NASA LUC OKTOBER 1956 Izseljenci, izseljenke! Rojaki po svetu! Vaš list Vam daje letos priložnost, da v njegovi decemhrski številki voščite svojim znancem in rojakom po svetu in v domovini vesele božične dni in srečno novo leto. ,,Pomisli”, je dejal zadnjič neki rojak, „v Nemčiji sem delal skupaj z nekim Štajercem. Mislil sem, da je že mrtev. Zadnjič pa berem v ,Naši luči’ njegovo ime...” Da, marsikomu je že ,,Naša luč” priklicala v spomin tega ali onega prijatelja! Morebiti že ne veste več za noben naslov rojakov po svetu. Vaše ime, zapisano v „Naši luči”, pa bo pozdravilo tega ali onega, ki Vas je poznal, in se bo razveselil, kakor se razveseliš Ti, če zagledaš prijatelja ... Zato se zganite, oglasite se v veselje Vas in rojakov po svetu! Kako? 1« Napiši svoje voščilo na papir, ga deni v kuverto in to pismo pošlji do 1. novembra na naslov: „NAŠA LUČ” Viktringer Ring 26, CELOVEC-KLAGENFURT Austria. Tvoje voščilo bo v listu objavljeno. 2. Prosimo, seveda, da priložite v pismu toliko denarja v bankovcih ali v poštnih znamkah, kolikor bodo znašali tiskarski stroški za Vaše voščilo. Koliko znašajo tiskarski stroški? Spodaj navajamo ceno ene tiskane vrste. Vrsta ima navadno sedem tiskanih besed. Pošljite torej tolikokrat spodaj označeno ceno, ^oli-korkrat sedem besed /.nese Vaše voščilo. Če je besed 14, pošljite dvojno ceno; če je 21, pošljite trojno ceno itd. Ako pa znaša voščilo več kot 7 ali več kot 14 oziroma 21 besed, se šteje nova začeta vrsta kot polno plačljiva. Primer: „Srečen Božič in novo leto 1957 Vam želi Janez ZAGORŠEK, rudar, Valen-ciennes (Nord), Francija.” — Ker to voščilo znese — 14 besed, bo g. Zagoršek po- slal v bankovcih ah znamkah dvakrat toliko, kolikor stane ena tiskana vrsta. Cena tiskane vrste znaša: 6 belg. frs. (ali 3 belg. znamke po 2 trs); 30 frc. frs (ali 1 franc, znamko za 30 ffrs); 50 nizoz. cent. (ali 2 nizoz. znamki po 25 centov); 50 nem. pfenigov (ali 50 pl. v znamkah); I angl. šiling (ali 2 znamki po 6 penijev); 50 lir ali v drugih valutah enakovredna vsota. * oščilo lahko obsega tudi le Vaš naslov: n. pr.: Peter Kotlar, Kölner Strasse 3 Bonn, Nemčija. Taka voščila bomo uvrstili pod skupen naslov. To voščilo obsega le eno tiskano vrsto. Nekateri boste poslali voščila kar skupaj na istem listu ali v istem pismu. Kakor Vam je prikladnejše! DO 1. NOVEMBRA JE ČAS Lahko oddaste voščilo in denar zanj tudi pri naslednjih, ki bodo poslali potem nam: V ANGLIJI: Rev. Ignacij Kunstelj 62, Offley Road, London. V BELGIJI: Rev. Vinko Žakelj, Rue de la paix 16, Liege. — Rev. Zdravko Reven, Grand rue 37, Charleroi. Na NIZOZEMSKEM: Rev. Vinko Flek, Heisterberg 6, Hoensbroek, L. V FRANCIJI: Rev. Ign. Čretnik, rue St. Fargeau, 4, Paris XX. — Msgr. Val. Zupančič, rue Gl. Debu'ssy 17, Lievin, P-de-C. — Msgr. Stanko Grims, Rue N. Colson 24, Merlebach, Mosel le. — J. Jankovič, Rue de Belgrade 17, Tucquegnieux, M&M. NAŠI OBRTNIKI IN TRGOVCI ! a IZRABITE PRILIKO, DA RAZŠIRITE J POZNANJE VAŠEGA PODJETJA Z OGLA-■ SOM V „NAŠI LUCI”! Leto V. - številka 8 Oktober 1956 i,Treba nam je Jezusa!“ ospod nas je namenil za velike reči. S krstom nas je povzdignil v o-troke božje, z birmo pa nas je odiral za vojake, borce pri razširjanju in utrjevanju božjega kraljestva na zemlji. Ali izredno velika nevarnost je bila in je še, da bi vse te odlike zaradi naših slabosti ostale le pri besedi. Naš Gospod je to dobro videl in razumel. V svoji ljubezni, ki ne pozna meja, se je odločil, da nas ne bo pustil samih, temveč da bo On sam na čudovit način ostal med nami. To svojo namero je Gospod izvršil v slo-'esnem trenutku svojega življenja, ko je svoje zveste zbral k „zadnji večerji” ter tik pred odhodom v trpljenje ustanovil ZAKRAMENT PRESV. REŠNJEGA TELESA, ki mu s tujo besedo pravimo tudi PRESVETA EVHARISTIJA. + Kako se je to zgodilo? Takole: Gospod je vzel kruh, se zahvalil, ga posvetil, razlomil ter dal učencem, rekoč: „Vzemite in jejte, TO JE MOJE TELO, ki se za vas daje”. Enako je vzel čašo z vinom, jo blagoslovil ter ponudil učencem in rekel: „Pijte iz nje vsi, TO JE KELIH MOJE KRVI -nove in večne zaveze, skrivnost vere, ki bo za vas in za mnoge prelita v odpuščanje grehov.” Cerkev uči, da se pri vsaki maši ob duhovnikovih posvetilnih besedah: „To je moje telo” in „to je kelih moje krvi”, kruh in vino spremenita v telo in kri našega Gospoda. Cerkev torej uči, da je v Hostiji Kristus stvarno in resnično navzoč. On je tam, da nas posluša, ljubi, tolaži, nam služi v dušno hrano ter se v daritvi sv. maše daruje za nas in za naše grehe, kot je to storil pred 2 tisoč leti na gori Kalvariji. Naše cerkve potemtakem niso samo prostorne dvorane, namenjene verskim sestankom, temveč so v resnici HIŠE BOŽJE, bivališča Boga samega. + „Krasno, čudovito je tol” je vzklikal veliki francoski državnik Clemenceau, ko mu je opat Chautard v daljšem razgovoru govoril tudi o presv. Evharistiji. Krasno, vsekakor! Pa je tudi RESNIČNO? Ali imamo za to take dokaze, ki bi mogli zadovoljiti naš razum? Imamo jih! Naj večji dokaz je beseda Jezusa samega, ki je ta zakrament ustanovil na veliki četrtek zvečer, predno je nastopil pot Kalvarije. On je Sin božji, ki je postal človek, o čemer nam jasno govore Evangeliji in zgodovina, ter nas kot tak NE MORE VARATI. Drugi dokaz je nauk Cerkve, ki nam govori v imenu Boga in kateri je zagotovljena posebna božja pomoč, da ne 'bo učila nič zmotnega. V Jezusovo prisotnost v beli Hostiji so verovali apostoli in prvi učenci, ki so Gospoda še posebno poznali, Ga često poslušali ter Ga pozneje v zakramentu Presvetega Rešnjega Telesa tudi častili. O resničnosti Jezusove navzočnosti v beli Hostiji nam govori globoka vera vseh krščanskih rodov, med katerimi so bili možje in žene, ki so po svoji razumnosti in kreposti postali ponos vsega človeštva. Vsi ti dokazi, ki so sicer bolj zunanji in jih zaradi pomanjkanja prostora moremo samo omeniti, nam govore, da je PAMETNO verovati v zakrament presv. Evharistije. + Ali vendar naši radovednosti še ni popolnoma zadoščeno. Vsiljuje se vprašanje, KAKO je to mogoče? Kaj pravi naš razum o zakramentu presv. Rešnjega Telesa? Priznamo, da razum ne more imeti polne luči o tem vzvišenem pojavu in mu ni dano popolnoma dojeti, KAKO je Kristusovo telo navzoče v Hostiji. Evharistija je SKRIVNOST, ki presega naše umske sile, a se zaradi motivov, ki smo jih zgoraj omenili, RAZUMNO nalaga naši veri. Oh besedi skrivnost neverni dvigajo krik in vik. A morali bi ostati skromnejši v svo- jih izjavah. Ako namreč ne verujejo v Boga, so prisiljeni trditi nemogoče stvari, da je n. pr. svet nastal sam od sebe, da stroj zemeljske oble deluje brez strojnika, da je veličastni red v vsemiru nastal brez prehodnega načrta, itd.... Če pa verujejo v Boga, so prisiljeni verovati v stvarstvo sveta po Bogu, kar je nekaj daleč izrednejšega kakor pa Evharistija. Neverni, ki zametajo Evharistijo, ker je skrivnost, naj bodo DOSLEDNI ter naj zavračajo vse: življenje, vodo, zrak, ogenj, zrno, malo žuželko, travnato bilko itd., saj je vse to SKRIVNOST v naravi. Vsega tega namreč človeški razum ne more popolnoma dojeti. Mi živimo v skrivnostih kakor riba v vo* iiiiiiiiiimiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiituiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!ii BOŽJA LUČ .. . Najčudovitejša beseda Kadar molimo angelsko češčenje, pravimo: »In Beseda je meso postala in med nam prebivala.« Teh besed si niso izmislili škofje ali papež, ampak jih je zapisal sv. Janez, Jezusov najljubši učenec, v prvem poglavju svojega popisa Kristusovega delovanja (14. vrsta). V naši glavi se spočenjajo, nastajajo misli. Te misli potem povemo, izrazimo z besedami. Tako nekako, seveda na mnogo popolnejši način, se od vekomaj rodi v prvi božji osebi presvete Trojice, Očetu, druga božja oseba. Imenujemo jo Bog Sin, ki je z Očetom kot Bog eno, pa je kot oseba vendar različen od Očeta. Janez imenuje Boga Sina »Besedo«. Seveda je ta Beseda — ne kot naše besede, ki so enkratne, nepopolne — večna, popolna. Kaj pove Janez o tej večni Besedi, ki se rodi od vekomaj v Očetu? Pove največjo, najlepšo, najčudovitejšo, najskrivnost-nejšo besedo evangelija, ki je vredna, da jo razmišljajo vsi ljudje. Ta beseda pove v kratkem vso našo krščansko vero in ves naš evangelij. Bog je neviden. Nevidne so tudi njegove misli, njegove želje, njegova volja. Kako je v raju Adamu govoril, si ne moremo predstavljati. Vemo le, da je Adam razumel, kar mu je hotel Bog povedati. Tudi pozneje je Bog govoril ljudem, včasih po angelih, včasih na druge načine. Uporabljal je preroke, da so ljudem oznanjali božjo voljo. Osnovna resnica pri naši veri pa je, da je — ko so se izpolnili časi, od Boga določeni — Beseda, druga božja oseba, ki se od vekomaj rodi kot Sin iz Očeta, postala meso, postala človek. Privzela si je človeško naravo, človeške organe. Kadar človek izpregovori z usti, pove dotlej nevidno in skrito svojo misel. Tudi Beseda, ki je meso postala, je prišla povedat ljudem skrite božje misli. Prišla je povedat na človeški način Očetovo voljo, kako naj ljudje živimo in za kaj nas je Oče namenil. Beseda je med nami prebivala! Imenovali so jo Kristus. Vsi vemo, kaj je delal. Hodil je iz kraja v kraj in učil in razlagal Očetovo misel, Očetovo voljo. Nazadnje je dal svoje življenje za nas. Da bi pa bil zares »Bog med nami«, kakor so o njem napovedovali preroki, je iznašel presveti Zakrament. Dobil je način, kako bo z nami do konca časov. V tem zakramentu Ljubezni še naprej na skrivnosten način med nami prebiva. Naša vera, rojaki, je vera v Boga, ki ne pusti svojih stvari prepuščenih samim sebi. Naša vera je vera v Boga, ki se kakor dober oče briga za svoje otroke, jih uči in rešuje. Poslušajmo ga! T. di; kako bi se torej mogli čuditi, da naletimo na skrivnosti v veri, znanosti o Bogu, ki je tako velik in tako vzvišen nad človekom?! Ne čudimo se tedaj, da ne moremo Evharistije popolnoma doumeti. Da bo naša vera v to versko resnico v skladu z razu-ntom, ni potrebno, da jo naš um popolnoma dojame, marveč je dovolj, da razum Ugotovi, da, če ga Evharistija presega ter je NAD njim, s tem še NI rečeno, da je PROTI njemu. Veliki sv. Avguštin je v zvezi s tem zapisal tole čudovito misel: „Mi ne moremo odreči Bogu te prednosti, DA JE SPOSOBEN STORITI VEČ, KOT MOREMO MI RAZUMETI. On je pač neizmerno večji od nas. Ko je francoski konvertit Ernest Psichari v duhu gledal nesrečno človeštvo, je vzkliknil: „Treba nam je Jezusa samegal” Prav je povedal! A žalostno in usodno je, da ta Jezus dejansko biva med nami, a mi Ga ne poznamo, ne mislimo Nanj, Ga ne obiskujemo. Ga ne prejemamo in ne iščemo pri Njem tolažbe, sveta in pomoči. On je tujec med nami. Kakšna sramota je to za našo vero in kakšna škoda za naše duhovno življenje?! Eno je gotovo, bratje, in sestre: sodobni propadajoči svet kliče po obnovi, kliče po človeku, ki bo plemenit, nesebičen, požrtvovalen, čist. Tak človek pa more zrasti samo v senci tabernaklja. „Treba nam je Jezusa samega!” ... V-ko. Družinska pratika 7-a leto 1957 je že izšla. Kot lani je tudi letos zanimiva, bogato ilustrirana in ima pestro vsebino. Obsega 144 strani. Cena je ostala ista kot lani in sicer: 8 bfrs, 75 ffrs, 0.60 DM, 100 lir, 0.20 USA dol., 3.50 arg. pesov. Naročite jo pri poverjenikih „Naše luči” ali pa pri Mohorjevi družbi, Klagenfurt -Celovec, Viktringer Ring 26, Austria. ZNANSTVENIK SINU p vo o o h h a ja n eu M. Legouve, član francoske Akademije znanosti in umetnosti, piše naslednje: „Poklical sem sina, bilo je namreč jutro po njegovem prvem sv. obhajilu. Vstopil je nekoliko ganjen, malce razburjen, a vendar z vedrim izrazom ljubke vdanosti, s katero se mi bliža vsako jutro. Objel sem ga, mu pokazal stol ter mu začel govoriti: Moj dragi otrok, slišal boš nešteto grenkih ugovorov proti spovedi; slišal boš še grenkejše napade na sv. obhajilo; slišal 'boš, kako smešijo ta zakrament ljudje, ki, pozabivši vse, kar ta zakrament vsebuje velikega, gledajo samo na to, kar je na njem skrivnostnega. Ah! Kaj bi se pohujševali zaradi nedoumljivega?! Ali je vendar ves vidni svet kaj drugega kot nepredirna skrivnost?! Če pustim ob strani skrivnost in sprejmem resnično navzočnost Kristusovo v sv. Hostiji kot dejstvo, kaj se pojavi pred menoj? ENO NAJVEČJIH TOLAŽB ZA ČLOVEŠKO DUŠO! Ne poznam ničesar, kar bi bilo bolj spo-sobno dušo opogumiti in jo napolniti s svetim spoštovanjem do same sebe kot ta misel: TI SI SVETIŠČE SVOJEMU STVARNIKU. Ako nas včasih že sama navzočnost ljubljenega bitja obvaruje pred gotovo napako, kaj bomo šele rekli o krščanski duši, ki more reči: BOG SAM JE MOJ GOST, ON PREBIVA V MENI?! Moj sin, videl sem umirajoče, s katerih lic so odsevali žarki tolažbe in upanja, ko so prejeli sveto Hostijo; videl sem mladenke, ki so z od žive vere poduhovljenim in blestečim obrazom stopale od obhajilne miza; videl sem tvojo mater, ki je sredi najhujših bolečin, pomirjena po sv. obhajilu, z nasmehom prenašala svoje boli. Groza bi me bilo, če bi taki spomini v meni ne vzbujali najglobljega spoštovanja. To, kar sipa take žarke na človeško obličje, mora nujno biti nekaj svetega.” K-ov. 2,ji,1-no dušo pa so najboljše kroglice na rožnem vencu.” Brezboštvo in malovernost današnjega časa je že iz marsikatere naše izseljenske družine vzelo rožni venec. A kaj je dalo v zameno? Nezadovoljstvo in nesrečo. Zdaj, v mesecu oktobru, mesecu rožnega venca, je čas, da to lepo molitev obnovimo. TRŽAŠKA GORA pri Novem mestu: ljubka Marijina božjepotna cerkev se beli med prijaznimi vinskimi goricami, po katerih raste sladko grozdje, ki nam daje znano zdravo dolenjsko vino — „cviček”. Nekaj misli o maievi Dve Slovenki iz Severne Francije sta 24. ju-nija povedali na Materinskem dnevu tudi to: Ljubka pesmica, ki je morda nekaterim ()d vas znana, pravi: Zgodaj zjutraj, pozno zvečer, dela ljuba mamica; za otroke vedno dela naša dobra mamica. Srajčke šiva, hlačke celi, kruhek reže, nam ga da; za otroke vedno dela naša dobra mamica. Tako otroška usta preprosto opevajo ljubezen in požrtvovalnost matere. Ljubezen (Vinska trta Ko je Stvarnik zemljo stvaril in z rastlinami jo posejal, tudi vinske trte ni pozabil, še posebnost ji je dal. Sladko grozdje nam ponuja, vsako leto ga rodi, z žlahtnim vincem nas napaja, da živimo brez skrbi. Mašnih pred oltarjem ga blagoslovi, visoko ga povzdigne in postane Sveta Kri. Bratci pa ga cukajo, čez mero ga žele. Po cesti kolovratijo in neumnost govore. Naj nam ljubi Bog ohrani žlahtno vinsko trtico; naj še nadalje nam skrbi za žlahtno kapljico! Jožko Potočnik, Belgija. in požrtvovalnost sta v resnici najbolj značilni lastnosti naših mater. Če je mož glava družine, je pa mati srce družine. Mati je tista, ki s svojo ljubeznijo daje domu prijetno toplino in nepozabno domačnost. Kako dragi, .kako ljubi so nam spomini na domači kraj, na rodno hišo, na brate in sestre, a v prvi vrsti na drage starše, na l jubo mater. Pred nami vedno znova zaživi materin obraz. V veselju in sreči želimo, da bi se ona z nami veselila, v trpljenju hrepenimo po njeni sočutni besedi, po ne-hlinjeni tolažbi. Nihče otroka tako dobro ne razume, nihče mu ni tako blizu, kakor mati. Bog sam je položil materi v srce čudovite lastnosti in sposobnosti, ki jih v svoji plemenitosti razvija do junaških skrivnosti. Saj je mati premnogokrat tiha mučenica in skrita žrtev v družini. Mira Poličnik, Ruitz (P de-C.) 1 Mati tudi ve, da otroci niso le njeni, ; m-pak predvsem otroci božji, kar so postali pri sv. krstu. Zato jim že v zgodnji mladosti govori o Bogu, ki je njihov Oče nebeški, o Mariji, njihovi nebeški Materi, o angelu varuhu, ki jih spremlja povsod. Tako nauči mati že male otroke moliti Oče naš, Zdravo Marijo, Sveti angel, varuh moj in druge molitvice, katere se je sama naučila od svoje matere in jih ni nikoli pozabila. Večkrat slišimo kako zatrjujejo odrasli ljudje, da, kar jih je učila mati, tega se hočejo vedno držati. Zato je sveta dolžnost nas mater dati otrokom prve nauke za krščansko življenje. To moramo storiti z besedo in z zgledom. Me, izseljensike matere, imamo še eno veliko dolžnost do svojih otrok, namreč, da jih naučimo naš materin, slovenski jezik. Slovenski jezik smo prejele od svojih mater, od nas naj ga sprejmejo tudi naši otroci v tujini. To brez težav dosežemo, ako doma-z otroki vedno govorimo v našem jeziku. Tako bodo znali dva jezika, kar jim zna še prav priti v življenju, n. pr. če z njimi narediš obisk v domovino, žela boš pohvalo od vseh pametnih ljudi, .ponosna boš na svoje otroke in v starosti boš lahko po domače z njimi govorila in se ne boš čutila tujka v svoji družini. M. Grego r č i č, Bruay-en-Artois Ob materini smrti „Zbogom, draga moja mati!” v slovo ti kliče sinko tvoj. Zdaj odšla si po plačilo, ljubi Bog naj bo s teboj. Zadnjikrat s’ me poljubila, ko sem maral v tuji kraj. Zbogom, sinko, si mi rekla glej, da vrneš se nazaj! Zdaj pa daleč tu v tujini spomnim večkrat se na te, pismo tam iz domovine pa mi žalosti srce. Jožko Potočnik, Belgija ZEMLJA (Zgodba Slovenke v Avstraliji) -f-'v otočnikov Ivan, ki je bil za tolmača I-' in je sedel spredaj, se je po angle-šlko zgovarjal z agentom, kije vodil avto čez most na drugo stran mesta. Sem pa tja je ujela kako Besedo, tako da je vedela, da se razgovarjata o njej. Pa ji ni bilo dosti, do prisluškovanja; preveč je imela v glavi lastnih misli. In petletni Jožek, ki se je prvič v življenju peljal z avtomobilom in se kar ni mogel nagledati mesta, jo je stalno motil z vzkliki začudenja in presenečenja. Komaj pol leta je bilo od Marijine smrti in kako se je vse spremenilo! Dela je bilo malo manj takrat! Ko so jo odpustili iz tovarne vreč, ji je Marija prigovarjala, naj si ne išče novega dela. In ko je še Matija dejal, da je res že čas, da se malo spočije in pazi na Jožka, se je dala pregovoriti in je ostala doma. Lepo je bilo po vseh teh letih brezdomstva po taboriščih imeti spet lastno stanovanje in paziti na vnuka, ki je bil zdrav in močan, brez spominov na nešteta begunska taborišča, na izgubljeno domačijo, na pomanjkanje in tisto morečo brezupnost, ki se poloti človeka, ko vidi, da je na milost in nemilost prepuščen drugim. Kar pomladila se je, ko ga je gledala, kako se razvija, zdrav naslednik zdravega rodu. Ko bi le toliko angleških besed ne nosil domov! Pa včasih je bila na skrivnem kar ponosna, da je tako odprte glave in da govori v družini najbolje angleško. In marsikaj se je od njega naučila. Nekako sramovala se je vprašati druge, kako se ta ali ona reč imenuje, ali pred vnukom se ni nič sramovala. Ü- Potem je prišla nesreča. Marijo je povozil avto, ko se je vračala od postaje cestne železnice domov. Cesta je tam precej zapuščena in nihče ni videl, kako se je to zgodilo. Ko jo je neki avtomobilist našel ležečo ob cestnem robu, je bila že mrtva. Policija je sicer poizvedovala, pa brez uspeha. In Matija je pričel piti — še huje kot po vojni v taborišču v Italiji. In je zapil vso plačo in še ves denar, ki sta ga bila z Marijo prihranila. Pa da je šel tisti dan pit, ko so mu v tovarni rekli, da ga več ne potrebujejo, ker ni več zanesljiv delavec ... Saj ga je končno razumela. Pil je iz obupa, ker je umrla Marija. Kako je bil vesel, ko so se vkrcali na ladjo za Avstralijo! Da ne bo več pil in da bo hranil denar za zemljo, je bil njegov sklep. Zopet bi rad oral na svojem... Le dve leti dela pod kontrak-tom za državo, potem pa preostanek svojega življenja zase. Pa kaj mu je mar dveh let, ko pa ve, da je potem svoboden! Toda, ko sta minili dve leti, se je Matija ohladil. Počakajmo še malo, je dejal. Če kupimo sedaj z denarjem, ki ga imamo, bomo dobili le kako majhno kmetijo, na kateri ne bomo mogli ne živeti ne umreti. V tovarni se kar dobro zasluži in čez nekaj 'let bomo imeli dovolj; za lepo posestvo in še za nekaj strojev. In avto bomo tudi potreboval; brez tega tu ne gre. * Deloma je imel Matija prav — ampak njej to ni bilo posebno všeč.’ Mesto in tovarna, človek ju mora poznati z malega, če ne te uničita in izmozgata. Pa ni mogla nič reči, ker je Matija pridno delal in ni zapravljal. In tudi pokazala mu ni svojih skritih želja. Saj je ne bi razumel, če bi mu rekla, da ji je težko pri srcu. In kako bi mu tudi povedala? Zdaj ve. Štiri mesece je dobil. Zaradi noža! Pa je bil le žepni pipec, kot ga ima pri nas doma vsak paglavec. Matija ga je uporabljal za rezanje kruha v tovarni, čudna dežela! Onega, ki je Matijo prvi udaril s pestjo po glavi, so obsodili ie na dva meseca; Matija pa, ki je samo 'branil sebe, na štiri. Zaradi noža, so rekli in pa, ker je izzival. Menda je pričel preklinjati to deželo. V pijanosti je dolžil vso deželo umora njegove žene. Tega najbrže ne bi bil storil, če bi biii morilca dobili, a ker ga niso..., in se zaradi dela; ki ga je izgubil1. A temu je bil sam kriv. Zakaj niso že lani kupili zemljo? Marija bi bila gotovo še živa in tudi on ne bi bil tako daleč zabredel... Pa jo bodo imeli — zemljo. Ni ona zastonj delala in hranila dve leti, kolikor je šlo. že drugi dan, potem ko so Matijo obsodili, je šla k Potočnikovemu in mu vse razložila. Ivan je že Markovim enkrat pomagal, ko so kupili zemljo. Angleško zna dobro. Toliko in toliko ima prihranjenega. Morda bi šlo tako kot z Markovimi, da bi dali tretjino v denarju takoj, ostalo pa v obrokih! Ivan je malo pomislil. Zdelo se mu je, da kaj posebnega ne bo za ta denar. Bolje bo, če malo počaka, je dejal. Bo govoril z ‘tgentom, ki je prodal Markovim. Naslednji dan. se je prismejal nazaj: ,,Imate srečo,” je rekel: prav nekaj za njo, da ima agent. Malo posestvo, ne predaleč od mesta. Lastniku je pred meseci umrla žena in hoče prodati ter se preseliti drugam. Jutri ob enajstih naj pride k njemu, da bodo šli’ z agentom pogledat. * Avto je zavozil na rob ceste in obstal. »This is Ryde” je dejal agent. To je občina, v kateri posestvo leži. Zavili so z glavne ceste in se peljali mimo manjših posestev. Večinoma so imeli ljudje na njih zelenjavo in kokoši. Potem so zavili na levo in obstali pred majhno leseno hišo. Iz hiše je prišel starejši mož in jih pozdravil. „This is Mrs. Maček, who wants to see your property,” je dejal agent. Mož je pokimal, nekaj zamr-niral v pozdrav in jih peljal v hišo. Saj ni bila tako majhna, kot je izglodala. Dve sobi, kuhinja, jedilnica, kopalnica. Nekaj pohištva da bo vzel s seboj, je dejal, drugo pa ostane. Ivan je pridno tomačil in razlagal. Za hišo so ležale njive s paradižniki in solato. To se še najbolj izplača, je dejal mož. Pa ga je samo na pol poslušala. Zemlja je bila tu, zemlja, cilj vseh teh dolgih let v tujini; lastna zemlja, njena, Matijeva, Jožkova. Sedaj bodo končno na varnem; tu se jim ne bo moglo nič zgoditi. V miru bodo živeli in čakali, da bodo lahko šli domov. Žemlja, lastna zemlja! Ne da bi se zavedla, je krenila proti njivam. Ivan in agent sta ostala pred hišo, Jožek pa je že nekam izginil. Le lastnik je prišel za njo. „Hočete videti zemljo,” jo je vprašal v angleščini. In ga je razumela. Ne samo videti, čutiti jo hoče, vzeti v roko, da bo vedela, da je res, da ne sanja. Prišla sta do prve njive. Počepnila je in zgrabila prgišče prsti. Ni bila tako mastna in črna kot doma. Bolj rdečkasta je in peščena. Pa kaj zato! Ona že ve, kaj je potrebno. Mastnega gnoja in skrbne nege, pa bo vse dobro. Zemlja ne da nič zastonj. Trda je, toda pravična. Če ne štediš truda in znoja, ti povrne obilo. Da ti pridelke, da ti mir, vero v bodočnost in srečno zadovoljstvo. Posestvo je končno majhno, a dela bo veliko. Bogastva v denarju najbrže ne bo, bo pa v drugih rečeh. Vrnila se je k hiši in prosila Ivana, naj pove agentu, da je zadovoljna in pripravljena kupiti. Segla je v nedrje in izvlekla svileno ruto, v kateri je imela težko prihranjen denar. V zadregi ga je pomolila agentu. Agent je samo zmajal z glavo. Obrnil se je k Ivanu in mu dejal, da lahko gredo takoj v mesto in narede pogodbo. Jutri se že lahko selijo. čeprav samo na bučali -r 7-ožnja v mesto je bila kratka in je \/ prešla kakor v sanjah. Ona, Marjeta Mačkova iz Loga, petdeset let kmetica, osem let begunka, brezdomka, brez cilja in bodočnosti, je postala lastnica zemlje. Na drugem koncu sveta, v tuji deželi, s snaho v grobu in sinom v zaporu, pa vkljub temu jo ima, z lastnimi rokami pri-služeno in od ust odtrgano; toda ima jo!!! Hvala Bogu! še enkrat ji je bilo dano, da je oskrbela dom svoji družini, lasten dom, kot so ga imeli nekoč. Kaj zato, če tujina gleda preko plota; pri njih doma bo pri Mačkovih z Loga, pa četudi pod pločevinasto streho. Pogodba je bila hitro napisana. Odštela je denar na mizo. Nekaj ji ga bo še ostalo, da bo za prvo silo. In Matija bo kmalu doma. Agent ji je dal v roke pero. Z okorno roko je napisala „Marjeta Maček”. Težko breme ji je padlo s srca in skoro so jo oblile solze. V tem trenutku je razumela, da je s tem podpisom zaključila poglavje begunstva in brezdomstva in obenem podpisala zavezo, da jih tujina ne bo uklonila in strla in da se bodo, ko bo čas dopolnjen, vrnili zdravi domov — zdrav rod na zdravo zemljo. Zanimivo za izseljence — Belgijski parlament je ratificiral jugo-slovansko-belgijsko socialno pogod-I) o. Upanje je, da Ixxlo navodila za izvrševanje pogodbe kmalu prišla. — Če se tujka (n. pr. Italijanka) poroči z jugoslovanskim državljanom, samo po sebi ostane še vedno tuja državljanka in ne Jugoslovanka. Če pa naredi prošnjo za pridobitev jugosl. državljanstva, potem ima zaradi poroke možnost, da državljanstvo hitro dobi. 30 LET PEVSKEGA ZBORA V BRUAY (Francija) Tridesetkrat se bo le obletelo listje z dreves, kar je bilo v Bruay razglašeno, da so ustanovili slovensko pevsko društvo. Letos meseca oktobra bo praznovalo ta častni jubilej. Želim, da bi bilo mnogo rojakov navzočih pri proslavi. Saj sq človeku srce razveseli, ko sliši, da zadoni slovenska pesem iz grl rojakov. Naj sprejme čestitke vodja in ves njegov zbor! Naj bi nas še mnogokrat razveselil in nas v tujini krepil in bodril! Naj nad celim zborom angel sreče biva in na njega svoj blagoslov razliva! Minka Župančičeva, Francija =o Iz domačih krajev Gasilci v Dolenjskih Toplicah so praznovali 75 let svojega obstoja. — V začetku julija je povzročilo neurje v Mislinjski dolini in okoli Slovenj ega Gradca veliko škodo. Narasli potoki so podrli 19 mostov. — Strela je zažgala kozolec v Podlipi pri Vrhniki. — Okoli Litije in Šmartna ob Savi je letos zelo dosti jazbecev. — Planinci iz Bovca so odprli planinsko kočo pod Mangartovim sedlom v višini 2073 m. — Letošnja letina sadja po Sloveniji je slabša od lanske. — Na Senušah pri Leskovcu (Krško) so odprli novo šolsko poslopje. — V Bukovici pri Volčji dragi so uredili nov nasad breskev. — Blizu Tolmina so odkrili tople vrelce. — Blizu Ormoža so odkrili celo ilirsko vas iz 3000 let pred Kristusom. IZSELJENCI so prišli tudi letos v lepem številu obiskat domače kraje (okrog 250 iz prekomorskih držav, 450 iz Francije—Metz, 111 iz Francije — P-de-C., 60 iz Holandije, 469 iiz Nemčije in Holandije). V Ljubljani so priredili izseljensko razstavo, ki pa je bila zelo enostranska in naj bi domačim ljudem lagala, da je večina rojakov v tujini naklonjena komunističnemu režimu. Tudi po nekaterih drugih krajih (n. pr. v Postojni) so bile take razstave. — V prvih 4 mesecih letošnjega leta so poslali izseljenci v Jugoslavijo denarja za 862 milijonov dinarjev. Število paketov se je še povečalo od lanskega leta in je v istih 4 mesecih znašalo 489 tisoč. SLOVENSKI OKTET je preko Rusije in Sibirije odšel z letalom pet na Kitajsko. V Maribor - j ob Dravi, Sibiriji je pel v mestu Irkutsk. V mestu Pekingu na Kitajskem so imeli več nastopov. Pišejo, da je bila Kitajcem najbolj všeč pesem „žabe svatbo so imele” in „Moj očka ima konjička dva.” Peli so tudi v Šanghaju. ~~ V Ljubljani so za poskusnjo z doma izdelanimi aparati imeli domačo televizijsko oddajo. — V Križankah v Ljubljani so odkrili spomenik pesniku Antonu Aškercu. — Slovenec Franjo Hvastja je že več let prvak opere v Bratislavi na Slovaškem kot baritonist. — Znani arhitekt Viktor Sulčič, izseljenec iz Argentine, je obiskal svoj domači kraj na Tržaškem. Iz Jugoslavije ljudje še kair naprej BEŽIJO čez mejo. Ker je taborišče v Italiji v Vidmu polno, so odprli novega v Cremoni. —- Če hočeš dobiti v Jugoslaviji potni list, nioraš najprej dobiti državljanski list (200 din), nato pa še: kazenski list (200.—), po- trdilo, da nisi v sodni preiskavi (130.—), potrdilo o plačanih davkih (200.—), jamstveno pismo osebe iz tujine, ki jo želiš obiskati; prevod tega pisma s kolkom (550.—), prošnja za potni list (kolek za 295.—; za moške od 17—50. leta še 130.—). Tako stane potni list z vizumom za Avstrijo n. pr 4605 din, za Italijo 5055 din! Skoraj toliko, kot zaslužiš cel mesec! VERSKE NOVICE V noči 3. na 4. avgusta je v Ptuju neznanec vdrl v samostan minoritov in ubil s sekiro patra Goloba. — Oblasti so prepovedale širiti in brati zadnje papeževo pismo preganjanim katoličanom. — Prav tako je prepovedano peti cerkveno Marijino pesem: ,,Zmagala si, Devica slavna”. MED NAŠIMI ANGLIJA j- P. Miličeva. V nedeljo zjutraj 2. septembra je v St. Mary’s bolnišnici, Highgate, London, preminula gospa Mitičeva. Nekaj dni prej je na cesti prejela težjke poškodbe, podrlo jo je motorno kolo. Prejela je sv. zakramente. Pokopana je bila 7. septembra IZSELJENCI na pokopališču Waltham Cross. Žalujočemu soprogu naše iskreno sožalje! R. 1. P.! 70-letnica: Pred kratkim je praznovala 70-letnico rojstva gospodična Marija Sinkovič, doma iz Buč na Štajerskem. Že v svoji mladosti je odšla v svet ter bila v službah po mnogih krajih kot: Gradec, Dunaj, Carigrad, Pariz, London. Želimo ji, da bi jo Bog ohranil še mnogo let! Krst: V cerkvi sv. Terezije, Darlington, Go. Durham, je bila krščena 19. avgusta Ja-net Braven. Čestitamo! Poroke: V cerkvi Marije Brezmadežne, Waltham Gross, Middx., sta se 11. avgusta poročila Avguština Craghil in Ciril Svete. — V cerkvi sv. Patricija, Rochdale, sta stopila pred oltar 18. avgusta Anica Sommer in Jožef čanjšek. — V istem 'kraju, a v cerkvi sv. Janeza Krstnika, sta si obljubila zvestobo 25. avgusta Carmelita Petrillo in Anton Novak. — Vsem iz srca čestitamo! Blagoslovi domov: Do začetka septembra so bili nadalje blagoslovljeni domovi: Wolverhampton: J. Križman. — Coventry: Kramar. — Rochdale: Novak, Natlačen in Jus. — Halifax: Schevjakova. — Leeds: J. Rožman. — Burnley: Jakše. — Northampton: S. Fistrič. — Windsor: Jensterle. Občni zbor: Prvo nedeljo v avgustu je zborovalo Slovensko društvo v ,,Našem domu” v Londonu. V novi odbor je bila izvoljena tudi gospodična Anica Kranjc, a ostali odborniki so bili ponovno izbrani. Rochdale: Slovenci iz Rochdale že sedaj vabijo za Martinovo nedeljo v Rochdale, kjer bo v soboto zvečer vinska trgatev s pestrim programom, v nedeljo popoldan pa veseloigra: ,,Pričarani ženin”. Podrobnosti bodo še sporočili. London: Tudi za prvo nedeljo in nadalje velja, da je cerkveno opravilo v kapeli Y. C. W. ob 5. popoldan in .potem primerna prireditev v ,,Našem domu”. Spremenjeni naslov: Spet opozarjamo, da je župnikov naslov že dalj časa: 62. Offley Road, London S. W. 9. Ima tudi telefon: Reliance 6655. Na istem naslovu je Slovenska pisarna, ki pomaga pri oblasteh in ureja s časopisi in knjigami, izdanimi v inozemstvu itd. Prav tja prihaja tudi pošta za Slovensko društvo. BELGIJA CHARLEROI - MONS Charleroi. — Strašna rudarska katastrofa v Marcinelle je imela globok odmev v vseh naših srcih. Hvala Bogu, ni bilo med tolikimi ponesrečenci nobene slovenske žrtve. Žalujemo pa za dvema rojakoma, ki sta nas zapustila. Pri operaciji na pljučih je umrl Ivan Podpadec, roj. v Trebnjem na Dolenjskem 1904., v Gilly 14. julija. — Nenadoma je odšel s tega sveta tudi Felicijan Kokošar, dne 6. avg. 1956 v Montignies 5/5. Doma je bil iz Loma nad Kanalom ob Soči, roj. 1894. V Lomu zapušča ženo in sina. Oba so znanci lepo spremili na zadnji poti. Naj počivata v miru! — Zvedeli smo, da je v Hrastniku umrla mama Kalinova, ki ima tukaj svoje otroke in je imela v Fontaine l’Eveciue več let „cafe”. Naj počiva v miru! Žalujočim izrekamo svoje sožalje! Poročili so se: v Ransart: Angelca Salmič in Rudi Deželak, v Lambusart: Olga Gruden in Maurice Schotsmans, v Marcinelle, Friderik Majcen in Liliane Meuree. Veliko sreče! Že pred meseci je odšla v Kanado naša pevka Poldica Kodehova z možem Ivanom Jerončič. Želimo jima mnogo sreče v novem svetu. Konec avgusta nam je maševal č. g. Ilc. Mons. — Na romanju v Quaregnon smo se letos zbrali predvsem iz Borinaže in sicer kar v lepem številu. Lepo je to, da je precej rojakov izrabilo priložnost, da so prejeli sv. zakramente. Pogrešali smo pa med nami družino Karla Lenkiča iz Flenu, ki nas je zapustil in se odpravil v daljno Avstralijo. LIEGE-LIMBURG Naša mladina iz Eisdena se je 4. nedeljo v juliju predstavila s svojo vsakoletno prireditvijo. Na programu je bilo več krajših igric, nekaj deklamacij in pevske točke. Vsi so prav lepo rešili svoje vloge. Režiserju in igralcem lepa hvala za trud. Na 5. nedeljo v juliju je našla skupnost v Eisdenu priredila svoj izlet v Nemčijo. Vozili smo se skozi krasno pokrajino v okolici vinorodnega Akenahta. Izletnikom moramo šteti v čast, da niso bili preveč v „rož-cah”, čeprav so obiskali eno največjih vinskih kleti v Nemčiji, šele proti večeru smo se skozi Bonn vozili proti domu. Z izletom so bili vsi zelo zadovoljni. V avgustu so naši fantje iz Eisdena 12 dni preživeli v lepih Ardenah. Za kuhinjo je le- tos lepo skrbela ga. Marta Rogelj, za kar se ji fantje iskreno zahvaljujejo. Papeški zastopnik za izseljence, kardinal Piazza, je v začbtku septembra obiskal tuje delavce v Belgiji. Na prireditvi njemu v čast, ki je bila 9. 9. v Bruslju, ga je v ime-»u Slovencev pozdravil g. Zdenko Osana iz Louivaina. Moški zbor tehniške šole iz To-urnai, ki ga vodi slovaški salezijanec, ki je študiral v Ljubljani, g. Strežanskv, je ob tej priložnosti zapel tudi nekaj slov. narodnih pesmi, ki so žele mnogo odobravanja. 12. sept. je g. kardinal obiskal Eisden. V imenu Slovencev ga je pozdravil zvezni predsednik g. Krpač Franc. Med kardina-lovo službo božjo je naš mešani pevski zbor ubrano zapel: „Marija, skoz’ življenje...” Naš zbor, ki je edini pel večglasno, je zbudil splošno pozornost. Poroke: V Eisdenu so se v zadnjem času poročili naslednji pari: g. Viktor Požin z gdč. Florentino Opstein; gdč. Ivanka Stib-lovšek z g. Ivanom Kižmetom, g. Stanko Živec z gdč. Marijo Pirc in g. Ladislav Berginc iz Herstala z gdč. Katarino Bollard. Vsem novoporočencem iskreno čestitamo ter jim želimo vso srečo! Naši bolniki: ga. Selak Ivana iz Jemeppa je še vedno v Sanatoriumu. Ga. Brumec iz Eisdena, ki se je morala podvreči težji operaciji, je že doma. Ga. Virant se zdravi v bolnici v Leutu. G. Virant Franc, ki ga muči rudarska bolezen, in ga. Cvahte, ki bolu-je na srcu, sta v domači oskrbi. Tem in vsem ostalim bolnikom, za ka tele še ne vemo, želimo, da bi že s kor o popolnoma ozdraveli. FRANCIJA P^as de Calais PEVSKI ZBOR Društvo Jug. rudarjev sv. Barbare v Bru-ay-u en Artois (P. d. C.) v severni Franciji bo proslavljal 30-letnico svojega obstoja na nedeljo 28. oktobra 1956. K obilnoštevilni udeležbi vljudno vabljeni! Odbor pacOz Skupno romanje V nedeljo, 7. oktobra bo v Parizu, v cerkvi Sacrč-Coeur (Montmartre) skupno r o-m a n j e izseljencev vseh narodnosti. Romanje bo vodil pariški kardinal S. Exc. FELTIN. Začetek bo točno ob pol petih popoldne. Najpreje bo govor pariškega kardinala, nato pa sveta maša, katero bo daroval škof Rupp, ki je postavljen od cerkvenih oblasti za škofa za vse izseljence. Vsi Slovenci ste vabljeni, da se v obilnem številu udeležite tega romanja, kjer bomo združeni okrog svojih duhovnikov pod vodstvom pariškega nadškofa skupaj z vsemi izseljenci molili za svoje skupne zadeve, za svoje domovine in za potrebe naše skupne Matere, svete Cerkve. Slovenci se bomo zbrali, ob štirih popoldne pri izhodu metroja Anvers. * Skupna sveta maša za Slovence (me Vau-girard, ob petih popoldne, metro: Saint-Pla-cide) bo v nedeljo 21. oktobra in nato na praznik Vseh svetih, L novembra. HYERES (Var). — 9. avgusta sta se poročila v Hyeresu gdč. ŽELKO Marta, učiteljica, doma iz Prekmurja, ter Jožko KEREG, profesor matematike na višji katoliški šoli v Chicago. Poročne obrede je opravil ženinov stric, msgr. Kerec. Mlademu paru želimo vse najboljše, zlasti da bi mlada žena mogla kmalu dobiti potrebne papirje, da bo lahko šla k svojemu možu v Ameriko. MORESTEL (Isere). — V soboto 1. sep tembra je bila v farni cerkvi v Morestelu ganljiva pobožnost. Dve slovenski dekleti iz Prekmurja, Bariča Maršič in Terezija Ma-tuš, sta stopili pred oltar, kjer jima je gre-nobelski pomožni škof msgr. Vitos dal redovno obleko. Obe sta namreč stopili v red slovenskih sester, ki imajo svojo materino hišo'v Morestelu, kjer bosta opravili noviciat. Prva je dobila redovno ime Terezija, druga pa Klara, številni prijatelji, ki smo se zbrali k tej pomembni slovesnosti, smo goreče molili za redovne poklice med našimi izseljenci. KMALU BODO IZŠLE MOHORJEVE KNJIGE ZA LETO 1957. KDOR jih želi dobiti, naj JIH TAKOJ NAROČI PRI G. ČRETNIKU, 4 RUE SAINT-FAR-GEAU, PARIS 20". Koroški romarji v Franciji Pod vodstvom kapucinskega patra (. g. Jakoba Vucina, je priSla C. septembra v Francijo skupina koroških romarjev. Bilo jih je 42 in potovali so z avtobusom. Prvi večer so bili gostje pri slovenskih sestrah v Vienne, kjer jih je čakal tudi g. Čretnik iz Pariza. Ta jih je tudi spremljal na vsej poti skozi Francijo. V petek dopoldne so poromali v Ars, kjer so ob grobu svetega arskega župnika imeli skupno sveto mašo, pri kateri je pridigal župnik iz Globasnice, č. g. Poš. Po kratkem oddihu v Vienne, kjer so jih zopet pogostile naše sestre in kjer je v pravi slovenski domačnosti zadonela tudi naša pesem, so v zgodnjih popoldanskih urah nadaljevali pot proti Lurdu, kamor so jih spremljale tudi dve slovenski sestri iz Morestela kamor so prišli v soboto zjutraj. Vkljub celonočni vožnji so bili že prvi vtisi v Lurdu nepozabni. Ob devetih so imeli sveto mašo, katero je «laroval g. Čretnik v baziliki svetega rožnega venca. V nedeljo pa so imeli sveto mašo pri lurški votlini, katero je daroval njihov neumorni vodja p. Jakob. Popoldne pa so imeli v kapeli Pomočnic vernih duš, kjer so tudi tri Slovenke, slovesne pete litanije, po katerih je novomašnik iz Koroške podelil vsem svoj blagoslov. Francoske sestre se kar niso mogle načuditi krasnemu slovenskemu petju. Sicer pa so v Lurdu posvetili ves čas, kot vsi romarji, molitvi, ki je gotovo v tem Marijinem svetišču bolj goreča kot kjer koli drugje. Ko so v ponedeljek zjutraj odšli dalje v Fatimo, so odšli s sklepom, da bodo v Lurd zopet kmalu prišli. Odnesli so pa s sabo tudi najlepše vtise o go-stoljublju Slovencev, ki jih je spremljalo na vsej njihovi poti skozi Francijo. NEMČIJA Castrop-Rauxel IH. — Spet smo izgubili iz naše srede rojaka, ki je prebiral „Našo luč” in mohorske knjige. To je rojak Andrej Copar. Rojen je bil v Zagorju ob Savi 1. 1891. Tukaj je bival v Herne Holthause-nu na Bladenhorst-Str. 18. Umrl je 29. juli- ja letos. Dolgo vrsto let je bil zastavonoša v Društvu sv. Barbare. Naj mu bo sv. Barbara tovarišica onstran groba pri Bogu! Žalujočim ostalim izrekamo sožalje. Obhajali smo tudi poroko dveh rojakov, ki sta prišla lani semkaj. V kapeli pri sestrah sta si 17. julija v Castrop Rauxel III. obljubila zvestobo mizar Anton Močnik, doma blizu Domžal, in Milka Centa. Želimo sreče in blagoslova! — F. B. Valka pri Nürnbergu. — Vsake 14 dni se s Hrvati zbiramo k domači službi božji. Pridiga nam salezijanec č. g. Dragotin Kav-jak. Naša cerkvica je posvečena slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu. V njej marsikdo najde uteho svoji duši. Po maši dne 5. avgusta se je moški zbor tudi fotografiral. - B. B. NIZOZEMSKA Že zadnjič smo se pritoževali nad vremenom, a ne zastonj! Tudi v avgustu in septembru je bilo zelo slabo vreme. Nizozemski kmetje, in seveda mi z njimi, smo letos zelo oškodovani. Pravijo, da znaša škoda na pridelkih nad 220 milij. hol. goldinarjev. Pa pustimo slabo vreme, da ne bomo še mi slabe volje! Kljub takemu vremenu so imeli pevci ZVONA letos lep izlet po Holandiji. Dne 4. in 5. avgusta je vozil avtobus po asfaltiranih cestah 54 pevcev in nekaterih drugih rojakov. Prva večia postaja, je billa BREDA, kjer jih je v MATERINI HIŠI Mariborčanom poznanih KATEHI-STINJ (Betnava!), čakalo obilno kosilo. Takoj po kosilu so odbrzeli skozi ROTTERDAM in HAAG na morsko obalo pri Sche-veningenu, kjer se je naša mladina kopala. Proti večeru pa je avtobus brz.el skozi ne-cvetoče „bollenvelden” proti AMSTERDAMU, kjer jih je čakalo skromno prenočišče. Drugi dan takoj po sv. maši pa so že zopet brzeli proti VOLENDAMU, kjer so si ogledali zanimivo ribišlko mesto. Tu se je večina pevcev tudi slikala v lepih krajevnih narodnih nošah. Po kosilu pa je avtobus zopet brz.el proti HAARLEMU in ZAND-VOORTU, kjer je bilo v morju zopet par ur kopanja in sončenja. Na večer pa se je avtobus poln veselih in pojočih pevcev vračal v rudarski Limburg. Tudi na ta način je ,,ZVON” proslavil svojo 25-letnico. Se pred izletom ZVONA pa je večja skupina rojakov odpotovala na počitnice v domovino; G7 jih je hilo! V začetku avgusta pa se je pridružila skupina 53 „edinčanov” tojakom iz Nemčije, ki so jo, letos „odpu-hali” domov s svojim vlakom. V domovino pa so ves čas poletja odhajali tudi posamezniki. Zgleda, da je tbil tako dosežen letos povojni rekord. Iz Nizozemske je domovino obiskalo okrog 150 rojakov. Niso pa bili samo obiski v domovino! Tudi iz domovine smo imeli letos dokaj obiskov. Vsem se je tukaj zelo dbpadlo, radi bi kar tu ostali. Pa tudi „našim” se je v domovini zelo dopadlo. K-je je ,,lepše” oziroma „boljše”, pa kar sami presodite! Sedaj pa pojdimo malo po naših kolonijah. Dne 18. avgusta sta praznovala srebrno poroko zakonca Žlajpah iz Eygelshovena. Še prej, 8. avg., pa je praznoval srebrni jubilej dela v rudniku istrski rojak Ive Drago-lin. Vsem trem jubilantom kličemo: še na mnoga leta! Nismo imeli le srebrne, ampak, rekli bi tudi „bele” poroke. V tem kratkem času je bilo kar pet „ohceti”. Le škoda je, da ni bilo med njimi nobene' čisto slovenske! Kar pet slovenskih deklet se je moralo poročiti s tujci. (Auf biks!” Kje pa ste, kranjski Janezi?) Pa naštejmo po vrsti te ohceti: 28. julija se je poročila Ambroževa Rezi s KOEVOETS PIETOM; 18.avgusta pa Videmškova Mara z J AUREN WILIJEM. Vsi ti so iz HEERLERHEIDE. Pri Antleje-vih v Hoensbroeku pa so oddali na isti dan, 28. avgusta, kar obe hčeri: Hermino so dali ERENS JANU in Lojzko v. BEERS WILI-JU; 15. septembra pa smo končali z „ohcet-jo” pri Kandru, od koder je za vedno odpeljal hčerko Emo GERARDUS van ROE-Kel. Vsem mladim parom čestitamo! Še nekaj novic iz Hoensbroeka! Marko-nov Edi je naredil zadnji izpit iz varen ja in nam kmalu nato, skupaj z bratom Francem, v radiu R. O. K. zaigral na harmoniko par poskočnih. — Resnikova gospa pa je odletela s „štorkljo” ali z avionom, ne vemo, v London, kjer je bila botra otroku, ki je sorodnik rojaka Smodeja. — Ko govorimo že o štorklji, pa poglejmo v Deventer, kjer je družini Rupnik—Drljo prinesla dne 11. julija hčerko Ano-Jadranko. Materi in ostali družini baše iskrene čestitke. — Predsednik Društva sv. Barbare Vodeb pa nam je prinesel iz Loreta v Sev. Franciji lepe pozdrave. Tudi mi pozdravljamo rojake v Franciji in se jim za njihove pozdrave lepo zahva-jimo. Da ne boste mislili, da so v Hoensbroeku „kar tako”, pa povemo še eno. Žoharjev Joško je „gvinal” pri kolesarskih tekmah v Eidhovenu tretje m e s t o in še nekje, ne vem kje, deveto. Le tako naprej, Jožko, da te bomo poslali v „Tours de France” pozdravljat naše rojake v Franciji! Naj končam s pozdravil Vsem Slovencem znana „prva pevka ljubljanske opere” Vilma Bukovčeva — ki nam je pela tudi v Lim-burgu dne 22. junija (glej sliko!), je poslala dne 20. julija iz Pekinga na Kitajskem, kjer je nastopala skupaj s „Slovenskim oktetom”, vsem poslušalcem ,,Slovenskega večera” — posebno mladini — ter vsem ostalim rojakom v Limburgu najprisrčnejše pozdrave. Na tem mestu ji mi vsi hvaležno vračamo pozdrave, če bo NAŠA LUČ „prisvetila” k njej v domovino?! — Na svidenje! Znani pevki ljubljanske opere ge. VILMI BUKOVČEVI poklanja holandska Slovenka cvetje ob priliki „Slovenskega večera” v Heerlenu 22. VI. t. 1. NA KRATKO POVEDANO Najvišji ognjeniki na zemlji so: Chknbo-raso (6310), Cotopaxi (5943), Popocatepetl (5400 m) in Fudžijama (4000 m). Pred sto leti so poznali samo šivane čev- ije- 100 kilogramov najboljše sladkorne pese da 12 kilogramov sladkorja. Že leta 2000. pred Kristusom so znali v Egiptu brusiti diamante. Rim je mesto, ki so ga največkrat zavzel; sovražniki. Od 1. 390. pred Kr. do danes so ga sovražniki razrušili več kakor štirideset-krat. Prvi petrolejski vrelec so odkrili 1. 1859. Moško srce tehta 346 gramov, žensko pa 310 gramov. Svilena nit v zapredku sviloprejke je dolga 400 do 1000 metrov. Prve izdelovalke papirja iz celuloze so brez dvoma — ose. Več kakor polovica avstralske celine je brez vode. Najtežja kovina ni platina, ampak indij. Biser nastane v školjkini lupini, kadar zaide vanjo droben pesek, iki jo razjeda, školjka potem z neko slino pesek zalije. Ta slina se strdi in ustvari biser. (Iz Jan. torbe) Zakaj je LUNA tako bleda Nekoč sta sonce in luna družno sijala na nebu. Podobna sta si bila kot jajce jajcu. Oba sta bila enako lepa in oba sta enako močno svetila. Sonce je sijalo podnevi, luna ponoči; vsak večer pa sta se srečala na nebu. Takrat sta navadno poklepetala in šla potem dalje vsak svojo pot. Tako sta živela dolgo v slogi in ljubezni. Nekega dne pa se zberejo zvezde na prejo. Delajo in se menijo. Beseda da besedo in začno se prepirati o tem, kdo je naj lepši. Tudi luna se je začela bahati: „Kaj boste vel Jaz sem najlepša in najsvetlejša! Kar poglejte me. še sonce je v primeri z menoj nič. Jaz sem imenitnejša, saj sonce mojo noč spreminja v dan! To je vse njegovo delo.” To je slišalo sonce. Ni maralo bahačev, takih še posebno ne. Razjezilo se je in sklenilo, da se maščuje. Kot po navadi sta se sonce in luna srečala zvečer na nebu. Komaj, se luna prikaže, ji prisoli sonce krepko zaušnico. Luna ni spravila niti besede iz sebe. Na vso moč se je razjokala. Jokala je in jokala, da so ji solze zinile z obraza ves sijaj in ga vsega popackale. Zato luna še danes tako medlo sveti. Če pa jo natančneje pogledaš, boš videl, da ima na obrazu modre lise. To so odtiski sončevih prstov, ki se še vedno poznajo. Od takrat se sonce in luna nikoli več ne srečata na nebu. Luna vzide šele tedaj, ko sonce zaide. „Ofer“ in žrtev V Holandiji si pripovedujejo sledečo do-godbico: Mala Ivanka pride od otroške božje službe. Doma jo vprašajo, kaj se je novega naučila v cerkvi. Ivanka radovoljno pripoveduje: „Gospod župnik je lepo razložil, kakšna je razlika med ,ofrom’ in pravo žrtvijo.” „Kakšna je razlika?” vpraša mati vsa radovedna, kaj bo otrok povedal. „Žrtev je, če človek da tisto, kar bi rad sam obdržal. ,Ofer’ pa je, če da tisto, česar ne potrebuje in mu je odveč,” razlaga Ivanka. Pri kosilu zapazi mati, da je Ivanka pustila svoj kos mesa na krožniku. Brž jo opomni: „Snej vendar meso! Kaj pa čakaš?” „Ah, mati, rada bi doprinesla žrtev, pa sem pustila meso, da ga bom dala Sultanu,” odvrne Ivanka. „To drago meso?” se razhudi mati. „Ga je škoda za psa! Zanj pa res nisem kupila tega dragega mesa. Kar ti ga snej in hitro!” Tako okregana Ivanka poje meso. Po kosilu pobere mati koščice s krožnikov in jih vrže lačnemu psu pod mizo. Ivanka nekaj časa gleda psa, potem pa ga z otroško globokoumnostjo potolaži: „Veš, Sultan, saj bi bila rada doprinesla zate žrtev, pa nisem smela. Moraš biti pač z „ofrom” zadovoljen!” Odgovorni urednik: Dr. Janko Hornböck. — Založba Družbe sv. Mohorja. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja. — Vsi v Celovcu. — Printed in Austria. ZA KRATEK ČAS Mark Twain je bil v družbi /. neko gospo, pri kateri se ni moglo reči, da je lepa. Ker je bil ravno prav dobre volje, ji je haredil poklon: „O gospa, kako ste lepal” Dama ga pogleda po strani in pravi: „Žal mi je, da vam ja« ne morem narediti enakega poklona.” Mark Twain se posmeje in odvrne: ^Milostljiva, naredite kot jaz, saj se znate malo zlagati.” Zdravnik pacientu: „Če se hočete znebiti svojega rdečega nosu, morate nehati piti. Namesto vina pijte dve leti mleko.” „Gospod doktor, to sem že poskusil, pa ni nič pomagalo,” pravi pacient. „Kdaj ste to poskusili?” vpraša zdravnik. „Prvi dve leti mojega življenja.” s:- Verjetno. — Žena: ,,Le zakaj je Bog naj-riazadnje ustvaril žensko?” Mož: „Zato, d,a je imel mir oib stvarjenju, ker bi se sicer vedno vtikala v njegovo delo.” Vsa objokana pride domov nova služkinja brez Mirka, ki ga je peljala na sprehod: „O gospa, Mirko mi je ušel v' parku. Nikjer ga nisem mogla najti.” „Za božjo voljo, nesrečnica, ali nisi mogla govoriti s kakim policajem?” „Saj sem, in ravno tedaj se je to pripetilo.” * Topli kifeljci. — Neki specialist za duševno bolne dobi nekoč obisk. Priletna gospa ga pozdravi in mu pravi: „Gospod doktor, moja družina zahteva, da se dam pregledati pri vas. Ne vem zakaj, saj se ne počutim čisto nič bolna. Toda naši pravijo, da je to znak bolezni, če rada jem tople kifeljce. Je to zares bolezen?” „Nikakor ne, gospa!” odgovori zdravnik smehljajoč se. „Saj jih 'tudi jaz prav rad jem!” Gospa se oddahne in pravi: „No, vidite! Toda če res ljubite tople kifeljce, pridite kdaj k meni: imam jih namreč sedem tisoč osemsto v shrambi.” Za bistre glave KRIŽANKA 1 2\ 3 4 5 .-m: Tr 6 == 7 = 8 9 Vodoravno: 1. tuja beseda za „vaditelj”, 5. skupina čebel,, 6. predlog, 7. nikalnica, 8. poškodba telesa. Navpično: 1 čebelji samec, 2. del človeškega plemena, 3. vzklik, 4. če je samo eden, 7. predlog, 9. samoglasnik. Urejevalnica ša - luč - Ijen - je - iz - ski - na - se - list. Uredi pravilno gornje zloge! Kaj dobiš? (Rešitev prihodnjič) UGANKI Ubožec ne more hoditi, ne žvižgati ne govoriti, a je vesel in zdrav in z njim je kar vse prav. (ptptf A wer) Visoko plava, breme nese; kadar je težko dovolj, ga na zemljo strese. (sfepp) U3A3Z3Q) Rešitev ugank iz prejšnje številke: Križanka: Vodoravno: 2. Ciciban, 6. Iva, 7. roj, 10. trepeta, 12. nož. — Navpično: 1. sir, 2. cvet, 3. ia, 4. ar, 5. noga, 8. len, 9. jež, 11. po. Rebus: Anton Pod padec. Je razlika. — Pisatelj Mark Twain je kot deček mnogokrat zamudil šolo in oče ga je zato večkrat nabil. Nekoč mu je ob taki priliki pripomnil: „Verjemi mi, če si nemaren in te moram kaznovati, me to huje boli kot tebe!” — Med solzami je odgovoril mali Mark Twain: „Mogoče, očka, toda ne na istem mestu kot mene.” PERIODIQUE NASA LUC lUednikova poUa Raznim našim pesnikom in pesnicam! Zmeraj bolj nas z vseh strani zasipajo naši ljudski pesniki s pesmimi, več ali manj posrečenimi. Uredništvo je veselo, da imajo do njega tako zaupanje, in veseli ga to sodelovanje najširših plasti naših rojakov po svetu. Uredništvo bi rado vsem ustreglo, pa mora zaradi tiskarskih stroškov izbirati med dobrim in manj dobrim, potrebnim in manj potrebnim, ker bi sicer moralo povečati obseg lista. Večina teh poslanih pesmi sploh niso prave pesmi. Čeravno rojak zna kakšne besede morebiti že peti po kakšni lepi melodiji, one besede še niso pesem. Nekateri nič ne gledajo, da bi se vrstice rimale. Nekateri ne delajo nobenih kitic. Tudi je treba paziti, da so besede lepo pravilno napisane, ne pa odsekane, kakor si Kitajke posekajo prste na nogah, da laže nosijo majhne čevlje. . «■ a- * M. ZUPANČIČ, Frc. — Novembrsko pride drugič na vrsto. , J. POTOČNIK, Helg. — Nekatere boljše smo objavili, drugo smo opustili. R., Francija. — Dve pesmici smo odstopili uredniku „Vere in doma”. Za vse poslano lep.i hvala! B. B., Nemčija. — Fotografijo objavimo ob kakšni drugi priložnosti. Hvala zanjo! F. C., Nizozemska: Kar je ostalo, objavimo ob priložnosti. Hvala! ČASI, časi zlati, -kje ste? Kam ste zašli tako hitro? Dom ostal je daleč, daleč , tam za polji, za gorami.. Ni nikogar, ki bi me tolažil, ko stiska me gorje bolečin. Mama, kje ste mi zdaj draga? Prijat’lji, znanci, kje ste vi? Horvat Terezija, Francija V ST. JURJU pod Kumom je rojstni moj dom, ki ga nikdar pozabila ne bom. Na samoti v dolin’ci hišica stoji, poleg nje potoček čist žubori. V njem postrvi skakljajo in se /. valčki igrajo. Nasproti tega doma se mlin sosedov vrti in stope brnijo: top, top: O, to so spomini sladki, na davne minule že dni, ko so mi stprši in bratje živeli še vsi. Toda kakor marsikoga tudi nas je usoda nemila po svetu okrog -razkropila. Minka Zupančič, Francija TRI MINUTE OKOLI SVETA Trije Slovenci tvorijo že pevski zbor, trije Srbi — kolo, trije Turki -- Alahovo sveiišče, trije Indijci — vice, trije Kitajci — orientalsko Kominterno, trije Američani — veleindustrijo, trije Afrikanci -mohamedansko ligo, trije I alijani — artificijal, trije Francozi — špoitni klub ali grand-banket (gostijo), trije Nemci — armado, trije Čehi — orkester, trije Poljaki — oičizno (očetnjavo), trije Rusi — internacionalo, (rije Židje — veletrgovino, trije Angleži — parlame.it, tiije kapitalisti — butarsko zvezo, trije politike ati — pričkamant. Partizani mitu, pozor! Tri žen-.ke v hiši: revolucija. * Vsa m c s I a niso za v s e 1 New Vork je za Amerikance, London za anglikance, Rim za katoličane, Berlin za Nemce, Pariz pa za vse.