.pS^fe HocWobl. k. k. Hofbibliothek, If St. 24. Wien V Gorici, 14. junija 1879. „SoLa" izhaja vsak pefcek in velja po§to prejemana ali v Gorici na dom pogiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.20 6etvrt leta . . . . ,,1.20 Pri ozuanilih in prav tako pri „po- slanicah" se placuje za navadno tristop- no vrsto: 8 kr. te se tiska 1 krat ZaveCe 6rke po prostoru. SOČA Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposki ulici blizo ,,treli kron". in. na starem trgu.— V Tistu vmtobakami-ci „Via era, i« mftr as irij da prodere. — Enaka je z g. Tonklijem; on bode j imel se precej glasov na tominskem, malo v okolici \ goriski, Se manj na Krasu, tega smo gotovi.—G. Tonkli je sicer prav dober narodnjak, a vendar se nijma j take simpatijc, da bi se moralo Z njini prodreti. j Polozaj je torej tak, da bo skoro gotovo prBlo sopet do ozje volitve niej Tonklijem in Wraklerjem | (recemo to, ker se je g. PovSe odpovedal) in Le bo to, stavili bi dosti, da pii ozji volitvi prodere sopet I Winkler, vladni kandidat. — Prasamo torej, ali bi ne bilo boljse, da bi se vsi gorigki volilci, to je dobro- | miilecr narodnjaki zedinili yenem C|st^.iwyeitt_o4Jo- j coo naroduemn kandidatn,— I Fij treba posebno nfiene buce, tudi posten, pt-wntm posestnik bi zadostoval. A vojska bi potem jtnjtln, in goriiki rodoyubje bi morali bito nie siti takib vojsk, kattre koristijo le samo vtadi.— Mi namrtfi ractwimo tako: Volitaa skupina Slo-venalcib kmetskih obCin ima blizo 252 volikev; na Krasu jih je 60 ©d katerihbidobil Tonkli 18, Abram 18, Winkler 24, v goriski okolici je 116 glasov od katerih odpde morda 16 m nedoslje in za divje, od drugih 100 vtegne dobiti Winkler 20, Tonkli 45 in Abrwn 85, na tominskem je 76 glasov, naj jih odpa-do 6 za divje in nedoslje, dobiti pa more jib Abraui 1 15, Tonkli 25, Winkler 30.—Torej bi imeli kandida- j tje toliko le glasov: | Tonkli 78, Winkler 74, Abram 68. Ker ne bo dosegel nobeden absolutne veclne pride gotovo do vo- j litve mej T. in W. in pri tej volitvi bode gotovo 2/3 Abramovcev glasovalo za W., ki bode potem izvoljen. Torej goriSki Slovenci bodite previdni in poslusajte j na§ glas. ^_______ I Bismark kot narodno-gospodarski politikar. ^elezni mo2 Biamark stvaril je se svojim drzav-nopolitiSkim in vojniskim postopanjem in res diplo-maticoim talentom NemSko skupno ^drzavo. Vendar tudi, toliko milijard brojeca, velikanska denarna od-skodniua, ktero je morala premagana Francija Prns-kemu kraljii pla5ati, ni zamogla vtrditi nove zjedi-njene drzave, ktera hudo pesa v financijelnem ozira in dokler m ne postavi na trdno urejeaa financijelua tla ni njen obstanek zagotov^en. To je njeui drzavni kancelar tudi sprevidel in zdaj, ko je najsilnise poii-tiske uredbe dovrsil, ktere so neobhodno potrebne bile za nterjenje edinstva, poprijel se je z obfiudovanja vredno enerzijo narodno-gospodarske politike in dela z neutrudljivostjo na to, da postavi svojo zjedinjeno Nemcyo na trdna financijelna tla, na kterih se bo zamogla njegova drzava vkrepiti in tako mocna postati, da jo noben vihar ne bo mogel razruSiti. V dvojaem ozira zeli on svoj ciij doseci. Svobodna trgovina, v-sled ktere je osobito Franeoski in Angleski mogoce hudo konkurirati z Nemcljo, je prouzroclia propad nemske obrtnije in veliko revscino v NeincTji, kder se sedaj socijalizem zelo razsirjuje. Zato hoee Bismark uvesti visoko colnino na sleherno ptuje blago, ktero se bo uvazevalo v NemCijo, ter tako zabraniti konku-rencijo po tujera blagu, kar bo domafio obrtnijo zdatco pomnozilo in okrepilo. Kolikor visa bo coinina na tujo vpeljano iito Ogersko in Rusko, tcliko po visji ceni bodo domaai nem§ki kmetovalci prodajati mogli do-maCo svojo psenico, toliko bolji bo za domace kmeto-valce sploh* jB-acgggaecgBaeag;-—..________i... iiuj.t^..'..'t,i.'..BJj8i.JiULxuu—~uu-^' sikteri njegovi Clanki so raztreseni tu in tarn po 5a-sopisih. Pisal je pedagogicne dlanke za podlistek v bSoco", BPrimorca" in tudi v „Slbvenskega Uiitelja** SpomiDJam se, da je tudi pov 9Jadranskej zarji,K ka-kikrat kako pesem priobCil. Se kot uCitelj v Gorici se je redno pecal z latinstino in gr§cino, a posebno se slovenSCino, katerega jezika je bil posebno ves6. Ka-kor pridoa bufielica pri cvetkah, tako je posedal zme-rom pri knjigah iz kojih si je zajemal obsirno zna-nje. Predaval je tudi sloveus^iao na gori§kem pre-parandiji, pri katerem zavoda ostaae zmerom v do-brem spominu. A Avgust Leban nij toliko znamenit, kot pisatelj, uego kot slovenski skladatelj. Kedv je Avgusta muzike ucil, to mi nij znano, pravijo, da je s am oak. V malera semeniSci je imel namrecpri-lozDost, da se je naucil glasovira. Zgodaj uze vzbudi se njegov genijalni duh in menda uze y petej soli poskusil se je v slovenskej skladbi. Takratni seme-niSki vodja g. B. poMljal je §tiri za muziko nadarje-ne mladenifie. Tb. g. Schreiberji, organista v stolnej cerkvi, generalbasa se ucit, in mej to cetvorico bil je tudi Avgust. G. Schreiber pravi, da je uie takrat Avgust temeljito razumel vse, kar mu je razlagal iz generalbasa; pa tudi blagi ranjki se je ce§ce s bva-lezhostjo spomnjal g. Schreiberja ter ga zvai strokov-njaka v glasbi. Uze za svojega zivenja v malem se-menisci uglasbil je bil Avgust marsiktero pesem, ka-tero so Student je peli. Se ve, da te skladbe so Se mlade in nemajo posebne vrednosti. Pravo njegovo glasbeno delovanje se je zafielo menda §ele za njego-vega uciteljevanja v Sovodnjah. Ondu je poduCeval fente skupaj z mirenskimi v petji in pridobil ai je bil tudi izyrsten glas kot organist, pan|ki dj. torid J»o^ | To je prvi njegov namen, v kterega dahii snuje t sedaj zviti kancelar narodno-gospodarske refdraie iu sisteme v MemSji. Pa tndi drzavno-financijelni sistem boCe mogocui I di-zavnik spremeoitu Dosedaj so bili direktni davki poglavitni, torej stalno posistvo je bilo najvef obte-2eno. Sedaj pa ho^e Bismark finance dohodke povi-. s gati s tera, da bo pomnozii indirektne davke. Vsled j te nove finanLne sisteme bo ob enem zdatno poviSal I dr^avne dohodke. Tako bo imelvsvoji oblasti in roki J politiko, celo vojno, in ob enem hoee sedaj zagotoviti I si tudi denarne pripomofike, kteri bodo §e le stalno j zagotovili obstanelc zjedinjeni"""NemCiji. S tern bodo^ I hudo zadeti veliki kapitalisti in v tern ima kancelar J prav, ker dosedaj so ti kapitalisti skoro vso po-I litiko vodili, pa v primeri le sifno malo davseine imeli. I Zato ran prav ti ot-itajo neznaiajnost in ga dolze, da J je v narodno-gospodarski politiki nezrel ter otiok. Cu-I dijo se, da je tako naiven ali pa tako krnt. Pa §e ni J pozabljeno, kako so prav tisti poiitiSki krogi preskv-ljali Bismarka kot vehkana, kot prvcga in najspret-nisega drlavnika v Evropi, ko je Francosko pomandrai j in v Holstein-u dosegel, to kar je hotel. Da! kleceplazili j so pred njim in servilno v zvczde kovali talentu-anega I drzavnika Bismarka. Mi misltmo, da bo Bismark iz-1 vrsil tudi to novo drzavno narodno-gospodarsko in fi-] nancno preuravnavo, in da bodo njegovi nasprotniki | kmalo potihuili. Res, mo2 je zelezne volje, k*r bote, | to izpelje; §e tako giomoviti ugovori, Se tako goro-I padni zadiiki ga ne prestraSijo in 2e se boje njegovi I nasprotniki, da bo Bismark tudi kot tiiianeni politikar I zmagal in prisilil si obdudovanje ce\6 svojih nasprot-I nikov. Podpira pa ga po Evropi splosno vladajoca re-] akcija, ktera se razvija proti svoboclni trgovini. Celo I na Francoskem in Angleskem, kder se je naj prvo I pricela svobodna trgovina in kder imajo velikausko pa j izvrstno razvito obrtnijo ter naj bolje potrebujejo svo-I bodne trgovine, so zabeli nasprotovati svobotlni irgo-j vini in trditi, da se svobodno trgovino mora sleherno j biagostanje piopasti, ako se bodo stvari §e na dalje I tako razvijale, kakor dosedaj. I Kaj pa k vsemu temu porefie naSa avstrijska I vlada ? V poslednjcm drzavnem zboru sli§ali so ze ne-I kteri glasovi in obveljali so nekteri sklepi, ki kazejo, I da hocejo tudi na§i drzavniki zajeziti preveliko svo-I bodu trgovino. Koavencija tursko-avstrijska Koliko razlicna so pa6 mnenja o tej konvenciji ! Menda ima prav dopisnik iz Sarajeva, ki „SIovencutf o konvenciji med Turcijo in Avstrijo in o mnenju on-dotnih prebivalcev poroCa in tudi mi si drugace oe moremo misliti, ker zdrav urn uze tako re§itev veli. Prezanimivi dopis hocemo po nSlovencu" posneti in naSim Citateljem podati, ki bodo gotov» veliko zani-mivega nasli v njem ter spoznali razmere kakorine so sedaj v Bosni: 0 konvenciji med Turcijo in Avstrijo 6itaIo se je zadnji cas po evropskih novinah toliko, da dlovek res ne ve, kojim bi boij verjel in v kojih so bolj va2-na poro&la; tako namrec mislijo citalci omenjenih novin zunaj Bosne in Hercegovine. Mi drugi pak, koji v Bosni in Hercegovini prebivamo, moramo to kon-vencijo vse drugace razumeti, in z nami vsi Bosnjaci in Hercegovci. Navedeno je toliko nemogo&h stvari v tel je nagovoriti nektere mecenate, da bi mladega u-cltelja poslali na praski konservatorij, kar se mu pa nij posreeilo. U^e I. 1871 bil je Avgust namenil ne-katere svoje skladbe javuosti; pa zaiadi materijalnega pomanjkanja se njegova namera nij mogla izvrsiti. Prav zaradi tega tudi nij mogel slediti beaedam glas-benega strokovnjaka g. 'J'ovaCovskega na Danaji, ki je o pnlo^nosti, ko je vide! nekaj skladeb 21 letnega Avgusta, vzklicai: „Za Boga, to je redek talent I Te kompozicije so pohie ognja. Da imam jaz tega inla-deniCa mesec dnij pri sebi, na Cast bi bil slovanske-mu rodu I" Kakor se je Avgust v vseh predmutih za-sebno popolnjeval, tako je tudi muziko privatno dosti studiral. Kjegove skladbe vzbujale so pozoraost pri raznih pevskih dru§tvih in dasiravno nij mu bilo da-no, da bi bil kaj objavii (razen aDomoviue,* „Siavee-vega speva" in nekojih drugih pesnij v wVrteta in BTovaristtu), pridobilj si je vendar lepo ime kot slovenski skladatelj. Svoje skladbe je vedno pilii in sele letos sklenil je bil za trdno, da izda dvoje del, __ kar ga ugcabi bleda smrtl — in. Avgust Leban je bil mo^ majbne postave, ru-menkastih las, polue biade in modrega ofiesa. Zadnja ieta je bil zdrav in vesel ter se svojim humorom in dobrotljivcstjo se je bil prikupil vsem krogom na Go-riskein. Bil je izvrsten narodujak in podpiral sloven-sko easopisje tudi s tern, da mu je bil naro6uik. Imel je,: Narod, Ucit. Tov., Zvon, Cecilijo (glasb. L), Vie-nac, Vrtec itd. Hie kot gimnazijaiec je petje vodii v malem semenisci ter budil tarn in po razlicnih be-sedah narodno svest. Ko postane uCitelj, odpre se mu za narodno tfelQY&a^e obSirao polje. Budil w unemal J tej pogodbi, da kdor Bosno in Hercegovino le malo pozna, se mora na ves glas zakrohotati in to po vsej pravici. Treba je potovati samo iz Broda proti Sa- j rajevu zmirom po isti cesti, tu vidis n. pr. v vsaki staciji, ce je se tako mala, polno vsakovrstnih barak za vojsko in ako vprasaS, koliko n. pr. stane ena, do-bi§ od vsacega le malo veSSega odgovora, da vsaka j mala barakica stane nad 10—14 tisoc* goldinarjev, in takih barak bi clovek na§tnl iz Broda do Sarajeva na stotine in stotine. Potem je se cesta, edina cesta I samo iz Broda do Sarajeva. Se preteeeno zimo ako sc j si vozil v Sarajevo, videl si od §tacije nad tisoc" in I tisod ljudi civilnih delati, poleg tega pa se cele^polke vojakov kamenje tleCi, le pijonirje in ^eniste oprav-Ijati potrebna dela. T-»daj vse to naj bi Avstrija de-lala gnjili Tnrtiji, na ljubav divjemu Azijatu?! Taka dela stala so milijone in milijone goldiuarjev. Ako I sreCno dospe§ v Sarajevo, zacudis' se gotovo marlji-vosti na§i in na§e vlade, vse je prcnarejeno. Na pred-mestjih proti Brodu ali na koncu Franje Josipa ulice vidi§, da se je mesto poimioziJo za veliko na pol zi-danih lopih barak, grabni in razkopana zemlja preo- I brnila se ti je v najlepsc vrtove tako, da me§f'ani s ponosom gledi«jo na lep prirastek mesta. In vse to zopet bi bilo za vra^jega Turcina! Ne, tega nikakor ne more vet* Avstrija storiti, ker v ta razna dela za- j kopala je strasno svoto denarjev, koje na pol §e 2iva Turfiija nikdar in nikakor povrniti ne more, to pri-znajo ne samo Avstrijci tukaj bivajoci, nego tudi naj-strastneji dusmanini. V mestu Sarajevu popravlja ce-ste in ulice, podira in zopet zida uradna in druga poslopja menda tndi tega no dela za krntega barbara in madjarskemu mu bratu na veselje. Poleg vsega tega pa ima Avstrija za svojo vojsko velikansk trosek in je prestala izpit najhujsega bojevanja z divjukoni, a to vse stalo je ne samo lepo, strasno svoto novcev, j nego popnstila je tudi grozno Stevilo hrabrih slovan-skih junakov, koji so sc borili ';akor levi za osvobo- I jenje za svoje trpecc slovanske brate. To pac jasno dokazujejo znamenja pokopanih junakov poCensi od Darventa do Sarajeva in tako po vseh cestah, kjer je j zmagovalno predirala naSa vojska proti glavuemu mestu j Sarajevu in ravno tako v Hercegovini. Ali ne samo razna znamenja pri cestah, nego Sejasnejsi spricujejo pak vracajocl se polki, kojih je koinaj tretjina vrnila se (n. pr. polk Hes popustil je nad 800 moz samo v sarajevski okolici.) Diplomati in drugi, koji se proti-vijo praviCnemu naravuemu, a odobravajo sramotne u-govore med Turcijo in Avstrijo, naj pridejo poslusat j priprostega Bosnjaka, on jim bode povedal iu razlo2il, da to nikakor ne more biti in se ne sine zgoditi, in J ako bi se tudi kaj v resnici sklenilo, bilo bi le na papirji in zelje nasih protivnikov, koji slovansko mi* sfjenje, poveCanje in izobra^euje velicuga slovanskega I naroda zatirati hocejo. j To je tukajsnje sploSno mnenje in govorjenje, tedaj gotovo najzdravejsu misel priprostega Bosnjaka, j koji bi zopet vse zrtvoval, predno bi divjak se kako pravico dosegel nad zatiranim. Tedaj vnel bi se zopet plamen najveiji, ako bi se najmaujsa stvar v korist TurCije v Bosni in Hercegovini spreobniila, Avstrija pak bi stala zopet pri zacetku skoraj dovrSenega te-zavnega dela, in bi se zapletla v mnogovrstue druge neprijetne homatije, koje bi jej nikakor ne koristile, temuc privele jo do dusevne in materijalne najvecje skode, sovrastva med narodi svojimi, sosednimi in ko-necno do propada. je povsod narod ter ga blazil v petju podueujo5. Sam je kot obSinski tajnik v Sovodnjah vse v slovenscini pisal, da si to morda nij bilo po volji vsem gospo-dom in vsled Cesar so ga imeuovali flpanslavista.tt Znano je, da je bilo za njegovega uciteljevanja izbor-no petje v Sovodnjah tako, da so hodili tudi iz so-sednjih srenj ijudje k sluzbi bozji v Sovodnje, kjer jim je bilo daao poslusati tako lepo petje in orglanje. Ko se preseli v Gorico, sodeloval je —• dokler zdrav — zmerom pri narodnih veselicah, in posebno kot pe-vovodja bil je jako izvrsten. Ucitelji, ki so hodiii s pocitnicah k nadeljevainemu teCaja v Gorico, zbirali so se okolu priljubijenega jim kolege, kateri jih je uril v lepem ubranem petji in pojoc so se pouasalt zveLera v druStvu pod njegovim vodstvom. Kedo se ne spominja tega krasnega petja, kedo ne teh lepih vefierov? — Kot u&telj slovenskega jezika na prepa-randiji znaljesvoje gojence in gojenke unemati za narodno stvar, bil jim nij le izvrsten ucltelj, nego tudi prijatelj; a zato ga tudi njegoyi ueenci in ufienke ne mog6 pozabiti ter britko obzalujd njegovo izgubo. Avgust Leban je s6 svojim duhom nadkriljal u-fiiteljstvo na Goriskem. To so tudi dobro vedeli njegovi kolege in imeli so od njega veliko spostovanje. Njegovi visji so paC tudi znali, kaka bistsa glava je Avgust, zato ga je dezelni solski svet predlagal mi-nisterstyu za vodjo na drzavuej soli v Gorici. Pa do te cesti nij prisel; kajti nekaj mesecev prej u^e je bil zboiel in ko nij bilo nobenega upanja, da bi ktna-lu ozdravil, imenovalo je ministerstvo drugega gospo-da provizorienega vodjo. Pred letom dnij bilo je namrec opaziti pri njem neka zagrjjenost, in ko mu je tudi glas jel pesati, vzel je bil dODust, da bi ozd^- Dopisi. Iz TerSta, li. junija. (Izv. flop.) Ravnokar je prisla v Lojdovi tiskarni »a svitlo mala knjizicn, re-kel bi politiena brosuriea v nemSkprn jezikti z naslo-vom: „Orijentalno vpra§aiye in evropejska kriza* spi-sana od omikanega, pa prostega derzavljuia jugnih avstrijskih dezel. Sedaj ku burni volilni buji vihrajo, sedaj, ko posamezni kandidatje za dunajsko lPsf>njaeo eden druzega — da vze celo s nepostenimi sredsvi-derne, kar mirnega gledalca merzi, bode navedena strogo znanstveno pisana breiuiica vefiini politikarjev potrebna pa vSefina stvar. Brosiira razpravlja notrsvjno in zvunajno politiko naLe monarhije, ter kaze avstrijskim politikarjem pot, po kterej jim je bodofino v korist narodov avstrijskih hodevati, ter razpada v til dele, uvod, splo&ui in posamezni del. V uvodu oznafii pisatelj na5in in kakovost politique razprave, ter pravi, dane babjira govorom tujih casnikov ne nczrelim politidnim anekdotain ne bode v tej knjizici prostora, ampak le strogo znnnstvenej politicucj razpravi. Ker se pa pisatelj zleh jezikov in obrekovanj, ter o&tanju, da s to brosuro motebiti lioce zadobiti ljudstveno nagnenje, da s to broSuro se misli splezati do visjih uraduiskih ali kterih si bodi stopinj, boji, voiil je anonimnost, le, pravi sam, velicastno obha-janje sreberne poroke Njiju Velifianstev, o tej prilo2-nosti od vsih prebivalcev posebno Slovanov izrazena udanost do naj viSjega cesarskega prestola, mu je pri svojem sklepu merodajna bila. Daljni namen te broSurice je dokazati, kako bi zamogli slovanski narodi v sedajnem historicnein in burnem casu v skupno akcijo stopiti, ter na zvunajno Solitiko nase monarhije vplivati. — Novo izvoljeni erzavni zbor bi moral bitt srediSCe cele akeije. — Poslanci vseb slovanskih kronovin bi se morali zdruzlti s tako zvano patrijotifino narodno stranko z odloCnim programom, kteri zadnji je pa v posebnem delu brosurice znanstveno razpravljen. — Slovaui bi morali zaceti boj proti dualizmu, pro-ti privilegijam Nemcev in Madzarov, tern bolj, ker resniei in delavuosti nobeden bi se ne mogel pro-tiviti. Avstrija Steje 21 miljonov Slovanov, tedaj 3/5 vseh prebivalcev. /akaj bi se tedaj ravno se Slovaui, Slovani, kteri so za Avstrijo vze tnnogo darovali, kakor z gavrom turSkim ravnalo, zakaj bi Slovani no uplivali na razvoj zvunajue politike uase monarhije? Pisatelj dalje do sedajno politiko C'chov strogo obsojuje, ter slednjie raCuna ravno na te kot mogocni in zmozni slovanski rod, ter pravi, da ravno temu rodu pripada v sedajnem casa politicnem uajvecja naloga. V splo§uem delu razpravlja kratko pa jedernato temeljne principe zdrave derzavne politike na podlagi modernih derzavnih postav, o kterem pa hofieni desk bralcem Soce prihodnje kaj vec" napisati. (Z Plllja C>. junija. (Izv. dop.) Pretekli teden je mesto Pulj iiueio dva nenavadna prizora. Praznovali smo sreberno poroko Nju Velicanstev, in pokopali sino slavnega admirala Bourguigoona. V nedeljo 25. Maja se jc versila ljudska veselica v eesarskim gozdu Sia-na. Ob treb popoldan je naznanil trikratni strel iz topov vojne ladje „Belonatf ? ,6etek? veselice. Vse se je zaeelo po mestu gibat, pomorska godba je odsla perva skoz mesto, potem se je vzdignila godba tukaj-§nega delalskega dru§tva „Societa Operaia' in zatem godba tukujsnoga pespolka „Alemantt. Pofiasi smo se pomikali proti Siani, ki je oddaljena pol ore od me-sta. Vozit se ined tretjo in peto uro ni snielo zastran velike miio^ice ljudstva. Sve^anost je odperl pred-sednik delalskega dmstva v ital. jezikn s primernim nagovorom, v kterem je zagotovljal zvestobo in vda-nost do Njib Velifianstev in v spomin sreberne poroke je pripida neka tukajSua imeiiitna. gospa bel trak na druStveuo zastavo. Vse tri godbe svirale so ena za drugo cesarsko himno. Ob 5. se je zacela tombo-bola in potem telovadba, ktero je vodil Bortoletti. Pies, kterega se je smel slebern vdele^iti, sklenil je lepo ljudsko veselico. Sredo po poldne pa smo imeli drug ^alostni pri-zor. Vse zastave na vojnih ladijah in po mestu so bilo tuLne in oznanjevale Bosmertpreljubljenega^ast-nega mescana Bourguignon-a c. k. admirala in po-veljnika tukajSnih tverdnjav. Petek 30, maja je bil pogreb kakor§nega pafi Pulj se ni videl. A blagi mo2 bil je res velezasluzen za Avstrijsko mornarstvo, vil. Od oktobra meseca je bil na dopustu. Njegova bolezen v grl" se je piav kmalu raztegnila tudi na pljufia. Zaman je ubogi nio2 iskal povsod pomoc5i pri zdravnikih. V poslednjem Casu se je bil mocno shuj-§al in prisel popolnoma ob glas. A na posteljo pri-klenen je bii samo osem dan pved smrtjo; ostal je do zadnjega vzdiha pri zavesti. Storil je smrt praviCnega, previden se sv. sakra-menti, kar omenjam pa le zato, da izprevidejo oni, ki so ga v ziveDJi obsojali, da so se motili, Bil je namrefi mo2, ki nij bil farizej, nego nosil je 2ivo ve* ro v svojem srci. V Lebanovej zapusCini je dosta skladeb in spi-sov, osobito vnevezanej besedi. Krasnaje Mlatinska ma§att in „kitica cvetja" (6 mesanih zborov, narodnim Sloveukam poklonenih), ki jo je zapustil mladi mo2 mej drugimi svojimi skladbami. Ti dve deli, kateri je bil malo tednov pred svojo smrtjo jav-nosti namenil, sti zares kaj posebnega in nek italjanski skladatelj strokovnjak, ki je te dve deli videl, je re-kel, da je Avgust pravi ve§fjak v generalbasu in tak talent v otoznost izrazujoLih pesnih, da dvomi, da bi ga kedo drugi prekosil. Po tej izreki italijanskega glasbenega umetnika in po mnogih novejih izvrstnih skladbah, posvetnih^ia eerkvemh), ki jih je ranjki zapustil, more se soditi, da je bil Avgust Lebau eden najgenijalni — §ih skla-dateljev sloveuskih. A ttga bodo preverjeni t. g. Ci-tatelji gele takrat, ko zagledajo njegova dela belega dne, za kar bodo skrbeli bratje prerano umrlega, ki imajovv rokah njegovo zapusCino. ^koda mladega genijalnega mo^al Slava njegove-jWUipopnttf Politidni pregled. Volilna borba je posebno po vsej Sloveniji jako ^iva in upati je, da dobomo z novim dr-Lavnim zborom nam Slovanom prijaznejii lice. Veselje narodnjaka presine, ko [vidi tako lepo vzajemnost — posebno pa pri nttSih sobratih na Notranjskem mej tern, ki se goHSkih Slovencev razpor eelo v Prago zanaSa in to, po jako pcr-fidni poti. Sicer pa pridemo kasneje fie na to, — za danes mol&mo. NA DUNAJU so osnovali neki wBttrger-klub", katoremu je naloga zopet sovrage Slo-vanstva v driavni zbor vollti in ti so pseudo-ustavoverci. NA CESKEM tudi nij pri§lo do prave spra-ve; tarn sta dva moza, ki rujeta proti narodni stranki in to je galostno, IZ KOUOSKEGA pa nam pise prijatelj, da bode slovenska in nemSko-konservativna stranka o vulilnej borbi skupno delovala ter v petih o-krajih postavila svoje kandidate. RUSIJA. V Petrogradu so dne 9. t. m. obesili onega Solovijeva, ki se je drznol posta-viti morilno roko na blazega mo2a, odresenika slovanske raje. Zapeljani 61ovek nij hotel niti duhoviske zadnje tolazbe. SRBIJI no6e Turfiija §kode povrniti katero jej je prouzro&l roparski napad Arnavtov, iz-govarja se^ da je ona sania tega kriva. V BERLINU so 11. t* m. praznovali zlato poroko nemikega cesarja i dru&ce. Na§, pa ruski car se nijsta vdele^ila te svefcanosti in iz tega se sklepa politifini pomen — a kdo zamore po-gledati za kulise diplomatov? ITAHJO so tudi hude povodnji one^reSile; reka Po je predrla strugo ter v mantovanskej okolici celih 12 vasij poplavila; revsfiina je ve-lika in tudi tukaj bo treba hitre pomo5it Xeposredni (direktni) davki v Avstriji leta 1871. in pa leta 1879. Zemljiski (gruntni) davek ie v vseh de^elah Avstrije skupaj leta 1871. znesel 36 milijonov 523.014 gld, — letosnje leto pa ima znesti 36 milijonov in 900.000 gld. Hisni davek je leta 1871. znesel 18 milijonov in 370.858 gld., — letos bo 23 milijonov in 650.000 goldinarjev. Pridobninski davek(Erwerbsteuer)je 1.1871. znesel 7 milijonov in 692.821 gld., — letoa bo 9 milijonov in 50.000 gld. Dohodiiinski davek (Einkommentteuer) je leta 1871. znesel 15 milijonov in 511.555 gld., letoa bo 19 milijonov in 500.000 gld. StroS ki za ;ztirjevanje davkov (za ek-sekucije) so leta 1871. zaesli 69.910 gld.,—letos pa bodo znaSali 209.000 gld., zraven tega pa je odlo-cenih §e 66.000 gld. za sodelovanje razlianih vladnih osob pri davkovskib eksekucrjah (menda eksekutorjev). Ker je tolikoSen razlofiek med eksekucijskimi stro§ki leta 18fl. in pa letobjega leta, naj povemo naSisi bralcem, loliko je zadelo raaii^o? predsednik. Razne vesti. Solov5jev, napadnik ruskega carja, je bil 7. t. m. od najvisjega sodi§6a v Peterburgu na smrt na veSalih obsojen. Iz njegovega 2ivljenja izvedelo se je to: V Toropco, kjer je imel sluSbo, je bil v ozkej zvezi z necira Nikolajem BogdanoviCem; ta je bil ko- va5 in pri njem so se shajali Buibili3tiK, inej tjmi tudi Mibajlov, katerega so vlanskega leta prijeti, ker je bil obtozen, da se je bil tudi on udelezil uuiora generala Mezenceva. Leta 1876 se je ozenil Solovjev s Katarino Oeli&vo, potem sta §la «ba v Pi-tiTbing, a zivela tu loeena, Takaj se je bil sh:*jal cesto z gla-vami revolucijouaine stranbe,potem pak opotoval okraja Vladimir in Niznij-Xovgorod in v raznih laglje a^ gidial. Potem je M v Samaro in v okraj Saratov, kjer je sel v Samaro in v okraj Saratov, kjer je prev-zel sluzbo obcinskega pisarja. L. 187S vrnil se je Solovjev v Petrograd in tu raznasal prepoved«inc Ca-sopise kakor „ZemIja. i volja* in revolucijonarne ogla-se. V Peterburgu je dobro ^ivel, akopram nij imel tacega nobenega deia» ki se izplaea. Solovjev je pred soduijo piiznal, da je sireljal na carja, da pak je to storil po svojem preverjenju. 5000 gld. ali 500 funtov iteilingov v zlatu do-bi, kakor dunajska poiicija in drage velikomestne po-licije n\zglasujejo, tisti, ki vlovi in sodnijt |izroei ue-ecga Aleksandra Cohena juda, ki je 50 let star, eokat, debelovrat, malo visocih pleC, irnolas in ftrnobrad. Ta ubegU jud je v Milwaokee v Ameriki velike goljufije naredil in utekel po svetn, da ne vedo kam. Oce in sin. Trinajstletui sin polkovnika barona Fv ki sluzbt'je zdaj v Bainbeigu, ptisel je inej hudo-bue tovariSe, in §el z njiuiiv krLmo. Oee njegov izve to, gre ga iskat, da bi ga prigual domov, ali ijubez-njivi siucek potegue revolver iz zepat te»* ustreli td-ktat na svojega iustnega oJeta. K sreei ga nij no-benkrat zadel, ali oce, razjarjcn, poteguc sabljo, in tani deeka take po glavt, da je taCrez dva dniunirl. Gospodarske stvari. O ohranitvi sirovega (frisnega) sad ja. Ce- na kakega sadnega plemena je med, pred in po pravi Jetni dobi bistveno raziifina. Ako terg Se ni kakim sadnim plemenom oskerbljen, alt 6e se ze redkeje na-haja, doseze se za tako blago dvojnato, trojnato in se vefio ceno. V prejSnjih letih so lebko bile zdatncjSe cene pred splo&no zetvijo vec ali manj s tern, da so zgod-nja plemena izsajuvali; dandanes so ta vendar veliko na svoji vrednosti zgubila zato, ker se leliko tudi po kupCijskih potih frisno sadje iz juinjih krajev proti severu pievaza: cresnje, jabelka. hruske se n. pr. iz Italije na dunajskem teigii ze dobijo ob Casu, ko so na§a najbolj zgodnja plemena komaj v dobi pervega razvijanja. l>a bi pridelovavec sadja ceno vi§al to ne gre, ampak s tern opravilom se peca od leta do leta bolj le kupclja. Visoke cene pozno v zimi zamore deloma tudi le tergovina v prid oberniti s temr da preskerbuje do-tiCnih plodov ia poznjih krajev in jib prinasa na terg. Tako ravnati, pa ni vedno mogoCe, ker so razlike do-zorivnega 5asa bolj severno lezecih krajev delomapte-majhne, deloma so pa v njih pridelavi plodovi slabejse kolikosti ter so manj spoaobni za prodaj, nego lepi, v boljSih krajih pridelani plodovi, ki se skusajo z ugod-njm ravnanjem ohraniti. Ohranitev fri§nega sadja (peCka-tega, ko§icastega ali grolastega sadja) je v popolnem intaktnem stanji vendar le postaia poseben, va^en m plaeilen oddelek uporabe sadja. Razlike een n. pr. grozdja, so na dunajskem tergu neizmerno velike; tako se placa za zlahtnino (Gutedel) ob 6asu tergatve (bsudime) za kilo 30 kr., o bozicu 80 kr., o pustu 1 gl. 40 kr. in za najbolj se ohranjeno giozdje, kakorSno prinesejo iz Francoskega na Dunaj, se plaCa veckrat za kilo 3-4 gl Ni li lena priloznost, da bi si prizadevalt pri takih razlikab ceL, ki se vefi ali manj nabajajo pri verstah sadja, ono bolj ko je mogoce dolgo v friSnem stanji ohraniti ? Kako naravna in pravifiQa morajo biti vsa prizadeva-nja, dabita namen dosegli? Inv re^niei so ^e znajdli mnogo pripomogkov, da se sadje fri§rio obvaije; sezi-dali so posamezne sadne hrame (kleti), jabelka in hra§ke djali v pesek in jih v tla zagrebli, obsuli so jih s pepelom in ogljenim prahom (z braSko) in so s takim ravnanjem ze veliko dosegli, tako da se sadua plemena posebno terda dandanes na tergih nasih mest ze skozi celo leto nabajajo. Pa vsi ti narodi imajo deloma veliko napako, da sadje ne pride v onem fri-Snem nepokvarjenem stanu na terg, kakor ga ima ob casu tergatve. Te napake pa iz tega izvirajo, da se premalo pazi na teorijo, ki je za ohranitev sadja pri-hfina. «__ ProSnja. 30. minolega meseea je v Sivenja cvetu v Gorici izdihnoi blago svdjo duso moj brat Avgust, ki je bil morda eden najboljsin slovenskih skladateljev, za-pustiv§i-—lepo Stevilo svojih skladeb v rokopisu. Zal da njegove veljave na5 narod zdaj oceniti se ne zna, ker le prav malo njegovih skladeb priSlo je na dan. Zato je podpisaoi, v cegar rokah se nahajajo ranjce-ga skladbe, sklenol, skibeti za to, da se te objave ter tudi z obsirmsJm 2ivotopisom mis!i oslaviti pre- Izdavatelj in Qd|ovoroi urednik; A^XOK FAEUAJI. — Tiskar: MAILUSG y Gorici, minolega spomiu. Ker pa je imel ranjki Avgust vec skladeb razposojenih. zato prosim vse one gospode, ki bi imeli kako glasbcuo dclo njegovo, da je iceiii pi»§'jejo. Oiobito bi rad dobil njegovo: „Za slovo" (kaj <»d nitne proc oko...), o katercj peMiui mi je sam pravii, da jo je uekoinii posodil, ne vede, komu in ki ima menda lepo glasbeno veljavo. Prijateljem in znaucem prerano umrlega Avgust a bi bil tudi od srca livalczeiu ko bi mi hoteli poslati kake ettiee iz nje-g»vega zivenja, katere morda Se meni znane nijso. Rokopise na zahtevo po njihovej odrabi vraCam. V Lokvi, (Corgnale) 8. junija 1879. JANKO LEBAN, ___________ ucitelj. Nasim p. u. gg. nai*oLnikoni! Prosimo za potrplicnje! Ako denaSnja (in tudi uze prejsna) Stcvilka ne ug&ja popolnoma vsem zahtcvam; nismo krivi mi, ampak to, da nas je glaviii pisatelj nasega lista nepri^akovano zapustii. Za danes le toliko! LastniStvo „So6o.tf „Solitle Fimien als Vertreter crwiiiihchi." mm zui Od konkurzne uprove nedavno na n'w pi*i§lo voliko nngleSko fabriko ?.a britanijn>srcbro dobili smo nalog, tin naj vse pri nm v ssalogt loiioco blago od britnnija-Hi'cbra za majiicno povrufiilo voznine in '/j dola plaLo delttvske, podai'imo. Proti vpoidanju svote novcev, ali pa tudi proti pov-zetju pri vsakcj retii dolofione ceno 1*j kot povraCilo voz« nine od Anglesko do Dunaja in kot neznatni del do-Invske plafio, dobi vsakdo slodcCe za dotfti del reelno vrednosti, skoraj zastoilj. G kom. zlie za jedi od britanija-srelra, in 6 kom. enacih zlie za kavo, akupa; 12 komadov, stale so preje gld. 6, zdaj pa vseh 12 komadov skupaj gl. 1.85 6 „ namiznill nozev od britanija^srebra, z an-gleskimi ostrinami od jekla, nadaljo 6 kom. enacih vilic, skupaj 12 komadov, ki so prej veljali gl. 9, zdaj vseh 12 kom. skupaj gl. 3.10 1 zajemalee za mleko, teske kvalitete, prej gld. 3, zdaj.......gl, —.70 1 zajemalee zajuho, najtezje vrste, odnajbolj- sega britanija-srebra, preje gld. 4, zdaj gl. 1.10 6 podstavkov za noze od britanija-srebra, preje gld. 2, zdaj......gl. -.65 1 klesoe od britanija-srebra za sladkor, preje gld. l, zdaj......gl. -.30 Sazen tega §e elegantne namizne svefinike, par gl. 1.—, 2.—, 2.50, 3.—; tase. a kr. 50, 75, 80, gld. 1.—, 1.40; vrcki za kavo, k gld. 2.—, 2.50, 3.—, 4.—; sladkorne pusice, i gld. 2.—, 2.S0, 4.—, 5.50, 7.—; sladkorne Bip-nice, a kr. 25, 40, 75, 90, gld. 1.—; karafindelj za kis in olje, a gld. 2.50, 2.80, 3.50, 4.75, 5.—; puSice za su-rovo maslo, ftkr. 75, 95, gld. 1.70, 2.80, 3.25, 4.—; Ca§e za juho s podstavkom, a gld. 1.60, 2.50, 3.— HTNeverjetno po ceni!^j| in za vsako gospodinjstvo posebnega priporodenja vredna je sledeea sklad, obstojeia iz 33 komadov praktid-aili, terfzvrstno izdelanih stvarij, narejenihiz naj-finejSega britanija-srebra za neverjetno malo ceno le gld. 6.45 in sicer: 6 kom. vrlo dobrih namiznih nozev, z ro5- | «• nikom od britanija-srebra s pravo an-gleskimi srebrno-jeklenimi ostrinami. 6 „ jako finih vilic, britanija-srebro, iz jednega kosa. 6 f. teakih zlie za Jedi od britan.-srebra. 6 „ zlic za kavo od britanija-srebra, naj- boljse kvalitete. 1 masivni zajemalee za mleko od britanija-srebra. 1 te§ki zajemalee zajuho od brit.-srebra. 6 kom. podstavkov od brit.-srebra za noze. / -g «, a 1 izvrstne klesce od brit.-srebra za sladkor,' L « * 33 kom. Vse te re5i so izdelane iz najfinejgega britanija-srebra, ki je na celem svetu jedina kovina, katera ostane vecno beia, in se od pravega srebra tudi po 20 letnem rabljenju ne more razlociti, za kar se garan-tuje. Xaj se tedaj vsakdo z narocili kolikor mogoce po-hiti, ker pri tako izrednej ceuosti se bo kmalu vse po-prodalo. Xaslov in jedini kraj za narocila v c. k. avstro-oger-skih provincijah: General-Depot der Britannia-Silber-Fabriken: Blau et Kami, WifiB, I, Hi&Mto h I, >^s§s