Celje - skladišče D-Per Leto VIII., 5. 1985, Št.81 582/1985 tOBČiNA ŠENTJUR PRI ||| m m. 1 ; r j 1 I r~ j C0BISS o IZ VSEBINE: glasilo socialistične zveze delovnega ljud — KAKO VPLIVATI NA PRAVILEN RAZVOJ KADROV — KS KALOBJE — PODELJENE NAGRADE INOVATOR '84 — STARŠI PRIDRUŽITE SE NAM Mesec mladosti Naj namesto čestitke ob dnevu oziroma mesecu mladosti zapišemo razmišljanja tovariša Jerneja Borovnika s posveta predsednikov svetov za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij pri OK SZDL, ki je bil 21. marca 1985 v Ljubljani: »Znano je, da so največji del bremena med NOB nosili mladi ljudje. Tudi po vojni so mladi ogromno prispevali k obnovi in graditvi svoje domovine. Zato bi morali danes, ko smo zopet v težki situaciji manj kritizirati mlade ljudi, kajti vsi vemo, da je mladina dobra in slaba ter več razmišljati o tem, kako vso našo mladino vključiti v boj za rešitev te situacije, ki je brez mladine ne bomo rešili.« ****-********************'********************** POBUDE IN MNENJA SVETA ZA URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE DELEGATSKEGA SISTEMA, PREDSEDSTVA OK SZDL ZA NADALJNJE UVELJAVLJANJE DELEGATSKEGA DELA V OBČINI ŠENTJUR Svet je obravnaval naloge pri nadaljnjem delu in uveljavljanju delegatskega sistema za volitve 1986. Ugotovili smo, da pred delegati stoje pomembne odločitve in dela, zato pozivamo vse samoupravne in družbenopolitične dejavnike v OZD, TOZD, KS, da angažirajo vse sile za poživitev delegatskega dela. Predsedniki samo-uparvnih organov (svet in skupščina KS, delavski svet), družbenopolitičnih organizacij, individualni organi in tajniki KS so dolžni pripraviti predloge delegatov za delegatsko delo, odnosno pripraviti stališče samoupravne sredine za sejo skupščine. 1. Pred nami so oblikovanja in sprejemi planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje, katero je zelo pomembno tudi zaradi razpisa in priprav za nov krajevni samoprispevek. Prav od delegatov in samoupravnih organov sedanjega sestava je odvisno, kakšni bodo srednjeročni programi. 2. Preko samoupravnih organov v TOZD in KS ter družbenopolitičnih organizacij moramo zagotoviti sklepčnost na sejah skupščin, ne pa z raznimi intervencijami do vodilnih delavcev. (( 3. Na sejah skupščin naj se vsak delegat izjasni do podanih pred-lggov. Razpravljali in usklajevali bi le o vprašanjih, kjer so predlogi ali interesi različni. Predsedniki skupščin morajo pokazati več posluha do posameznih predlogov delegatov in delegatske baze, tista sredina ki pa ne razpravlja pa se mora izjasniti do podanega predloga preko delegatov, ki sodelujejo na skupščinah. Razprava mora biti strpna, argumentirana. Usklajevanje mora potekati med izvajal- ci in uporabniki, strokovna služba pa mora opozarjati na zakonitosti. 4. V letnih planih se morajo sprejeti konkretne odločitve, ki jih med letom praviloma ne bi spreminjali (razen v izrednih pogojih). 5. Delegatom ne dajemo gradiv »na klop«, kjer se ne morejo o njih izjasniti. 6. Predsedniki skupščin in ostalih organov morajo odigrati bolj konkretno vlogo pri usklajevanju in izvajanju programov in politike SIS. V ta namen jih je potrebno vključevati v postopke sprejemanja politike (resolucije, srednjeročni plani, dolgoročni plan itd.). Prav tako pa morajo spremljati in imeti neposreden vpogled v izvajanje sprejetih odločitev. 7. Koordinirano je potrebno sklicevati skupščine SIS ter skupno dogovoriti naloge posameznih SIS. 8. Sklepe in odločitve skupščine občine in skupščin SIS je potrebno javno publicirati, da bodo delovni ljudje in občani seznanjeni s pomembnejšimi odločitvami preko občinskega glasila Utrip. Prav na osnovi teh stališč in pobud sloni nadaljnje delo delegatov in delegacij. Ob angažiranju samoupravnih organov in DPO v vseh sredinah pa zavisi kakšno bo prenašanje stališč in mnenj na skupščine ter kako bodo aktivni. Pred nami stoji velika obveza, zato je nujna angažiranost vseh dejavnikov. V zadnjem času opažamo zopet nesklepčne seje skupščin, zato je to še toliko bolj pomembno. Seja zborov SO Za 27. in 28. maja so sklicane seje — zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Predlagan je naslednji dnevni red: 1. poročila o delu: družbenega pravobranilca samoupravljanja, javnega pravobranilca in Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu 2. informacija o doseženih rezultatih gospodarstva občine za leto 1984 in v prvih treh mesecih leta 1985, s poročilom sveta ZSS o akciji obravnave ZR '84 3. samoupravni in družbenoekonomski položaj krajevnih skupnosti v občini — usmeritve za zagotavljanje skladnejšega razvoja KS in načina financiranja krajevnih skupnosti 4. predlog odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Šentjur 5. predlog odloka o komunalnih dejavnostih 6. osnutek odloka o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Šentjur 7. osnutek odloka o splošni prepovedi gradnje ob izmeritvenih znamenjih in ob vizimih linijah nad, točkami temeljnih geodetskih mrež posebnega pomena v občini Šentjur 8. poročilo delegata Skupščine SR Slovenije 9. poročilo komisije za kadrovske zadeve, volitve in imenovanja Oä tu in tam 27. april, 1. maj in prihod Titove štafete so tudi v Loki pri Žusmu lepo proslavili. Program so pripravili mladinci in pionirji COŠ toka. Na predvečer 1. maja pa je nad vasjo zagorel kres. , Lokarje — Po večletnih prizadevanjih bo Gasilsko društvo Lokarje ob dnevu vstaje slovenskega naroda 22. julija 1985 uradno otvorilo gasilski dom na Selah. Vsa dela so v glavnem končana, urediti je potrebno le še okolico, stopniščne ograje in nabaviti najnujnejšo opremo. Poleg otvoritve doma bo gasilsko društvo prevzelo tudi novo orodno gasilsko vozilo. Imenovan je bil odbor za otvoritev doma, ki je na svoji prvi seji sklenil, glede na vložen trud in skromna finančna sredstva, ki so bila vložena v izgradnjo doma, da mora biti otvoritev svečana, z občinsko gasilsko parado, kulturnim programom in zabavnim delom. Obširno o poteku gradnje doma in prizadevanjih članov GD Lokarje bomo poročali v naslednji številki Utripa. Šentjur — V soboto, dne 11. 5. 1985 se je skupina članov TKD Partizan Šentjur udeležila teka prijateljstva »po poteh partizanske Ljubljane« v sestavi: Zabukošek Franc, Stropnik Cveto, Marot Rado in Mavrič Darko. Člani že dalj časa trenirajo in se udeležujejo raznih tekov, maratonov in pohodov. Bili so udeleženci maratona.v mesecu aprilu v Radencih, v načrtu pa imajo še več podobnih tekov v'letošnjem letu. Slivnica V soboto, 11. 5. 1985 je bila v kulturnem domu v Slivnici revija pevskih zborov občine Šentjur. Sodelovalo je 6 zborov in sicer iz Šentjurja, Dramelj, Planine in Ponikve. Prireditev je lepo uspela, nekoliko pa smo zaskrbljeni, ker v občini deluje manj zborov, kot prejšnja leta. • Šentjur — Na vojaški paradi v Beogradu smo videli tudi pripadnike TO iz Slovenije, manj znano pa je, da so bili na paradi tudi pripadniki TO iz Šentjurja. Ko so se vrnili iz parade smo jih povprašali po vtisih, istočasno pa vam jih predstavljamo : TOVARNIK Peter: RTV mehanik, zaposlen v Emo Celje »Ne vem kaj naj rečem, ves trud vložen na pripravah je bil poplačan z defilejem na Bulevarju revolucije«. BRAČUN Slavko: strojni ključavničar zaposlen Železarne Štore »Ni besed, posebna čast je sodelovati na paradi, posebno doživetje je sprejem ljudi ob izvršitvi defileja«. , KOVAČIČ Drago: avtoklepar, zaposlen Tovarna traktorjev Štore . > »Lepo je sodelovati na paradi, vedno mi bo ostalo v spominu srečanje in sodelovanje z udeleženci parade iz ostalih krajev Jugoslavije«. $ Prepričani smo, da te besede izražajo zadovoljstvo in ponos ob sodelovanju na paradi — manifestaciji bratstva in enotnosti in manifestaciji moči armade miru. Šentjurski portret »Vsakdo, ki se že mlad vključu- i , je v aktivistično delo y okolju kjer živi, ima veliko večje možnosti, da se izoblikuje v samostojno in močno osebnost in je lažje kos nalogam in težavam v življenju.« To nam je zaupal Franci SALO-BIR, ko smo ga spraševali po nasvetu za mlade v majski številki Utripa. Franci z duhom in telesom živi za Dobje, kjer je že 27 let za prodajalnim pultom: In krajani so zadovoljni z njim, saj so mu zaupali naloge predsednika sveta KS in predsednika GD. Svoj temperament pa razdaja tudi kulturi. Kot mentor osnovni šoli skrbi za folkloro in naraščaj narodno zabavnemu ansamblu, ki ni poznan samo v naši občini. »V veliki meri se moramo za svoje uspehe zahvaliti tistim, ki so nam dali priložnost, da nastopamo na različnih občinskih prireditvah.« Francijeva zasluga pa, da so priložnost dobili predvsem mladi in tu je treba iskati vzroke, da bodo 28. julija letos že 13. organizirali tradicionalno prireditev POKAŽI KAJ ZNAŠ, sigurno eno najuspešnejših prireditev v naši občini. * »Nastopov s folklorno in dramsko skupino ter ansamblom je čez Komisija za podeljevanje plaket in priznanj »LEON DOBROTIN-j>EK« pri Občinskem odboru ZZB NOV Šentjur pri Celju RAZPISUJE pogoje za podelitev plaket in priznanj »LEON DOBROTINŠEK« za leto 1985 1. Plaketa in priznanje »LEON DOBROTINŠEK« se podeljuje delovnim ljudem, občanom, OZD, KS, družbenopolitičnim organizacijam, društvom, družbenim organizacijam ter ostalim samoupravnim organizacijam za izre- ' dne uspehe in zasluge na področju ustvarjanja in razvijanja revolucionarnih tradicij NOB, s posebnim poudarkom prenašanja le-teh na mlajše generacije ter krepitve in prizadevanj pri nemotenem dograjevanju obrambne moči naše samoupravne socialistične družbe nasploh s posebnim poudarkom na območju občine Šentjur pri Celju. 2. Predlagatelji so lahko vse družbenopolitične organizacije (ZB NOV, SZDL, ZSMS, OO sindikata itd.), ki predloge uskladijo pri svojih občinskih organih, ki pa usklajene predloge posredujejo Komisiji za podelitev plakete in priznanja pri Občinskem odboru ZZB NOV. 3. Predlogi morajo vsebovati osnovne podatke o predlaganemu z obrazložitvijo ter morajo biti poslani Občinskemu odboru ZZB NOV — Komosiji za podeljevanje plaket in priznanj do 15. junija 1985. Občinski odbor ZZB NOV Šentjur pri Celju leto veliko. Naj omenim le vsakoletni nastop v domu varovancev v Šmarju, srečanja z brigadirji v Šentvidu, pa nastopi na naši besedi. Krajani se vedno odzovejo na akcijo, še posebno zato, ker se vedno držimo sprejetih planov in dogovorov. Tako so tudi rezultati bolje vidni.« In o odzivu krajanov smo se prepričali tudi na nedavni prireditvi ob prazniku OF. V. D. DO 10. JUNIJA ZBIRAMO PRIJAVE ZA PTT PRIKLJUČEK! Na zadnji koordinaciji s predstavniki ptt podjetja iz Celja in treh krajevnih skupnosti Šentjur — center, Šentjur — okolica in Blagovna so bile obravnavane možnosti razširitve centrale ATC v Šentjurju. V zvezi s tem in povpraševanjem dajemo naslednjo informacijo. Krajevna skupnost Šentjur — center, Šentjur — okolica in Blagovna zbirajo vse prijave za priključitev na ptt omorežje. Interesenti se lahko prijavijo na sedežu KS do 10. junija, 1985. Informativna cena na zgrajenem omrežju za ptt priključek je 150.000,00 din. Vsak naročnik pa mora potem poravnati še obveznosti priključka in notranje instalacije. Po izjavah predstavnikov PTT Celja bi bilo ob zadostnem številu, najmanj 250 naročnikov zagotoviti dobavo v roku 18 mesecev. Po prijavah in izdelanem izračunu bi bilo treba poravnati obveznosti do konca leta 1985. Prosimo vse, ki bi želeli imeti ptt priključek in še niso oddali prijave naj to storijo do zgoraj omenjenega datuma. Od števila prijav je odvisno ali bomo v širitev po predlagani varianti sploh sprejeli. Vse dodatne informacije lahko dobite na sedežu KS okolica in center tel.: 741-394, 741,505. ODLOČITE SE DO 10. JUNIJA 1985 IN'POSREDUJTE PRIJAVO SVOJI KRAJEVNI SKUPNOSTI (center, okolica. Blagovna ali KS Kalobje). Iz pisarne KS center, okolica Kako vplivati na pravilen razvoj kadrov Na to vprašanje bo potrebno kmalu odgovoriti predvsem v tistih delovnih okoljih, ki bodo hotela in zmogla slediti hitremu vzponu tehnološkega razvoja, pre-struktuiranju gospodarstva — torej takšnega, ki bo omogočal enakopravnejšo vključitev v mednarodno delitev dela. Seveda se bo marsikdo vprašal kaj imajo pri tem delu gospodarskega načrtovanja opraviti kadri? Saj v tem trenutku je to bolj domena gospodarstvenikov, ekonomistov, razvoj-nikov itd. Tudi sami večkrat podobno razmišljamo, ker nas vsakdanja naglica na delovnem mestu mnogokrat vodi v rešitev od danes do jutri. V mislih imamo predvsem neizbežno vprašanje, ki se lahko pojavi že v naslednjem srednjeročnem obdobju, namreč ali bodo profili kadrov, ki jih bomo usmerjali v izobraževanje recimo v letih 1988 — 1990, pridobivali le klasična znanja v sedanjo vsebinsko naravnanostjo ali pa bomo lahko v teh učnih programih že zasledili prilagoditev novim tehnološkim prijemom in rešitvam. Predpostavljamo namreč, da bo del nove tehnologije (robotizacija, računalniška obdelava itd.), ki jo proces prestruktuiranja gospodarstva nedvomno vključuje, predmet resnejšega razmišljanja tudi v naših organizacijah združenega dela. kot posledica takšnemu ravnanju sledi tudi ustrezen kadrovski potencial, ki pa ga v tem trenutku le težko napovemo. Iz razgovorov s posameznimi strokovnjaki, ki intenzivno delajo na področju razvoja ter uvajanja nove tehnologije, ki bi dajala izvozne učinke, je mogoče sklepati, da bo potrebno s strani gospodarstva Najpogosteje zasledimo v sredstvih javnega obveščanja v času priprav na poletne počitnice, dopuste, oddihe, izlete itd. Podatke, kje bomo letovali in koliko bo sta- lo. Redkokdaj pa se upamo na glas vprašati kaj ob zaostrenem gospodarjenju, podivjanih cenah in še marsikaj pravzaprav predstavlja aktiven letni oddih delavcev. Organizirati nekaj dni plavanja v morju, morda še kakšno smučanje in pohod v planine, je do danes bila razmeroma lahka (in prijetna) naloga sindikata, dodatna v kadrovskih službah ali pa zaupana komisijam za družbeni standard. Na koncu sezone smo v glavnem v vseh sredinah vsak zase ocenili prijetnost dopusta in se seveda odločili, da nam bo naslednje leto tudi lepo. Ko pa vso stvar pogledamo z vidika stroškov, ki ob tem nastajajo, lahko ugotovimo, vsaj kar zadeva kampiranje s prikolicami kot najmnožičnejše oblike aktivnega letnega dopusta, da postaja ta prikolica zelo draga zadeva (prevoz na lokacijo, turistična taksa, zimovanje, redno vzdrževanje, zavarovanje, odvajanje amortizacije itd.). Nenazadnje vsi vemo, da vsi ti stroški bremenijo sklad skupne porabe, le-ta pa prihaja iz iste vreče, kjer se nahaja masa za osebne dohodke. Stvar postaja seveda samega, razmeroma kmalu nakazati nove vsebinske vidike v učnih programih usmerjenega izobraževanja. Samo šolstvo tega dela ne bo moglo opraviti, saj v celoti še ne pozna dolgoročnejših potreb gospodarstva. Misel ne želimo razglabljati, le opozarjamo, da se bo morala sleherna kadrovska funkcija spopasti tudi z načrtovanjem in strokovno kvalitetnejšim planiranjem že v tem srednjeročnem obdobju. To plemeni, da moramo v svoji nadaljnji kadrovski praksi narediti premike ne samo v lastni organiziranosti, temveč tudi pri boljšem delu v okviru občinskega in regijskega dogovarjanja. Le-ta bo moral še bolj kot doslej povezati v učinkovitejšo vlogo kadrovske funkcije tudi vidike poklicnega usmerjanja in spremljanja. Marsikatero nalogo s tega področja je v strokovnih kadrovskih službah mogoče izvesti že sedaj, ko morda še ne poznamo niti_vse-bino niti obliko prestruktuiranja lastne proizvodnje. Ker čas neusmiljeno hiti, perspektivne planske dokumente pa bo potrebno kaj kmalu predočiti v presojo ni odveč, če tudi na takšen neobičajen način apeliramo na vse odgovorne kadrovske delavce, da pričnejo razmišljati tudi o takšnih kadrovskih vidikih. Če je ta spodbuda zamišljena še ob pravem trenutku, se bo možno o njeni vrednosti prepričati v jesenskem obdobju 1985, ko bomo preko skupnosti za zaposlovanje preverili opravljeno delo na področju kadrovskega planiranja. Danica Dosedla Mirko Čander zaskrbljujoča, ko je treba planirati porabo, hkrati biti varčen in kljub temu zadovoljiti željam in potrebam. Glede na pogodbe in cene, ki nam jih v teh dneh ljubeznivo pošiljajo turistična območja, kjer bomo letovali, nikakor niso prijetne že sedaj, ko se je sezona komaj začela. Za tistega, ki za vso to zadevo skrbi je že sedaj jasno, da bo za kampiranje potrebno veliko denarja, marsikdo pa se bo vprašal o rentabilnosti oziroma perspektivi takšne oblike letovanja, že verjetno prihodnje leto. Na tej točki ugotovljenega dejstva se je potrebno vprašati dvoje: ali smo z dosedanjo bolj sindikalno in volontersko pripravljenostjo in organiziranostjo v OZD in občini kot celoti pravilno organizirani, da bomo lahko tudi jutri oz. naslednja leta predložili delavcem najprimernejše oblike za letovanje in drugič ali se ne kaže že letos organizirati v občini tako, da bomo s skupno voljo in pripravljenostjo javno spregovorili kam naj pelje kvaliteta in oblika množičnega letovanja že jutri in kaj je potrebno storiti že danes. Uradno zbranih in strokovno analiziranih podatkov o kvaliteti letovanja v občinskem merilu verjetno nimamo, lahko pa hitro ugotovimo, da so v določenih OZD do tega sestavnega dela delavče- vega delavnika pristopili bolj orga-ganizirano. So primeri, ko razmišljamo o zidanih počitniških kapa-cetetah (konkretno Bohor), da je letovanje prijetno in zdravju koristno tudi v planinah in zdraviliščih, ne le poleti ampak tudi pozimi. Možnosti vsekakor so in vendar bo kakršen koli drugačen pristop zahteval tudi denar, ki pa ga je treba planirati in morda tudi združevati v občini. So organizacije, ki bodo težko zmogle že danes nadoknaditi zamujeno, a hkrati ponuditi delavcu aktiven oddih. Prav bi bilo, da bi o tej zadevi v občini dorekli kaj več, morda že 7. apri svetovni dan zdravja 8. maj dan rdečega križa To sta dva dneva, ki obvezujeta in opozarjata na celoletno aktivnost v interesu zdravja. Po definiciji svetovne zdravstvene organizacije — WHO je zdravje popolna fizična, duševna in socialna blaginja in ne samo odsotnost bolezni ali invalidnosti. V to smer si prizadeva ta ugledna organizacija združenih narodov, ki vsako leto ob 7. aprilu kot svojem ustanovnem dnevu proglasi moto za zdravstveno vzgojno aktivnost vseh ljudi, zlasti zdravstvenih delavcev v smeri cilja.- zdravje za vse do leta 2000. »Letošnje moto je: Zdrava mladina — naše največje bogastvo.« Naša mladina je danes najbolj zdrava populacija, saj je bila deležna relativno dobrih pogojev za svoj razvoj. Zdravje pa je bogastvo za vsakega človeka,- toda to je dobrina, ki se lahko ohranja, utrjuje ali pa zapravlja. Tega pa se moramo zavedati vsi, zlasti pa se moramo zavedati nevarnosti, ki nam zdravje ogrožajo. Zlasti zdravstveni delavci morajo biti seznanjeni s posebej pomembnimi nevarnostmi za zdravje. Njihova osnovna dejavnost je pomoč bolnim in prizadetim, humanost pa jih sili in tudi obvezuje, da delujejo tu- Odbor za izgradnjo nove mrliške vežice Šentjur pri Celju obvešča vse krajane krajevnih skupnosti Šentjur — center, Šentjur — — okolica in Blagovne, da poteka v mesecu maju in polovici meseca junija javna razgrnitev idejnega projekta nove mrliške vežice Šentjur. Javna razgrnitev projektov se nahaja v prostorih krajevne skupnosti Šentjur — center, Šentjur — okolica in Blagovna (osnovna šola) ter v prostorih skupščine občine Šentjur. Krajani lahko na idejni projekt podate svoje pripombe in mnenja, katere bo konec meseca junija obravnaval odbor za izgradnjo ter na osnovi tega naročil izdelavo glavnega projekta. Poleg teh aktivnosti pa smo pri SDK Šentjur odprli tudi poseben žiro račun za gradnjo mrliške vežice Šentjur. Vse krajane obveščamo, da je možno nakazati sredstva to jesen, ko bomo zbirali spomine in vtise iz letovanja in poravnavali račune. Ni odveč ideja, da bi se o tem pogovorili za okroglo mizo vsi, ki odgovarjamo za ta del družbenega standarda v občini Šentjur. Zaradi strokovnejšega pristopa pa bi kazalo pritegniti k iskanju boljših rešitev tudi delavce zdravstvenega doma in počitniško zvezo. Razume se, da si želimo, .da je koordinator in nosilec akcije v kolikor jo sprejemamo, občinski svet zveze sindikatov. Danica Dosedla Mirko Čander di preventivno. Dolžnost ostalih ljudi pa je, da temu prisluhnejo in tako ravnajo v lastnem interesu za boljše zdravje in s tem tudi zmanjšajo ekonomske stroške zdravljenja. Pri tem prizadevanju pa je pomoč tudi organizacija Rdečega križa. To je humanitarna organizacija, ki je nastala v vojni leta 1859, kot pomoč žrtvam nečloveškega reševanja spornih zadev med ljudmi. Švicar Henry Dunant je takrat opozoril svet na trpljenje ljudi, ki so ostali nemočni na bojišču in tako se je začelo gibanje RK. Danes RK še vedno pomaga v trpljenju in nesrečah, hkrati pa skuša delovati tudi preventivno — z opozarjanjem in osveščanjem ljudi za takšno ureditev življenja, ki zboljšuje in krepi zdravje. To so naloge, ki so še danes zelo pomembne in bodo vedno aktualne. Uspešne pa bodo z večanjem števila članstva, ki bo prevzemalo humanost RK in bo pripravljeno delovati v prid človeštva. Pri tem je potrebno tudi sodelovanje vseh ljudi in družbenih organizacij z raznimi strokovnimi združenji. Temu pa je posvečen tudi teden RK, z geslom: »Sodelovanje, mir, razvoj !« F. Z. OO RK na ž. r. 50770-762-16775 Gradnja mrliške vežice v Šentjurju. Predlagamo, da se naj svojci odločajo za nakazilo sredstev za gradnjo mrliške vežice namesto nakupov vencev. Na ta način boste najbolj neposredno pripomogli, da bomo vežico lahko pričeli graditi v letu 1986. Prosimo tudi delovne organizacije in zasebnike, da prispevajo sredstva namensko za to izgradnjo. Obveščamo tudi vse krajane in delovne ljudi, da je izgradnja mrliške vežice ena izmed referendumskih postavk treh krajevnih skupnosti Šentjur — center, Šentjur — okolice in Blagovne za nov krajevni samoprispevek. V prepričanju, da boste naš poziv sprejeli z razumevanjem se vam v naprej zahvaljujemo. Predsednik odbora Cveto Erjavec Ali so letovanja na pravi poti? Ob svetovnem dnevu zdravja In tednu Rdečega križa Priprava na gradnjo nove mrliške vežice Iz delovnih organizacij KOP ŠENTJUR — komunalni obrat Obvestilo o dežurni službi Zaradi potreb nemotene preskrbe z vodo, normalni organizaciji pogrebne službe in drugih intervencijskih naročilih, smo organizirali stalno dežurno službo. Organizacija dežurne službe je naslednja: 1. Dežurstvo vsak delovni dan od 6. do 14. ure je zagotovljeno s stalno prisotnostjo enega od članov tehnične službe v obratu Podgorje na telefonski številki 741-019. 2. Dežurstvo ob sobotah, nedeljah in praznikih bo zagotovljeno s prisotnostjo dežurnega delavca v obratu Podgorje na telefonski številki 714-019 od 8. do 12. ure. 3. Dežurstvo izven delovnega časa je zagotovljeno s prisotnostjo dežurnega delavca na domu. Naslov in eventuelna telefonska številka je objavljena na oglasni deski v obratu Podgorje in v glasilu Utrip za vsak mesec. Vse občane in koristnike naših uslug prosimo, da dežurno službo koristijo le v izjemnih primerih, ker je vsaka intervencija izven delovnega časa izredno draga. RAZPORED DEŽURNIH DELAVCEV ZA MESEC JUNIJ 1983 3. 6. do 9. 6. Franc SKALE, Jelce 10, Gorica pri Slivnici 10. 6. do 16. 6. Milan ŽMAHAR, ul. Kozjanskega odreda, Šentjur 17. 6. do 23. 6. Bojan PIVEC, Ul. Miloša Zidanška 9a, Šentjur 24. 6. do 30. 6. Slavko TANŠEK, Ul. D. Kvedra 24, Šentjur GLASBENA ŠOLA Vpis novincev v glasbeno šolo in pripravnico bo od 17. do 19. 6. 1985 od 12. — 16. ure v prostorih šole. Vpisali bomo otroke, ki bodo jeseni obiskovali 1, 2 in 3. razred osnovne šole. Število je omejeno. — 7. junija ob 18. uri bo v dvorani kulturnega doma v Šentjurju zaključni koncert učencev glasbene šole. Nastopili bodo: godba na pihala, ansambel harmonik, kitar, trio violin, ansambel harmonik iz oddelka na Ponikvi ter nekaj posameznikov. — 30. maja bo absolventski večer v dvorani kulturnega doma ob 19. uri. Nastopili bodo: Marija Čoki, Nataša Fidler, Tanja Jelenko, Metka Lukane, Jelena Rauter, klarinetist Jože Kind, violinistka Betka Tisel. Šentjur — V soboto, 20. 4. 1985 je bilo na OŠ Franja Malgaja Šentjur občinsko tekmovanje iz matematike. Tekmovali so učenci 6., 7. in 8. razreda iz vseh šol naše občine. Učenci so reševali naloge, ki jih je sestavilo republiško društvo matematikov in fizikov. Najbolje uvrščeni so: 8. r. Povalej Irena, Jančič Matjaž in Mastnak Marjana, OŠ Šentjur, 7. r. Horvat Mateja in Meslavič Irena, OŠ Šentjur ter Belej Tonci, OŠ Slivnica in Rečnik Sabina OŠ Ponikva, 6. r. Marzidovšek Matjaž in Grobelnik Damjan OŠ Šentjur ter Kolar Mojca OŠ Slivnica. Pionirska hranilnica NA OŠ »FRANJO MALGAJ« ŠENTJUR Na osnovni šoli Franjo Malgaj se je s prvimi zametki v sistem vzgojno-izobraževalnega dela vgradila Pionirska zadruga. Združuje proizvodno in družbeno-koristno delo. Spoprijeli smo se s pridelavo vrtnin za šolsko kuhinjo, s čebelarstvom, krmljenjem ptic in divjadi, s pletenjem, z vezenjem, z izdelavo drobnih tehničnih predmetov. Poleg teh proizvodnih dejavnosti se vključujemo še v interesne dejavnosti kulturnega področja (12), naravoslovno-matematičnega področja (3), družbenoekonomskega področja (2), v sekcije ŠŠD in v celo vrsto celoletnih ali občasnih tekmovanj. Vsak učenec, ki je za delo zainteresiran, z nesmotrno uporabo prostega časa res nima problemov. Finančni servis za vse interesne dejavnosti, oddelčne skupnosti, organizacije na šoli, mladinski tisk, prehrano učencev in zaposlenih, ter nabavo in preskrbo učencev z učbeniki pa opravlja Pionirska hranilnica. Naše delo je zelo obsežno in želimo že od malega učence navajati na pravilno vrednotenje denarja in se vzgajamo v duhu solidarnosti in humanosti, saj se naše obresti stekajo v skupna sredstva in z njimi podpiramo tudi revnejše učence. Kakšno je naše delo? V PH dela 6 učenk — uslužbenk. To so: SALOBIR Simona, ZUPANC Simona, MRZEK Andreja, KOVAČ Duška, MASTNAK Jelka in TIBAUT Tanja. Naše delo pa vodi in nadzira mentorica Silva KUKOVIČIČ. Vsa dela opravljamo samostojno in o sredstvih PH tudi samoupravno odločamo. Varčevalci so vsi učenci in tajnost vlog je zajam- čena. Vpogled v hranilne vloge imajo mentorji, uslužbenci in starši. Za pravilno delo je odgovoren svet PH, mentorica in vodstvo šole. Naš najvišji organ je zbor varčevalcev, ki ga sestavljajo delegati vsake oddelčne skupnosti. Naše delo je zahtevno in odgovorno. Večkrat delamo v hranilnici pred in po pouku, predvsem takrat, ko pobiramo prispevke za učbenike in prehrano. Vsak mesec se zbere tudi do 80 starih milijonov dinarjev, ob zbiranju prispevkov za učbenike, zvezke, ekskurzije pa tudi do 150 starih milijonov. Te številke povedo, da je naše delo res zahtevno in natančno. Vloge vodimo na karticah, posebej za oddelčne skupnosti, organizacije in posameznike. Vodimo jih tudi v hranilnih knjižicah, da jih starši varčevalcev lahko nadzorujejo. V naši PH varčuje vseh 940 učencev in 109 različnih organizacij. Tudi učenci naše šole smo imeli veliko željo, da spoznamo zanimiv svet računalništva. Toda kako? Šola za nabavo računalnika nima denarja. Naš cilj in želja se lahko uresničita, če bomo pridno varčevali in opravili čim več družbeno-koristnega dela. Zagrizli smo se v delo, kjer nam je bila mentorica v veliko pomoč in oporo. Kakšno je bilo naše delo? Razpisali smo tekmovanje za najbolj varčne oddelke in posameznike in organizirali naslednje delovne akcije: — obiranje jabolk na Slomu, izdelava in prodaja voščilnic za Novo leto, zbiranje sekundarnih surovin, stekla, železa in papirja. Ta akcija je celoletna in uspeh ni izostal, saj so nekatere oddelčne skupnosti s tem denarjem precej zmanjšale prispevek staršev za učbenike. Veliko dela imamo s preskrbo učencev z učbeniki in delovnimi zvezki. Za vseh 999 učencev, tudi za učence Blagovne in Kalobja, je potrebno zbrati naročila. Ko učbeniki prispejo, jih je potrebno razdeliti po paralelkah in prešteti. Slede obračuni za vsako paralelko, obvestila staršem, zbiranje akontacij in v oktobru končni obračuni. Za novo šolsko leto smo veliko učbenikov in delovnih zvezkov že dobili še po starih cenah, saj so se cene nekaterim učbenikom s 1. majem dvignile skoraj za polovico, mi pa smo jih naročili že v febru- arju. Starši to akcijo z odobravanjem sprejmejo, saj učence oskrbimo z učbeniki za tretjino cene v knjigarni in jih razbremenimo nepotrebnega čakanja in tekanja iz knjigarne v knjigarno, saj v jeseni učbenikov skoraj ni več v zalogi. Tudi s kmečkim delom smo se spoprijeli, saj smo se dela lotili kar štirikrat. Obiranje, ličkanje in siliranje koruze je bilo koristno in zanimivo, pa tudi puljenje in spravilo korenja nam ni delalo težav. Varčevanje, delovne akcije in ugodnosti banke z vezavo sredstev so pripomogle, da smo iz sredstev PH kupili 4 računalnike SINCLAIR ZX SPECTRUM 48 s kasetofonom. Učence, ki so se želeli poglobiti v znanju iz računalništva je bilo preveč, zato so v pouk računalništva vključeni le učenci višjih razredov. To pa nas obvezuje, da se bomo takih nalog lotili zagrizeno še naprej, da ne bodo ostali praznih rok naši najmlajši in najprizadevnejši varčevalci, čeprav upamo, da nas bo pri pouku računalništva podprlo tudi Izobraževalna skupnost. Delo v PH nas veseli. Tu se vzgajamo v pravilnem odnosu do dela, do družbene lastnine, ko podrejamo zasebne interese, interesom skupnosti v želji, da postanemo varčni in gospodarni člani naše socialistične samoupravne družbe. Andreja Marzek in Duška Kovač, Svet PH OŠ Šentjur OBVESTILO 22. julija 1985 bo svečana otvoritev gasilskega doma na Selah (KS Blagovna). Ob otvoritvi bo občins'ka gasilska parada, kulturni pro- gram, srečelov. Zabaval vas bo ansambel Lojzeta Slaka s pevci. Vabljeni ! KS Ka lob je ka tekmovanja, nekoč neizkoriščene možnosti kopanja rude na nekaterih mejah KS, izredna lega na občinski ravni za izboljšanje RTV prenosov in zvez, arhitekturna kmečka poslopja in znamenitosti Kozjanskega. KS si je v preteklem srednjeročnem obdobju zadala optimistični plan dela, katerega pa je kljub temu, glede na finančne možnosti, zadovoljivo realizirala. Od leta 1981 je investirala v naslednje objekte: cesta Kalobje — — Vezovje, vodovod zg. Kostrivni- ca, ureditev krajevnih cest, zgraditev telefonskega omrežja za 35 telefonov in vrsto manjših objektov. V izgradnji je trenutno mrliška vežica, katero namerava predati svojemu namenu v letošnjem letu, primerno pa urediti tudi pokopališče z okolico. Letošnji plan je dosežen, saj predvideva zgraditev telefonskega omrežje v Osredku in rekonstrukcijo krajevne ceste Draga — Mravljak. Skupščina in svet KS opravljata svoje delo dobro in v skladu s pooblastili, največje probleme pa jim zastavlja pomanjkanje finančnih sredstev in sodelovanje s sosednjimi KS, predvsem KS Šentjur — okolica in Slivnica. S pobrateno KS Velike Lašče se razvijajo iz leta v leto boljše vezi. Izboljšati bo potrebno sodelovanje s SIS, čeprav je dosedaj bilo že marsikaj narejenega: stanovanjski dvojček s prostori KS in PTT, vodovod na Kalobju, modernizacija ceste (v dolžini 800 m. Jezersko — Kalobje). Največji problem predstavljajo neurejene ceste, ki so v večini makadamske in smo ena redkih KS v občini, ki še nima asfaltne povezave z občinskim središčem in preobremenjeno elektro omrežje. Prav zaradi tega se je KS odločila, da razpiše nov samoprispevek za modernizacijo ceste Jezerce — Kalobje in ureditev ostàlih krajevnih cest. Med drugim pa je ena od poglavitnih nalog KS pridobitev obrata ene od OZD, ki bi tako lahko vključeval večje število nezaposlenih žensk in mladine. Poseben problem predstavlja večina zaposlenih krajanov v drugih občinah in v zvezi s tem neurejeni avtobusni prevozi, poleg tega pa prispevki, kateri se ne vračajo po domicilnem principu v delavčevo stalno prebivališče. DELEGATSKI SISTEM je zaradi kadrovskih težav v slabšem položaju od krajevne samouprave. Delegati se redno udeležujejo sej zbora KS in SIS materialne proizvodnje, za vse ostale pa se čuti pomanjkanje odgovornosti. Kaže se tudi posledica slabega kadrovanja pri izbiri vodij delegacij. KO SZDL in skupščina KS so že večkrat razpravljale o stanju delegatskega sistema in predlagale določene rešitve, ki pa niso dosegle zaželjenega učinka. V bližajočih volitvah bo potrebno zaostriti izbiro kandidatov za odgovorne funkcije in delegacije. Delegati večkrat v skladu s pravicami postavljajo vprašanja, na katera ne dobivajo odgovorov tako, da je potrebno pismeno posredovanje, kar pa spodkopava uglećl delegatskega sistema. V večini primerov odsotnosti delegatov s sej, gre za slab posluh OZD, v katerih so zaposleni, saj se sej ne morejo udeleževati, ker jih predpostavljeni ne pustijo na seje. SLO IN DS KS ima organizirane vse s planom ' določene odbore in komisije, ki so sestavljene enakopravno iz vseh sredin, vendar si KS nalaga čedalje več nalog, katere ne more sama izvršiti, saj presegajo njene zmožnosti. Pri posameznih, akcijah ni udeležbe zaradi premajhne angažiranosti občinskih organov, ki bi morale zaostriti odgovornost za prekršek. Politično-varnostna ocena se ocenjuje sprotno in je zelo dobra. OSTALO Kalobje bi morali zainteresirati za ostale dejavnosti, saj je dovolj možnosti: kalobski rokopisi, turistične in izletniške možnosti, kmeč- DG KALOBJE Člani GD Kalobje so v preteklem obdobju skrbeli za dokončanje izgradnje gasilskega doma in nabavo najnujnejše opreme. Dom je bil zgrajen predvsem s prostovoljnim delom članov in s prispevki krajanov, opravljeno je bilo preko 12000 delovnih ur, v objekt pa vloženih samo 150.000 družbenih sredstev (SIS za požarno varnost in KS Kalobje). V lanskem letu je bila nabavljena motorna brizgalna iz lastnih sredstev in avtomobil LADA NIVA iz sredstev SIS za PV. Za petletno ' obdobje 1986 — 1990 so predvideli dokončanje doma, v kolikor bo širša družbena skupnost takrat pomagala z večjimi sredstvi. V letu 1987 bo praznovalo 20-letnico obstoja in v tem letu predala dom svojemu namenu. S podmladkom si krepi članske vrste, ki so dosedaj na operativnem področju dobro delovale. OO ZSMS Se je v preteklem obdobju posvetila med drugim organiziranju mladih na področju aktivnega političnega dela in vključevanju v vse organe KS. Na športnem področju je bilo zaznati velik napredek, saj se športni aktiv vključuje v vse športne igre občinskega značaja, organizira pa odprta tekmovanja v malem nogometu in smučanju. Pomagali so tudi pri organizaciji proslav v KS in pri organiziranju akcij NNNP. V letošnjem letu so organizirali proslavo ob dnevu žena, aktivno pa sodelujejo pri delu kulturnega društva. V bodoče želijo urediti smučišče v Jazbin vrhu, ki se je do sedaj izkazalo kot primerno za večja tekmovanja in nabaviti opremo za igrišče za vse vrste športnih panog. Treba bi bilo povečati finančno pomoč s strani TTKS. KULTURNO PROSVETNO DRUŠTVO se je v prejšnjih letih nekoliko slabše vključevalo v delo KS, zaradi večjih težav pri upadanju članstva, v lanskem letu je bila ustanovljena knjižnica, z bogato izbiro knjig, po katerih krajani radi segajo. V letošnjem letu so pričeli s pripravami na novo igro, katero vneto vadijo. Za jesen pripravljajo ustanovitev pevskega zbora, saj se petje pogreša že vrsto let. Za svoje delovanje nimajo dovolj sredstev, saj so dotacije minimalne. RK KALOBJE skrbi za socialno-varstveno stanje v KS. Redno se udeležuje^ krvodajalskih akcij, ki je v tej humani akciji po številu v vrhu občine. Večkrat organizirajo predavanja o boleznih ali delu RK, med drugim so pripravili pobratenje z RK Ljubljana — šiška. AKTIV INVALIDOV dela v skladu z navodili društva iz Šentjurja in pomaga pri organiziranju pomoči svojim članom. Organiziral je več izletov. AKTIV ZZB je vključen v organizacijo ZZB Slivnica in se redno udeležuje ter sodeluje v vseh akcijah matičnega društva. V letošnjem letu predvideva ureditev spominskega obeležja kurirske javke v Jazbin vrhu. AKTIV ZRVS se je na pobudo rezervnih starešin v KS in KO SZDL že pripravil na ustanovitev tako, da bo lahko v bodoče boljše deloval, saj je bilo do sedaj težje sodelovati v svoji organizaciji, ki je bila v Šentjurju. KO SZDL V preteklem obdobju zelo dobro dela, kar je čutiti tudi v delu KS in sprotno pripravlja preko svojih organov predloge za sprejem v svetu KS ali skupščini KS. Posebno pozornost posveča boljšemu delu VS in spodbuja delegate k večji aktivnosti. KO SZDL je približala krajanom tudi skrb za večje odločanje in povezovanje, poskrbela pa skupaj s KS tudi za boljše informiranje krajanov preko svojega glasila »Kalobčan«. Glasilo so krajani z navdušenjem sprejeli in z zanimanjem pričakujejo vsako številko. O vsebini glasila lahko odločajo vsi krajani, saj se rubrike prilagajajo njihovim zahtevam, žal pa kljub amaterskemu delu, še vedno ostajamo edino glasilo v KS v občini. Aktivno sodeluje v povezovanju in usklajevanju društev in organizacij v samoupravnem odločanju v KS, pri proslavah KS pa vedno dodaja svoj prispevek. Pred KO SZDL so trenutno zahtevne naloge kot so izglasovanje novega krajevnega samoprispevka in volitve v letu 1986. Akcijo koordinira skupaj s KS, predvsem z vključevanjem VS. OO ZK je bila ustanovljena v lanskem letu in je aktivna v vseh organih KS. I. C. Podeljene nagrade INOVATOR ’84 Z veseljem lahko ugotavljamo, da razpisana nagrada Inovator 85 dosega svoj namen in da pred 6 leti prvič razpisana, postaja prav tradicija. Dosežki nagrajencev dosegajo zavidljivo raven in,kažejo na širok krog ustvarjalcev, predvsem pa na velik posluh inovatorjev pri stabilizacijskih naporih naše družbe. Omejene možnosti uvoza nas silijo, da sami moderniziramo tako proces proizvodnje, kakor posamezne stroje. Torišče dela inovatorjev je prav tu na vseh nivojih proizvodnje — od projektiranja do posveta pred začetkom dela. Saj prav koristni predlogi lahko veliko pomenijo v izboljšanju procesa proizvodnje, dvigu produktivnosti ter olajšanju fizičnih naporov pri delu. Na žalost pa nagrada Mladi za napredek Šentjurja v letošnjem letu sploh ne bo podeljena, kar daje misliti, da interesni krožki, ki bi prav v usmerjenem izobraževanju morali biti na določenem nivoju, niso zaživeli. Pogoji za sodelovanje na razpisu niso zahtevani, ampak je namen nagrade in pismenega priznanja predvsem mlade vzbujati k ustvarjanju. Ne moremo pa mimo dejstva, da so v 1983 letu podeljene nagrade mladim bile na zavidljivem nivoju. Verjetno se bo potrebno nekoliko boljše obveščanje in informiranje o pomenu te nagrade. Če analiziramo dosežke letošnjih nagrajencev, smo na njih lahko upravičeno ponosni. Dosegli so svoj namen — izboljšali proces proizvodnje, uvajanje novih proizvodov v proizvodni proces, zmanjševanje odvisnosti od uvoza opreme, zmanjševanje odpadka, racionalizacijo pri kurjavi in drugo. Zato jim čestitamo na doseženem ter jih pozivamo, da z zastavljenim delom nadaljujejo, v svoji sredini pa da so nosilci inventivnega duha. Invetivnost se ne more razvijati na osnovi raznih akcij, pač pa mora izhajati iz naravnih potreb delovnega procesa, ki sam po sebi zahteva nenehno inoviranje. Dušan Hus, dipl. ing. * 1 I. nagrada v znesku 30.000,— din ter pismeno priznanje se podeli skupini inovatorjev iz DO ALPOS in to: tov. ORAČ Franc — projektant inovacije tov. ŠUMEJ Jože st. tov. BOH Andrej tov. RIBIČ Anton tov. GUBENŠEK Vid za inovacijo »krivilni stroj NK 500. Krivilni stroj NK 500 je namenjen za krivljenje vseh jeklenih šiv-nih cevi od premera 10 mm do max. 028 mm (razvita širina je 88 mm). Stroj izvaja fazo krivljenja, katera ima kot krivljenje večji od 180°, kar klasični stroji ne dosežjo. Stroj omogoča nastavitev radiusa od r = 60 mm do r = 500 mm. Možna je faza več zaporednih krivin poljubnih kotov v ravnini. Stroj omogoča tudi oblikovanje kotnikov in ploščatega železa v obliko kroga različnih dimenzij. Krivilni stroj je izdelan po projektu avtorjev inovacije in vključuje samo domače sestavne dele (mehanske, pnevmohidravlične in elektronsko krmiljene dele). Inovacijski predlog je za DO Alpos, TOZD Oprema izrednega pomena, saj bi podoben stroj bilo potrebno uvažati, kar bi zahtevalo angažiranje večje vsote deviznih sredstev. 1. nagrada v znesku 12.000.— din in pismeno priznanje se podeljuje tov. KROFL Antonu zaposlenemu v DO TAJFUN Planina na delovnem mestu vodja proizvodnje. Tov. Krofi je kot inovator konstruiral trosir lec THG 1500 V. Prav tako je v organizaciji podal večje število konstrukcijskih in tehnoloških rešitev, ki imajo velik pomen za hitrejši razvoj in proizvodnjo novih izdelkov. 4. II. nagrade v znesku po 7.200.— din in pismeno priznanje se podeljujejo : 1. Tov. MRAVLJAK Ivan — elektrovodja v TOZD Žaga in furnirnica »BOHOR« Šentjur. Pri rekonstrukciji elektroinstalacije v celotni furnirnici je predlagal, njegov predlog je bil tudi realiziran, namestitev centralne razdelilne omare na izredno izviren način. Prostor je bil omejen in izložen udarcem od hlodovine. Rekonstruiral odnosno zamenjal in priredil je drugo uvoženo stikalo na turnirskem nožu TZ z domačim ter podal še več koristnih predlogov, ki so bili več ali manj vsi realizirani. 2. Tov. ROMIH Anton zaposlen v OZD TAJFUN, na delovnem mestu vodje razvoja. Nagrada in priznanje se mu podeljuje za razvoj in konstrukcijo enojnih in večpolnih krmilnih ventilov, ki bodo v bodoče eden glavnih proizvodov. 3. Tov. ZUPANC Anton, zasebni obrtnik iz Šentjurja za cevni registrator za centralno ogrevanje iz kmečke peči. Ogrevalni cevni registrator je novi medij ogrevalne tehnike, namenjen ogrevanju etažnih stanovanj in vikendov,, ki se vgrajuje v keramične kmečke peči. Izdelan je iz debelostenskih jeklenih cevi in cevnih lokov. Nadomešča klasičen kotel centralnega ogrevanja in pri tem ne spremeni funkcije kmečke peči. Ogrevamo s kurjavo, ki ustreza kurišču kmečke peči (drva, polena, butare, klade...). Montaža je možna v novogradnje ali že obstoječe peči. Izdelava in montaža cevnega registra se prilagaja dimenzijam in toplotni moči posameznih peči — serijska izdelava ni možna. 4. Tov. OSET Jože, zasebni obrtnik iz Sentjurqa za »Orodje za razrez kovinskih profilov na preši«. Razrez cevi, kotnikov in različnih drugih profilov zahteva v kovinsko predelovalni industriji vedno več pozornosti saj stroški razreza materiala predstavljajo velik del celotnega stroška proizvodnega procesa. Postopek rezanja cevi z orodjem na preši je nov in največja težava pri postopku je izdelava orodja, ki omogoča veliko produktivnost, možnost razreza različnih profilov in vzdržljivost rezilnih delov orodja. Orodje je izdelano tako, da je odprtina večja od rezalnega profila, ki brez odpora potuje skozi njega do omejevalca dolžine. Rezilni nož, ki je voden v samem orodju, odreže profil z majhnim odpadom ter brez deformacije oblike profila. Prednosti stroja so: lahko se režejo različni profili — kvadratnih in pravokotnih oblik, kotniki, U profil — odrez je čist brez igel in sprememb v strukturi cevi. Dan zmage — 9. maja smo praznovali štirideseto obletnico zmage nad fašisti. Pri nas v Loki smo jo lepo praznovali, čeprav smo imeli pouk. Povabili smo tovarišici Faniko Drame in Slavico Vrečko, naj prideta k nam in kaj povesta o tistih časih, ki jih mi poznamo le po pripovedovanju in iz knjig. Spominjali sta se sodelovanja s partizani, partizanskega napada na Loko, srečanj s kurirji, žalosti ob padlih sodelavcih. Nepozaben in nadvse srečen pa je bil zanju tisti majski dan pred štiridesetimi leti, ko se je končala vojna. Radi smo ju poslušali in takih srečanj si še želimo. Ob njih spoznavamo, koliko lepše živimo, kot so živeli ljudje tedaj. Ob praznični obletnici pa svetu odraslih sporočamo svoje želje in pravice : Pravico imamo, da živimo v miru in svobodi, pravico imamo, da je naše otroštvo srečno. Ko bomo odraslf, se bomo tudi mi borili, da bomo imeli tak svet, kjer bodo otroci za nami poznali vojno le iz pripovedovanj in knjig. Pionirji COŠ Loka pri Žusmu RAZPIS ŠTIPENDIJ IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV ZA ŠOLSKO LETO 1985/86 Samoupravni organi za štipendiranje v občinah na območju SR Slovenije razpisujejo štipendije iz združenih sredstev in razlik h kadrovskim štipendijam za udeležence v usmerjenem izobraževanju. Za štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam lahko zaprosijo kandidati, katerih mesečni dohodek na družinskega člana v letu 1984 ni presegel 55 °/o poprečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za leto 1984: 15.269 din. Pri kandidatih iz kmečkih družin in tistih, ki izkazujejo dohodek tudi od kmetijstva in so dolžni plačevati prispevke in davke iz katastrskega dohodka, je dohodek na člana družine izračunan tako, da se upošteva ugotovljen katastrski dohodek za leto 1984 pomnožen s količnikom 5,9. 1. V okviru meril iz prejšnjega odstavka bodo imeli prednost pri podeljevanju štipendij iz združenih sredstev: — kandidati, ki so vključeni v izobraževanje v proizvodno tehničnih usmeritvah, ki so jih v občinah sprejeli samoupravni organi štipendiranja, seznami teh bodo objavljeni v lokalnih glasilih in izobešeni na oglasnih deskah strokovnih služb za štipendiranje v občinah — kandidati, ki se izobražujejo za kmetijske poklice — kandidati iz družin, ki so v slabšem socialno ekonomskem polo-« žaju in se brez družbene pomoči ne bi mogli šolati, zlasti tisti, ki so v slabšem socialno ekonomskem položaju — kandidati z boljšim učnim uspehom — kanditati, katerih nagnjenja in sposobnosti omogočajo uspešno delo v izbrani usmeritvi (mnenje o tem posredujejo službe poklicnega usmerjenja). 2. Kandidati za štipendije iz združenih sredstev zaprosijo za štipendijo v občini svojega stalnega bivališča, učenci in študenti iz drugih republik, ki prejemajo kadrovsko štipendijo, imajo pravico zaprositi za razliko h kadrovski štipendiji v občini, kjer imajo kadrovsko štipendijo. 3. Kandidati za štipendije iz združenih sredstev se morajo predhodno prijaviti na razpisane kadrovske štipendije na območju stalnega bivališča oziroma dnevne migracije delavcev. Štipendije iz združenih sredstev bodo podeljene potem, ko bodo za določen poklic podeljene vse kadrovske štipendije, ki jih razpisujejo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in drugi štipenditorji na navedenem območju. 4. Kandidati morajo prijaviti oziroma vlogi za štipendijo priložiti: — potrdilo o vpisu v šolo — overjen podpis oziroma fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo višješolske ali visokšlske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih, — izjavo organizacij združenega dela in drugih štipenditorjev, da je kandidat pri njih zaprosil za kadrovsko štipendijo, vendar mu ta ni bila podeljena — izjavo kandidata, oz. staršev ali skrbnikov, da ne prejema kadrovske štipendije, — izjavo kandidata oz. staršev ali skrbnika v primeru, da družina ne prejema otroškega dodatka. Kandidati za štipendije — otroci naših delavcev na začasnem delu v tujini naj pošljejo vlogo za štipendijo v obliki prošnje in priložijo potrdilo o neto osebnih dohodkih staršev v preteklqpi letu ter mnenje krajevne skupnosti in občinskih skrbstvenih organov v domovini. Za kandidate, ki še niso dopolnili 18 let, podpišejo izjavo tudi starši ali skrbniki. Prosilci za razliko h kadrovski štipendiji morajo priložili tudi kopijo pogodbe o kadrovski štipendiji. — potrdilo o osebnem dohodku, pokojnini, preživnini, katastrskem dohodku, invalidnini in drugi dohodki staršev oz. skrbnikov v preteklem letu (pokojnina: odrezek za december 1984). Pri izračunu štipendije iz združenih sredstev se upošteva višina otroških dodatkov za vse upravičence v družini v tekočem letu. Delovne organizacije morajo na vloge napisati mnenje o vzrokih za nizek osebni dokodek medtem ko mnenje krajevne skupnosti priskrbi služba za štipendiranje sama. V kolikor so starši ali skrbniki vložili vlogo za otroški dodatek pri Centru za socialno delo Šentjur, jim navedenih podatkov ni potrebno ponovno zbirati, razen obrazca SPN-l, to je obrazec za uveljavljanje socialno varstvenih pravic« (dobi se v knjigarnah). Na prvi strani mora biti naveden prosilec za štipendijo iz združenih sredstev, ostali družinski člani pa na drugi strani obrazca (potrdi jih matični urad na občini). — potrdilo o višini mesečne vozovnice (vlak, avtobus) oz. potrdilo o višini vozovnice v eno smer (avtobus) oz. potrdilo o bivanju izven kraja stalnega bivališča v času šolanja. KANDIDATI ZA ŠTIPENDIJE ALI RAZLIKE H KADROVSKIM ŠTIPENDIJAM IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV MORAJO ODDATI VSO ZAHTEVANO DOKOMUNTACIJO DO 5. SEPTEMBRA 1985. TE VLOGE BODO REŠENE DO 30. SEPTEMBRA 1985. Po 5. septembru prijav ne bomo več sprejemali razen v naslednjih primerih: — da se je prosilec vrnil s služenja vojaškega roka in zato dokumentacije ni mogel predložiti do roka, — da se je prosilec naknadno vpisal v šolo ( v tem primeru odda dokumentacijo 15 dni po vpisu), — da prosilec za razliko h kadrovski štipendiji do roka še ni dobil obvestila o podelitvi kadrovske štipendije, — da prosilec (študent) nima vseh opravljenih izpitov za vpis v naslednji letnik ( v tem primeru pa mora do roka oddati vso preostalo dokmentacijo). — da je prišlo do zakasnitve zaradi izjemnih okoliščin kar mora prosilec utemeljiti pisno. Prosilci za štipendije iz združenih sredstev popolne in podpisane »Vloge za uveljavljanje socialno varstvenih pravic« oddajo do s. 9. 1985, tisti, ki so to obliko štipendiranja že prejemali, pa do 31. 7. 1985 (potrdilo o višini kadrovske štipendije in potrdilo o šolanju oddajo naknadno). Vloge se bodo zbirale ob torkih od 8 — 12 ure pri Skupnosti za zaposlovanje Šentjur Ul. Dušana Kvedra 38 in ob sredah od 7 — 15 ure pri službi za štipendiranje pri DO za opravljanje poslovnih storitev Šentjur, Titov trg 5. Skupnost za zaposlovanje Šentjur pri Celju Odbor za štipendiranje Starši pridružite se nam Na ustanovni konferenci ZPM Šentjur je bila ustanovljena tudi komisija za delo s starši. Izdelala je svoj program dela: — Staršem bomo nudili pomoč pri vzgoji otrok, tako da bomo v DPM v KS organizirali predavanja. — Spremljali bomo družbenopolitične dokumente, resolucije, zakonodajo, ki opredeljujejo politiko med družino ter sodelovali v razpravah pri obravnavanju teh dokumentov. — Sodelovali bomo z družbenopolitičnimi in strokovnimi organizacijami, oziroma službami na področju vzgojno izobraževalnega dela s starši in mladino (šolsko svetovalno službo pri VIZ, socialnim skrbstvom, svetom za vprašanja družbenoekonomskega položaja žensk). — V Utripu bomo starše spoznali z literaturo in periodiko s področja vzgoje in izobraževanja. — Pridobivali bomo nove naročnike za revijo »Otrok in družina«. — Udeleževali se bomo seminarjev, posvetov o delu s starši, katerih sklicatelj je ZPMS. Periodika s področja vzgoje in izobraževanja — Revija »Otrok in družina« nam daje mnogo nasvetov, odgovorov in napotkov kako ravnati z otrokom in mladostnikom v problematični situaciji. Izdajajo jo ZPMS, Zveza pedagoških društev Slovenije in Društvo socialnih delavcev Slovenije. Posamezna številka stane 55,00 din. Letna naročnina znaša 450 din. Letno izide 10 številk. —.Naš zbornik posreduje razna stališča do duševno prizadetih, napotke za privajanje in usposabljanje otrok doma ... Izdaja ga Zveza društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije. Naslov: Samova ul. 9, Ljubljana. Posamezna številka stane 30 din, letna naročnina 150 din, letno izide 6 številk. Otroška in mladinska periodika i Ciciban je namenjen že najmlajšim v vrtcu in prvošolcem. Izdaja ga Mladinska knjiga, Titova 3, Ljubljana. Posamezna številka stane 42 din, letna naročnina znaša 420 din. Letno izide 10 številk. Kurirček prikazuje dogodke iz NOV, razne anekdote iz tega obdobja. Namenjen je učencem 2., 3. in 4. razredov. Izdaja ga založba Borec, Miklošičeva 28, Ljubljana. Posamezna številka stane 42 din, letna naročnina znaša 420 dinarjev. Letno izide 10 številk. Pionir je poln zanimivosti s sveta, vsebina je poljudnoznanstvena, vendar na primerni stopnji za osnovnošolskega učenca od 4. razreda dalje. Izdaja ga Mladinska knjiga, Titova 3, Ljubljana. Posamezna številka stane 42 din, letna naročnina znaša 420 dinarjev. Letno izide 10 številk. Pionirski list prinaša zanimivosti iz raznih področij, med drugim tudi zanimivo tekmovanje vesele šole. Namenjen je učencem od 3. razreda dalje. Izdaja ga Mladinska knjiga, Nazorjeva 1, Ljubljana. Posamezna številka stane 24 din, letna naročnina znaša 864 dinarjev, izide vsak četrtek. Literatura s področja vzgoje in izobraževanja, katera predstavlja otroka v najzgodnejšem obdobju, v obdobju igranja, ko že aktivno posega v okolje, v obdobju šolanja, ko tudi miselno in razumsko sprejema okolje. Kako lahko starši otroku pomagajo v posameznih obdobjih, predstavljajo naslednja dela: — Igra in igrače — zbirka CU (cicibanove urice) izdala ZPMS 1981 — Igrača otrokova potreba — zbirka CU, izdala ZPMS 1978 — Razvijajmo sposobnosti predšolskega otroka — izdala ZPMS 1977 — Tudi naš otrok je osebnost — dr. Marijan in Tea Košiček — Otrok od rojstva do šole — Penelope Leach — Otroci in neuspeh — John Holt — Kako približamo otrokom glasbo — Mira Voglar — Otrok in glasba — Mira Voglar — Otroci v prometu — Vinko Knol - Edi Supan — Moj šolar —■ dr./Saša Cvahte — Nemirni učenec — Anica Kos-Mikus; Janez Svetina — Otrok, ki se težko uči — Anica Uranjek, Marjanca Lavšin — Učitelj in starši — Vida Sterle Komisija za delo s starši SLIKA MESECA ci V Slivnici je praksa taka: ko se TV podraži, vržejo ga na smeti. Morda pa revež tam počaka boljši čas, lepše dni... Planinske novice Šentjurski planinci so imeli 1. aprila 34. redni letni občni zbor. Uvodoma je zbor popestril ženski pevski zbor iz Šentjurja. V poročilih je bilo podano, da je imelo društvo v minulem letu 174 članov. Usip članov beležijo le pri mladincih in pionirjih. Zakaj takšen usip pa menijo, da bi s spremenjenim programom in z več delavnosti z mladimi tudi to lahko popravili. IO društva je za leto 1985 sprejel višino članarine, ki jo je predlagal glavni odbor PZS. Tako je članarina za odrasle 300.— din; mladince 150.— din,-pionirje 60.— din. Vsi člani s plačano članarino so tudi zavarovani. Zavarovani so od dneva, ko vplačajo članarino pa do izteka istega koledarskega leta. Zato priporočajo, da poravnate članarino že v začetku leta in ste tako zavarovani za daljše obdobje. Članarino lahko poravnate ali se včlanite v društveni pisarni; Titov Trg 2 Šentjur, vsak četrtek od 14. do 15. ure. V pisarni lahko nabavite tudi vodnike in dnevnike ali naročite vso planinsko literaturo iz založbe ZPS. Članarino lahko poravnate tudi v planinskem domu na Jtesevni. Dom je odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 8. do 20. ure. Na željo večje skupine se pa dom s predhodnim dogovorom z oskrbnikom, lahko odpre tudi v drugih dneh. Društvo je skoraj med zadnjimi po številu naročnikov edine planinske revije »Planinski vestnik«. Ta revija izhaja mesečno in stane 1.500,—din. Lahko jo pa naročite v društveni pisarni. Društvo je v minulem letu za izobraževanje/planincev pripravilo nekaj predavanj v šoli in tudi na samih izletih. Eden mladinec je opravil tudi tečaj za mladinskega vodnika. Tudi prijateljski stiki s PD — Kozjakom iz Splita se nadaljujejo. Nadaljujejo se tudi stiki s planin- onkraj meje, saj je pri planinskem društvu Šentjur vključenih 34 članov iz Offenbacha pri Frankfurtu. * Društvo je v jeseni pripravilo na Resevni, veliko snemanje RTV Ljubljana za oddajo »Naša zemlja v pesmi in besedi«. Oddaja bo predstavljena na radiu nekje v sredini letošnjega leta. Nekateri člani pa veliko proste-gà časa vlagajo pri oskrbovanju in ureditvi doma na Resevni. Ta dom je v lanskem letu obiskalo preko 5.000 planincev, borcev in ljubiteljev gora. Takšen obisk nam pa pove, da moramo z ureditvijo doma kakor tudi celotnega kompleksa Resevne nadaljevati. Na zboru so razpravljali še o napeljavi vodovoda in o postavitvi razglednega stolpa na Resevni. Obravnavan je pa bil tudi predlog OO ZZB Šentjur o poimenovanju doma po narodnem heroju Petru Stantetu — Skali. Izražena je bila tudi želja, da bi naslednje leto ob 35-letnici razvili društveni prapor. Na kraju so bili še imenovani novi člani IO planinskega društva Šentjur. Za predsednika je bil izvoljen Ivan Jager. . Ljubljana, Cankarjeva 7 Ljubiteljem fotografije V želji po razširitvi kroga ljubiteljev fotografije in z namenom, da bi bila barvna fotografija dostopna čim širšemu krogu občanov tako v večjih, kot manjših naseljih, smo se odločili, da vam predstavimo osrednjo fotografsko hišo. Foto Tivoli iz Ljubljane je v lanskem letu praznoval 30. obletnico delovanja pod tem imenom, oz. 35 letnico obstoja. Ta 53 članski kolektiv izdela letno približno 6,5 milijona različnih vrst slik, kar ga uvršča v 'največjo fotografsko hišo v Jugoslaviji. Dolgoletna tradicija, sodobna tehnologija jim omogoča kvaliteto, s katero so zadovoljni najširši krogi ljubiteljev fotografije kot tudi poklicni fotografi. Njihova osnovna dejavnost je razdeljena v izdelavo amaterskih slik, ateljejska dela in komercialno fotografijo skupaj z izdelavo slik večjih formatov. Zaradi racionalizacije stroškov se je Foto Tivoli še pred leti op- Jože Zupanc, predsednik komisije za izletništvo je prebral predlog izletov za leto 1985, ter dodal, da so vsi izleti planirani na proste sobote in nedelje. V slučaju slabega vremena se izlet prestavi takoj na naslednjo soboto ali nedeljo, če je pa prijavljenih manj kot osem članov pa izlet odpade. Program izletov'1985 Enodnevni izleti: Golica, 2. 6. 1985; vodja Franc Zabukošek Logarska dolinà — Rinka — Ok-rešel, 4. 7. 1985; vodja Albin Kaša Resevna — občinski praznik, 17. 8. 1985; vodja Ivan Jager Dan planincev — Rogla, 8. 9. 1985; vodja Jože Zupanc ml. Izlet v neznano, 2. 11. 1985; vodja Jože Zupanc , Večdnevni izleti: Menina planina, 22. — 23. 6.; vodja Jože Zupanc ml. Kamniške alpe, 20. — 21. 7.; vodja Jože Zupanc Jalovec — Mangart, 16. — 18. 8.; vodja Jože Zupanc Triglav, 30. 8. — 1. 9.; vodja Franc Zabukošek. Ivan Straže redelil za poslovanje po pošti in zbiranje naročil v okviru foto oddelkov posameznih organizacij in privatnih fotografov, kar omogoča najširšemu krogu občanov hiter, kvaliteten in relativno poceni pristop do izdelave slik. Sam postopek je enostaven, saj ne zahteva drugega kot točno navedbo naročila in popoln naslov naročnika, da mu je možno opravljeno storitev v najkrajšem času posredovati po povzetju. V Foto Tivoliju so med drugimi prisluhnili želji strank po izdelavi barvnih in črnobelih reprodukcij, kar omogoča izdelavo željene količine slik tudi v primerih, ko je stranka izgubila ali založila negativ filma in ji je ostala le slika. Na koncu vas bi radi seznanili, da je Foto Tivoli ena izmed redkih fotografskih hiš, ki se ukvarja z restavratorstvom starih oz. poškodovanih slik. Tudi zahtevna komercialna fotografija, ki jo naročajo predvsem delovne organizacije za propagiranje svojih izdelkov ali storitev oziroma za razno foto dokumentacijo, jim ni tuja, saj imajo poseben komercialni oddelek, ki nudi kompletne storitve od fotografiranja na terenu, do izdelave prospektov, katalogov in razne komercialne embalaže. Spored filmov za junij Sobota, nedelja; 1. in 2. 6. — KRVAVI BRATJE — Nemški — vestern igrajo: Dean Reed, Gojko Mitič, Gisela Freudenberg. Sobota, nedelja; 8. in 9. 6. — SEDEM GLADIATORJEV — Italija — Španija — Spetaki; igrajo: Richard Harrison, Loredana Nusciak Sobota, nedelja; 15. in 16. 6. — AGENT št. 1 LJUBI IN UBIJA; USA — Kriminalka. Sobota, nedelja; 22. in 23. 6. — OROŽJE PROTI UGRABITELJEM; Ameriški film. Sobota, nedelja; 29. in 30. 6. — TARZAN IN SIRENE; USA — Avanturistični film — igrajo: Johny Weissmuller, Breda Joyce Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.000 izvodov. Uredniški odbor: glavni urednik Dušan VODEB, odgovorni urednik Goce KALAJDŽISKI, Drago MACKOŠEK, Jože MASTNAK, Miran KOREN, Anita Koleša, Mirko ČANDER. Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD Papir-konfekcija Krško. Oproščeno tem. davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.