Janko Samec: Nedica. Ptieek in Nedica. A Čio, čio ... čio, čio ... Čiv, čio .,. čio, čio .,. Dobro jutro, Nedica! S sabo vzameš iogico. Čio, čio ... čio. čio ... . Čio, Čio ... čio, čio .. . Kje je 1noja skledica? In jo brcneš z nogico. Čio, čiu ... čiv, čio . .. Čiv, čiv ... čio, čio ... V njo ti damo kaoico. Drobna žoga o zrak zleti — Čio, čio ... čio, Čio ... Čio, čir> ... čio, čio ... Potlej greš na traoico. Ti se smeješ: Hi, hi, hi! Kuhanje. Neda zdaj je kuharicat Včasih prstek u lonec utakne. Z drugimi besedami: Če preoeč je jelo slano, Ona pniodanska kraljica brž z oodo si grlo splakne — je med lond, skledami. pa pripraoi drugo hrano. Kaj bi jedli? nič ne opraša. Kadar s kuho je pri koncu, Samo pridno kuha, kuha, nas povabi na kosilo. nuj je mleko, naj je kasa Če pa. kaj ostane v loncu — ah pa uodena juha. med pomije se bo zlilo! Punčka. Zdaj pa že dosti je krika in Dika, Kadar si lačna, ponudim ti kruha. solz, cepetanja razsrjenih nogJ nčasih ti otaknem sladkorckoo Še ornes; Kadar je punčka — kotti — žeoeUka. gledam, da snažna si, sita in suha — mora postati pač priden otrok. lepa kot angelcek sam iz nebes. Ti pa si beba le! Jaz p& kot mati Ako ne ubogaš me, bodem pa strog* gledam na te in zate skrbim: in te postaDim za. kazen kam o kot... Treba umiti je, treba česati — Tam bo opraskala mačja te nogu — oečkrat pa Se naj se s iabo iooim. jaz pa bom boljšo dobila za god! V gozdu. n* Zdaj pa kar Čez traoo o skok, Hu, kako teman je gozdt . . kamor te neso nožice Kdo metulja v njem naj vidi, ' ' . z brzim letom mlade ptice, ko so tega gozda zidi, kakor hoče Ijubi Bog! da pogled nikdar ni prost? — Kot metulj, ki lahkokril Bom pa rajsi tu se skril, i*1 41 spreletuje se rned cveti, v cvetju sredi suetle jase — Neda moja, UU ¦ ¦ ¦ letil Aj, kaj vidim? Tam igra $e Jaz pa, volk, te bom looil... moj metuljček, belokril... . _ Jaz pa mrezo bom razpel in metuljčka iega ujamem; pa domov s seboj ga ozamem, . , da krog mame bo brnel! -»flfc Labudi- >/i :'»9ffiHpi o^lnnl. Zakaj pa labudi tak skrioajo Kako da iakr&t pa ne jocejo, iL pod oodo ponosne glave? — ko stresa jutranji jili hlatl? — Obr&ze skrbno si umioajo, Got k Bogu o nebesa pač fiocejo! da sram jih ni belega dnel On jokavceo nima nič rad... Prau prauiš: Saj res že odpraoljajo čez ribnik se nekam odtod! — In naju s perutmi pozdr&vljajo.. . Le vosčioa srečno jim potl Dva obraza. To je tista, tista Nedu. Pa je tudi tista Neda, ki takrat se rada smeje, ki takrat se rada joče, kadar ptiček zjuiraj gleda kadar noč na okno seda, jo zvedavo doli z oeje. ona pa se spati noče. Predstava z medvedom. Medved,medved, ]HtskoČi... hop, hop, Potem pa za šalo in malo za smeh oisoko od tai mi tja gori pod strop, postavi na glavo lepo se na tleh! kot itelajo v cirkusu smešni pajaci! — Pa brŽ iz ie obče priznune se uloge Nebodi mehkužen kot kak cici-caci, preorzi tako, da boŠ padel mt noge! ki, le da mu DČasih narobe kaj gre, ln koncno napraui globok se poklon — za osak nič pretaka obile solzef občinstvo že ploska .. .Nebode zastonjt Jutranji pogovor v parku. Dobro jutro, pfiČek moj! O moj dragi! Jaz že oem, IVo. kako si spal nocoj? — kak ti kljunček ivoj odpremf .-•*«* A J Kaj, ne dai mi Še besede? Dati moram ti najprpo r.i»m I Morda pa v želodčku prede kruha eno samo mroo, sitni glad H, črni volk, pa poskoeiš mi k nogam da si tak zari\ se n molk? in začiokaš: Ham, ham, haml _i(. i ¦=¦¦•' r, 4'j'- •• ' Ko ti vriem mrui doe, '.ftn *rf aq tari^i . pa z&prosis: Šef se, se! Kadar več ti jik natrosim, ;>i ^-^ mi porečeš: Hvala! Prosimt ' Zdaj oeŠ, Neda, res sem sit — r \iS I Poidi se z menoj looiil !»*¦& I Solnce slo je za goro! ^1 •'¦*« "**«* Solnce šlo je za gorol V hiši utihnil je i-opot ' In nad poljem in vodami V družbi koklje drobno piŠČe kakor Šoior se nad nami po dvorisču širnem iace ozpenja zvezdnato nebo. za svoj sen si miren kot. _^_ _, Vztrepetal je d dalji les fceda, zdaj pa pojoa spatl pod sumečimi vetrovi Sladko sanjat sanje zlate in s skriDnostnimi mrakovi in se čez nebeške trate je odel se čez in če?.. s samim Jezuščkom igratl