Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11 / 6464 Poštnina plačana v gotovini tednik KOTI LIST Posamezna štev. 80.— lir NA ROCNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. fc>s SETTIMANALE ŠT. 836 TRST, ČETRTEK 1. APRILA 1971, GORICA LET. XX. TITOV OBISK Itali jan^ki, jugoslovanski in domala ves Toplo Mce in hladna, glava Pretekle dni, pred in med obiskom jugoslovanskega predsednika Tita v Italiji, je bilo izrečenih in zapisanih toliko lepih, prijaznih, vljudnih in celo prisrčnih — pa tudi resničnih — besed, da smo bili kar ganjeni. Nismo vedeli, da je prijateljstvo med i-talijanskim in jugoslovanskimi narodi dozorelo že do take stopnje in da se morejo srca sosedov tako ogreti drug za drugega. Najvišji predstavnik jugoslovanske zvezne države in njenih narodov je bil sprejet v Rimu tako spoštljivo in prijateljsko, kot si je le lahko želel, in to je tudi povedal v svoji zahvalni brzojavki, ki jo je po odhodu naslovil predsedniku Saragatu, in po svojem povratku v Beogradu. Med tistimi, ki so bili tega najbolj veseli in najbolj zadovoljni nad vsemi izrazi Medsebojnega prijateljstva, smo mi Slovenci v Italiji. Dobro se namreč zavedamo, da je prijateljstvo in sodelovanje med obema sosednima državama in med italijanskim narodom in narodi Jugoslavije za nas ne le zelo važno, ampak naravnost življenjskega pomena, ker le v takem prijateljskem ozračju lahko naša manjšina uspeva in upa na tista izboljšanja, ki jih ždi in potrebuje za svoj obstoj in napredek. Kot znano, so bile te želje že decembra v zgoščeni oblikiizra-zene v spomenici, ki so jo poslale naše organizacije ministrskemu predsedniku v Rimu ln na katero do danes še niso dobile odgovora. Prav to nas opozarja, da moramo ostati realisti, čeprav je to v takem prijetno ogretem in nekoliko evforičnem ozračju težko. Ne smemo se vdati skušnjavi, da bi zdaj kar z odprtimi usti čakali, da nam bodo začeli sočni sadovi, ki naj bi bili dozoreli v tem toplem ozračju, kar sami padati z. drevesa v odprta usta. Pretekle izkušnje so nas izučile — ali bi nas vsaj bile morale izučiti — da same lepe, prijazne in prijateljske besede niso dovolj. Slediti jim morajo dejanja. Lepe desede lahko tudi pogrešamo, ne moremo pa pogrešati dejanj, ki bi res lzražala duha prijateljstva in sodelovanja *ned obema državama in duha pravičnosti do naše narodne manjšine, pri čemer ima-m° seveda v mislih tudi italijansko manjši-n° v Istri, kateri želimo prav vse pravice, katere tudi sami želimo in zahtevamo. Realizem zahteva od nas, da si ne pri krivamo, da kljub tolikim lepim besedam nekateri ne bodo nehali špekulirati in računa-tl na čimprejšnjo asimilacijo slovenske na-r°dne manjšine v Italiji, kakor so delali do-s^ej, označujoč naše predloge in zahteve za Manjšinsko zaščito kot hotenje po zapira-nlu v »geto« in kot rasizem. Še vedno ne bodo hoteli nič slišati o tem, da bi se raztegnila krhka zaščita londonskega memoranduma tudi na goriške Slovence, kaj šele o (Nadalj. na 2. strani) svetovni tisk je posvečal veliko pozornost u-radnemu obisku jugoslovanskega predsednika Tita v Italiji. Obisk se je zaključil v ponedeljek, 29. marca, s srečanjem s papežem Pavlom VI. v Vatikanu. Uradni razgovori s predsednikom republike Saragatom, s predsednikom vlade Co-lombom in njegovimi sodelavci -so trajali dva dni. Na koncu je bilo izdano iskupno sporočilo, ki v prvem delu govori o oceni mednarodnega položaja, v drugem pa o dvostranskih odnosih. V splošnem delu sta se obe državi zavzeli za mir in reševanje mednarodnih sporov na miren način in pa za utrjevanje organizacije Združenih narodov kot sredstvo miru. O posebnih mednarodnih problemih pa pravi sporočilo takole: Nova vzhodna politika bonnske vlade je močno sprostila ozračje v Evropi in prav bi bilo, da bi se tudi pogajanja, ki so v teku, uspešno zaključila; Italija in Jugoslavija sta pripravljeni aktivno pospeševati priprave na konferenco o evropski varnosti, na kateri bi sodelovale tudi ZDA in Kanada (v skupnem sporočilu ni rečeno, da hoče Italija še pred konferenco doseči, da SZ z rešitvijo berlinskega vprašanja dokaže, da misli zares, Jugoslavija pa je zoper postavljanje pogojev, seveda pa za skrbne priprave); na Bližnjem vzhodu sta obe državi podprti poslanstvo Jarringa in se zavzeli za rešitev spora na temelju resolucije Varnostnega sveta (Italija >se glede tega postavlja na stališče ekvidistance med Izraelom in arabskimi državami, Jugoslavija pa je odločno podprla arabske države), vietnamsko vojno pa je treba rešiti na političen način. Državniki obeh držav so se ob tej priložnosti informativno pomenili na eni strani o akcijah neuvrščenih, na drugi pa o naporih za nadaljnje združevanje držav Evropske gospodarske skupnosti. Kot je moč posneti iz komentarjev v diplomatskih krogih, sta obe delegaciji s pogovori zadovoljna. Decemberskc čeri — coni B — se skupno poročilo izogne tako, da praktično ponovi formulacijo pogovorov Moro - Tepavac v Benetkah: »Zvesti Sklonjenim mednarodnim sporazumom obe državi mislita, da je potrebno vnovič opozoriti na njuno odločenost po stavijati odnos med obema državama tudi v prihodnje na temelje medsebojnega spošto vanja neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti.« Nasploh pa sporočilo ugotavlja, da je sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo primer dobrih odnosov med državami. Izreden poudarek so dali pogovori tudi gospodarskemu sodelovanju. Kar zadeva narodni manjšini, pa je v sporočilu rečeno, da »prijateljskemu sodelo- vanju med obema državama koristi tudi čimbolj odprta politika do manjšin ter se zalo obvezujeta, da bosta nudili manjšinam največjo zaščito.« Ko so sc zaključili dvodnevni uradni razgovori, se je jugoslovanski predsednik odpeljal na obisk v Turin, kjer si je ogledal tovarno avtomobilov Fiat, s katero Jugoslavija že vrsto let tesno sodeluje. Nedeljski dan je maršal Tito preživel na predsednikovem posestvu v San Rossore v Toskani, kjer je imel tudi politične razgovore z egiptovskim zunanjim ministrom Riadom, ki je bil na uradnem obisku v Italiji. V ponedeljek pa je jugoslovanskega predsednika in njegovo spremstvo sprejel v Vatikanu Pavel VI. Po osebnem pogovoru, ki je trajali več kot eno uro, je papež pozdravil Titovo spremstvo. V svojem govoru je izrazil zadovoljstvo zaradi obiska, poudaril svojo naklonjenost in spoštovanje do jugoslovanskih narodov ter naglasil, kako z velikim zanimanjem spremlja prizadevanja predsednika Tita in jugoslovanske Vlade za utrditev miru na svetu in za mirno rešitev mednarodnih sporov. Pavel VI. je tudi omenil položaj Cerkve v Jugoslaviji in izrazil zadovoljstvo nad stanjem sedanjih odnosov, kar je v korist obeh strani. Predsednik Tito je v svojem govoru podčrtal, kako Jugoslavija živo spremlja prizadevanje katoliške Cerkve in njenega poglavarja za utrjevanje miru na svetu ter zanimanje za nerazvite države in njihove narode. Omenil je tudi sedanje hude spore na Bližnjem vzhodu in v Aziji ter obrazložil stališče Jugoslavije za odpravo in poravnavo nesoglasij. Obisk j u gosi ovan s k ega predsednika Tita v Vatikanu je vzbudil še posebno pozornost v mednarodni javnosti, ker je to bilo prvo uradno srečanje med predsednikom neke socialistične države in poglavarjem katoliške Cerkve. Opazovavci se strinjajo, da bo ta obisk koristen ne samo za razvoj nadaljnjih odnosov med držo in Cerkvijo v Jugoslaviji. temveč da je tudi zgled, kako naj se uredijo odnosi med Cerkvijo in posvetno oblastjo v drukih evropskih socialističnih državah. Tudi v tem pogledu je torej Jugoslavija pokazala pravo pot, kar gotovo more koristiti stvari miru v Evropi in v svetu. TITU PODALJŠAN PREDSEDNIŠKI MANDAT Svet narodov v Beogradu je sprejel predlog za podaljšanje mandata državnemu predsedniku Titu. Po ustavi bi moral mandat poteči dne 1. maja. Zdaj pa je bil podaljšan do 31. avgusta. Novi sklep je prišel v poštev zaradi ustavnih sprememb, ki predvidevajo posebno ureditev predsedstva jugoslovanske zvezne republike. Sklep, da ostane Tito državni predsednik do konca avgusta, je bil sprejet soglasno. Sprejem pri predsedniku Titu RADIO TRSTA ♦ NEDELJA, 4. aprila, oto: 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maJša; 10.15 Poslušali boste; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Oddaja za nalj-milajše: C. Engely: »Mož, ki tali znali odpustiti«. Mladinska radijiška igra; 11.50 Hilngaraja za naše maJlčke; 12.00 Nabožna glasba; 12V15 Vera in maS čaJs; 12.30 Stairo in novo v zabavni glasbi predstavlja Naša goispa; 13.00 Kdo, kdaj, zankaj...; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.30 J. Rute de Alacon y Mendoza: »Sumljiva resnica«. Komedija v 3. deij.; 17.20 Malu-riatov orkester; 17.30 Revija zborovskega petja; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 Bednarik: »Pratika«; 19.00 Lahka glasba; 19.15 Sedem dni v svetu; 19.30 Filmska glasba; 20.00 Šport; 20.30 Iz slovenske folklore.- »Ljudske pesmi«; 21.00 Semenj plošč; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba. Osterc; Godalni kvartet št. 1. Izvaja Zagrebški godalni kvartet; 22.25 Zabavna glasba. ♦ PONEDELJEK, 5. a/prila, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radib za šole (za srednje šole); 12.00 Kitarist Powell; 12.10 »Pomenek s po-slušavkami«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Za mlade poslušavce: DiscJtiime - Vaše čtivo - Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Radio za šole (za srednje šole); 18.50 Deželni skladatelji; 19.10 »Odvetnik za vsakogar«; 19.15 Slovenški vokalni oktet; 19.30 Ansambel Saimbistais da Guanabara; 19.40 Postni govori - J. Jamnik: »Temveč reši nais hudega...«; 20.00 Športna tribuna; 20.45 Glasbene razglednice; 21.00 Kulturni odmevi; 21.20 Romantične melodije; 21.40 Slovenski solisti. Sopranistka Zlalta Gašperšič - Ognjanovič, pri klavirju Mallyjeva. Mirkovi samospevi; 22.05 Zabavna glasba. ♦ TOREK, 6. aprila, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Saksofonist Rollins; 12.10 Bednarik: »Pratika«; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas, pripravlja Lovrečič - Novice iz sveta lahke glasbe; 18.15 Umetnost; 18.30 Komami koncert; 18.50 »The Shadows«; 19.00 Otroci pojo; 19.10 Iz življenja gledališkega umetnika, 'srečanja z Radom Nakrstom; 19.20 Moški zbor »Fantje tepod Grmade«, vodi Ivo Krallj; 19.40 Glasbeni beišt-sellerji; 20.00 Šport; 20.35 Britten: »Peter Grimes«; opera v 3 dej. V Odmoru (21.30) Pertot: »Pogled za kulilse«. ♦ SREDA, 7. aprila, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radiio za šole (za I. stopnjo osnovnih šol); 12.00 Elektronske orgle; 12.10 Liki te naiše preteklosti; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trst - Slovairček sodobne znanosti - Jevnikar: »Slovenščina za Slovence«; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za šole (za I. stopnjo osnovnih šol); 18.50 Pianist Eduardo Vor c el-li; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Jazz; 19.40 »Beri, beri rožmarin zeleni«; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert. Ghedini: Maša za Veliki petek za soliste, zbor in orkester; 21.45 Za vašo knjižno polico; 22.05 Zabavna glasba. ♦ ČETRTEK, 8. aprila, ob: 7.00 Koledar-, 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek Slovenskih pesmi; 12.10 Družinski obzornik; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Popoldanski koncert; 17.00 Chiereghiln: Musiča di ippogrammi (1966) za 8 glasbil; 17.20 Schubert: Simfonija št. 8 v h molu, »Nedokončana«; 17.45 A. Novačan »Peti evanigelilj«; 17.55 Debussy: Suite bergamasque za klavir; 18.15 Umetnost; 18.30 Glasba Maria Zafreda; 19.10 Pisani balončki; 19.30 Zbor »J. Galluis« te Trsta vodi Vrabec; 19.50 Godalni orkestri; 20.00 Šport; 20.30 A. Rebula: »Pilatova žena«. Drama. Radijski oder, režira Peterlin; 21.50 Maltfler: Das Lied von d er Erde za soliste in orkester; 23.00 Komorne skladbe Stravinskega. ♦ PETEK, 9. aprila, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Grieg: Koncert v a molu, op. 16, za klavir in orkester; 12.20 P. Benigno: »Od prvih protianfektaivnih zdravil do sulf amidov«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Popoldanski koncert; 17.00 Koncert Tria Ozim - Pahor - Slama. Sammairfcini: Sonaiti št. 7 v f duru i(n št. 12 v h duru; 17.20 Sibelius: Simfonia št. 7 v c duru, op. 105; 17.45 A. Novačan: »Peti evaJngelij«, prip. Beličič; 17.55 Bartok: Kvartet št. 3 (1927); 18.15 Umetnost; 18.30 Porrino: »Proces prdti Kristusu«, oratorij za soliste, Zbor, orgle iln ork.; 1910 Ljud- Kot je že poročal dnevni tisk, se je sprejema, ki ga je v petek, 26. marca, priredil v Rimu jugoslovanski predsednik Tito na čast svojemu gostitelju Saragatu, udeležilo tudi odposlanstvo slovenske narodne manjšine v Italiji. V odposlanstvu so bili poslanec v rimskem parlamentu Albin Škrk, deželni poslanec dr. Drago Štoka, podpredsednik go-riške pokrajine Marko Waltritsch in predsednik Slov. kulturnogospodarske zveze Boris Race. Preden se je sprejem zaključil, je predsednik Tito vljudno povabil na krajši razgovor predstavnike naše manjšine. Poslanec Albin Škerle je predsednika toplo pozdravil in poudaril velik pomen njegovih nenehnih prizadevanj za mirno in prijateljsko sožitje med narodi in državami. Naglasil je zlasti pomen prijateljskega vzdušja in tesnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo in izraz.il prepričanje, da se le v takih pogojih morejo reševati in urejevati tudi manjšinska vprašanja. Boris Race je omenil mednarodne sporazume, ki predvidevajo zaščito naše manj šine, a se še vedno popolnoma ne izvajajo, zaradi česar je naša manjšina tudi gospodarsko prizadeta. Dr. Drago Štoka je naglasil, da temelje prizadevanja za polno priznavanje in spoštovanje manjšinskih pravic predvsem na italijanski republiški ustavi, ki je sad odporniškega gibanja, in tudi na jasnih določilih posebnega statuta dežele Furlanije . Julijske krajine. Slovenska manjšina v Italiji ima zato pravico, da se z njo ravna kot subjektom v evropskem smislu. Naša manjšina žal doslej ni dosegla polne pravne zaščite in se nahaja v diskriminiranem položaju v primeri z drugimi narodnimi manjšinami v Italiji, kot so na primer Južni Tirolci. Marko Waltritsch pa je poudaril, da so Slovenci v Italiji ob svojih prizadevanjih za rešitev odprtih manjšinskih vprašanj našli skupno pot. Ta je prišla med drugim do izraza v skupnem dokumentu, ki je bil pred kratkim odposlan predsedniku italijanske vlade Emiliu Colombu. Predsednik Tito se je v prisotnosti žene Jovanke, predsednika slovenske skupščine Kraigherja, članice sveta federacije Lidije šentjurc in jugoslovanskega veleposlanika v Rimu Priče prišrčno zahvalil za pozdrave in v krajšem govoru pokazal, da dobro pozna razmere, v katerih živi naša manjšina. Poudaril je med drugim, da jugoslovanska vlada posveča manjšinskim problemom veliko pozornost, in je izrazil prepričanje,da bo sedanje italijansko-jugoslovansko srečanje koristno tudi za slovensko manjšino v Italiji. Protestna manifestacija v Ljubljani Študentje v Ljubljani so prejšnji petek priredili protestno manifestacijo zaradi napovedanega (in pozneje odloženega) sojenja proti dijaku slovenske gimnazije v Celovcu Marjanu Šturmu. Obtožen je poškodbe javne lastnine (Šturm je baje sodeloval pri znanih napisnih akcijah lansko jesen na Koroškem) in žaljenja javnih organov na 2. koroških kulturnih dneh v Celovcu. Študentje so se zbrali s transparenti pred sedežem avstrijskega konzulata v Ljubljani. Tam so najprej prebrali protestno resolucijo, nato pa so govorili še nekateri študentje. Slovenski študentje poudarjajo, da so avstrijske oblasti previdno obšle bistvo problema napisnih akcij, ki so hotele opozoriti na eno izmed nerešenih določb 7. člena državne pogodbe. Avstrijski konzul je po daljšem oklevanju sprejel na polurni pogovor petčlansko delegacijo študentov, ki ga je seznanila s protestno resolucijo. V njej študentje zahtevajo takojšnjo prekinitev sodnega postopka proti obtoženemu ski običaji Velikega petka; 19.20 Schola canto-rum tržaškega semenišča, vodi Radole; 19.40 Posltni govori: J. Jurak: »Dopolnjeno je«; 20.00 Šport; 20.30 Gospodarstvo in delto; 20.45 Martin: Golgdtha, oratorij v 2 delih za soliste, zbor, ork. iin orgle; 22.20 Komorna glaisba. ♦ SOBOTA, 10. aprila, Ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šostakovič: Godalni kvartet op. 69; 12.10 V smrti poveličana KrMus v romanski umetntosti; 12.20 Za vsalkogar nekalj; 13.30 Popoldanski koncert; 14.45 Haydn: Stabalt Mater, za soliste, zbor in ork.; 15.55 Avtoradio - oddaja za avtomobiliste; 16.05 Klavirske skladbe; 16.30 »Gospod predsednik«. D rama'tizir an a zgodba, ki jo je po noiveii S. Majona napisal J. Peterlin. Radijski oder, režira Kopitarjeva; 16.55 Duhovne pesmi; 17.20 Osterc: Štiiiri simf. skladbe. Ork. RTV Ljubljana vodi PrevorSek; 17.45 A. Novačan: »Peti evangelij«; 17.55 Kitarist Bream; 18.15 Umetnost; 18.30 Koncert komornega orkestra »F. Busoni«. Soiifetka sopr. Paiulteza; 19.10 Pod farnim zvonom župne cerkve pri Sv. Jakobu v Trstu; 19.40 Gallusove motete izvajajo Slovenski madrigalisti; 20.00 Šport; 20.40 Goethe: »Faust«. Dramska pesnitev. Prevedel B. Vodušek, za raJdio priredil in zrežiral J. Babič. Igrajo člani Slovenskega gledališča v Trstu. Šturmu. Avstrijski konzul je študentom zagotovil, da bo napravil vse, kar je v njegovi moči. Študentje so v pogovoru poudarili, da ne odstopajo od stališč resolucije Izvršnega odbora (nadaljevanje na 7. strani) — o — TOPLO SRCE IN HLADNA GLAVA (Nadaljevanje s 1. strani) tem, da bi končno priznali, da spadajo tudi Slovenski Benečani k slovenski manjšini v Italiji in da bi jim dali vsaj najosnovnejše, kar pritiče vsaki narodni manjšini, to je možnost, da se smejo odkrito, brez strahu priznati k svoji narodnosti in da bi se lahko njihovi otroci v šolah učili svojega jezika. Nekaterim bodo služile mnoge lepe in prijazne besede preteklih dni celo kot alibi — češ, kaj spričo takega prijateljstva sploh še hočete? če boste zahtevni, lahko to prijateljstvu med obema državama samo škoduje... »Po njih dejanjih jih boste spoznali.« To velja tudi za Vatikan, kateremu so dobro znane — ali bi mu vsaj že morale biti dobro znane —• želje Slovencev v Italiji, tako kar zadeva tržaško škofijo kot kar zadeva Slovensko Benečijo. Slovenci v Italiji moramo storiti — in in bomo storili — vse, kar je v naši moči, da bi prispevali k dobremu sosedstvu, prijateljstvu, razumevanju in sodelovanju med obema sosednima državama ter k dobrim odnosom med Jugoslavijo, Slovenijo ter Vatikanom, vendar pa se ne smemo vdati utvari, da bo šlo odslej vse mnogo lažje. Tudi za-naprej se bo treba boriti za vsako pravico, za vsako izboljšanje našega položaja. K toplemu srcu, ki ga je ogrelo vzdušje teh dni, spada hladna glava. Tega ne smemo pozabiti. Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. • Reg. na sodi šču v Trstu dne 20. 4. 1954, štev. 157 • Odgovorni urednik: Drago Legiša »Tiska tiskarna Graphls.Trst 1/laSi pogledi a« l/l/lladmbka bkupma « l/lati pogledi \ K. NISO BILE SAMO SAJIJE Potemtakem se le nisem tako uštel, če sem si mislil svoje, 'ko sem kot kislica požiral, Črt, tvojo pridigo o dialogu in o (koncilskem duhu v eni izmed zadnjih številk tržaškega »Dela«. Sicer pa je vsa stvar izgledala še 'kar nekam načrtno preštudirana: jaz tebi o eti'ki, ti meni o dialogu. Povsem me pa le nisi prepričal, ker sem že zdavna'j zdvomil nad pristnostjo in poštenostjo in iskrenostjo določenega načina pisanja, nad črnilom pač, 'ki ne temelji na neki čezmerni širini etike in morale. In glej čudo, tudi dialog in enotna akcija in koncileki duh so prav tako postavljeni na človekovo etično podlago. Ta podlaga pa meni prav zelo veliko pomeni, saj so tam nekje zakoreninjeni tudi stebri posameznikovega, recimo kar človekovega humanizma. In ti to ddbro veš, saj se ne poznava od včeraj, kljub temu pa te zasfbi roka in mi pomahaš pod nosom s tistim brezprdblematičnim in površinskim »mi se imamo radi«. Ob teij n -------------- Predavanje Borisa Pahorja v Ljubljani V petek, 26. marca, je pisatelj Boris Pahor predavali na filozofski fakulteta v Ljubljani o manjšini kolt nadionjaOinem subjektu. V predavanju je najprej podali kraltek zgodo vin skl pregled razvoja na Primorskem od leta 1941 dalije ter je poudarili, da je v začetku poglavitno gibalo revolucije bila nacionalna ideija. Posebej se je ustavil pri dogodkih leta 1948, ki so jasno pokazali!, kako škodljivo je bilo za Slovence postavljanje razrednega načela pred nacionalnim. Poudaril je, da bi do razkola prišlo tudi brez resolucije Inlormbiroja, saij je bila KPI v Trstu med vojno iin tudi po njej naoiohaliilšffično usmerjena, tako kot ostale italijanske stranke. Predavatelj je nalto govoril o Neodvisni socialistični zvezi, ki je bila leta 1954 razpuščena. O-merail je tudi nastanek Slovenske skupnosti, za katero so začeli volliti teti Slovenci, ki so bili proti vključevanju v italijanske stranke. O Slovenski levici je dejal, da ima ta skupina bolj načelen kot številčen pomen, njeni člaini so bivši pristaši Neodvisne socialistične zveze, ki so prOti vključevanju v leve italijanske Stranke, niso pa protii sodelovanju z mjiiimi. Pisatelj Borils Pahor je pohvalil stališče študentov ljubljanske univerze, ki se v zadnjem času tako odločno zavzemaljo za rešitev perečih vprašanj Slovencev, ki živijo v Italiji, Avstriji iin na Madžarskem. ZBIRANJE PODPISOV ZA REFERENDUM PROTI RAZPOROKI Tudi po tržaških zidovih so se pojavili lepaki Vsedržavnega odbora za referendum o razporoki — sekcija Trst, ki naznanjajo, da so se v nedeljo 28. marca začeli zbirati podpisi za referendum, s katerimi naj bi volivci pokazali, če so za raizporoko ali ne. Potrebnih je 500.000 podpisov. Verjetno jih bodo zbrali in v tem primeru bo referendum o razporoki spomladi prihodnjega leta. Omenjeni odbor je razposlal vsemu tisku tudi pismo, v katerem pravi, da je vprašanje razporoke preresno, da bi pustili odločati o njem samo 950 ljudem (poslancem in senatorjem, med katerimi — tako opozar jajo —je samo kakih trideset žensk). Po mnenju pobudnikov zbiranja podpisov za referendum so namreč z zakonom o razporoki najbolj oškodovane ženske. Odbor ne upošteva, da so ravno ženske največkrat žrtve nevzdržnih razmer v nesrečno sklenjenih zakonih in da more neprimerno več žensk kot moških plačati svojo pomoto pri izbiri zakonskega druga s smrtjo, kot žrtev uboja med družinskim prepirom ali celo premišljenega umora (»razporoka po italijansko«!). Razporoka je uzakonjena zdaj že v vseh o-mikanih državah razen na Irskem in v Španiji. Seveda pa s tem katoličani nikakor niso prisiljeni, da se poslužijo zakona o razporoki, če vidijo v zakonu zakrament in s lem neločljivo zvezo. Pač pa bo ta referendum, če bo prišlo do njega, zanimiv kot prvi tak eksperiment »direktne demokracije« (zakonodaje po ljudstvu samem, ne po izvoljenih predstavnikih) v Italiji. Referendum (ljudsko glasovanje o zakonih) je predviden v ustavi. Vodilna misel predavanja je bila, da se mora manjšina v odnoisu do večinskega in do matičnega naroda orgalniteiralti kot subjekt, im to v političnem in kulturnem 'pogledu. Dokler se to ne uresniči, odklainlja frazo o mainjšini kot mostu. Prav tako bo do 'takrat [pomanjkljiva ideja enotnega kulturnega prostora. Matični narod ne sme biti povezan z manjšino le po svetovnonazorskih kanalih, temveč mu mora manjšina predstavljajta 'nacionalni subjekt. Slovencem v zamejstvu mora biti važnejša kot ideološka u-smeritev skrb za ohranitev slovenstva in homogenost slovenske narodne skupnosti. Pri tem je kot zgled navedel Južne Tirolce, ki tako enotno volijo za Vdlkspart.ei, ki je direktno 'sodelovala pri podpisu znanega’ južndtiroUskega »paketa«. Poslušalci so s simpatijo spremljali predavateljeva izvajanja ter se je po predavanju razvila živahna diskusija. Prihodnji teden bosta v okviru istega niza predavanj govorila prof. dr. Svetozar Ilešič in publicist Albert Rejec o problemih Beneško Slovenije. ‘ V. M. — o — SLOVENSKA SKUPNOST SPOROČA: OLAJŠANI POSTOPEK ZA SLOVENSKE PRIIMKE »Deželni svetovalec dr. Štoka je posredoval pri vladnem komisarju, tržaškem prefektu dr. Cappelliniju v zvezi z določenimi omejitvami, ki so do danes otežkočale vrnitev slovenskih priimkov v izvirno obliko. Tržaška prefektura je vprašala za mnenje pristojne ministrske organe, ki so odgovorili, da se olajšan postopek lahko uvede tudi za primere, ki so bili doslej izvzeti.« Kot smo se podrobneje zanimali, je bil dovoljen olajšan postopek tudi za tiste člane naše slovenske manjšine, ki jim ni bil neposredno popačen priimek, temveč so se s popačenim priimkom že rodili. Seveda je bil spremenjen priimek staršem. gat na nevzdržno stainije, ki je nastalo v vaškem okolišu zaradi [postavitve niove turbinske črpalke za šfcivanski vodovod (ta služi tudi in zlasti pOtrebann Trsta op. ur.). Ropot in tresljaji, ki jih povzroča prva turbinska črpalka — postaviti pa nameravajo še nadaljnje tri —, so tako močni, da dejansko onemogočajo redni potek življenja, salj ni mogoč noben popoldanski počitek in tudi, kar je najhujšn, nočnii počitek. Vse to pa hudo vpliva na dulovno stanje štivanskih prebivavcev: talko otrok in odraslih kot zlasti Starejših lij udi. Vodovod v Štivainu so po našem mnenju povečali, ne da bi upoštevali posebne značilnosti vasi, saij so vodovod razširili v smeri proti vasi, medtem ko so imeli dovolj proštora na drugem, bolj Oddaljenem zemljišču, kjer bi prebivavcem ne povzročali nobenih motenj. Ob tej priložnosti hočemo opozoriti, da je naš predstavnik Lucijan Kocman že ob samem Prejeli smo: ZVEZI ŠTUDENTOV SLOVENIJE IZVRŠNEMU ODBORU SKUPNOSTI ŠTUDENTOV LVZ in MVZ Z vesel/em smo prebrali Vašo izjavo o zamejskih Slovencih. Kot ste sami opazili, je še veliko nerešenih vprašanj, ki težijo slovensko narodno skupnost v Italiji. Pri njihovem reševanju potrebujemo podporo Slovencev v matični domovini. Da se ravno mladina zavzema za ta vprašanja, nas navdaja z zaupanjem v bodočnost. Posebno važno in pomenljivo se nam zdi, da ste poudarili potrebnost podpor vsem zame/skim Slovencem ne glede na ideološke razlike, kar se dejansko doslej ne izvaja. Opozorili bi Vas le, da ste v svoji izjavi pozabili na prav tako težko vprašanje umetnega naseljevanja na slovenskem etničnem o-zemlju, kar grozi, da se bodo poitalijančili načrtno čisto slovenski kraji. Slovenski kulturni klub Krožek za družbena vprašanja Trst, ulica Donizetti 3-1- — o — SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom V ponedeljek, 5. aprila 1971 ob 16. uri v torek, 6. aprilla 1971 ob 16. uri GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE VVilhelm Busch CIPEK IN CAPEK (zgodba o dveh malopridnih dečkih) SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Branislav Nušlč KAJ BOJO REKLI LJUDJE ! iigra v štirih dejanjih V nedeljo, 4. aprila 1971 ob 17. uri v kinodvorani v BAZOVICI — o — NAŠE SOŽALJE Članu Izvršnega odbora Slovenske skupnosti dr. Francu Mljaču je umrla v častitljivi starosti 98 let stara mama Lucija. Prijatelji in znanci izražajo dr. Mljaču in njegovi družini globoko občuteno sožalje. Izrazom sožalja se pridružuje Novi list. vor z odbornikom za industrijske storitve pri tržaški občini Dušanom Hreščakom iin z glavnim ravnateljem Acegata iinž. Egildi|jexn Umari-jem, 'ki sta si skupno oglodala kralj, kjer bi morali postaviti nove turbinske črpalke. Predstavniki Acegata so mam tedalj zagotovili, da novi vodovod ne bo povzročal roipota, tresljajev iin drugih nevšečnosti', da se nikakor ne bo torej povečal ropot, ki ga štivanSki pre-bilvavci morajo prenašati že več kot 40 let. Zaradi tega upravičeno zahtevamo, da podjetje Acegat sprejme oimipreij vse tislte ukrepe, ki so potrebni, da se uredi sedanje nevzdržno stanje. V pričakovanju nadaljnjih sporočil, vas vljudno pozdravljamo. Predstavniki štivainskega vaškega odbora: Lucijan Kocman, Josip Legiša in Viktor Pernarčič v Prejeli smo: Huda zaskrbijenost prebivavcev iz Stivana Štivainski predstavniki in podpisniki tega pi- začetku del za novi vodovod Acegatu obširno sma želijo opozoriti ravnateljstvo podjetja Ace- poročal o zahtevah prebivalstva; imel je razgo- -------------/2 (jo'tibhv Hoteli bi z glavo skozi zid Tržič VROČI VRELCI Tržiškd občinski svet jie sklonil poleg dru gih javnih naprav vzeli v poštev tudi obnovo vročih otbmorskiih vrelcev na gričku ob robu moščeniškega močvirja. Ti vrelci so bili zna-nii že starim Rimljanom. Stari naravoslovce Plimij jih je imenoval aqua Dci et vitae ali vodo Boga in življenja. Ob barbarskih udorih so bile te kopelii razrušene, šele leta 1433 jih je Obnovil župan Frtuncesco Nani. V avstrijskih časih zo zgradili moderno vroče kopališče v modemi palači z dvajsetimi kopalnimi sobami. Celo avstrijski nadvojvode so si hodili semkaj zdravit protin iin druge podobne bolezni. V sedanji dobi jiih seveda ne bo več, tudi če bodo toplice obnovljene. DELO IN ŠOLA Tri dni v začetku tega tedna je potekal poseben tečaj v Gradežu pod okriljem državne zveze vitezov deila in 'industrijskih deželnih organizacij. Namen strokovnjakov predavanj in razgovorov ter obiskov v raznih industrijskih ustanovah je bil, približati dijakom svet dela iin proizvodnje. Podobnih tečajev je bilo že več tudi pri nas. To pot so pa bili prvikrat povabljeni tudi dijaki predzadnjih letnikov slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice. Vseh udeležencev na izredno zanimivem gospodarsko-šolskem srečanju je bilo okrog dvesto. ŠOLSKE POČITNICE Po vseh šolah v državi se bodo začele velikonočne počitnice'v četrtek, 8. aprila, in bodo trajale do 12. aprila. Do konca šolskega leta, ki bi se moralo zaključiti 10. junija, so pouka prosti dnevi še 1. maja, 20. maj (vnebohod) in 2. junija (obletnica republike). TEDENSKI PREGLED ODBOJKA Ženska B liga SOKOL - CAAM GALILEO 3:0 (15:5, 15:5, 15:6) Nabrežimška dekleta so za te ujela zadnji v laik za obstanek v B ligi. V nedeljo so končno po prepričljivi igri gladko zmagala proti bolj kvotflilranemu nasprotniku, ki je do nedelje zase-diall odlično itretje meslto. Izid saim je tako čist, da ne 'dovoljuje nikakega dvoma o vrednosti o-beh nasprotnikov. Nihče ni pričakoval, da bodo mlade Sokolioe prav v najvažnejši tekmi, ki jim je pomenila ceHo prvenstvo, zaigrale umirjeno iin tako, kot so bile doslej siposobne igrati le na prijateljskih tekmah. Trener prof. Veljak, ki je v zaldnjem tednu skušali vliti sv oljim varovankami čilmveč samozavesti, je svolj cilj popolnoma dosegel: reSil je ekiipo izpada, maloštevilnim, a zvestim navijačem pa je dokazal, da tudi naša ekipa zna zaigrati na višina najboljših ekip ženske B lige. Nsproitnik se je prikazal kat solidna ekipa z odlliano obrambo, ki pa ji mogla zaustaviti silovitih napadov domačink, ki so si sledili kot na tekočem traku. Potek tekme 'je 'bili v vseih treh nitziih ilsti: Po začetnem rahlem vodstvu Sokola je Gailileo dohiteli an včalsih prehitel gostiteljice. aZdostoval pa je ti me-out, ki ga je klicali naš trener, da so se bele spet zbrale iin v eni sami sapi zaključile nStz oziroma tekmo, ki je trajala le skromno uro. Naj ob koncu pohvalimo vsa Sokolova dekleta, ki so skupno s trenerjem dale prav vse V Gorici še vedno živijo taki ljudje in njihova združenja, ki so prespali zadnja desetletja političnega življenja in še vedno butajo z glavo v zid. Tu mislimo na lepake, ki jih je dala nalepiti po mestnih vogalih mi-sovska stranka ob Titovem obisku v Italiji. Misovci pišejo na lepakih z debelimi črkami, da je Tito gost italijanske vlade ne pa italijanskega ljudstva. Seveda gost takega »ljudstva«, kot so mlisovci, gotovo ni bil in tudi ne bi hotel biti. Vsak pošten italijanski someščan, zlasti če se še ukvarja s trgovino, ve prav dobro, kakšne dobrine mu prinaša mirno sožitje ob mejah in kakšna velika dobrina je mir na svetu, za katerega se trudijo tudi jugoslovanski predsednik, papež Pavel VI. iin predsednik Saragat. NAJSTAREJŠI GORIČAN V ponedeljek so pokopali naj'starejšega Goričana. To je bil Vittorio Fabro, ki je učakal 96 let. Vsa stara Gorica jie poznala to značilno osebnost, ki je veljala za enega najbolj, šili klobučarjev v mestu. Sprva je imel klo-bučarno v Semeniški ulici, potem ua nasproti škofije. Še bolj pa je bil poznan kot godbenik. Igral je zelo spretno na rog. Nastopal je v dobrih orkestralnih telesih, med drugim tudi pod Mascagnijevo taktirko. Do zadnjega je še hodil po goriških ulicah in se je rad porazgovoril s starimi znanci. Saj je poznal pol Gorice. Z njim je izginil tipičen lik starega goriškega meščana. Rupa KULTURNA PRIREDITEV IN ŠE KAJ Minilo je že nekaj časa, odkar smo imeli v šolskem poslopju lep kulturni večer. Ljudem v vasi in okolici jie bil teko všeč, da so izrazili željo, naj bi se kaj podobnega ponovilo. Vsem tudi povemo, da se je skupina prirediteljev lotila dela. V načrtu imajo prireditev na prostem, to se pravi na trgu pred cerkvijo v Rupi in sicer na dan farnega pa-trona svetega Marka po popoldanski službi božji. Spored bo po zamisli prirediteljev pester in zanimiv. O njem bomo še točno poročali. Fantje in dekleta se že pridno pripravljajo in jim jie treba že sedaj izreči priznanje, ker delajo za skupnost farnega občestva in za njegovo kulturno rast. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V sredo, 7. aprila 1971 ob 16. uri v Katoliškem domu v GORICI GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Wilhelm BusCh CIPEK IN CAPEK (zgodba o dveh malopridnih dečkih) Dramatizacija,: T. PAYER 'in T. BRAUN Scena: UROŠ VAGAJA Kostumi: MIJA JARČEVA Glalsba: MARJAN VODOPIVEC Režija: DUŠAN MLAKAR DOMAČEGA ŠPORTA | iz selbe, da bi' ostale v B Ifiigi. Naljbolj ‘razveseljivo pa je to, da ekiipo sestaVljaJjo, razen Švabove, izključno mladinke, kli bodo lahko še mnogo sezon uspešno branile svoje barve. COMA MOBILI - ZARJA 3:0 (15.-8, 15:1, 15:5) Bazovke so odpotovale v Modeno z edinim upanjem, da bi Sokolu spodletelo, saij zmage s prvim na lestvici) niso mogle pričakovati, edino tako bi se lahko rešile izpada. Odlične domačinke z izredno Bolgarko Cakarovo pa so kmalu štrle vsak odpor rdečih, saj so umno izkoriščale vsako napako gostij in neusmiljeno polnile vsako »luknljo«. S tem porazom se eina naših ekilp poslavlja od B lige, potem ko je uspešno nastopala v tej ligi tri sezone. Prepričani smo, da si Zarja 'tega ne zaisluži, saij je v drugih skupinah precej moštev, ki so slabša od Bazovk, pa so kljub temu ostala v B ligi. Mislimo, da je bila prav skupina,, v kaJteri sta nastopala Zarja ih Sokol, ena najtežjih, kjer je bil boj z obstanek izredno oster. Če vsemu temu dodamo še nemogoče razmere treninga naših ekip, zaradi pomanjkanja telovadnic, potem lahko mirne duše trdimo, da je vsak uspeh, pa naj si bo še tako skromen, za naše razmere izrednega pomena. BREG - FARI ULTRAVOX 3:0 (15:4, 15:12, 15:4) Breg je v poslednji tekmi 'tega prvenstva gostili skromno ekipo UItiravox, ki se nahaja na repu lestvice. Tekma sama nli bila preveč zani^ miva, saij sta si stali nasproti dve preveč različni ekipa. Gostje so le v drugem setu zbrale zado- voljivo število točk, ko so Dolinčamke precej popustile. Že v naslednjem delu igre pa so plaive zaligrale kot znajo in brez težav Strle vsak odpor deklet Farija. S to poslednjo zmago je Breg zasedel odlično drugo mesto z zadoščenjem, da je zadal edini poraz zmagovalcu te skupine ekipi OMA ifc Trsta, ki si je priborila pravico nastopa na kvalifikacijah za A ligo. PRIM A VERA MARZOTTO - BOR 3:0 (15:0, 15:0, 15:0) p. f. Zaradi nerazumlj ivega nesporazuma glede urnika tekme, so Borovke prišle na igrišče z večurno zamudo in tako izgubile tekmo brez boja, kar pa absolutno ni vplivalo na dokončno lestvico, kjer so Tržačanke zasedle dobro četrto mesto, čeprav so več kot polovico prvenstva igrale brez reprezentantke Pernarčičeve. Moška C liga KRAS - CALD1NI 3:2 (15:12, 7:15, 6:15, 15:5, 19:17) Zgoniičani so se 'poslovili od letošnjega prvenstva C lige z zasluženo zmago, premagali so namreč v Gorici odlično ekipo gasilcev Caldini. Tekma je bila v začetku nekoliko zaspana in je potekala zdalj v znamenju premoči ene, zdaj druge ekipe. V odločilnem zadnjem setu pa se je igra razživela in priča smo bili izredno veljavni igri, ki je bila vredna tudi vilšje lige. Po olstrem boju za vsako žogo 5n potem ko je Kras že zgubljal z 11:5, so končno rdeči fantje po kar 64 menjavah servisa osvojili set fin tekmo z nenavadnim izidom 19:17. Tako se je zaključil prvi nastop naših fantov v C ligi, ki je bi izredno uspešen, saj so (Dalje na 7. strani) IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA m p%akba’ o btaMl%aeiji m o iia%odttoMi Druga letošnlja številka reviilje »Teorija in praksa« prinaša na uvodnem mestu članek uredništva »Veliko vprašanje«, v kaJterem lse ukvarja z novim stabilizacijskim programom v Jugoslaviji in ugotavlja: »Vsiljuje se vprašanje, ali lahko spet pričakujemo razliko med besedami in dejanji. Če ocenjujemo stabilizacijski program po deklariranih načelih, potom smo lahko v celoti zanij, če pa predpostavljamo, da bodo pospeševalni ukrepi v Stilu sprejetih restrikcij-skih ukrepov, pa smo lahko resno zaskrbljeni. Najvažnejši restrikcij siki ukreni 'so imeli toliko hudih pomanj kljivosti, da krmarjem stabilizacijskega programa ne moremo prilznalti kakšne posebne subtilnosti in iznajdljivosti... Politična pa rola, da cen ne bomo zviševali, nič ne koristi, ker je nevzdržna. Sedanje postopno zviševanje cem pa vzbuja nepotrebne iluzije iuidi pri tistih proizvajalcih, ki jim povišanja cen ne bo mogoče odobriti, če hočemo, da bo Od devalvacije kaj Ostalo. Preostane nam predvsem lahko le upanje, da bodo krmarji stabilizacije pri pospeševanju pozitivnih gospodarskih tokov — v bodoče — imelli bolj srečno roko, kot so jo imeli pri zaviranju inflacije in dosedanjih ukrepih nasploh. Upalnja je še vedno vEMka, ne manjka pa tudi dvomov.« Enak ali podoben realizem izražajo tudi mnogi drugi članki. Dober je članek Jožeta Goričarja »Družbena moč kot dejavnik razslojevanja«. Gre za zanimivo sooMoško-politično razčlembo družbe v republiki Sloveniji, oprto na statistične podatke, posebno z ozirom na vpliv, ki ga imajo v družbi 'teoretični nošivci gospodarskega in socialnega ter seveda tudi političnega dogajanja. Goričar pride do spoznanja, da se kaže v Sloveniji težnja k pluralizmu centrov odločanja, ali z drugimi besedami, k političnemu pluralizmu. Marko Kosin piše o tem, kako slabo so zastopani Slovenci v jugoslovanski diplomatski službi, Zdenko Rotor pa je objabil članek, v katerem ostro zavrača pisanje nekega Marka Švalbi-ča v oktobrski številki »Problemov«. V njem je namreč švabič trdil, da' komunisti ne smejo imeti narodnosti, in celo ne preveč prikrito grozili tistim, ki se ji ne bi Odrekli. S tem pa smo omenili seveda le nekaj najbolj aktualnih člankov. Najnovejša številka »Teorije in prašse« pa vsebuje poleg teh še mnogo drugih zanimivih prispevkov katebih avtorji so Ivan Lavrač, Miran Mejak, Milan Merčun, Boriis Strozak, Janko Rupnik, Anton Skobir, Vladimir Arzenšek, Bogdan Kavčič, Janko Jeri in drugi. »MACBETH« LJUBLJANSKE DRAME PREHLADEN? V soboto in nedelio je gostovala v Kulturnem domu v Trstu Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane s Shakespearovo dramo »Macbeth«. Uprizoritev, 'ki jo je režiral Žarko Petan, je bila zelo dobra, v duhu Shakespearovih del. Vendar pa so menili nekateri 'kritični gledavci, da je bila nekoliko prehladna, preveč akademska, razen gotovih, nasilnejših prizorov. V Shakespearu je občutiti več žara in strasti. Ugajalo pa je vsem številnim gledavcem, da se režiser ni spuščal v Eksperimentiranje, ki je zdaj marsikje v modi, kar zadeva uprizoritve Shakespearovih del, in »Macbetha« ni škušai »posodobiti«. Igravci so bili, če se ne oziramo na zgoraj omenjeno pomanjkljivost, zelo dobri. ZADRUGA »NAŠ KRAS« IN KRAŠKI MUZEJ V zvezi s poročilom tržaške pokrajinske uprave o ustanovitvi Kraškega muzeja je u-pravni odbor zadruge »NAŠ KRAS« na svoji redni seji z zadovoljstvom ugotovili, da se je zadeva končno premaknila z mrtve točke in že prešla v fazo, ki lahko dovede do čimprejšnjega začetka clel. Upravni odbor je tudi proučili različnost stališč županov občin tržaške pokrajine glede lokacije bodočega Kraškega muzeja. Odbor je mnenja, da je treba uresničiti predloge strokovnjakov z obeh strani meje, ki so po daljših razpravah in ogledu na mestu samem soglasno nakazali vas Repen v repenta-borski občini kot najbolj primerno za ureditev Kraškega muzeja. Ob tej priložnosti izraža odbor tudi željo, da bi prišlo čimprej do uresničitve te pobude ter da ne bi ostalo samo pri ureditvi muzeja kot takega, temveč da se z razpoložljivimi sredstvi skuša ohraniti čim širši am-bient kraške vasi in kraške arhitekture, ki naj odsevajo kulturo in življenje kraške-ga človeka. V tem smislu opozarja odbor na zaključke prvega študijskega srečanja o Krasu, ki ga je priredila zadruga »NAS KRAS« septembra lani in ki nedvoumno nakazuje pot, ki jo je treba ubrati pri reševanju in zaščiti kra-škega okolja. Pogreb odlične slovenske matere ODPRTJE MOŽINOVE RAZSTAVE Prosvetno društvo »Ivan Grbec« s sedežem v ulici Servola 124 v Skednju prireja razstavo slikarja Možine. Razstava bo odprta od 3. do 11. aprila, ob delavnikih od 17. do 20., oh nedeljah od 10. do 13. ure. Društvo vljudno vabi na odprtje razstave, ki bo v soholto, 3. t. m. ob 18.30 v društvenih prostorih. Možina bo razstavili 25 slik s pokrajinami, tihožitji in drugimi motivi. »SKARABEJ V SRCU« V SLOVENIJI ŽE RAZPRODAN Nova knjiga Bonilsa Pahorja »Skarabej v srcu«, ki je komaj pred meisecem dni izšla pri založbi »Obzorja«, je, kot smo zvedeli, v Sloveniji že razprodana, čeprav je izšla v precej visoki nakladi. Pahor pripoveduje v njej v obliki popotnega dnevnika z vožnje ob južni Sredozemski obaJli svoje doživljaje, Obuja spomine din predvsem se predaja razmišlja/nlju o človeških in naših narodnih problemih. Očitno se je knjiga tako po vsebini kot po obliki svojega podajanja bravcem takoj prikupila. V ponedeljek so na ljubljanskem pokopališču Žale pokopali mater narodnega heroja Toneta Tomšiča, gospo Ivako Tomšič. Pokojnica je bila zaradi svoje trdne narodne zavesti, klenega krščanskega prepričanja in obsežne dobrodelne dejavnosti znana in priljubljena po vsej Sloveniji, zlasti še v Ljubljani in na Primorskem. Doma je bila iz Bača, kasneje se je z družino priselila v Trst, kjer se je tudi rodil njen sin Tone. Ker je bil njen mož, pokojni Mihael, železničar, se je morala takoj po prvi svetovni vojni odseliti v Jugoslavijo. Toda tudi v Jugoslaviji ni pokojna plemenita gospa nikdar pozabila na Primorsko. Svoje otroke je vzgojila v aktivne člane narodne skupnosti, ki so se s svojo dejavnostjo in požrtvovalnostjo zavzemali, da bi nastopili boljši dnevi tudi za primorske Slovence. Tudi sama je od vsega začetka delovala v raznih organizacijah primorskih emigrantov ter v drugih društvih. Kako je bila pokojnica priljubljena, je pokazal pogreb, ko se je od nje poslovilo nekaj tisoč ljudi iz vseh krajev Slovenije. Pokopal jo je ljubljanski škof mansinjor Lenič ob asistenci dveh kanonikov in frančiškanov. Ob odprtem grobu se je poslovil od nje s čudovitim lepim govorom dekan teološke fakultete dr. Fajdiga. Orisal je njen zgledni lik kot kristjanke, Slovenke in matere ter poudaril, da je pokojna Ivanka Tomšič izpolnila oporoko, ki nam Jo je Cankar zapustil v trojstvu vrednot: Mati — domovina — Bog. Uredništvo Novega lista izreka sinu Poldetu, hčerkama Anici in Veri ter vsem ostalim sorodnikom najgloblje sočustvovanje. — o BREZ KONGRES SOVJETSKE PARTIJE KITAJCEV V torek dopoldne je odprl predsednik vrhovnega sovjeta Nikolaj Pcdgorni 24. kongres sovjetske komunistične stranke. Udele- žuje sc ga 4963 odposlancev in 101 delegacij komunističnih strank iz vsega sveta razen kitajske in albanske. Po pozdravih je imel strankin tajnik Leonih Brežnjev pet ur dolg govor. Prva polovica je bila posvečena mednarodnemu položaju in kako je treba praktično delati, da se prepreči nova svetovna vojina in doseže kolektivna varnost. Po njegovem je treba razpustiti obe vojaški zavezništvi, to je NATO zahodnih držav im Varšavski pakt, ki združuje vzhodne države. Potom jie treba sklicati razorožitveno konferenco petih atomskih držav Sovjetske zveze, ZDA, Velike Britanije, Francije in Kitajske. Prepovedati je treba atomsko, kemično im bakteriološko oborožitev. Brežnjev je govoril tudi o načinu pomiritve na Bližnjem in Daljnem vzhodu. Njegov govor je bil miren, tudi kar se tiče Kitajske. Stalina in Hruščeva Brežnjev sploh ni omenjal. Pač pa je kritiziral njuno subjektivno politiko in kult osebnosti. Govori se tudi, da bodo še med kongresom izstrelili novo vesoljsko ladjo. Na krovu bo imela znanstveno posadko. Po zadnjih vesteh pa se kljub pomirjevalnim besedam na kongresu zbira ob kitajski meji 32 sovjetskih divizij1 in tisoč vojnih letal. Kitajci pa seveda pri oboroževanju tudi ne drže križem rok. SREČANJE V BONNU Italijanski ministrski predsednik Colom-bo in zunanji minister Moro sta se podala na važne politične razgovore z zahodnonem-škirni predstavniki v Bonnu. Italijanska državnika se bosta srečala med obiskom z velikim številom italijanskih delavcev v Nemčiji. Največ jih je zaposlenih pri velikih farmacevtskih podjetjih Leverkusen in Bayer, hmetiihtvo Pohiteti je treba z gnojenjem vinograda S smotrnim gnojenjem, ki vsebuje organska in mineralna gnojila, lahko pridelek močno povečamo, ne da bi pri tem trpela kakovost. Do pretiranega gnojenja pride v naših krajih poredko. Navadno je že količina hlevskega gndja (hlevski gnoj bi lahko bil, če ga je preveč, vzrok zasičenosti z dušikom in s tem vzrok sprememb pri kakovosti), ki jo ima kotovalec na razpolago, mnogo premajhna, da ne govorim o mineralnih gnojilih, katerih uporaba je še precej pod povprečjem v drugih deželah. Dober vinogradnik bo vsekakor upošteval lastnosti tal (ki so na k raškem predelu nekoliko bolj mastna, v obalnem pasu — laporna ta tla — nekoliko rahlejša in lažja ter predvsem globlja), podnebja, sorte in vzgojne oblike. Marsikdo, če ni še poskrbel za analizo zemlje, pa je prav gotovo opravil sam nekaj gnojilnih posku sov, s pomočjo katerih je lahko primerjal učinek posameznih načinov gnojenja. Toč-nejših podatkov in raziskav na žalost ni in je zato najbolje, da vsak vinogradnik pridno nabira izkušnje in se po možnosti tudi poglobi v strokovno literaturo. Navadno gnojimo vinograde istočasno z obdelovanjem, In sicer pri nas pozimi, najkasneje v začetku pomladi. Razlikujemo redno gnojenje in gnojenje na zalogo. Gnojenje na zalogo opravljamo pred oziroma med rigo lanjern z namenom, da pridejo gnojila v spodnje plasti. Korenike vinske trte segajo namreč precej globoko. Vemo pa, da se nekatera hranila, posebno fosfor in kalij počasi Pomikajo navzdol. Zato moramo z njimi precej obogatiti tla za veliko let naprej. Po potrebi pognojimo razen z gnojili, ki vsebujejo vse tri glavne elemente (dušik, fosfor in kalij) tudi z apnenimi ali magnezijevimi gnojili — posebno na kraškiih tleh. REDNO GNOJENJE Trta je v glavnem skromna rastlina, vendar je treba zemlji vračati to, kar ji je bilo odvzeto. Razni poskusi so pokazali, da odvzame dobro roden vinograd letno 120 kg čistega dušika, 40 kg čistega gosfora in 140 kg kalija. Najmanj toliko moramo zemlji vsako leto vrniti, nekaj pa še dodati, odvisno je pač, kakšno sorto imamo in kakšna tla (na mastnih tleh je treba bolj paziti). Seveda moramo pri določanju količine mineralnih gnojil odšteti količino dušika, ki smo jo dali zemlji s hlevskim gnojem. Če bi dali na leto 200 stotov (20 vozov dobrega gnoja, bi s tem zemlja dobila približno 86 kg čistega dušika, 42 kg čistega fosfora in 126 kg čistega kalija. Preveč hlevskega gnoja itak ni ih mnogokrat niti ni najboljše kakovosti. Vsekakor bi vendarle morali določiti količino, ki smo jo vnesli v zemljo. količino rudninskih gnojil pa temu USTREZNO PRILOGODIMO Trta 'potrebuje za svojo rast predvsem dušik, fosfor in kalij, vendar je zelo hvaležna za apno, magnezij, pa še za železo, baker, mangan, bor in cink, katere trla dobi dovolj, če gnojimo z dobrini gnojem. Dušik (N) pospešuje rast listov in mladik in vpliva tako v odločilni meri na količino pridelka. Z dušičnimi gnojili gnojimo najprej skupno z ostalimi zgodaj spomladi ali še prej, pri- bližno eno tretjino pa šc po cvetenju. Kasneje ni priporočljivo, ker bi sicer trta ne dozorela dobro. Zgodaj spomladi bomo torej uporabljali kompleksno gnojilo, po cvetenju pa navadno dušično gnojilo. Fosfor je potreben za brezhibno oploditev, fosfor pospešuje zorenje lesa in grozdja in s tem zboljšuje kvaliteto vina. Povrh je sestavni del beljakovin. Fosfor nadalje preprečuje osipanjie grozdičev po cvetenju. Kalij (K) tudi pospešuje rast, vedar je za trto važen predvsem zato, ker veča količino škroba, ki se spremeni v sladkor in tako torej vpliva na kvaliteto vina. Trta je prav posebno zahtevna glede kalija, nekateri ji pravijo celo »kalijeva rastlina«. Iz omenjenega jie razvidno, da trta potrebuje za pravilen razvoj vsa navedena hranila. Enostransko gnojenje je prav zaradi njenih zahtev, pa še zaradi učinkov, ki jih imajo na trto posamezna hranila, škodljivo. Napačno bi torej bilo gnoj iti s hlevskim gnojem, nato pa dognojevati samo z dušičnimi gnojili. Gnojenje mora vedno biti uravnovešeno in prilagojeno potrebam posamezne sorte. Glede na rastne značilnosti trte ni prepozno, če gnojimo tudi v tej dobi. Aprilsko deževje in pa majsko bo imelo dovolj priložnosti, da bo zemljo spiralo in s tem jo siromašilo. Zamudniki naj se le spravijo na delo. DELOVANJE SLOV. KULTURNEGA KLUBA V Slovenskem kulturnem klubu v ulici Doni zet ti je imela zadnjo soboto mladina svoj glasbeno«! iterarni večer. V prvem delu je bralo nekaj članov svoje pesmi im črtice Nato pa sta peli Anamarija in Magda Bizjak nekaj slovenskih in nekaj angleških pesmi ob spremljavi kitare. To soboto bo v klubu predstavil mladini svojo novo knjigo Boris Pahor. PROTESTNA MANIFESTACIJA V LJUBLJANI (Nadaljevanje z 2. str.) Skupnosti študentov Slovenije, ki zahteva globalno rešitev vprašanj koroških Slovencev v skladu v 7. členom državne pogodbe. Po pogovoru s konzulom so študentje odšli v sprevodu na Trg revolucije, kjer se je manifestacija končala. V ponedeljek je odpotovala v Beograd delegacija Skupnosti študentov Slovenije, ki je avstrijskemu veleposlaniku izročila protestno pismo. TEDENSKI PREGLED (Nadaljevanje s 5. strani) Drašič in tovariši zasedli odlično šetrto mesto in »svoj iti osem od skupnih 14 tekem. Ta mlada ekipa bo z rednejšim treningom lahko mnogo doprinesla k zamejski odbOjki, ostalim pa bo pokazala pravo pot, požrtvovanja, ki je zlasti nam potrebna za dosego vidnejših rezultatov. KOŠARKA Moška D liga ROR - THIENE 67:63 (32:21) Bor se je z nedeljsko zmago pomaknil nekoliko više na lestvici ih je tako njegov položaj PAKISTAN RAZPADA? Umetna državna tvorba Pakistan, ki so jo skrpucali Angleži, ko so se morali odpovedati svoji koloniji Indiji, je dejansko razpadla. Bengalija, uradno imenovana Vzhodni Pakistan, se je pretekle dni pod vodstvom svojega političnega voditelja Rahmana uprla in 'se proglasila za neodvisno državo, ljudsko republiko Bangla Desh, ko ni mogla doseči avtonomije. Zahodmopakistanski diktatorski režim Jahija kana je za zdaj, kot kaže, z največjo surovostjo zatri oborožen u-por, ki pa bo gotovo tlel dalje. Bengalci predstavljajo dve tretjini prcbivavstva pakistanske države, nimajo pa nobenih pravic v njej. O vsem odloča centralistična oblast, ki ima svoj sedež v Zahodnem Pakistanu. Med Obema deloma države leži Indija in zračna razdalja med njima znaša 1500 km. ODLIKOVANJA V ZVEZI S TITOVIM OBISKOM Jugoslovanski predsednik Tito je ob svojem obisku v Rimu odlikoval z visokimi redovi goriškega župana Martino in predsednik IIIIIMIIIIIillllllllllllllllllIllllllllIlfllllllllllllllilllllillillillillillillillillilHIlIllIliliilHIllIlilIlllillllUllilMtlitllilul’ PORAVNAJTE NAROČNINO! lIllllllllllllltllllilllllllllllllllllllllllllllllllllHHIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllll ka trgovinske zbornice Lupierija za njuno vztrajno delo in prizadevanje, da se ob meji ustvarja duh pravega sožitja in kulturnega ter gospodarskega sodelovanja obeh narodov. Poseben odposlanec iz Rima je prinesel v Gorico za župana jugoslovanski red zvezde z zlatim vencem, za Lupierija pa red zastave z zlatim vencem. Visoka odlikovanja je izročil obema goriškl prefekt, ki je poudaril, da veljajo nekako vsej Gorici in vsem tistim, ki se tu trudijo za tvorno sožitje med obema državama. Visoka odlikovanja pa je predsednik republike Saragat podelil jugoslovanskemu generalnemu konzulu v Trstu Borisu Trampužu, konzuloma Vidasu in Žvabu ter namestniku konzula Cipoviču. REVIJA »SREČANJA« PRIPRAVLJA POSVETOVANJE Revi)a »Srečanja« v Novi Gorici pripravlja srečanje predstavnikov primorskega tilska (periodike). Srečanje bo 24. aprila in bo povezano s proslavo 100-letnice časnika »Soče«, ki je imel pomembno vlogo pri oblikovanju nacionalne zavesti na Goriškem ih na vsem Primorskem. Udeleženci naj po možnosti vnaprej prijavijo svojo udeležbo Cvetku Nanutu, uredništvo »Srečanj«, Trg Gradnikove brigade 1, Nova Gorica. DOMAČEGA ŠPORTA varnejši. Marijev! varovanci so po začetni zmedi prevzela kmalu vajelti igre v svoje roke ter stalho vodiilli s približno 10 točkami prednosti. V nedeljo se je zlasti izkazal »playmaker« Za-vadlal, ki je bil skoro nezmotljiv z metom od daleč. Svoje je opravil tudi Starc, ki- je zlasti v napadu prišel ponovno v staro formo. Nasprotna ekipa se je 'izkazala za precej nevarno, saij jo sestavljajo v glavnem starejši igralci, ki So zelo izkušeni. Ekipi sta sedaj skupno- na lestvici z 18 točkami in lahko mirno gledata na bodoče razvoje te'ga zelo uravnovešenega tekmovanja. ketna 'C o ° P, .g % sl o •H P S g u u las 6 >o >„ .8, 'S S J. 3 £ e & 2 Q v J*.. > 3 ■■§ 13 g > 75 o >C/5 ** 4—* Si oj C/) g S 'd 1 g S-l sb * a 03 d (/> S "" A ! s Ph D A C/) » .2 a i s: 1 8 t 3 c? "n I 2 TJ £ -S 1 M C