fitev. 290. Trst, v četrtek 17. oktobra 1912 Tečaj XXXVII. IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranjn, Št. Petru, PoBtojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ičini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 et. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka ■fcdaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izkljnčno le upravi „Edinosti". Plačljivo in topljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „V edinosti je moč!" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na nm- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. iMOonlnft u nedeljsko Izdanje „EDINOSTI" stane: z« eelo leto Kron 5-20, za pol leta Kron a 89. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefmnko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lirta. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (NarocJni doc) Izdaj *telp in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij li>ta „Edinost*. - Natisnila Tiskarna .Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, uiica Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranllnRni račun štev. 841-652. TELEFON It. 11-57. BRZOJflUNE VESTI. Avstrijska delegacija. C UNA J 16. (Kor.) Pri posvetovanju o poročilu vojnega odseka o industrijalcih in obrtnih dobavah, ki se je vršilo v plenarni seji, |e opozo il referent Exner na sklenjeni mir med Italijo in Turčijo, ki ga je delegacija pozdravila z velklm veseljem. Vojni minister Auffenberg je odgovoril na več interpelacij in je zagotovil, da se v zadevi polkovnega jezika zgodi vse, kar bo možno. Težava je le v tem, da imamo skoro 10 jezikov, radi česar je treba posebnih priprav. — Na pritožbo čeških socijalistov je izjavil, d a obsoja mučenje možtva na Južnem Tirolskem in povsod drugod, Izlasti, če izvira iz mržnje do druge narodnosti. K|er se godi to, bo poskrbel, da se enaki slučaji ne ponove in da se kaznujejo krivci. Ko je izrekel minister za zunanje zadeve grof Berchtold delegaciji cesarjevo hvalo in pricnanje za pc žrtvovalen trud, se je zahvalil predsedn k DobernJg skupni vladi, ministerskemu predsedniku itd. ter Je posebno opozoril na dolgotrajno zasedanje delegacije in na resnnbo uspešnih posvetovanj. Nato je končal: Ce |e delegacija odobrila smer naše zunajne politike in je pozdravila trud za vzdržanje mira, si pri tem ni tajila stare pravice, da besede brez vsebine Še ne zasigurajo onega mira, ki ga more zagotovili le odločnost in pripravljenost za de-Jaoja. Sodba o situaciji. DUNAJ 16 (Izv.) V tukajSnJih diploma-tičnih krog h so danes presojali situacijo skrajno neugodno, Izbruha splošne balkanske vojne namreč pričakujejo jutri, sicer pa so se pojavili tudi znaki, ki kažejo, da Rusija in A^stroogrska kljub vsem zagotovitvam ne zasledujete iste politične poti. Prediog Poincarejev najdalje, da se sporno balkansko vprašanje uredi pri evropski konferenci ia v sporazumu med Rusijo in Avstrijo, je bil odklonjen. Oficijelno pa se tudi zagotavlja, da „hausse* -gibanja dunajske borze ni pripisovati političnim dogodkom, kar ti postajajo vedno bolj resni. Cesar na Ogrskem. DUNAJ 16 (lev.) Cesar odide dne 2. aovembra v Budimpešto, kjer ostane tri tedne. Cuvajevi strahovi. ZAGREB 16. (Izv.) K včerajšnjemu poročilu o razvoju Jukićeve zadeve smo še izvedeli sledeče: Policija |e zaprla 22 mladih ijudij, 14 dijakov in 8 deklet. Ona namreč trii, da so dekleta spravila Jukiču v celico žensko obleko, v kateri bi bil o priliki ušel. G!asi se, da Še zapro nekatere osebe. — Komisar Čuvaj se boji novega napada. Policijski načelnik Sporčić straži Čuvaja s svojim oddelkom neprestano in policija preišče vse one, ki hočejo tja. Krajevni predstojnik Jakobi pa se nahaja vedno pri njem. Zaprt žurnalist. ZAGREB 16 (izv.) Tu so zaprli žurna-lista Marka Biuerja, redaktorja „Agramer Tsgblatta" radi poročil o razmerah na Hrvatskem inozemskim listom. Dogodek je vzbudil veliko rozornosti. Za vojno avijatiko. DUNAJ 16. (Izv.) Tekom včerajšnjega delegacijskega dineja pri grofu Berchtoldu PODLISTEK Osvit. Slike iz tridesetih let. Spisal Ksaver Šandor GJalskl. — Prevel A. E. — Torej vam je na tem ? Kakor da nimam povoda, da tako mislim o vas 1 — Vem, vem,' milostiva! Velik krivec sem pred vami, ali — — Ne govoriva o tem. Ćula sera, da ste prišli v Zagreb ves poln novih idej in da hočete biti neke vrste reformator in vse preobrniti od spod navzgor ali narobe — je izpremenila Madlena pogovor. — Vrnil sem se v domovino, da pomagam povzdigniti svoj narod, ga prebuditi iz mrtvila, da bo vreden drugih sosednih narodov — je odgovoril l?an resno in strogo, ker mu ni bil všeč poluporogljivi ton v Madleninib besedah. No, potem pase Je zravnal pokoncu in nadaljeval blaže : — Videl sem v tujini, kako vsi narodi delajo in streme za svojim napredkom, kako je vsakemu narodu najsvetejši cilj, da povzdigne sam sebe in poplemeniti svoj jezik. Zato sta podpisala veleindustrilalca Anton Dreher in Schiiller vsak po 100 000 kron za Izgradnjo avstrijske zračne flote. Kramar za „Balkan — Balkancem." PETROGRAD 16. (Izv.) »Novoje Vrem-jaa prfobčuje interview z dr. Karolom Krama rem, ki se |e izrazil: Za sedaj avstrijska vlada po mojem mnenju ne bo začela v z agresivno politiko v balkanskih zadevah. Če bi si pa Srbi v slučaju zmage balkanskih držav skušali prokrčitl pot do Jadranskega morja, bi b!I lahko možen spor med Srbiio in Avstrijo, ker mislijo neki avstrijski krogi, da razširjenje Srbije v tej smeri grozi živ-l|enskim interesom Avstrije. Mi, jaz in moji slovansko misleči tovariši, želimo, da pripade Balkan Srbom, Bolgarom in Črnogorcem, ne moremo pa iti proti avstrijskim interesom. Sedajno delovanje slovanskih poslancev stremi za dvema smotroma, prvič, da prepriča avtoritativne kroge, da stremljenje Jugoslovanov ne ogrožava avstrijskih inte resov, če se jim gre samo za gospodarski razvoj in drugič, da Balkanci ne ovirajo avstrijske trgovinske politike. Posledice dveletne službe. BUDIMPEŠTA 16. (Izv.) Vojaškin poveljstvom je bilo ukazano, da pozovejo mož vo letnika 1910, da prosi za odpust. Ker je že za letos uvedena dveletna vojaška s'užba, se ima odpustiti letnik 1910, a odpuščene! morajo biti do aprila pripravljeni, da iih vsak čas zopet pokličejo pod zastave. Rusija in Dardanele. PETROGRAD 16 (Izv.) Kokovcev je izjavil, da Rusija ne dopusti, ća bi Turčija zatvorila Dardanele, kar bi ovrlo vso paro-plovbo. Rusija je pri porti že primerno nastopila in čaka sedaj na zagotovitve. Francoska sredozemska flota. PARIZ 16. (Kor.) h šest oklopnlc se-stoječe Iad|evje admirala de Marolie le danes odplulo iz Bresta v Toulon, da izvede koncentracijo sredomorske flote. Listi poročajo, da bo eskadra pristala v Tanger, Gibraltar in Alglr in da se udeleži meseca novembra sredomroskih manevrov. Nesreča pri gofovski poroki. PRAGA 16. (Izv.) Pri poroki kontese Cite Nostitzeve z grofom Gregorjem Wil-czekom, se Je zgodila velika nesreča. Ko se je namreč vozilo nad Hradčin nad 50 avtomobilov, je voz starega groh Nostitza povozil ženo nekega delavca Širneka, ki je ostala pri priči mrtva. Sestanek našega cesarja s carjem. PARIZ 16. (Izv.) „New-York Herald-poroča, da se snide cesar Franc Jožef s carjem in vest resno potrjuje. Ta sestanek je posredoval cesar Viljem. Kongres za zgodovino umetnosti. RIM 16. (Izv.) Deseti mednarodni kongres za zgodovino umetnosti je bil danes otvorjen. Rooseveltov položaj. CHICACO 16. (Kor.) Rcoseveltovo zdravstveno stanje je zadovoljivo, a zdravniki so sklenili, da ne preiščejo telesa s sondo, ampak da še pustijo krcgljo v telesu. Francozi pozdravljajo mir. PARIZ 16. (Kor.) Podpisanje italijansko-turških mirovnih preliminarjev pozdravljajo tukajšnji listi z vidnim zadovoljstvom in razpravljajo na široko o miru. Vojna na Balkanu. Zopet turška trdnjava, ki je padla v roke Črnogorcev. PODGORICA 15. (Kor.) Trdnjava Hum se je danes udala. Garnlzfjo so Črnogorci ujeli. Med ujetimi je 62 častnikov, med temi tudi poveljnik Iz trdnjave luzl. S tem so Črnogorci osvojili zadnjo trdnjavo mtd Pod-gorico In Skadrom. Višek turške drznosti. CARIGRAD 16. (Izv.) Porta nI samo sklenila, da na balkansko noto ne odgovori, ampak pošlje velesilam celo cirkular, v katerem označi dejstvo, da Je bila nota predana, kot predrzno domišljavost. Sicer pa bi morale prositi vse bankanske države, da jim odpusti. Seveda izbruhne vojna in Srbija in Bolgarija niti ne podate ultimata. Poslaniki balkanskih držav. CARIGRAD 16. (Kor.) Poslaniki Srbije, Bolgarije ia Grške, kojih položaj je postal radi prefcir.jenja diplomatskih zvez nevzdiž ljlv, so zahtevali nujnih instrukcij od svojih vlad. Proglasitev vojne. SOFIJA 16. (Kor.) Tu menijo, da bodo jutri objavili vojno s primernim proglasom. Ultimatum je že odveč, ker so diplomatske zveze prekinjene. Skader padel ? CARIGRAD 16. (Izv.) Tu krožijo danes že od ranega j tra oficijelno še nepotrjene vesti, da je Skader kapituliral, ne da bi iz-prožii le en strel iz topa. V Carigradu vlada vsled tega strahovito razburjenje; tisočglave množice se zbirajo pred porto. Vlada pa zatrjuje, da vest o Skadru še ni potrjena in hoče s tem pomiriti zazburjeno množico. PODGORICA 16 (Izv.) General Marti-novič ie zopet napadel turško trdnjavo Ta-raboš, krog katere se vrše ljuti boji. ČETI NJE 16 (Izv) Severna črnogorska armada koraka proti Kosoverau. Vesti o zavzetju Skadra še sicer niso potrjene, vendar pa |e padla že zadnja utrdba severno od Skadra in Črnogorci ne bodo naleteli na prevelik odpor. Turška nesramnost do konca. CARIGRAD 16. (Kor.) Porta je poslala svojim poslanikom sledeči telegram: Ker bolgarsko-srbska usta o vžlajetih ne zasluži (!) odgovora, smo pozvali svoje zastopnike v Sofiji in Belemgradu, da prekinejo vezi s tamošnjim! oblastmi in se vrnejo v Carigrad. Mislimo, da bodo vedele ceniti naš trud za vzdržanje mira (!) one velevlasti, katerim so male države izkazale tako malo spoštovanja, da so odbile njihovo posredovanje in se spravile na nas (I), ne da bi se zmenile za Evropo. Cerkveni dostojanstveniki groze. CARIGRAD 16. (Izv.) Ekumenski patrijarh, armenski patrijarh in bolgarski eksarh so vzročili Turčiji noto, s katero protestirajo, da kliče turška vlada k orožju tudi krščanske vojake. Cerkveni dostojanstveniki zahtevajo, da vlada krist;aae cd pusti in groze, da bodo dali zapreti vse cerkve, če Jim ne ugodi. Kurdi za Turke. CARIGRAD 16. (Kor.) Turški vladi so ponudili Kurdi v Derosinu 1500 jezdecev. Listi z vlado edini. CARIGRAD 16. (Kor.) Usti odobravajo postopanje vlade, ki ni vzela na znanje nete balkanskih držav. sem porabil svoj čas v tujini v to, da morem isto delati doma in koristiti svojemu narodu. — Torej s takimi resnimi opravki ste se bavili na Dunaju in Budimpešti! — je rekla Madlena še vedno zbadajoče. — Ko sem prišel tjakaj, sem kmalu izpoznal, kako sem prazen in lahek napram tovarišem, ki sem iih našel tamkaj. — In Kotromanic je živahno govoreč začel slikati svoje in svojih prijateljev težnje, da si pii-dobe znan|a m pouka o svoji vzbujeni ljubezni za dom in rod in o svojih cilj h. Madlenino lice Je zavzemalo vedno zmagovitejši in zadovoljivejši izraz. Ko Je shšala, s čim se je bavil na Dunaju, kjer ni bilo časa za druge stvari, ki jih ni hotela niti v duhu omeniti niti z imenom, se je prepričala, da ga je odvrnila od nle edino le mimogredoča strast in zmota in da jej to njegovo vroče srce ni bilo nezvesto. Ta misel jej je podala zopet vso nežnost. Bil ie trenotek v tej krasni, ponosni duši, da je popolnoma pozabila vso strašno razžalitev, ki jej jo je zadal ta človek — še več, pozabila je celo nepremostljivo brezdno, ki ju je ločilo za vedno. — Neko blaženstvo ji je zaplalo po njeni notranjosti in ni več poslušala njegovega daljnjega pogovora. — Najraje bi ga bila prijela za roko — Jo poljubila — in odšla ž njim odtod, da se zopet združita v sreči svoje mhde ljubezni. — Toda kmalu se je zopet pojavila resničnost. Madlenino lice, ki Je bilo za trenotek skoraj popolnoma detinsko, je zopet zavzelo svoj resni, mirni izraz. In ni rekla besede: „Sedaj sva prijatelja — in brez uiCge!" — ki Jej Je že ležala na ustih. Isti trenotek pa se je pojavila tudi neka vrsta ljubosumnosti. „Ne — torej — iz ljubezni do nje, temveč zavoljo teh sanjar-stev, teh utopil — se je iztrgal iz mrež svoie strasti! Čemu se torej veseliti ?" — In že ga je hotela, kakor prej, pikniti s precej ostro pripombo, kar so se odprla vrata njegove lože in je vstopila gospa Ko-tromaničeva s Hano. Prvi trenotek ni vedela gospa, kako naj se ponaša napram Madleni, ko pa je zagledala ljubeznivo Madlenino lice, jo je prijazno in srčno pozdravila. Ivan je vprašal, kje ste Marija in Jelena Deliraarkićeva. — Oho, to sta še otroka, danes pa je theatre pare. — Zato sva se tudi nekoliko zamudili, ker sva ju morali spremiti domov. Ali le ban že tu? (Pride še.) Čete na Balkanu. SOLUN 16. (Izv.) Bolgarske, srbske in grške čete so v solunskem okraju že začele delovati. Turčija je poslala proti njim 18 bataljonov in turški viri pravijo, da so ti Čete potclk!?. Moč grške mornarice. ATENE 16. (izv.) Grški morski minister je izjavil, da more mornaric* vztrajati celo leto v vojni. 200 000 „zaupnih* dinarjev. BELGRAD 16. (Kor.) Stcupščina ie dovolila ministru za zunan;e zsdeve 200 000 dinarjev za zaupne svrhe in |e sprejela zakonsko predlogo, ki odmerja davke za leto 1913 na podlagi zakona za 1912. Ruska zdravnica kot srbska prostovoljka. BELGRAD 16 (Izv.) Sem je pospela gdč. dr. Ltdija L.čeje*a, ki je dovršila medicinske nauke v Parizu. Vstopila je kot prostovoljka v sanitetno službo. Materijal za Srbijo. BUDIMPEŠTA 16. (Izv.) Listi prinašajo z Dunaja neverjetno novico, da so tam včeraj konfiscirali 11 velikih zabojev, v katerih Je bilo skritih 9900 kg razstrelila za sibsko vojsko. Borba okrog Krive. SOLUN 16 (Izv) Bolgarska četa, ki je vzela Krivo, se še ni udala. Turško vojaštvo obstreljava z vso silo njene pozicije. Bolgari se ce umaknejo in ne udajo. Bolgarija 5e ni pripravljena ? CARIGRAD 16. (Kor.) List „T^nin* trdi, da bo koncentracija bolgarskih čet, ki bi se že bila morala včeraj završiti, končana radi slabih prevoznih sredstev še le čez par dni. Bolgarija je po zatrdilu „Tanina" umaknila svoje čete 25 km v notrino dežele in je pustila na mrji le prednje straže. Mohamedanci za Bolgare. SOFIJA 16. (Kor.) Muhamedanski odličnik Tevfik emir, sin bivšega poslanca v sobranju, je v Stari Zagori nakazal mno^o žita in perila za rudeči križ, h kateremu želi pristopiti kot zdravnik. Nadalje je pozval sta-rozagorski mufti vse mohamedane po ver-skomešanih krajih, da naj upravljajo po!ja svojih bolgarskih sosedov, ki gredo na vojsko. Oba čfna sta napravila izboren utis. Zdravniki za Srbijo. BELGRAD 16. (Izv ) Srbska vlada razpisuje 290 zdravniških mest v sanitetni službi. Slovani imajo prednost. Za Rdeči križ. PRAGA 16. (Izv.) Me i Čehi se nabira za bolgarski, srbski in črnogorski rdeči kr ž. Zbirke so že zelo lepe. Ruski prostovoljci za Balkan. MOSKVA 16. (Izv.) Tu se |e oglasilo 5000 prostovoljcev za slovanske balkanike armade. V kratkem se odpeljejo prostovoljci v Srbijo in Bolgarijo. Dalmatinci za Črnogorce. SPLIT 16. (Izv.) Iz več krajev se javlja, da so Dalmatinci naklonili večje svote črnogorskemu in srbskemu rudečemu križu. Tako je darovala občina Milna na otoku Braču 600 K, mesto Dubrovnik pa 1500 K. (Opozarjamo na današnji razglas črnogorskega „Rudečega križa". — Op. ured.) Grški princi na vojsko. ATENE 16. (Uv.) V dvorni cerkvi se je vršilo včeraj bogoslužje, pri katerem so bili obhajani kraljevi princi, ki gredo na vojsko. Kralj-oče |ih je pred oltarjem pc ljubil in jim je ginjen želel srečnega povratka. Albanci proti Albancem. DUNAJ 16. (Izv.) It turških krogov se je izvedelo, da so se zbrali v Elbas?anu odposlanci vseh albanskih rodov, ki so se izrazili proti kršenju albanske enotnosti v sočutstvovanju s Turčiio in sklenili, da ne prizanesejo niti lastnim rojakom, k\ bi se družili ia veze H 3 Crnogorci. Nemški avijatik na Bolgarskem. HAMBURG 16. (Izv.) Cesar je zapove-dal voJaSkcmu avijatiku majorju Masscvvu, da vstopi v bolgarsko a:mado. Vojno razpoloženje v Bejrutu. BEJRUT 16. (Izv.) Tu so se vrš le velike vojne demonstracije, pri katerih so nosili zeleno prerokovo zastavo. — NekMeri rodovi so zahtevali, da jih prepeljejo v Evropo, da se gredo bojevat. Kako se je Bolgarija pripravljala ? . Neki Slovenec se je ravno one d li, ko |e Črna gora napovedala Turčiji vojno, sestal v železniškem vlaku z Bolgarom, ki je tekom razgovora zaupal našemu človeku, da Je častnik in da prihaja preko Črnegore lz Turčije, katero Je prepotoval po nal gu ! bolgarskega generalnega štaba. Neposredno Stran H. „EDINOST" št. 290 V Trstu, dne 17. oktobra 1912. Ta članek, ki |e v javnosti napravil kanu, ki so se dvignili z orožjem v roki, da, Govornik |e nato predlagal resolucijo, veliko senzacijo, daje vpogled v tajne načrte pribore svojemu narodu svobodo po stoin- ki smo jo že priobčili enkrat, ki pa jo tu balkanske zveze. I stoletnem robstvu. Balkansko carstvo s prestolnico v Čari- „Živimo v tesnih ča iha, je dejal g. nimi Usti. Nag mož je imel pri sebi številne' gradu, to je ideal, o katerem so sanjali že poslanec, „in našega pollsičnega druživa fotografije raznih turških utrdb in pripove- mnogi veliki mcžje, a sedaj se zdi, da se „Edinost" dolžnost |e, da ne obrača svojega je ta idlfco, temveč da v vseh važ- ft i dogodke v drugih slovanskih pokrajinah, ^ : saj smo mi tržašKi Slovenci vedno priprav- rVnntrnrckpcra tHa- Heni, da se veselimo z drugimi našimi V,rnOgOr5>Kega rae- ;|ovansk,m, bratj, ko se oni sesele, in da Čega križa". [sočustvujemo ž njimi, ko jih zadene kaka „ „ _ . t , .nesreča, in sedaj je nastopil zopet tak mo- Bslkan je zopet v krvi, zopet v pia-1 e t ki je ve'evažen za nas, za našo ^žjo • t Tt n n.nnM m-k^tVo naco Hnmnca o I ' ' ^ . . ... v vi i r>. je turška armada slabo. Za posojila, ki sol®?1111' Ta plamen pozira naše domove a|in n?5o §jršo domovino, in mi tržašM Slo- Hrvatskem in v Slavoniji povrnejo konjih Turki imjemali v zadnjem času na Fran-i ki P0!1 srnico zemi,o, je Kri nasinj vencjzve3t| svojim dosedanjim tradicijam, stitucijonalne razmere in odpravi sedanje coskem, so morali večinoma kupiti orožje in;brat°y- smo zopet pripravi eni, da pov<.d'gnemo stanje, ki služI v sramoto ceii naši mo-streljivo, za kar so jim Francozi dajali naj-I _ Razmesarjena trupla, Ki leze na nasiti svoJ glas v prilog svo,ini rodnira bratom. narhiji, slabše topove in streljivo, ki se ne užiga! raeia? — ™Š3> S° ndŠ^h , ^ , h Vsakomur je znano, kaki dogodki se pričakujejo nadalje od odločujočih fak- Bolgari pa imajo nasproti temu moderno . sla0,Ll» vzainuiel0 v -sam,n vrše na sosednjem Bakanu. lunaški Cr.io- torjev v tej monarhiji, da v nobenem orožje in dobro streljivo. i bregovih — so naša aecs. gorcl SQ že pograbni s SyCjo hrabro roko slučaju ne bodo oteževali borbe, ki so jo Omenjeni bolgarski častnik Je trdno , ta one zene, ki si rujejo lase oa Do- pQ orožjU ln j, zav hteii na stoletnega v svrho osvoboditve krščanskih narodov prepričan, da bodo Bolgari v treh tednih;iazR|ta straha — so nase s®®|re,ri .. 'krvnega sovražnika. Upam pa, da emko iz turškega robstva zr.pričele svobodne po izbruhu volne pod Carigradom. „ K,ao ra°re n ^ store tudi druge slovanske balkanske dr- jugoslovanske države proti več nego pet- Isu t it,« t» » » (trpljenja svojih najbližjih? — Kdo si more - da končno vefldar enkrat dušman3f stoletnemu sovražniku, temveč da bodo vojna Sila balkaneke zveze. jzatisniti ušesa, da ne cu|e vriska sebi pre- . p„ srino kri sJOv£ns*ega to borbo podpirali vsaj s svojimi simpa- Mra na?aja sledeče številke o vojnih I puščenih in nesrečnih i Kdo more zapreti naroda na Baikanu, potisnejo tja čez Bospor tijaml, slede starodavne tradicije avstrij- mcčeh balkanske zveze: [srce, da |e trd in mrzel pri vsi ti tugl in v Az j , odk der je prišel. skih vladarje/, ki so skozi stoletja se Bolgarska armada š^eje po mobilizaciji ivs* t* boii? I Kot Slovenci, kot Jugoslovani pač ne borili za zmago krščanske kulture nad 450.000 mož in ima 1270 topov. \ Vzdihi teh mučen^ov so našliglobo* ' m< ostatj hladnokrvni v tako važ iem, azijatskim barbarstvom.* S. bika armada šteje 350.000 mož inj odmev v plemenitem srcu našega viteškega M j,jg0sj07anstv0 u^odepolnem tre utku. Končno je izrekel govornik najprisrč-Im-i n/,d 1000 topov. j kralja — gospodarja in n,egovega vernega, Kot po,itjčno društvo na moremo p šiljati: nejšo zahvalo in priznanje slovanskim dele- Goiogorska armada šteje 54.000 možs;ta vdanegi mu na oda. ... ladres balkanskim bratom, niti brz. ja l(ati, gatom v avstrijski delegaciji za njihov mo- 104 topovi in 140 mitraljeza mi. i , Kerso ostali brezplodni^ vsiposkusMa j kaf čutimo v svojih srCih, a tudi če ne žati nastop, zlasti pa delegatu Spinčfču, ter navajamo oonovno. Resolucija se glasi : „Tržaški Slovenci, zbrani na občnem zboru političnega društva »Edinost- in globoko prepričani, da zahteva življenjski interes avstro-ogrske monarhije, zlasti v sedanjih veleresnih časih, da vodi ta monarhija Slovanom pravično politiko, in da je zato pred vsem potrebno, da se vendar enkrat napravi konec samovoljni strahovladi v troedini kraljevini, poživljajo avstrijsko vlado, naj v zrni slu znane izjave, podane od ministrskega predsednika grofa S iirgkha v državnem zboru, stori potrebne korake, da se na ske vlade .Mir": ,u .u i naši bratje slavno zmagau z drugimi oalkanskimi državami, dv?gntl; b . ; (Vlharno odobravanje.) svojo hrabro in zmag vajeno vojsko, da z y Ni to naša , Hozana I Veliki dogodki se doigravajo | oboroženo roko pomore onim, ki stradajo, danes na Balkanu, dogodki, ki ne nosijo na sebi več znakov zemskih, marveč nebeških, in ki jih je mogoče kvalificirati samo z epitetom „božanstveni". In res, kar vidimo danes okrog sebe — da jih iz robstva povede v svobodo, iz smrti v življenje. Ali vojne ne morejo biti brez žrtev. Človečanska dolžnost nalaga, da se jim po njihovem boju za osvoboditev iz turškega robstva. Ni pa samo to naša naloga, temveč. Viharno odobravanje, ki le sledilo postoriti moramo še več. In to smemo storiti, j slančevemu govoru in s katerim Je bila Ne obračamo se tja dol, pač pa tja gor, naj ^prejeta resolucija je bilo dokaz, da so Dunaj, kjer se nam kroji naša pravica, naša I zborovalci vsi ž njim ene misli in da ga ni uso Ja. | bilo, ki ne bi želel br£tom na Balkanu, da Sedaj, ko vse Jjgoslovanstvo, tudi tisti,'čim prej nppoči dan zlate svobode! In res kar vidimo danes okrog sebe m£ga, v kolikor se jim more poma^K in sQ bm"dol?e(1a| „asorotnega menenj?, cdo ! in pred sabo, to ni več človeško, to Jejza to je na prvem mestu pozvano D.uštvo na§i bratje na štajerskem in Kranjskem, ki bcZ^rstveno. r rdečega križa, ta humana ustanova, ki ji je Bolgarski narod kot politična enota in j glavna naloga, da neguje in leči žrtve vojne, > va na balkanskem polotoku ima svojo; ranjence in bolnike. Je y "Jug0slovanstvu spas in bodočnost naše o I —h«® - sedaj ču|emo .namreč glasove, drž: ZgOiJO Zgodovina pripoveduje o Gsemstoletcem svobodnem politišnem živijenju in šeststo-letnem robovanju. V tem nedogledno dolgem političnem življenju se ni niti enkrat dogodil slučaj, da bi si bili Bolgari, Srbi in Grki — trije krščanski narodi na balkanskem polotoku j — podali roko za skupni bl3gor svoje dom i vine____ Toda to, kar je bilo 13 stoletij ne-mogo e, to, kar so Turki do včeraj smatrali za sključeno in o čemer so prepričani še tudi danes, to je sedaj zgodovinsko dejstvo. Tri krščanske države na Balkanu so danco eno telo. Nesoglasja, nesporazumijenja in sovraštva so danes izginila. Vlade teh ni>»>h» '-'nfAvitM o A J rt »•■•Mvi.^ilrt ia« j4! . h n /v « a bratje so se dosedaj bili slo anskega Imena, ko se vse Čuti edino v spoznanju, da je td no le v Jugoslovanstvu spas in bodočnost naše Mir med Italijo in Turčijo perfekten. ^ včerajšnji številki smo med brzojav-, uspeh, so potrebna tolika sredstva, s ka- j ^'se ' n^rnerava'o v Avstriji"stvari ° ki bi|n?rni vestmi na kratko omenili pogojev miru, koršnimi društvo v danem slučaja ne raz-jm0 . §kodovatj' jugoslovanstvu. Zato pa! so ga dogovorili v Ouchy zbrani zastop-polaga. Zato se ono obrača tudi za brzo|^m^ tudi doIžn, da poVzd»gnemo svol glas; n^i Turčije in Italije. Kakor se razvidi iz pomoć na vsa društva Rdečega križa, kakor ;ter re%nQ jn odjočno posvarimo memdajne i teh pogojev, mir. ki ga |e sklenila lialija, tudi na one, ki jim je srce odprto, aa čuti bol, kadar čuje stok ranjencev, stok deteta, žene in starca, željnih, da jih obseva žarek solnca svobode, ki obseva druge srečne narode. Pomoč Rdečemu križu je pomoč narodni borbi, je delo usmiljenja, je krščanska ljubezen do bližnjega. Cetlnje, 26. septembra 1912. Predsednik društva Rdečega križa: Mitropolit Mitrofan. Naslov za doneske in pošiljat ve: Dru- kroge, naj se ne ravnajo tu po svojih stoletnih tradicijah, da bi Avstrija padla v hrbet balkanskim jugoslovanskim narodom, ki se bore za krst častni in svobodo zlato. In da bi bilo to mogoče, je vendar zelo verjetno, saj smo slišali iz ust našega ministra zunanjih zadev, da |e treba v balkanskem vprašanju varovati avstrijske interese v vsakem slučaju, za vsako ceno. A toki so ti avstrijski interesi, ki jih je treba varovati za vsako ceio? To so Interesi budimpeštanskih tn dunajskih židovskih in- ne le, ca ni časten, temveč naravnost sramoten. V hipu, ko se balkanske državice pripravljalo, da preženejo Turke za vedno iz Evrope, sklene Italija z Istini Turki mir, ki dokazuje vso italijansko slabost. Kje na svetu se je že dogodilo, da bi bil zmagovalec plačal premagancu še odškodnino 1 Ko so leta 1871. Nemci vzeli Francozom dve deželi, zo jim ti morali povrh še plačati pet miljard ln ko so leta 1877. Rusi vzeli Turkom skoro pol države, so dobili povrhu še bogato vojno odškodnino. Pri Italiji pa je to ravno narobe. Pa, da bi zato bita dobila vsaj priznanje suverenitete! Niti tega ni dosegla I Turčija proglasi deželi za neodvisni in Italija se bo morala prej ko s!ej biti z Arabci, da osvoji deželo. To dokazuje, da se Italija nahaja v velikih škripcih, da je bila Drisiiiena skleniti mir SalT'danei6 McLAte »vo^'J^S^TS^kSi'Č^li-[dusirtjalcev, ki hočejo, \ da se za nnhov si po..ajajo aanes oraiSKe Krscansse rose a s s s , kapital žrtvu ejo naši jugoslovanski bratje. balkanskih^ narodov. ^ večnemu tlačitelju Crnagoig.^ ^ ^ ^ ^ ^ | P U ne sme%r4ti, lž,vahrl0 To je božanstven dogodek. 2500 K. , pritrjevanje.) H Dsana propagatorjem in ustvariteljem! nji črnogorskega Riečega kriza se Ce se torej ne smemo obračati na jug, tega soglasja, slava onim, ki so omogočili i bodo oddali tudi Slovenci ter pritekli ju- j se obračamo na sever in pravimo : če je veliko borbo ! inakom ki se bore za knz in svobodo, na Avstrija v^ resnici^ krščanska država^ če Sicer pišejo italijanski Gospod je z nami I Naredi na balkan- j pomoč. je nag cesar apostolski kralj potem je fjst m5ra lilija imeti proste roke, skem polotoku, verujte neomahljivo v B ga f Prispevke sprejema upravništvo BEdi- sveta dolžnost naše monarhije da ne i _ v On je že z nami. Njegov križ blešči prednosti« v Trstu. __, podpira Turkov, temveč krščanske Bal- našimi vojskami in bo zmagal vekovnenaše! ^ „ i kance! (Viharno odoDravanje.) scvrage. } 7» hrafa na Ra bnu Pfišel ie moment» ki ea ie g,edaI s Njvstrašeno stopajte naprej z nadoj m aiu 5ia i STOj|mi preroškimi očmi pesmk, ko je zapei Na občnem zboru političnega društva i „Onam onamo...", ko dobe Turki vračilo za na popolno zmago. Tam v Carigradu, v staroslavnem bož- \ „Edinosti" prošlo nedeljo je proti koncu posojilo, ko jim slovanski balkanski narodi jem hramu sv. Sof H25 spominja vse krivice, ki jo naša državna pj itika s trdovratnostjo nepoboljšljive gre š i Ci zagreša proti nam Slovencem in H* '■:?orn v teh primorskih pokrajinah. Nt p šemo te notice radi tega, ker so bil' tantie te dni nekoliko bolj živahni, nego je to sicer dovoljeno po tižaških ulicah, ampak podčrtati smo hoteli okolnost, v kate reci jeziku so pevali, vriskali in vsklikali in vmes tudi žalovali. Tudi pa moramo že za go.ovitl z naimirnejo vestjo, da je bilo naj mržnje pri 90% došiih — novincev — sino^ slovenskih in hrvatskih mater! Slovenska in hr/atska govorica je prevladovala in naša govorica se {e razlegala te dni po tržaških ulicah. A kai nam govorita ta naša beseda in ta naša pesem ? I Govorita nam, v koliki meri in v kakem razmerju plačujemo, mi v teh pokrajinah najtežega vseh davkov — krvni davekITosta nam klicala v zavest slovenska pesem in slovenska govorica mladeničev, ki so prihajali v službo države — najhujo in najtežo, ker zahteva le žrtev in abnegacije. Zdelo se nam Je, kakor žive priče za resnico: da smo na plačevanju krvnega davka na prvem mestu! In zagrenelo je v nas in obladala so nas trpka čutstva, ker je ob enem silila v nas misel, kako posto 0 a j o z nami, ko dele pravice!! Potisneni smo na zadnje po slavje avstrijsk-Iržavni politiki. A krvava ironija — ker se šsodl pridružuje še poniževanje in roganje — je to, da tisto državno politiko branijo navadno s trditvijo, da to politiko zahtevajo — visoki interesi države I! Potemtakem je tudi z zasramovanjem in šlkaniranlem naših ljudi v oddelku za vojaške stvari na tržaškem magistratu zaščičen — visok državni iate-rts !! Misel je sicer preabsurdna, ali umevna vendar ob razmerah, ki tudi najneverjetseje delajo verjetno! Ali na kompetentnih mestih naj bi vendar le malo razmišljali o tem, d;< 01 utegnili priti časi, ko ne bo na korist res velikemu državnemu interesu, ako bi naš narod tu na jugu začel presojati svoi položaj se stališča te stare igre: pri uživanju pravic zadiji, pri plačevanju krvnega davka pa — pr^i! Na naši šoli pri Sv. Jakobu začne pouk v ponedeljek, dne 21. t. m. ob 8 zjutraj. Pred c. kr. izpraševalno komisijo za ljudske in meščanske Šole v Gorici se izpiti za učno usposobitev ne prično, kakor je bilo javljeno, dne 4. novembra, ampak šele v ponedeljek, dne 11 nov. I. Veletrgovina Fr. Kollmann v Ljubljani je Izročila CM družbi K 500 od izkupička za prodane svetilnlške valčke. To bodi opomin slovensk'm hišam, da kupujejo le te vrste va!čke za svetilnice, prepričan oa bodi vsak, da z nakupom tega predmeta koristi drnžbi CM, pa tudi sebi radi izbor nesti izdelka. Mesto venca na grob pek. Ivana Šervicelja, načelnika CM podružnice za Beljak in okolico Je darovalo „Slov. omizje" v Beljaku CM družbi K 20. Slovensko gledališče. Danes zvečer točno ob 8 15 se vprizorl krasna literarna veseloigra autorjev de Fleurs in C a v a i l i e t „LJUBEZEN BEDI" („L'amour veille"). G avno ulogo igra g.ca W i n t e r j e v a. ki se ta večer prvič predstavi tržaškemu občinstvu. Go*p;ca je v isti vlogi žela na ljubljanskem odru velik uspeh. Opozarjamo glede igre na današnji podlistek. Predstava velja za abonente B. Tržaška mala kronika. Trst, 16. oktobra 1912. Slab „kšeftM je napravil lastnik tvrdke Slatoper, Anton Tonsich, ki ima svojo oro-dajalnico na vogalu ulice Stadion in Cdr Jucci. Kakor smo poročati, je predvčerajšnjim zjutraj nastal ogenj v tej prodajalnicl, ki je do Tonsfchevih zatrjevanjih naoravil okrog 60.000 K škode. Kakor smo poroča i, je baje ogenj nastal par ur prej, preden je Tonsich otvoril trgovino, in se je potem razgorel, ko je dobil zraka po otvoritvi trgovine. Ooiasti se je zdela cela stvar nekoliko sumljiva in to celo toliko, da je su nilo, da je bil ogeni nalašč zaneten, ali pa da vsaj ni bilo po t.eone pailjivosti pri ravnanju z ognjem. Zlasti se je sumljivo zdelo to, kar |e povedal Tonsich sam, da tedaj, ko je odprl trgovino, ni opazil n č nenavadnega, dočim ja je takoj nato izbruhnil ogenj z vso silo Tonsicha so aretirali in ga izročili državnemu pravdništvu. Sonsich Je bil zavarovan pri „Societa Adriatica di Asslcurazione" za 35 000 K, pri „Societa Verona* pa za nadaljnjih 30.000 K Ogenj. Na Montebellu in to nasprot gostilni Nicheito Je včeraj popoldne začela goreti neka lopa, ki je la^t Hektorja Piszza m v kateri tope smolo. Škoda ni bila velika in je pokrita z zavarovalnino. Tatvina. V trgovini s kitajskim sreb rom v ul. Cirradori št. 4, ki je last G e-gorija Lilicha, se {e dogodila pred dnevi jrecej velika tatvina. Zlikovci so udrli v trgovino s ponarejenimi ključi in so odnesli raznega blaga v približni vrednosti 1000 K. Policiji se še ni posrečilo zaslediti tatov. Aretacija na krovu. Na parniku pa rebrodne družbe Cunard „Pannoniji", ki jč bil pripravljen za odhod v Ameriko, je b 1 aretiran 19letni Abraham Sternlik, brivec, iz Radautza v Bakovini, ker je bil na sumu, da se hoče odtegniti vojaški dolžnosti. Sternlik je zanikal, da bi bil hotel pobeg niii. in Je zatrjeval, da je hotel iti le obiskat svoje brate, ki so v Ameriki. Na istem parobrodu so blU aretirani JuIioMeinl uvoz kave jVova filijalka Corso 30 - J~rst - Corso 30 ODVETNIK D2 FRAN ŠOLAR v Trstu, ulica Farneto Št. 1, II. iš6e spretnega pisarniškega = uradnika. ===== Znanje italijanščine potrebno. Nastop takoj. Obenem javlja, da je njegov uradnik, gosp. Miha Kristofič s 15. oktobrom t. L izstopil iz njegove pisarne. UMETNI ZOBJE Plombiranj« zodov Izdiranje zobov brez = vsake bolečina = Dr. J. Ćerm&k V. Tuschar zobozdravnik koncea. zobni tehnik ulloa dalla Caserma Štev. 13, II. n. ::: HARODfH POSOJ LN CA IN HRANkNlCA v T STU ::: s & NOVA ULICA ŠT. 13, II. NADSTROPJE ■ s VLOGE NA KNJIŽCE IN TE- KOČ: rt ČLN OBRESTUJE S POLNIMI 41!z-43k-5°!o PRODAJA SREČKE N* MALE MESEČNE OBROKE = IZKAZE POŠILJA NA ZAHTEVO. POSOJA ' A MENJIĆE IN VREDNOTE. = P 8R6DUJE ZAVAROVANJA VSEH V=»8T :: Slovanska zavarovalnica :: išče sposobnega in agilnega organizatorja In akviziterja ki se lahko izkaže s povoljnimi rezultati v požarnem in življenskem zavarovanju. Ponudbe z naznanilom referenc in pogojev o naroeščenju naj se dopošljejo do 25. oktobra t. 1. inseratnemu oddelku lista pod Zavarovalnica štev. 2304. Prva jugoslovanska tovarna glasovirjev Trst — via Farneto št. 42 — Trst. Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glasov rje, pijanine itd. - Delo točno. - Cene nizke. Tr>t, u; ca Lazz>retto vecehlo št. 45. priporoča svoje skladišče najboljših vsakovrstnih kož in vseh drugih čevljarskih potrebščin. Naročbe se izvršujejo hitro in točno na vse strani, — Tvorniške cene. Alberto Fiiizi & €.0 Ti s t, ulica Gactauo Donizetti 1. Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke (Ungarische AUg. Creditbaak) podružnica V Reki prodaja po zelo dobrih cenah : žito vsake vrste, debel© in fine otrobe, oves lil soeivje in ker je ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejše jamstvo za točno postrežbo. Zastopstvo in skladišče dobroznane moke Združ. parnih mlinov „Hnngaria" ak. dr. v Budimpešti. Ceniki in usorci se pošiljajo na zahtero. Telefon št. 458, zvoniti dvakrat. Brzojavi: ALBERTO F1NZI, Trst Jg Stran IV. „EDINOST- št. 290 V Trstu, dne 17. oktobra 1912. tudi trije natakarski učenci Natale Gršon, Josip Ude in Oskar Glaclcb, vsi sfari 16 do 18 let, ko so kradli konserve. Izpovedali so ca policiji, da so zato kradli, ker so bili lačni in niso imeli drugega jesti, nego kar je ostalo potnikom. Bili so v policijskem zaporu le par ur, potem pa so jih izpustili. Tatvine. Inan Segulin, star 27 let, pristojen v Materijo, stanujoč v ul dei Vitelli št. I, je bil aretiran, ker je v gostilni Alojzija Venutija na Rojanski cesti št. 2 ukrade« z nekega obešalnika obleko, vredno 20 K. Katarina Fritze je včeraj dopoldne ku povala na trgu Ponterosso. Denarnico je držala v roki. Tu skoči k njej neki neznanec In ji iztrga denarnico iz rok, ter zbeži. V denarnici |e bilo K 2218. Ker Je ženska kričalu, so ljudje udrli za tatom in ga dohiteli, nakar je bil aretiran. Bil je to 42letm Ivan Geibec, rojen v Trstu, pristojen v Postojno, bi je i'gnan iz Trsta. Zaradi tatvine rozin, kave itd. so bili v prosti luki aretirani Justina Costovich Santo Bigot, Karel Skarlavaj, M rio Bosich, Marija Beston in Cirijak Bergogna. Loterijske številke, izžrebane dne 16. oktobra: Brno 86 71 61 9 38 Inomost 88 17 47 5 7 Društvene vesti. „Trgovsko izobraževalno društvo" Ima danes v četrtek ob navadni uri odbo-rovo jsejo. Ženski odsek telovadnega društva Sokol v Trstu naznanja sestram članicam, da se vrši redna telovadba vsak torek in četrtek od pol osmih do devetih zvečer. Obenem poživlja tržaške Slovenke, da pri stjpijo temu odseku v najobilnejšem številu Pevsko društvo „Adrija" v Bark^v Ijah. Danes v četrtek 17. t. m. ob 830 zvečer odborova seja. Ker se bo na tej seji razpravljalo o raznih preuredbah društva, so gg. odborniki In njih namestnik* naprošeni, da se za gotovo udeleže te seje. Predsedništvo. Tržaška podružnica SPD priredi v soboto, dne 26. t. m., izlet na Učko! Program se objavi pravočasno. Šentjakobska Čitalnica vabi pevke in pevce k pevski vaji, ki se bo vršila danes v četrtek, točno ob 8 v društvenih prostorih ui. Sv. Marka št. 21 I. Nove pevke in pevci dobrodošli. Glasbena šola šentjakobske Čitalnice se otvori s 1. novembrom radi raznih zaprek. Prosimo vse one, ki se nameravajo vpisati v to šolo, naj pridejo danes v četrtek ob 8 v društvene prostore. Tudi stari učenci naj se zglase danes. ^ar. del. organizacija* Socijalne demokrate silno jezi, ker vodi „Narodna delavska organizacija14 boj za vse delavstvo Lloydovega arzenala, italijansko in slovansko. Mi moramo pove dati socijalnim demokratom, da jih Je lahko sram, ker se tako potegujejo za ubogo delavstvo v omenjenem arzenalu. Nihče se ni brigal za to delavstvo; socijalna demokracija se zanj niti zmenila ni. B la je torej „Narodna delavska organizacija" prisiljena nastopiti za vse delavstvo tega zavoda in je s tem pokazala, da jej je ležeče na tem, da se odstranijo krivice, ki se gode delav stvu vseh narodnosti. Pravzaprav ni dolžnost »Narodne delavske organizacije", da se poteguje tudi za drugorodno delavstvo. Ampak, ker se ni zganila ne socijalna demokracijo, ne „Camera del lavoro" in so prišli prosit „Narodno delavsko organizacijo" italijanski delavci (med njimi tudi člani socijalne demokracije), češ, nihče se ne zmeni za nas, zato prosimo, da nam pomagate vi, ali naj „Narodna delavska organizacija" odbije prošnjo ubogim trpinom ? Ne 1 Če Je socijalna demokracija tako lena, da ne skrbi niti za svoje člane, Je to vendar prav lepo spričevalo njenega delovanja. Delavci Jo spoznavajo vedno bolj. Ta organizacija je samo za inkasirati članarino; koristi nič, ampak le škoduje. — Zidarska skupina NDO sklicuje za danes točno ob 6 zvečer občni zbor v društvenih prostorih, ul. sv. Frančiška 2. Dnevni red: 1) Volitev odbora; 2) Slučajnosti. Zidarji, vabimo vas, da se udeležite v častnem številu tega občnega zbora. — Delavci tehničnih zavodov (Sv. Andrej in Sv. Marko) so vabljeni na sestanek, ki bo v soboto točno ob 5.30 v društvenih prostorih^ pri Sv. Jakobu. — Ženska skupina NDO sklicuje za nedeljo ob 4 popoldne društveni sestanek v društvenih prostorih, ul. Sv. Frančiška št. 2. — Tesarska skupina NDO sklicuje za soboto točno ob 8 zv. sestanek v društvenih prostorih, ul. Sv. Frančiška št. 2. — Vsak član NDO naj si poskrbi brošuro NDO, ki stane samo 12 vin. Dobiva se v centralnem uradu NDO. — Socijalni tečaj NDO. Jutri (petek) od 7 do 8 zvečer dr. V. Ki s o ve c: .Volitve v bolniške blagajne in razsodišča" ; cd 8 do 9 zv. A. B r a n d n e r : „Društveni in zborovalni zakon. — Posredovalnica dela NDO. Dela išče bivši portir večjega hotela v Trstu. Zmožen je slovenskega, hrvatskega in italijanskega jezika. — Službe išče bivši formacist, zmo- žen hrvatkega, nemškega ln italijanskega jezika. — išče se težak za stalno delo. — Posredovalnica dela NDO se nahaja v ul. Sv. Frančiška 2. — „Narodna delavska organizacija" v Trstu sklicuje za oedello, 20. oktobra, t. I. ob 10 dopoldne JAVEN SHOD, ki se bc višil v veliki društveni dvorani, v ul. Sv Frančiška št. 2. Dnevni red : Zahtevamo obrtno šolo. Predmet shoda je za vse slovansko delavstvo velike važoostl. Pridite torej vsi, da pokažemo s tem, kako je naša zahteva po slovenski obrtni šoli upravičena! CENTRALNI ODBOR „Nar. del. org." Vesti iz Istre. Letni semenj v Livadah. Trgovcem in drugim interes^rancem obveščamo, da se bo letni semenj sv. Ivana v Livadah pri Motovunu vršil v nedeljo dne 20. oktobra Parnik „Venezia". Z ozirom na lepo vreme in velik tujski promet, bo hitri parnik paroplovne družbe Tripcovich & C.o „VENEZIA" vozil tudi odslej vsak dan iz Trsta v Benetke. QftL« in majhna 8ob:ca, meblirani, se rddaste 3(JUd. takoj v najem Ulica Farneto 43 II, vrata 16.___2332 CnliO z dvema posteljama se odda dvema po-OllUd špicama. Ulica Cunicoli St. 13, IV. nad. vrata 13. 2334 Trgovski vajenec ^rS br&ček, „Trgovsko društvo1*. 23?5 Slovenec, 26 letni stalci HluŽbi, se želt seznaniti s Slovenko, fednf-zunanjosti, odkrtosičnega miSljenja. Re--. glavna poŠta Trst. 2336 500-600 litrov svežega mleka na dan *ma na na n°voi;8^aH1ov'jeDa 0 3 Biči. mlekarna A. & M Torkar v Podordu 2o37 ■■v Tužnega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni oče, stari oče in stric, gosp. Julij Šusteršič odvetniški uradnik danes, dne 16. oktobra, po daljši bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnika se bo vršil v petek, dne 18. oktobra, ob g zjutraj iz tukajšnje mestne bolnišnice na pokopališše pri Sv. Ani. Trst, dne 16. oktobra 1912. Julij, Adolf, Viljem Justl, Adela sinovi. sinahi. Justi, Vilma, Adolf, Vanda vnuki in vnukinje. Slovenski šolarji TSiJS Segolin, pri cerkvi Sv. Jakoba. 2214 am. ok- Dekani in okolica! o"j tobra v Dekanih na veliki cesti trgovin© z usnjen, in črevlji za moške, ženske in otroke. Ivan Klepec, Dekani. 21®8 I. Mi:i.n nnin^irtn hrastov za vsakovržno velika množina uporabo, »e pmdap ugodni ceni. Tozadevna pojasnila daje Josip /i?ic. ijfiopo na Krasu. 2172 MnHie+inia *ma v z*I°gi pariške in dunajske mUUloUIlJa modele, klobuČinsste kobuse prenavlja. Cene naj zmernejše. Ulica Nuova 45, I. _2323 Obešala iz medi £ TI m6 rioiŽ Caserma 14. Umberto Cesca, trgovina z železnino 23.3 V/olil/O nartiisi Sivalmb stroje? Singer. V Cllnd ||al Uja kupljenih na dražbi, po nizkih cenah, se produ. Za družinsko vporabo kron 64, isti za šivanje in vezanje E 110, zelo elegantne * štirimi predalčni in s pregibajoČo se mizico kron 160. Irst, ulica S Caterina 7, dvorišče. 2309 rntnnrofo Antona Jerkiča naslov: Trst, nI rULU^I dld delle Poste 10, Gorica, Gosposki ulica 7. 4446 lfniinnvP7mra anton repenšek j. l\HjiyUVc£lillsCl edina slovenska knjigovez □ica v Trstu, ulica Oecilia št. 9. — Izdeluje vai knjigoveška priprosta in fina dela tečno in pc konkurenčnih cenah. 171' Antnn IfrilČiJt krojaški mojster v Gorici, ftlllUEI l\rU5IU, tekališče Frana Josip: St 36. Izdeluje obieke po meri v vsakem krojo Sprejema tudi naročila izven Gorice. Pri naročil' cadostuje prsna mera. V zalrgi ima raznovrstna blago ter razpošilja uzorce na ogled. Gene zmerne (Pri zrakoplovu) Trst, ulica S/. Marka štv. 15 Toči sa dalmatinsko vino, črno, belo tei DREHERJEV0 PIVO. Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obisk Svoji k svojim! ANTON NAZOR. POZOR! Svoji k svojim 1 VINKO TERČON priporoča slavnemu občinstvu svojo na novo odprto :: pekarno :: v Trstu, ulica del Bosco 18 (prej F. PIRMAN) Prodaja se svež kruh 3-4 krat na dai| raznih sladtfc, biSkotov in liherjev tej najfinejše moke itd. u t Gl V novem bazarja v ulici Bel ve dere št 7 se dobi blago po konkurenčnih cenah. Posebno železne kuhinjske posode, porcelan in steklo kakor tudi velika zaloga igrač. Za obilen obisk se piiporoča EMIL JA NOVELLI PEKARNA v ul. Giulia št. 92. Vsak dan 3 krat svež kruh s prod >jc jestvin in kofonijalnega blaga. Priporoča se lastnik slavnemu občinstvu v - Trstu in okolici. -- Oglas natječaja. Otvara se natječaj na mjesto opč. liječnika zdravstvenog" okružja Roč Buzv t ,a sjedištem u Roču i to na temtlju pokraj, zak. od 12. kol. 1907 br. 39. Sa stom službom skopčana je godišnja plača od K 4000 za liječenje siromaka jržanje fdrmaceutičkog ormara, osim tog zaslužiti će liječenjem resiromaka, cijep ljenjem kozica, prigodom sudbenih komisija i epidemija. Natjecatelji moraju biti austrijski dr žavljani i usposobljeni za vršenje lijećnićk »lužbe i poznavati jedan od slavenskih jezika i po mogućnosti talijanski. Molbe se imadu upraviti na predsjedništvo zdravstvenog okružja Roč-Buzet u Lanišću. LANIŠČE, dne 15./10. 1912. Zdravstveno okružje združenih općina Roč-Buzet Predsjednik: Buždon v. r. Iščejo se izvežbanl, neoženjeni inštalaterji za telefone in električno luč. Ponudbe s plačo je navesti na „Zavod za tehnične In elektrotehnične naprave v Ljubljani, Dunajska cesta 22 Opr. št. A 103/10 Razglas. 56 Dne 22. oktobra 1912 ob 9 uri pred-poldne se prodaja v Sežani na prostovoljni sodni dražbi k zapuščini pok. Antonije Ostertag iz Sežane spadajoče nepremičnine za katere so ustanovljene izklicne cene in sicer: za hišo št. 127 v vasi K 900*—, za hišo št. 62 z vrtom pri živinskem trgu K 16 000 •—, za hišo št. 63 in 64 z dvoriščem, hlevom in vodnjakom pri državni cesti K 30000, ter za zemljišča, t. j. njive, travnike, gozde, vinograde in pašnike kron 11.545-—. Izpod cenitve, ob enem izklicne cene se ne proda. Prodaja se bo vršila pri podpisani sodniji (soba štev. 6) pri kateri so na vpogled med uradnimi urami dražbeni pogoji in cenitni zapisnik. C. Kr. okrajna sotSnija o Sežani oddelek L, dne 18. septembra 1912. B Mehanična kleparska delavnica za kov nske izdelke Glusto Pilotti fu Gius. ustanovljena leta 1842. TEL. 15-25. Riva Pe ca tori štev. 14 Sprcijaliteta : ladijske svet ljke Posoda in škatlle iz bele in kamno-barvne pločevine. — Žlebovi, ce*i in zidne obloge iz katerekoli snovi v kosih po dva metra (brez zvezave). 3BE "SggT" Priporoča se slovenska šivilja TRST mr-ulica Barriera vecchia 33 vrata štev. 13.--- ESEKBBKSE W\ "V \ 3 NUOVO JColel provinciale (Novi deželni hotel) Trst, !argo Santorio 4 (Farneto). 40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne. ALOJZIJ SKERL. 5 v S 1 s ž V § jfinton pilato Novo skladišče istrskih vin Tr^t, ulica Commerciale 328 (Ptndice di Sco cola). * Prodaja na drobno in na debelo. - Postrežba na dom. - CENE ZMERNE. CENE ZMERNE. ZALOGA ovsa in sena beneških \n ogrskih otrobov, slame, turŠČice, drobnih otrobov. SPECIJALITETA: aves za seme, priprave za hleve Itd. Blc?o prv§ vrsti. Zelo ugodu« stn«. Giosuć Crucciatti vla aiulla 33. — Telefon 313 X/IV. ■M Ako hočete olepšati sobe fn stanovanja, kuf ite umetna p Ime krasne od K 3 — naprej čudovit1 šope umetoih cvetlic od K 3 naprej, steberčke iz mai agonija po Iv 6 —; sohice, akiarije v rdeč ini ri-i-cami, ter z zrcal in urami in različne droge Ifc^e prrdmete. Povprašujte »amo v no vi trgovini v ulici Acquedotto 41, ■ ! Zdravilno pivo dvojnega kvasa Vel zdravniki ga priporočajo Odlikovano na : 7 razstavah.: S. ŠTEFAN Odlikovano na : 7 razstavah. : I Glavna zaloga v Trstu, via ValdMvo St. 32 — Telefon 6t. 2201. se ne bodo tržaški Slovenci pritoževali, da ne dobe v Trstu C. M. čistila za čevlje, naj se obrnejo v dobro znano trgovino obuval JOSIP STRNTlC Trst, Piazza Rosario kjer jim je na razpolago obilo C. M. čistila. Istotako se priporoča tudi velika Izber telovadnega obuvala. K2H