Geografski vestnik, Ljubljana, LVI (1984) U D K 911.3 :312(497 .12) = 863 U D C 911.3 :312(497 .12) = 20 TIPI RASTI ŠTEVILA PREBIVALSTVA V SR SLOVENIJI V DESETLETJU 1971 — 1981 Milan N a t e k * I. Uvod Tudi v preteklem desetletju (1971— 1981) so raznovrstni družbeno-gospodarski ukrepi neposredno vplivali na spremembo zaposlitvene, socialne in demografske se­ stave prebivalstva. Odsev om enjenih sprememb se kaže v rasti števila prebivalstva. Pri njeni regionalni različnosti pridejo do veljave tiste pokrajinske značilnosti, ki nepo­ sredno vplivajo na sestavo in podobo prebivalstva ter na njegov razvoj. V desetletju 1971— 1981 se je število prebivalcev SR Slovenije povečalo za 9 ,5% , število zaposlenih od 572.814 na 794.829 (porast za 38,8% ; Sl. 81, str. 106). Stopnja rasti števila zaposlenega prebivalstva je bila v tem obdobju v povprečju kar dvakrat višja (3 ,9% ) kot v desetletju 1961— 1970 (letno 1,94%). Naglo, ponekod tudi ekstenzivno razraščanje proizvodnih panog in njihovih spremljajočih dejavnosti je odpiralo nova delovna mesta. Marsikje je bilo novih delovnih mest in s tem mo­ žnosti za zaposlitev ali prezaposlitev znatno več kot sta skupaj znašala prirastek do­ mače m lade delovne sile in tisti del starejšega prebivalstva, ki je bil z mehanizacijo km etijstva in deagrarizacijo podeželja odvzet njegovi proizvodnji. Tako so nastale m ed posameznimi območji republike čedalje očitnejše razlike v možnostih zaposli­ tve. Razlike v stopnjah gospodarske in socialne razvitosti med posameznimi prede­ li so sprožile selitve med njimi, kakor tudi precejšen priliv delavcev in njihovih dru­ žin iz drugih republik. Leta 1981 je bilo v Sloveniji že 61,3% delavcev (1961 le 39,1% in 1971. leta 48 ,8% ), ki so dnevno potovali na delo izven kraja svojega stalnega bivališča. V za­ dnjih dvajsetih letih se je število zaposlenih v kraju stalnega bivanja povečalo za 2 ,6% , število vozačev — dnevnih migrantov pa je poraslo od 185.035 na 457.818 oseb, to je za 147,4%. V teh spremembah, ki se kažejo tudi v naglem spreminjanju naselij in pokrajin, poteka hitro razslojevanje kmetijskega prebivalstva (prim. J a- k o š, 1983). To potrjujejo tudi naslednji podatki: leta 1981 so nemestna naselja da­ jala kar 60% vozačev, in samo dve petini jih je bilo iz mestnih naselij. V obdobju 1961— 1981 se je delež kmetijskega prebivalstva v SR Sloveniji znižal (delom a tudi * Dipl. geograf, strokovni svetnik, G eografski inštitut A ntona M elika ZR C SA ZU, Novi trg 4, 61000 L jubljana, YU. zaradi sprem enjene m etodologije) od 30,9% na 9,2% ; v zadnjem desetletju se je število km etijskega prebivalstva zmanjšalo za dobro polovico. V prikazanih sprem em bah, ki spremljajo naš najnovejši družbeno-gospodarski in socialni razvoj, nastajajo tiste temeljne vzmeti, ki vplivajo in usmerjajo prebival­ stveni razvoj. O snovne značilnosti rasti števila prebivalstva v SR Sloveniji v desetletju 1971— 1981 so prikazane na osnovi vrednosti njegove biološke rasti in selitvene bi­ lance. To sta tista kom pleksna pokazatelja, ki neposredno vplivata na številčne spre­ m em be prebivalstva. Ta prikaz rasti števila prebivalstva na Slovenskem v zadnjem obdobju sloni v glavnem na metodologiji, ki je bila predstavljena in uporabljena že v G V XLV1I ( N a t e k , 1975; prim. tudi C r k v e n č i č , M a l i č , 1983). II. Tipi rasti števila prebivalstva in njihove značilnosti Tudi v obravnavanem desetletju smo imeli v SR Sloveniji pet osnovnih tipov rasti števila prebivalstva. Pri tem pa ugotavljamo, da je prišlo v sedemdesetih letih do pom em bnejših sprememb. V tem času je samo 32 občin ohranilo tip rasti števila prebivalstva, kakršnega so imele v šestdesetih letih. Podrobnejša členitev podatkov je pokazala, da selitve čedalje pom em bneje vplivajo na rast števila prebivalstva v SR Sloveniji. V SR Sloveniji smo v obravnavanem desetletju ugotovili naslednje tipe rasti števila prebivalstva (gl. tabelo in sliko 1): 1) V tip m očne koncentracije prebivalstva smo uvrstili 10 občin, in sicer Dom ­ žale (2)*, L jubljana-Bežigrad, Ljubljana-M oste, Ljubljana-Šiška, Piran (3), Sevnica (3), Sežana (4), Velenje, V rhnika (3) in Žalec (2). Zanj je bilo značilno, da je v vseh navedenih občinah pozitivni selitveni saldo presegal naravni prirastek; njuno razm erje je znašalo 1,38 : 1. Območja tega tipa so zavzemala 11,5% SR Slovenije in so imela dobro petino njenega prebivalstva. To so najgosteje obljudene občine (167 ljudi/km 2) in so v letu 1980 imele najvišjo vrednost družbenega proizvoda na prebi­ valca (157.911 din, to je za 20% nad republiškim povprečkom). Občinam tega tipa je pripadalo 28% mestnega življa SR Slovenije. Dve tretjini prebivalstva sta živeli v m estnih naseljih in samo 3,9% je bilo še kmetijskega življa. V zadnjem desetletju se je nom inalna vrednost družbenega proizvoda in narodnega dohodka povečala za se­ dem krat, število prebivalcev pa skoraj za eno četrtino. 2) D vaindvajset občin smo uvrstili v tip zmerne koncentracije prebivalstva s priselitvenim i težnjami. Pri njih je prirodni prirastek, ki je višji od selitvenega salda, pom em bno odločal o stopnji rasti števila prebivalstva. Razmerje med selitveno bi­ lanco in naravnim prirastkom je 1 : 2,13. V ta tip smo uvrstili občine: Brežice (4), Celje, G rosuplje (3), Izola, Jesenice (3), Kamnik, Koper (1), Kranj, Krško (4), Lju- bljana-V ič (1), Logatec (3), M aribor, Metlika (3), Nova Gorica, Novo mesto (3), Radovljica (3), Slovenj G radec (3), Slovenska Bistrica (3), Slovenske Konjice (3), Šentjur pri Celju (4), Škofja Loka (3) in Tržič (3). Pri tem ugotavljamo, da je samo šest občin iz prejšnjega obdobja ohranilo isti tip prebivalstvene rasti. V občinah Ko- * Številka v oklepaju kaže tip, v katerem je bila občina v desetletju 1961 — 1971. Pri občinah, ki niso sprem enile osnovnega tipa rasti prebivalstva, to ni posebej označeno. T ab el a: N ek at er i po gl av itn i po ka za te lji p re bi va ls tv en ih sp re m em b po tip ih ra sti š te vi la pr eb iv al st va v SR Sl ov en iji v de se tle tju 19 71 — 19 81 I86T eajs - J B A iq a jd BŽ33JS -fl}3UI5[ O IIA 9}§ BJ3I 1861 B A js jB A iq a id b § -3U JS3U I O JIA 3J§ 1861 A33IBA - i q a i d o jiA 3 j§ U 6 I A 3 3 IB A -iqajd o[iA3j£ OPJBS IU3AJIPS >{3JSBJUd IUABIB{sl q i j j u i n O l'lA3}§ A3JsfOJ 0 [IA 3 } § (jU D j a ) b u i s j a o j u i a q o o [ iA 3 j§ BAjsjBAiqajd BJIA3JS IJSBJ d;j_ m (N m no oo oo oo a n vo voOOONO^OOHff) in h r i c i (N h en rH (N (N r-* (N f - 00 NO ^ O n (N IT) IT) On nOn rf CN| in (N (N vn vo cn o \ 0 \ in ini n v o n ^ M (Nos m x i ^ o o n t t © © m (N NO h n (N no r ; r t oo o\ d no r i h h x oo tj- in n n onn oo ' t h -h oo (N NO H ^ rH rvOn o f" m on m mcn On O 00 NO ON t-H r t rS cn cn rr> ^ r̂ ’ rH on r , no ( S ( s r sm r- ^ i t-- int^rH Tt N x a O »-H 00 O NO NO no n n on o (N tN c*") t C"" ^ n o T t r s i h i oo no m oo on ooo oo h on on m in T f 00 r>; NO NO (N ^ 00 O in Tt I NO m m (N ^ m NO T f »H n ( S NOn ^ rt h n Ti ooHffl 00 h Tj- H IT) ON On 0 0 On T t c n On’fNjh Tj H H r- On On ^ c n t—< r n -»t n M N O O r i H T t i n (N m 00 i-h On p Ö 00 ON ^ ON (N no NO rO ^O N th On h (N O (N On NO - h On NO n riN O O O X n n r n O On On On On (N CN OO n© *—* ©(N O CN O n 0 0 ■ ̂(N r-H • O NO m V*^ rH ^ fS Dh ä Dh Dh CUc/3 Pi = M oč na de po pu la ci ja ; Pi a = M oč na de po pu la ci ja br ez ob či ne L ju bl ja na -C en te r; P2 = Z ač et ni z na ki iz um ira nj a ku ltu rn e po kr aj in e. Po dr ob ne jš i gr af ič ni p rik az po sa m ez ni h de m og ra fs ki h tip ov oz iro m a tip ov ra st i šte vi la pr eb iv al ce v je pr ik az an na sli ki 1 in op isa n na str an eh 44 — 48 . per in Ljubljana-Vič, ki sta bili v prejšnjem desetletju v prvem tipu, se je v zadnjem času vrednost selitvenega salda zm anjšala pod stopnjo naravnega prirastka; v vseh drugih občinah pa se je negativna selitvena bilanca spremenila v pozitivno. ♦ M S + 1 5 24 ( NP = * 10,6% o, MS = * 18,5% o) 26 (N P = * 10,8% o, MS = ♦ 19,9% o) 57 (NP = + 13,0% o, MS = + 14,8% o) +10 + 5 ~ 5 % o + N P- N P 1 0 % o5 * 2 3 — 5 % o - M S 25 (NP = ♦ 1,4960, MS = - 2 1 ,6 % o ) 41 (N P = ♦ 7,4%o, MS = - 8 ,2% o) Izdelano: GIAM ZRC SAZU, 1984 Sl. 1. O snovni tipi rasti števila prebivalstva v SR Sloveniji v desetletju 1971 — 1981 — Fig. 1. Basic Types o f Population G row th in the S.R. o f Slovenia D uring 1971 — 1981 ( + , —) MS = Selitveni saldo — M igration balance ( + , —) N P = N aravni prirastek — N atural increase 1 ,2 ,... 60 = Z aporedne številke občin — Running num bers refer to individual communes O bm očja zm ernega tipa rasti števila prebivalstva so zavzemala dve petini SR Slovenije in so imela 47% njenega prebivalstva. Povprečna gostota naseljenosti je znašala 110 ljudi/km 2. V zadnjem desetletju se je število ljudi v teh občinah poveča­ lo v povprečju za 11%. Leta 1981 so imele še 7% kmetijskega prebivalstva in v m estnih naseljih je bivalo 52,2% njihovega življa. V zadnjih desetih letih se je vre­ dnost družbenega proizvoda povečala v mejah slovenskega povprečka, medtem ko se je nom inalna vrednost narodnega dohodka na prebivalca povečala za šestkrat. 3) Pri naslednjih dveh tipih je selitvena bilanca negativna. V tretji tip, ki ima značilnosti zm erne depopulacije, smo uvrstili 19 občin, in sicer: Ajdovščino, Cerk­ nico (4), Črnom elj, D ravograd, Gornjo Radgono, Kočevje, Laško, Litijo (4), Ljuto­ m er, M ozirje, M ursko Soboto, Postojno, Ptuj, Ravne na Koroškem, Ribnico, Šmarje pri Jelšah (4), Trbovlje, T rebnje (4) in Zagorje. Iz prejšnjega desetletja je v tej sku­ pini ostalo 15 občin, kar pomeni, da se njihov demografski razvoj ni bistveno spre­ menil v sedem desetih letih. Za druge štiri občine je značilno, da se je njihov nega­ tivni selitveni saldo zmanjšal v tem času. Obm očja tretjega tipa prebivalstvene rasti so zavzemala dobro tretjino republi­ ke, na katerih je leta 1981 živelo 23,6% njenega prebivalstva (1971 še 25,1% ). Im ela so 64 ljudi na km 2. V sedem desetih letih se je število prebivalcev teh občin povečalo za 3% , kar pomeni, da se je iz njih izselilo 36,6% naravnega prirastka. Le­ ta 1981 je bilo v njihovih mestnih naseljih 31% ljudi, kmečkega življa pa 16,2%. Povprečna vrednost narodnega dohodka na prebivalca je bila za dobro četrtino pod slovenskim povprečjem (leta 1971 celo za 37% pod njim). V navedenih občinah sta se vrednosti družbenega proizvoda in narodnega dohodka povečali za več kot sedem krat. G radnja novih gospodarsko-proizvodnjih obratov, ki je bila zaradi enakom er­ nejšega in uravnoteženega razvoja zavestno preusm erjena v ta manj razvita obmo­ čja Slovenije, je pospešila deagrarizacijo in omilila izseljevanje mladih ljudi. 4) Skupina osmih občin, med katerimi je tudi Ljubljana-Center, je imela nega­ tivno selitveno bilanco, ki je bila višja od vrednosti naravnega prirastka. To pomeni, da se je število njihovega prebivalstva zmanjševalo od popisa do popisa; v zadnjem desetletju se je zmanjšalo za 5,6% . Te občine smo uvrstili v tip močne depopulacije. Sestavljajo ga občine: Hrastnik (3), Idrija (3), Ilirska Bistrica, Lenart, Lendava, L jubljana-C enter, Orm ož in Radlje ob Dravi. Leta 1981 so imele 8,2% prebivalstva SR Slovenije (1971 še 9 ,5% ), ali povprečno 78 ljudi na km2. Med prebivalstvom te­ ga tipa je bilo še 14,8% kmečkega življa. Precej drugačno sliko o globalnih značilnostih četrtega tipa prebivalstvene rasti dobim o, ako izločimo našo najbolj razvito občino Ljubljano-Center (podrobnosti prim . v tabeli). Po tem so to občine z najredkejšo poselitvijo (62 ljudi/km2) in imajo v povprečju manj kot četrtino v mestnih naseljih živečega prebivalstva. Delež kmetij­ skega prebivalstva je dvakrat višji od republiškega povprečka. Med zadnjima popiso­ m a se je število prebivalstva zmanjšalo za 1,1 %. Občine izrazito depopulacijskega tipa so im ele kar za tretjino nižji narodni dohodek na prebivalca kot pa je znašal republiški povpreček. V zadnjem desetletju se je njegova vrednost povečala za sedem in pol krat. V tem se kaže prvi znanilec napredka z zagotovilom, da bodo ta območja ob hitrejšem gospodarskem razvoju lažje prem agala svojo dosedanjo nerazvitost. 5) Tudi v zadnjem desetletju je bilo za Tolminsko značilno, da je imelo nega­ tivni naravni prirastek pa tudi izseljevanje je presegalo priseljevanje v tamkajšnja naselja. Občino Tolmin smo uvrstili v izumirajoči tip prebivalstvene rasti. V zadnjih desetih letih se je število ljudi na Tolminskem zmanjšalo za 2,3% in ima tudi najniž­ jo gostoto poselitve (234 ljudi na 10 km2). Na posebnosti prebivalstvenega razvoja nas opozarja podatek, da je bilo leta 1981 v tolminski občini samo 5,5% kmetijske­ ga prebivalstva, četrtina občanov pa je živela v mestnih naseljih (Bovec, Tolmin in Žabče). O d leta 1971 do 1981 sta se vrednosti družbenega proizvoda in narodnega dohodka povečali za šest in polkrat. Tudi njuni nominalni vrednosti, preračunani na 1 prebivalca, sta več kot za eno tretjino pod slovenskim povprečkom (1971 sta zaostajali za 32% ). V nakazanem stanju se prav gotovo kažejo hude gospodarske posledice potresa 1976. leta. III. Sestavine rasti števila prebivalstva V zadnjem desetletju se je, v primerjavi s šestdesetimi leti, stopnja r o d n o - s t i v SR Sloveniji zm anjšala za 7,4% in je znašala 16,3%c. Skoraj za eno petino se je zm anjšala v občinah Cerknica, Domžale, Dravograd, Grosuplje, Hrastnik, Loga­ tec, Ptuj in Trebnje. V 12 občinah pa je bila rodnost višja kot v letih 1961— 1970. Najbolj se je dvignila v občinah Lendava, Ljubljana-Bežigrad, Nova Gorica, Piran in Postojna. V desetletju 1971— 1980 je bila najvišja rodnost v Velenjski kotlini (20,3%c) ter v občinah Škofja Loka (19,1 %«), Slovenj G radec (18,9%c), Tržič in Zagorje (18,6%c). Najnižjo nataliteto so imele občine Hrastnik (13,5%o), Tolmin (13,6%c), Brežice in Trbovlje (13,7%c) ter L jubljana-Center (13,8%o). Tudi po območjih osno­ vnih tipov prebivalstvene rasti je bila rodnost zelo različna. Čim močnejša je bila rast števila prebivalstva, tem večja je bila stopnja rodnosti (gl. tabelo in sliko 2). O bm očja z emigracijskimi težnjami so imela nižjo rodnost kot priselitveni predeli. do 14,5 %o 14,51 - 15,50% o 16,26 - 17.00 %o 17,01 - 18,00 %o 18.01 > Izdelano: GIAM ZRC SAZU, 1984 Sl. 2. Stopnje na ta lite te v SR Sloveniji v desetletju 1971 — 1981 — Fig. 2. Natality R ates in the S.R. of Slovenia D uring 1971 — 1981 V desetletju 1971— 80 je znašala stopnja u m r l j i v o s t i 9,88%c, in se je v prim erjavi z obdobjem 1961— 70, ko je znašala 9,81%c, le neznatno povečala. V za­ dnjem desetletju je imelo 37 občin višjo umrljivost kot v šestdesetih letih, in samo v šestih se njena vrednost ni spremenila. Za desetino ali več se je dvignila umrljivost v 8 občinah, in sicer najmočneje v občinah Kočevje (od 7,2 na 9%c), Ilirska Bistrica (od 10,9 na 12,3%c), Črnomelj (od 9,5 na 10,7%c) in G ornja Radgona (10,5 na 11,8%o). Najvišja umrljivost je bila v tolminski (14,8%o), sevniški (13,6%c), sežanski (12,9%c), šmarski (12,7%c), ormoški in trebanjski občini (12,6%c). Najnižjo umrlji­ vost so imela pravilom a območja z naglo rastjo prebivalstva. Med nje uvrščamo tri ljubljanske občine (Šiška in Bežigrad po 6,4%c, Moste-Polje 6,6%c) pa Izolo (6,9%c), Velenje (7,3%c), Ravne (7,7%c) itd. Precejšnje pa so razlike v stopnji umrljivosti med območji posameznih tipov prebivalstvene rasti. V priselitvenih predelih je bila umrljivost pod slovenskim pov­ prečjem . Tudi starostna sestava prebivalcev v območjih tretjega in četrtega tipa pre­ bivalstvene rasti, kjer je znaten delež starejšega prebivalstva, je nemalo prispevala k manjši rodnosti in povečani umrljivosti. Z arad i zm anjšane stopnje rodnosti in povečane umrljivosti se je vrednost n a- r a v n e g a p r i r a s t k a v SR Sloveniji zmanjšala skoraj za eno petino v zad­ njem desetletju, in sicer od 7,77%o (v desetletju 1961— 1970) na 6,4%o. Samo v 7 občinah je bil naravni prirastek v zadnjem desetletju višji kot v šestdesetih letih. Najbolj se je povečal v postojnski (od 4,1 na 5,5%c), goriški (4,8 na 5,5%c) in len­ davski občini (2,7 na 3,l%c). V večini slovenskih občin pa se je vrednost naravnega prirastka zm anjšala v obravnavanem desetletju. Na območjih sedmih občin se je biološka rast prebivalstva zmanjšala za 50% in več. Najizrazitejše se je zmanjšala v sevniški (od 4,9 na l,5%o), osrednji ljubljanski (4,3 na l,4%o), trebanjski (7,6 na 3,l%o) in ormoški občini (5,7 na 2,6%o). Samo na Tolminskem je bil negativni naravni prirastek (-1,12%c) značilen za celotno desetletje. Toda nekatera druga območja so imela presežek umrlih nad šte­ vilom rojenih le v posameznih letih (npr. Brežice 1980, Murska Sobota 1972, O rm ož 1978 in 1980, Sevnica 1971, 1975 in 1976, Sežana 1973 in 1975). Najnižji naravni prirastek prebivalstva so imele občine Sežana, Brežice, Ljub­ ljana-C enter in Sevnica (od 1,17 do l,46%c), a na območjih devetih občin pa je pre­ segel 10% . M ed temi še posebej izstopajo naselja Velenjske kotline (13%o; podrob­ nosti gl. na sliki 3). O bm očja s hitrejšo rastjo števila prebivalstva so imela znatno višji naravni pri­ rastek kot predeli z izselitvenimi težnjami. S e l i t v e neposredno vplivajo na rast števila prebivalstva ter na spremembe njegovih najrazličnejših sestavin. S e l i t v e n a b i l a n c a nam kaže gospodar­ sko in socialno razvitost posameznega območja. V zadnjem desetletju se je stopnja selitvenega salda, v primerjavi z obdobjem 1961— 70, povečala od 0,4 na 2,65%c. To kaže na izreden pom en selitev pri kakršnihkoli spremembah števila prebivalstva. V desetletju 1971— 80 je imelo 32 slovenskih občin (v letih 1961— 70 le 14 ob­ čin), ki so zavzemale 51% ozemlja SR Slovenije, presežek priselitev nad odselitva­ mi. Najintenzivnejša priseljevanja so bila k razvitim območjem, ki so ponujala mož­ nosti za zaposlitev v najrazličnejših dejavnostih. ror 1 - 3% o 3 - 4,5 % o 4,51 - 6,50 9,01 > % o delano: GIAM ZRC SAZU, 1984 Sl. 3. S topnje naravnega prirastka v SR Sloveniji v desetletju 1971 — 1981 — Fig. 3. Rates of Natural Increase in the S.R . o f Slovenia D uring 1971 — 1981 S selitvami se je zrahljala ozirom a razbila nekdanja zelo homogena regionalna s truk tu ra prebivalstva na posameznem območju. Z njimi je povezana tudi socialna, zaposlitvena, poklicna in gospodarska mobilnost prebivalstva. V začetku leta 1981 so imela naša naselja 52,8% domačega prebivalstva, vsi drugi so sfe priselili bodisi iz sosednjih naselij v okviru občine (19,1% ), bodisi iz dru­ gih predelov SR Slovenije (20,6% ). Kar 5,9% prebivalstva SR Slovenije je prišlo iz drugih republik Jugoslavije in 1,65% iz tujine. Selitve čedalje bolj odločilno vplivajo na pisano nacionalno sestavo prebivalstva naše republike. Iz desetletja v desetletje se namreč znižuje delež Slovencev na račun povečanega odsto tka priseljencev iz drugih republik. Leta 1981 je bilo v SR Slove­ niji devet desetin Slovencev (leta 1971 94% in 95,4% v letu 1961), preostali delež pa so sestavljali občani drugih narodnosti. Ob zadnjem popisu je bilo med prebival­ stvom SR Slovenije 2,94% Hrvatov (2,4% in 1,98%; prvi podatek je za 1971 in drugi za leto 1961), 2,23% Srbov (1,19 in 0,86% ), 1,39% Jugoslovanov (0,39 in 0 ,18% ), 0 ,71% M uslimanov (0,19 in 0,03% ), po 0,17% Črnogorcev (0,11 in 0 ,09% ) in M akedoncev (0,09 ozirom a 0,07% ). Med zadnjima popisoma se je v SR Sloveniji najm očneje povečalo število Muslimanov ( + 315% ) in Makedoncev (104% ), Srbov (106% ), precej manjši pa je bil prirastek Črnogorcev (+63% ), A lbancev (+ 55% ) in H rvatov (+ 30% ). Toda v tem času se je število Slovencev povečalo komaj za 5,5% . Stopnja selitvene bilance se zmanjšuje od gospodarsko najbolj razvitih območij k manj razvitim predelom . Z a priseljence so bile najbolj privlačne občine z močno -3 .1 -1 ,5 1 - - 3,0 %o - 0 ,1 - - 1 ,5 %o 0,1 - 3,0 %o Izdelano. GIAM ZRC SAZU. 198' Sl. 4. Stopnje selitvene bilance v SR Sloveniji v desetletju 1971 — 1981 — Fig. 4. R ates of M igration B alance in the S.R . o f Slovenia D uring 1971 — 1981 koncentracijo prebivalstva. Z zmanjševanjem gostote obljudenosti je tudi pojemala vrednost selitvenega salda (prim. tabelo). Z naraščanjem deleža mestnega prebival­ stva se je stopnjeval presežek priselitev nad odselitvami. V tem pogledu so bile izje­ ma občine, ki so imele od 15 do 25% mestnega prebivalstva: v desetletju 1971 - 80 je znašala njihova selitvena bilanca — l,32%o. Vsa druga območja pa so imela prese­ žek priselitev nad odselitvami: ta je bil najvišji v občinah z več kot 75% mestnega prebivalstva (+6,89%o), najnižji pa v občinah z manj kot 15% mestnega življa (+0,04% c). Stopnja deagrariziranosti prebivalstva je med pomembnejšimi usmerjevalci se­ litvenih tokov. Čim višji je bil delež nekmetijskega življa, tem močnejše so bile pri­ selitve na takšna območja. Predeli z več kot 15% kmetijskega prebivalstva so imeli negativno selitveno bilanco. Skupina občin z več kot 25% kmetijskega življa je ime­ la selitveno bilanco —3,2%o, območja med 15 in 25% pa —0,88%o. V predelih z manj kot 2,5% kmetijskega prebivalstva je selitvena bilanca znašala +6,9%c. V desetletju 1971 — 80 se je število občin z negativno selitveno bilanco, v pri­ m erjavi z desetletjem pred njim, zmanjšalo od 46 na 28. V letu 1971 je živelo na obm očjih z negativnim selitvenim saldom 58,4% prebivalcev naše republike, leta 1981 le 32,9% . Podrobnejše prim erjave med desetletjem a 1961 — 70 in 1971 — 80 so pokaza­ le naslednje: v zadnjih desetih letih se je v 18 občinah negativni selitveni saldo spre­ menil v pozitivnega. V petih občinah pa se je stopnja negativne selitvene bilance po­ večala (G ornja Radgona, H rastnik, Idrija, Ljubljana-Center in Trbovlje), v 23 obči- nah pa zm anjšala. Osem občin je imelo višji pozitivni selitveni saldo kot pa v letih 1961 — 70 in samo v šestih prim erih se je zmanjšal. V zadnjem desetletju se je po­ zitivna selitvena bilanca najmočneje povečala v občinah Kamnik (od 0,1 na 6,6%c), Izola (0,8 na 7,8%c), Žalec (od 1,4 na 6,2%o) in Domžale (3 na ll,7%o). Podrobnejše vrednosti selitvene bilance v zadnjem desetletju so prikazane na kartogram u (slika 4). Najizrazitejše izseljevanje je bilo iz občine Ljubljana-Center (—21,6%c), precej zm ernejše pa iz občin Radlje ob Dravi (-8,2% c). V sedmih obči­ nah je bila vrednost selitvenega salda nad 10%i, in sicer Ljubljana-M oste (19,9%c), L jubljana-Bežigrad (18,5%c), Velenje (14,8%c), Vrhnika (13,6%c), Piran (12,l%c), D om žale (ll,7% c) in Ljubljana-Šiška (10,4%c). Na območjih vseh petih ljubljanskih občin je selitvena bilanca znašala 7,3%c, kar je bilo še vedno nad slovenskim pov- prečkom (2,65%c). IV. Rast števila prebivalstva Med letom a 1971 in 1981 se je število prebivalcev SR Slovenije povečalo za 164.727 oseb ali za 9,54% . K tej rasti je naravni prirastek prispeval 70,7% in seli­ tve 29,3% . V kolikor bi na rast števila prebivalstva vplivala samo njegova biološka reprodukcija, potem bi se število ljudi v naši republiki povečalo le za 6,75%.* Ž e pri označitvah posameznih osnovnih tipov rasti števila prebivalstva so bile nakazane njihove tem eljne značilnosti in razlike. Na območjih z močno koncentraci­ jo prebivalstva so k njegovi številčni rasti prispevale priselitve kar 58% in 42% na­ ravni prirastek. V skupini občin z zm ernejšo koncentracijo je bil naravni prirastek odločujoč pri povečanju števila prebivalstva: prispeval je 68% , medtem ko je prese­ žek priselitev nad odselitvami soudeležen z 32% . V tretji skupini, ki ima značilne depopulacijske težnje, se je že tudi odselil del naravnega prirastka. Od njegove celo­ tne vrednosti se je izselilo 37% , za preostalih 63% oziroma za 13.136 oseb pa se je povečalo število tam kajšnjega prebivalstva iz leta 1971. Območja četrtega tipa pre­ bivalstvene rasti (občine močnega izseljevanja) so izgubila več ljudi, kot je znašal naravni prirastek, ki je bil pozitiven. Ob zadnjem popisu so imela naselja tega tipa m anjše število ljudi kot leta 1971. Poleg celotnega naravnega prirastka (5.691 oseb) so izgubila še 9.213 ljudi in prav za toliko se je zmanjšalo število njihovega prebi­ valstva v zadnjem desetletju. Tudi v petem tipu prebivalstvene rasti, ki zajema Tol­ m insko, se je število ljudi zmanjšalo. K temu sta prispevali obe komponenti: prese­ žek um rlih nad rojenimi in presežek števila izseljencev nad priseljenci. Pri tem ugo­ tavljam o, da so selitve vendarle za spoznanje močneje vplivale na zmanjšanje prebi­ valstva ob zgornji Soči kot pa njegova biološka reprodukcija. Rast števila prebivalcev po občinah SR Slovenije v desetletju 1971 — 81 je pri­ kazana na posebnem kartogram u (slika 5). Poleg povprečne stopnje povečanja šte- * P odatk i selitvene bilance, ki je bila izračunana posredno, in sicer na osnovi stanja števila prebivalcev ob popisu (31. m arca) 1971 in 1981 te r naravnega prirastka v desetletju 1971 — 80, se nekoliko razlikujejo od dejanskega stanja. Z arad i lažje uporabnosti objavljenih podatkov vitalne statistike smo tudi v tem pri­ spevku računali s podatki za celo leto 1971, seveda na račun izločitve podatkov prvega trom esečja 1981. V prvem trom esečju 1971 je znašal naravni prirastek 1981 oseb, v istem obdobju 1981. leta pa 1663 ljudi. Po­ tem takem smo pri obdelavi gradiva računali z naravnim prirastkom , ki je bil za 318 oseb, ali vzeto v celoti za 0 ,28% višji od dejanskega (116.140 preb .) stanja m ed zadnjim a popisoma prebivalstva. Zato je tudi seli­ tvena bilanca za 318 ljudi nižja od dejanske, ki znaša 48.587 oseb med popisom a prebivalcev 1971 in 1981. (Prim . tudi N a t e k , 1975, opom bo 8 na strani 72.) ■ M <0% mm (o3,o% [ ' | 3.1 - 7 ,0 % j 1 7 , 1 - 1 2 , 0 % — 3 12,1 - 2 0 % 20.1 % > T ip i r a s t i p re b iv a ls tv a 3 — : Izde lan o : GIA M ZRC S A Z U . 1 984 Sl. 5. Stopnje rasti števila prebivalstva v SR Sloveniji v desetletju 1971 — 1981 — Fig. 5. R ates of Popu­ lation G row th in the S.R. o f Slovenia D uring 1971 — 1981 (1 = R 2 , 2 = R 3 , 3 = R4 , 4 = P i, 5 = P2 ) = Osnovni tipi rasti prebivalstva (prim. si. 1) — Basic Types o f Population G row th (Cf. Fig. 1) vila ljudi v posamezni občini, sta ovrednotena deleža obeh osnovnih komponent prebivalstvene rasti in prikazana je njuna neposredna vloga pri spremembah prebi­ valstva. L eta 1981 je imelo le devet občin v SR Sloveniji manj prebivalcev kot 1971. N ajm očneje se je število prebivalcev znižalo v ljubljanski občini Center (—19,6%), m edtem ko je imela večina drugih ob zadnjem popisu le za 1% manj ljudi kot deset let poprej. Na Tolm inskem se je število prebivalcev zmanjšalo za 2,3% , v naseljih orm oške občine za 3% . V zadnjem desetletju je poraslo število prebivalcev na več kot 85% slovenske­ ga ozemlja. V 24 občinah je bila rast nad slovenskim povprečjem (9,54% ) in v 23 občinah se je prebivalstvo povečalo za več kot eno desetino. Najintenzivnejša rast je bila na območjih dveh ljubljanskih občin, in sicer Bežigrada (34,6% ) in Most (37 ,5% ) pa v naseljih Velenjske kotline (31,1% ), vrhniške (26,6% ), šišenske (23 ,8% ), domžalske (23,6% ) in piranske občine (23,3% ). Na območjih vseh petih ljubljanskih občin se je število prebivalcev povečalo v povprečju za 18,4% (podrob­ nosti prim . na sliki 5). V. Sklep Številni činitelji (npr. gospodarski, socialni, biološki, zdravstveno-prosvetni, psihološki in drugi) so vplivali na spremembe števila prebivalstva. Od njihove vloge je bila odvisna stopnja sprem em b v najrazličnejših sestavinah prebivalstva. Vredno­ sti obeh tem eljnih in osrednjih kom ponent (naravni prirastek in selitvena bilanca) sta sam o odsev vzročno-posledične soodvisnosti med sestavinami geografskega oko­ lja ozirom a pokrajinotvornim i činitelji. Danes je vloga družbeno-geografskih dejav­ nikov izredno pom em bna in marsikdaj celo odločajoče pri vseh temeljnih spremem­ bah števila prebivalcev na katerem koli območju. Pregled rasti števila prebivalcev po posameznih območjih Slovenije v desetletju 1971 — 81 je pokazal naslednjo podobo: Najintenzivnejša rast je bila v Osrednji (15% ) in Savinjsko-zgornjesotelski Sloveniji (10,1% ), povsod drugod pa se je števi­ lo prebivalcev povečalo pod republiškim povprečkom (Severovzhodna Slovenija 4 ,5% , Jugovzhodna 5,8% in Zahodna Slovenija 8% ). Tudi v obsegu mezogerij je bila stopnja rasti števila prebivalstva zelo različna. Največja je bila v Koprskem pri­ m orju (19,4% ) pa v ožji ljubljanski (17,95% ) in osrednje-gorenjski regiji (16,6% ) pa v osrednji regiji Savinjske Slovenije (13,6% ), zgornjegorenjski regiji (12,3% ) itd. Š tevilo prebivalcev Pom urja pa je v glavnem stagniralo; povečalo se je le za 0,8%. V O srednji Sloveniji ter savinjsko-soteljski regiji so selitve prispevale skoraj po dve petini, v Koprskem primorju eno tretjino ter v Jugovzhodni Sloveniji le še eno petino k celotnem u številu povečanja prebivalstva, preostali delež pa je odpadel na naravni prirastek. Edino v Severovzhodni Sloveniji je bila rast števila prebivalcev nižja od vrednosti njegovega naravnega prirastka; negativna selitvena bilanca je za­ jela 16,4% naravnega prirastka. G ospodarske in socialne razlike med posameznimi območji so neposredno vpli­ vale na stopnjo prebivalstvenih sprememb. V njih imajo čedalje vidnejšo vlogo nagli in razvejeni razvoj nekmetijskih dejavnosti in njihove spremljajoče dejavnosti. To pa so tudi tisti dejavniki, ki s svojimi mnogovrstnimi učinki vnašajo nove sestavine v razvoj in podobo pokrajine. Literatura in viri C r k v e n č i č, 1., A. M a l i č , 1983, Neki pristupi u socijalnogeografskim istraži- vanjima. G eographica Slovenica 13, str. 47— 59. Ljubljana. J a k o š, A . 1983, Socialnogeografska homogena območja v SR Sloveniji. Geograf­ ski vestnik LV, str. 61— 72. Ljubljana. N a t e k , M., 1975, Osnovni tipi rasti prebivalstva v SR Sloveniji. Geografski vest­ nik XLVII, str. 55— 74. Ljubljana. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji 3 1 .3 . 1981: — Rezultati raziskovanj št. 282. Ljubljana 1982. — Rezultati raziskovanj št. 306. Ljubljana 1983. Popis prebivalstva in stanovanj v letu 1971. Zvezni zavod za statistiko. Beograd: — Knjiga VI.: Etnična, prosvetna in ekonom ska obeležja prebivalstva. Beo­ grad 1974. — Knjiga IX.: Migracijska obeležja. Beograd 1973. Statistični letopis SR Slovenije XX. Ljubljana 1981. Statistični podatki po občinah SR Slovenije. Izdal Zavod SR Slovenije za statistiko. Ljubljana: — I. zvezek: D ružbeni produkt in narodni dohodek 1967 — 1971. Ljubljana 1973. — VII. zvezek: D ružbeni proizvod in narodni dohodek 1977 — 1981. Ljub­ ljana 1983. — X V III. zvezek: D em ografska statistika 1971 — 1975. Ljubljana 1976. — XV. zvezek: Dem ografska statistika 1976— 1980. Ljubljana 1981. — XV. zvezek: D em ografska statistika 1977 — 1981. Ljubljana 1982. TYPES OF POPULATION GROWTH IN THE SOCIALIST REPUBLIC OF SLOVENIA DURING 1971 — 1981 Milan N a t e k (Summary) During the 1971 — 1981 decade the num ber of the inhabitants in the Socialist Republic of Slovenia increased by 9.5% , and the num ber of employed people from 572,814 to 794,829, i.e. by 38.8% . The average annual rate of growth of the em­ ployed population was twice higher (3.9% ) than in the 1961— 1971 decade, when it was 1.9% . The differences in the economic and social development among the indi­ vidual regions in Slovenia are the principal cause and at the same time stimulation for the migration of people from the rural areas to towns and industrial centres, as well as for the increasing immigrations from the other republics of Yugoslavia. In Slovenia in 1981 the percentage of commuters among the employed people was 61.3 (in 1961 39.1% , in 1971 48.8% ). In the period from 1961 to 1981 the num ber of workers with jobs at the place of their perm anent residence increased by 2 .6% , and the num ber of com muters — daily migrants, but from 185,035 to 457,818, i.e. by 147.4% . All these structural changes have influenced on the chang­ ing of the physiognomy of settlem ents. These changes as outlined and the other ones, characteristic of the economic and social development of Slovenia during re­ cent decades, have been determ ining the demographic development. The basic types of population growth according to the communes of the S.R. of Slovenia were established on the basis of the natural increase and the migration ba­ lance. A lso for the studied period in the S.R. of Slovenia five basic types of the growth population are characteristic (Cf. N a t e k, 1975, cf. Table and Fig. 1). D uring that decade 32 communes (of the total number of 60) preserved the sa­ me type of population growth as they had had in the preceding decade (1961 — 1971). A detailed analysis of the material has shown that the migrations are becom ing increasingly significantly active in the structure of population growth. In the continuation, the article deals with the individual components which had a direct influence on the rate of population growth. During the 1971 — 1981 period the natality rate was 16.3%o, and as such by 7.4% lower from that in the preceding decade (Cf. Fig. 2). The m ortality rate was 9.9%c, as such slightly higher than in the preceding decade (9.8%c). During the studied period as many as 37 communes had a m ortality higher than that in the 1961 — 1971 decade. The natural increase am oun­ ted to 6.4%c, and was lower than during the 1961 — 1971 period (7.8%c, cf. Fig. 3). T he m igration balance increased from 0,4%o to 2,65%o. Positive migration balance was recorded in 32 communes, occupying 51% of the Slovene territory. Most inten­ sive im m igration currents were directed to the economically developed areas (Cf. Fig. 4). Since the 1971 census up to the census taken in 1981 the population of the S.R. of Slovenia increased for 164,727 persons. To this the natural increase contributed 70 .7% , the rem aining 29.3% coming from the migration balance. The rates of po­ pulation growth according to communes are presented separately (Fig. 5), and here also the basic types of population growth are given. In 1981 9 of the Slovene com­ m unes had less inhabitants than ten years ago. On more than 85% of the S.R. of Slovenia the num ber of inhabitants had during the decade under discussion increa­ sed. The most vigorous growth was noted in the regions of Central Slovenia (15% ), and in the region of the Savinja — U pper Sotla Slovenia (10.1% ), while in the o ther m acro-regions it was below the Slovene average (9.5% ).