišli: Slokan Franc, kopač — upokojen, inž. Zidar Vinko, vodja projekt, biroja — umrl, Galjaševič Arif, vozač — samovoljna prekinitev, Janežič Alojz, tesar — upokojen, Batu-ran Stana, čistilka — sporazumna prekinitev; November 1971 — odišli: Mešanovič Alija, vozač — sporazumna prekinitev, Čvorovič Vojislav, uč. kopač — sporazumna prekinitev, Odovič Mičun, uč. kopač — sporazumna prekinitev, Šušteršič Branko, pom. kopača — umrl, Pavlovič Adam, vozač — samovoljna prekinitev, inž. Pinterič Niko, obra- tovodja — sporazumna prekinitev; Delovna enota SKUPNIH SLUŽB Oktober 1971 — sprejeti: Zdovc Silva — ekonomist, (UZP) Bajda Albin II, avtoprevoznik (av-topark), Kolander Vekoslav — ne-priuč. delavec (ESO), Leskovšek Robert — ključavničar (ESO); November 1971 — sprejeti: Smuč Janez — str. inženir (UZP) Jurkovič Marino — strugar (ESO), Sajevic Slavko — ipom. delavec (ESO), Koželj Janez — elektrikar (ESO), Pleskovič Ivan — pom. delavec (ESO), Kerin Rudi — pom. delavec (ESO), Borštnar Ivan — pom. delavec (ESO), Sever Anton — lesni delavec (nabavni oddelek), Oktober 1971 — odišli: Ocvirk Ema, ek. tehnik — samovoljna prekinitev (UZP), Rinaldo Pavla, točajka na Robu — konec sezone (UZP), Godinič Nada, pom. del. na Rabu konec sezone (UZP), Fanfandjel Zorka, pom. del. na Rabu — konec sezone (UZP), Čuča — Žentil Anica, pom. del. na Robu — konec sezone (UZP), Pahlina Katica, pom. del. na Rabu — konec sezone (UZP), Beg Djurdja, čistilka na Rabu — konec sezone (UZP), Sodec Martin, lesni delavec — upokojen (nabavni oddelek); November 1981 — odišli: Regancin Ljudmila, dipl pravnica — redna odpoved (UZP), Kranjc Ivan, rud. tehnik — sporazumna prekinitev (UZP), Škrbinek Ignac, ključavničar — upokojen (ISO), Annšek Ivan, elektrikar — v JLA (ESO). Vladimar Sihur Zanimalo vas bo Tečaj nemškega jezika Oddelek za izobraževanje odraslih rudarskega šolskega centra ZPT je organiziral dne 17. novembra 1971, pričetek tečaja nemškega jezika. Prijavilo se je 43 kandidatov iz vrst članov naše delovne skupnosti. Tečaj poteka v prostorih tehniške srednje šole v Trbovljah, vodi pa ga prof. Silva Bizjak. Tečaj je razdeljen v dva dela in sicer v začetni in nadaljevalni del. Trajal bo predvidoma štiri mesece. Povečanje proizvodnje v Afriki Vlada Nigerije bo vložila 2 milijona nigerijskih funtov za reorganizacijo njihove premogovne korporacije. Premogovniki, ki so bili zaprti v teku državljanske vojne, ponovno pričenjajo z delom (Enugu). Enaka prizadevanja kaže tudi vlada Zambij^. Tudi tu so v teku razne reorganizacije premogovnih družb, z namenom, da bi povečali proizvodnjo premoga. Plenum predstavnikov podjetij energetskih panog Dne 3. decembra 1971 je bil na gospodarski zbornici SRS plenum predstavnikov podjetij energetskih panog. Na plenumu so obravnavali delo sveta za energetiko v mandatni dobi 1970/71, problematiko energetike, razpravljali o zborničnem sistemu in izvolili enega predstavnika v skupščino gospodarske zbornice ter 11 članov v svet za energetiko gospodarske zbornice SRS. Med člani sveta za energetiko pri zbornici je bil tudi izvoljen med drugimi glavni direktor našega podjetja Al- bert Ivančič, dipl. inž. rud. Mandatna doba novoizvoljenih članov sveta za energetiko traja štiri leta. Kadrovske spremembe S 1. decembrom 1971 je odšel na lastno željo iz naših vrst Pavle Kovač, dipl. inž. rud., vodja rudarskega šolskega centra ZPT. Zaposlil se je pri PZ RUDIS. Dne 2. decembra 1971 pa je bil imenovan s strani odbora za zaposlovanje in izobraževanje ZPT za vodjo rudarskega šolskega centra ZPT Viktor Ramšak, el. inženir. Doslej je bil zaposlen na elektro-stroj-nem obratu ZPT. Dne 20. novembra 1971 je zapustil naše vrste Niko Pinterič, dipl. inž. rud., sodelavec obrata za specialna rudarska dela ZPT. S tem dnem se je vključil v kolektiv rud- nika kaolina Črna pri Kamniku, v svojstvu tehniškega direktorja. S 1. novembrom 1971 je bil imenovan za novega vodjo razvojnega oddelka v okviru sektorja za tehnično pripravo ZPT, Jože Herman, dipl. inž. rud. Doslej je bil zaposlen kot pomočnik vodje razvojnega oddelka. Gostovanje iz zamejstva V soboto 11. decembra 1971 so gostovali v domu Svobode II v Trbovljah, mešani pevski zbor Primo-rac iz Trebč pri Trstu ter harmonikarski orkester Miramar iz Trsta. Gostovanje je organiziralo DPD Svoboda II, v okviru tradicionalnih iz- menjav. Koncert je bil zelo kvaliteten, poslušalci pa navdušeni. Ob prihodu so jih sprejeli med drugim tudi uniformirani rudarji iz rudnika Trbovlje ZPT. HUMOR in ANEKDOTE Ko se je vozil avstrijski cesar Franc po zemlji slovenski, srečal le Martina Krpana, temveč tudi nekega berača, ki je ob cesti obiral uši. Cesar se je pozanimal kaj dela. »Obiram uši", je dejal berač. »Tu imaš denar in si kupi novo obleko«. Berač ves vesel je to povedal drugemu, tudi ta se je nastavil na cesto in obiral uši. »In kaj ti delaš,« ga je vprašal cesar Franc. »Uši iščem«, je ves vesel odgovoril drugi berač. »Kaj bi jih iskal«, je bil hud cesar. »Kar k onemu prvemu pojdi, ta jih ima toliko, da jih stran meče!« - + - Trklja se mu, pravijo pri nas tistemu, ki že v starejših letih rad pogleda za kako mlajšo kiklo. - + - Ali veste, zakaj so redkvice tako rdeče? »Zato, ker se sramujejo, tako so majčkene in drobne, pa že tako Šarf«. - + - Na žalost, je dejal doktor mladi mamici v porodnišnici, otrok je zelo slab, in tehta komaj dva kilograma. No, je dejala mlada mamica, več 'tudi ne morete [pričakiavati, kajti poročena sem šele sedem tednov. - + — Žena je potožila možu. »Včasih si me vedno zvečer prijel za roko, ko sva šla spat«. Mož jo je prijel za roko. »No in potem si me poljubil«, je nadaljevala žena. Mož jo je poljubil. »In potem si me vedno na ramo ugriznil«. Mož je vstal in odšel iz sobe. »Kam greš«, je bila razočarana žena . »V kopalnici sem pozabil zobe«, je dejal mož. - + - Zadnjič je potožil starejši možakar v Trbovljah: »Najrajši bi umrl, da ne bi bil nikomur na pot«. Pa se je to res kmalu zgodilo in usoda je hotela, da so kot prvega pokopali na pot na pokopališču. In je bil spet vsem »na pot« — ljudem, radiu in časopisom. Nekateri ljudje res nimajo sreče, ne v času življe- nja, pa tudi ne po njem. Kaj hočemo ! - + - Franci in Jože sta hodila skupaj v tehniško šolo. Po končani šoli se je Francetova mama ujezila na Jožetovo in ni več govorila z njo. Jožetova mama je bila radovedna in je vprašala zakaj ne govori z njo. »I zakaj«, je ta odgovorila: »Vaš je naredil šolo, naš pa ne, pa sta se o-ba učila iz ene knjige«. - + - Vprašal sem starega knapa Fran-celjna, zakaj ne gre na dopust na morje. »Kje neki«, je dejal, »ko pa imam toliko živali doma«. »Kaj pa imaš«, sem bil radoveden. »Imam kozico za kuhanje, zajca za škornje sezuvat in kobilo za drva žagat«. - + - Ko je bilo treba pripraviti kurjavo za zimo, je komarat vprašal Dolarjevega Johana, koliko premoga porabi čez zimo. Johan mu je odgovoril, da samo en koš. »Kako pa to delaš«, ga je vprašal komarat. »da ga porabiš tako malo?« »Veš to je pa tako«, mu je odgovoril Johan, kadar me začne zebsti, si zadenem koš premoga na hrbet, pa ga nosim po kuhinji toliko časa, da se ogrejem. Ko se o grejem, ga prevzame moja žena in tudi ona koraka z njim sem in tja. Tako delava preko vse zime. pa nam je en koš premoga zadosti. - + - Johan je rad zahajal v gostilne. Nairaje pa je šel k Rakari. Ko je nrišel. si je naročil pol litra rdečega. Stari Rakar pa je imel navado, da je rad prisedel h gostu in tudi sam pristavil svoj kozarec. Ko sta tako sni la z Johanom dvakrat po -nol rdečega, je vprašal Johan za račun. Rakar pa mu je rekel »saj veš, da si easnil en liter«. Johan oa mu je odgovoril, saj je tudi on zraven pil. »No ja. če je pa tako, ti ga spustim pol litra dol«. »Če si ga spustil ti nol litra dol. ga bom spustil pa še jaz pol litra, pa bova kvit«, mu ie odgovoril Johan in zapustil gostilno. - + - Tole se je baje zgodilo na Do- bovcu. Francelj je bil priden knap kot so pridni vsi, ki hodijo v jamo z Dobovca. Ko je bil starejši, je prišel celo za strelnega mojstra. No in ko je prišel neko nedeljo zjutraj domov iz nočnega dela, je moral na željo žene še v cerkev k maši. Tu je zadremal. Sanjalo se mu je, da je v jami pri svojem delu. Opozoril je knape, da so se odstranili, vzel »mašinco« in se na ves glas zadrl »Ogenj«! Seveda, skočili so vsi ljudje iz cerkve na prosto. Ubogi Francelj se je komaj izgovoril. Po nočnem delu pa ni več hodil k maši. ' - + - Ko je Petje po dolgi brezposelnosti spet dobil delo v jami, je bil »pelegan« k »ponlegarjem«. S tovarišem sta nosila »švelarje«, Petje po enega, tovariš pa po dva. Ko je prišel mimo nadzornik, se je zadrl nad Petjo. »Vidiš, kako si faulast, ti nosiš enega, kamerad pa dva.« »Kaj še«, mu ni ostal dolžan Petje, »faulast« je kamerad, ker se mu ne ljubi dvakrat nesti! - + - Martinovi otroci so bili bolj slabi v šoli, sama mati jim tudi* ni mogla kaj, da bi se bolj učili. Zato je poklicala na pomoč moža, Martin-ka. »Ustrahuj jih in postraši, da se bodo bolj učili,« mu je dejala. Mar-tinek ni vedel drugega, pa se je zvečer, ko so bili vsi otroci doma, postavil na vse štiri in zarjul »Bav-bav!«. Bilo je v redu. - + - Fižola se v zasavskih revirjih zelo veliko poje, zato je letos njegova cena (10,00 — 12,00 din) gospodinje in kupce nasploh zelo prizadela. Veliko dražji je kot slanina (5,00 din). Zato je neka gospodinja predlagala, da bi ocvirke zabelili s fižolom, kot smo dozdaj fižol z ocvirki. Sprejeto, kajne? Potem ko je Aleksander Veliki osvojil Grčijo, je poslal vplivnemu atenskemu državniku petsto zlatnikov kot darilo. »S čim sem to zaslužil?« je vprašal državnik Aleksandrovega sla. Ta je odgovoril: »Moj vladar te ima za najbolj nepodkupljivega človeka v vsej Grčiji." Novoletna križanka 4(Tro 1 S 1 VRANIČNI PR/JAD MESTO OB OHEŠKLM ZALIVU INDUST. RASTLINA narod VJEVER UGANDI POJAV PRI VALOVANJ NAKAR 3KA ŠPANSK mvOLUC ONA P K/ j COi- ciavfK UMNI ŠTEVNIH SIMON 1ENK0 PO BRATIN NE S TO TRBOVEL AMPER TOPLICE V SRBU/ NETIL ALKOHOL (CHj OH) TUR.ZEM G 05 POD POVEZAN ČLENI 1 V ZVEPiO MAMILO OSTRO 2)ISEC PLIN RUMENO ZELEN J>RAG f^AMEN PRISRD AZU5KA PRŽAVA K0S**K*f TVRilC OPONA: Janje ARABSKI ŽREBEC PLVIC ZAbAVNt CLASBt VZTftAJ rvosT Au, PR0MRJ1 ZNA^ — SUROVINA ZA OPEKO fiVTEKU ZMA6* PRI SRKU buren POZDRAV -- NAŠ TEDNIK 11 SAVA LOGARITEfi JUGOSLOV NAROD RUSKA REKA SIMBOL BRAZDA V/l/VAD/J ZATO r CISČE. OiVfŠc' sj-ulan V ZDA VA STE. — Qfif\AJŠ HOS.IME H/DRAVL- PObPORJE AVSTR. GOROVJI km. izr/l LA tlCO VDOLBINA S VEDSKA 5? LUKAV 1IRAEIU AFRI3KA DR2AVA — — PARIŠKA miVERZA (NASA P IS. TliKOKER — K MIRO CERAR AVSTR I1SK DIRIGENT PREDZAD. ČRKA RADIJ ŽIVALSKA nAičito NACE4S AT/A NAJ HOJ TOVTKI GLAVNO MESTOZAA NAŠ boksar JOSIP^ JURČIČ PMJVISJI l IBERIJE smičiNA DVORSKI 'PUNČIC JONSKA LUKA V starem VEKU 5TROJ ZA UTRJEVANJE PRALNI PRA5EK STALI SCE V/Dl K STRUPENA MCA PDPIAWJ: KANJE "Zdrav. RASTLINA ALTE: RAC/JA OTAR nož. MSANJE Hum- PAVLOVA L TRAVA JJRU6EL KOŠNJE nacist VOJNA FORnACIJA PREDLOG TOVARNA V CELJU OPOLDAN. POČITEK 1 1 1 1 1 1 NAS F/iMJKI I6RALEC fANTUN) PRITRDIL NICA ROKODEL 5TVO (ARA6) A RAENTU OJTEKCR ZEN. IME DEČEK ^ J C AROMO SVETILKO, DUŠIK GLHESTO ČVIOJLO- VA5KE OTTO Enror ORGAN .SLUHA GAP1AL A BDEL SOVJET JAHIST 4b| PETLR IkNSnLD SR* VA JREČO N/SKA TOVARNA E.LEK- APARATOV OKRAJ. ANcioiro noš ko IME UČENJE /ZEMLJO ZABIT KOL ORGAN ZA MLEKO GOZDNA ŽIVAL JME I6RALCA MAAVINA APARAT ZAŠČITO M H ANJA KISIK w*nsM ( WKWAU) HERCE- CCTILC ) 1 lAP/MIR 1AJAK0V- 5N IGRALNA KARTA JAT. VUKI* f mi/MUA VRSTA PISKISKE KITICE - KUR/R BOR 1 GROBp JOHANE ŠUKNO ARGON SORA SVK, 1; IAKM1JU UKA ARZEN Tedaj reče Atenec: »Sporoči svojemu vladanju, da ga prosim, naj vzame zlato nazaj, meni pa naj pusti moj dober glas, ki ga imam.-« - ♦ - Norveški raziskovalec Roald Amundsen je prvi prekoračil severozahodni prehod, leta 1911 pa je dosegel južni tečaj. V večji družbi je neka dama silila vanj z bolj ali manj trapastimi vprašanji: »Prosim, povejte nam kaj presenetljivega, kar se vam je primerilo med pohodi!« »Ker želite,« je odgovonil Amundsen, »vam bom povedal, da sem po eni sami noči zjutraj ugotovil, da mi je zrasla brada za petnajst centimetrov.« »V eni sami noči?« se je začudila dama. »Pripovedujte, nam vendar podrobneje«! Amundsen je zasmehljivo odvrnil : »Ali ste pozabili, draga moja, da traja noč na tečaju šest mesecev?« - ♦ - Balzac se je v prostem času u-kvarjal z grafologi jo, to je z ugotavljanjem značaja po rokopisu. Bil je prepričan, da je v tem pravi mojster. Nekoč mu je neka dama prinesla zvezek in ga prosila, naj pove svoje mnenje o rokopisu in o nadaljnjem razvoju dečka, čigar last je zvezek. Balzac se je poglobil v nečitljivo pisavo, s katero so bile počečkane strani. »Ali ste, gospa, mogoče otrokova mati?« je vprašal nazadnje. »Ne«. »Morda ste njegova sorodnica?« »Tudi ne.« »No, potem vam bom odkrito povedal, kaj mislim. Deček je pravi porednež, pa še precej omejen... Ne verjamem, da bo kdaj kaj pametnega iz njega!« »Za božjo voljo,« je med smehom vzkliknila dama, »isaj to je vaš zvezek iz časov, ko ste hodili v osnovno šolo!« cSceenC9 la udpeSno tioao- Lete 1972 želimo odeni elanom deloone SkapnoMi la odeni. podlooalm pclrjalelrjem Glasilo »SREČNO« izdaja podjetje Zasavski premogovniki — Trbovlje,Trg revolucije 12. Izhaja vsaka dva meseca Glasilo ureja uredniški odbor: Babič Rado, Kohne Emil, dipl. Inž. rud.. Kovač Vilko, Kralj Martin, Lenarčič Tine, Malovrh Metod, dipl. Inž. rud., Prosenc Anton, Savšek Janko. Tehnični urednik: Lenarčič Tine Odgovorni urednik: Kohne Emil, dipl. Inž. rud. Tiska: Paplrkonfekclja, obrat Valvasorjeva tiskarna, Krško Naklada 3000 Izvodov. Lanskoletni sprehod Dedka Mraza med otroki članov naše delovne skupnosti na rudniku Trbovlje, ob zvokih delavske godbe. Foto inž. T. Bregant