Vprašanja in odgovori Obvezno izdajanje priznauic s predpisano takso o prejeti najemnini. G. M. T. S. 8. Oddajate atanovanje proti mesečni najemnini 30 din. Najemnik plačuje zelo neredno. včasih kar za štiri mesece skupaj. Zgradarinsko polo ate pravilno izpolnlli, niste pa najemniku izdajali takairanih priznanic o plačani najemnini. Oblast zahteva sedaj od Vas plačilo taks za priznanice za pet let nazaj in še petkratno kazen povrhu. Vprašate, ali je to utemeljeno. zlasti ko niste vedeli za navedeni predpis, niti niste bili od oblasti predhodno nanj opomnjeni. — že 25. rnarca 1932 je bil izdan za.kon, da morajo lastniki stanovar.j in lokalov izdajati priznanice s predpisano takso o prejeti najemnini, drugače se kaznujejo po členu 51. zakona o taksah. Slednji člen pa dolc-ča, da se pobere poleg redne takse še kazenska taksa v znesku trilcratne neplačane takse. Pravica do izterjave redrrh taks zastara v petih letih, za izterjavo ":azni pe v treh letih, pri čemur začne zastaranje z dnem. ko oblastvo zve, da taksa ni plačana. Olajšavo bi mogli doseči le v toliko, da bi ta.koj plačali dvojno takso ali pa plačilo zavarovali ter se odrekli p'ravnemu leku zoper kazensko (xi'.očbo; v tem primeru Vam vefije kazni ne bi trebalo plačati. — Ako najemnik plačufe neredno, niste dolžni izdaiati priznanice vsak mesec, marveč le, kadar naiemnik faktično plača — ta.krat pa sevo ?a ves plačani snesek. Prevzemnik posestva iačel neredno živeti, zapravljati in hoče posestvo prodati. Odpomoč? J. K. Enemu izmed sinov ste izročili posestvo za manj nego polovično vrednost. Ker je začel piti in zapravljati, posestvo pa zanemarjati in ga hoče celo prodati, vprašate, ali morete prodajo preprečiti ali zahtevati, da navedeni sin prepusti posestvo drugemu sinu-bratu za isto prevzemno ccno. — žal sedaj nakna,dno ne morete prevzemniku prepo-vedati prodaje posestva. niti ga ne morete prisiliti k izročitvi drugemu sinu (bratu). — V kolikor bodo drugi Vaši otroci predvidoma prikrajšani na nujnem dednem deležu (ki znaša le polovico zakonitega), morejo zaenkrat predlagati le cenitev izročenega posestva v zavarovanje dokazov v njegovi pravi vrednosti. Po Vaši smrti bodo sicer upravičeni zahtevati od prevzemnika eventualno doplačilo prikrajšanega nujnega dednega deleža, a le v denarju — prodaje posestva pa sedaj ne morejo praprečiti. Enakega dednega de)eža a prevzemnikom ne morejo, odnosno ne bodo mopli zahtevati, ker ate bili upravičemi naklonati prevzemniku več nego bi mu po enakih delih Slo in ste to svojo pravico žal že izrabiJi; aedaj ne morete pogodbe spremeniti in ae morajo oatali otroci zadovoljiti z nujnim dednim deležem, to je a polovico tega, kar bi jim aicer po zakonu po enakih delih šlo. Plačilo za de!o bratov in sester t«r prevžitkarja iia posestvu. J. K. Svoje posestvo ste izrofeili sdnu ter si izgovorili prevžitek. Na posestvu že tri leta opravljate razna de!a po 8vojih močeh, delata pa tudi mlajši sin in hčerka, ne da bi sin-prevzemnik doalej komu kaj plačal. Dogovorili glede plačila niate ničesar. Vprašate, ali ste upravičeni zahtevati od prevzemnika plačilo za opravljena dela in koliko bi snieli računati. — Predpostavljamo, da o priliki, ko ste izročili posestvo sinu in si izgovorili prevžitek, niste obljubili pomagati na posestvu po svojih močeh. V tem primeru ne bi mogli zahtevati nikakega plačila, ker bi bilo smatrati, da je Vaše delo nekaka protidajatev za prevžitek. Ako pa je dobil prevzemnik dovolj kritja za prevžitek, zlasti tudi že s tem, da ae je prevzemna cena določila mnogo izpod prave vrednosti, in se ni nič govoiilo o tem, da bi morali Vi pri delu kaj pomagati, tedaj Vam pritiče za prostovoijno opravljena dela odmena. Ako Vas je sin prosil za pomoč, odnosno ako ste mu pomagali z njegovo vednostjo in voljo, tedaj Vam niora plačati toliko, kolikor znaša povprečno primerno plačilo za enaka dela v Vašem kraju. Ako pa ste delali brez izrecnega ali tihega soglaaja s sinomprevzemnikom, tedaj lahko zahtevate to)i.ko, kolikcr je sin a tem prihranil (obogatel), odnosno je pcsestvu prišlo v prid. — Enako velja za delo brata. in sestre, ki nikakor nista dolžna deiati za brata. Ako sta pomagala na posestvu z vedncstjo in voljo laatnika, jima pritiče plačilo kot drugim delavcem (dninarjem) v Vašem kraiu, ako pa brez soglasja, tedaj ameta zahtevati tolifco, kcjikor je prevzemnik obogaten. Seve je treba upoštevati, ali imata pri bratu stanovanje in hrano, morda tudi ostalo oskrbo; v tem primeru b; bilo vrednost teh bratovih protidajatev odračunati od zaslužka. — Opoza.rjamo Vas, da tožba na plačilo primernega zaslužka zastara že v treh letih; po preteku treh let bi mogli iztožitl le še znesek, za kolikor je bil brat (odnosno njegovo posestvo) obogateno. — V kolikor Vam prevzemnikni dajal izgovorjenega prevžitka, ga morete » treh letih tožiti na izpolnitev obveze; namesto dajatev v naravl, glede katerih ne bi imeli ve* interesa, morete zahtevati plačilo, odnosno odSkodnino v denarju. Brezobrestna posojila za obnovo vinogradov. A. K. Odgovor na Vaše vprašanje najdete v današnji številki »Slov. gospodarja« pod naslovom: Določila za podeljjvanje brezobrestnih posojil za obnovo vinogradov. Bolžnost izssoJnitve obljube odstopiti njivo. Neimenovan narcčnik. — Iz Vašega dopisa sklepamo, cia je pokojiii oče odredi!, naj mačeha določi, kateri izmed oirok prvega zakona, ki ao bili vsi pozvani za dediče, naj kot najbolj sposoben prevzame zapuščino in je mačeha predlagala Va-s. Ako je mačeha s to pretvezo izvabila od Vas obljubo. da boste pozneje hišo in nekaj njive »odstcpili« njeni hčeti, bi bil ta dogovor neveljaver., ker bi nasproloval dobrim šegam. Ako pa je mačeha !e izrazila željo in 3te Vi prcstovoljno, nekako iz hvaležncsti obijubiii njeni hčeri »cdstopitkt razen hiše (ka.r ste že storiii) žo tudi pol njive, je stvar sledeča: Ako bi naj ta >odstops značil daritev, tedaj je obljuba neveljavna, ker bi morala biti dana v obliki notarskega zapisa, ko niste podarjeno stvari takoj izroiiili. Ako pa bi naj >odstop« značil kupoprodajo ali kako drugo vrsto odplatnih pogcdb, bi bil dogovor, da se hoče skleniti pc-godba v bodoče, le tedaj za Vas obvezen, ako je bil določen tako čas sklepanja kakor bistveni deii pogodbe (pri kupoprodaji je poleg predmeta bistvena tutii eena); razen tega je treba zahtevati izvršitev take obijube riajpozneje v enem letu po pogojenem času, sicer piavica prestane. — Ker nam niste vsega dovolj toeno navedii, Vam žal ne moremo določno odgovorili, ali se boste ]ahko ubramli pred zahtevo iia izpolnitev obljuoe ali ne. Pjiposestvovanje poti skozi gozd. V. M. A. Podedovali ste cd svojih. staršsv med drugim njivo, na katero se vozi skosi tuj gc-zd, in sicar večinoma po občinski poti, le kakih 20 metrcv pot ni občinska. To slednjo pot so uporabljali VaSi stavši in starši starSev od leta 1883 do 1937 in je vozil pfi njej že tudi lastninski prednik Vašega deda. Vozili so javno, brez prošnje in ne da bi jim kdo vcžnje prepovedal. Vam pa je sedaj lastnik gozda vožnie prepovedal; trdi, da je pot le 7P hoio irt da bi morali Vi dokazati, da se je že skozi 90 let vfjzilo skozi gozd, ako bi se hoteli aklicevati na priposestvovanje služnoatne pravice vožnje skczi gozd. Drugi Vam pa pravijo, cla zadošča za priposestvovanje že 30 letno izvrševanje voženj, od-  nosvo služnostr.e pravice. — V splosnem res zadošča za pripcaestvovanje siužnostne pravice vožnje 30 letno izvrševanje brez prošnje, brez sile in javno ter v zavesti izvrševania praviee. Proti dvžavnemu zakladu, to je proti upraviteljem državnega blaga in državne imovine, dalje proti upraviteljem imovine cerkve, občine tn drugih dovoljenih združb se zahteva 40 letno izvrsevanje. Priposeatvovanje pravice vožnje in drugih poljakih  služnosti skozi gozdne parcele pa je bilo ukinjeno že s cesarskim patentom od 1. 1853.  Naše najvišj€ sodišče je v neki podobni pravdi iz- reklo, da je tudi še sedaj možno prlposestvovati a 30, odnosno 40 letnim iavrševanjem služnostno pravico vožiije skozi gozdno parcelo, ako je skozi gozd že vodila vozna pot. Vendar pa sodišča navadno zahtevajo, da je ta pot vnešena v mapo. — V ostalem se služnost skozi gozd lahko pridobi a pismeno pogodbo, poslednjevoljno odredbo ali a pravorekom, izdanim pri delitvi skupnih zemljišč. — Vse odgovore dajemo svojim naročnikom. brezplačno. Koliko obresti je treba plačati od dedšdinskih terjatev. J. S. Leta 1931 ste z dednim dogovorom prevzeli obvezo plačati aestri 4000 din dedščine. Sodišče je na Vaš predlog zaradi zmanjsanja vrednosti prevzetega poseštva alednje 23. ian. 1937 ccenilo in dedščino znižalo na 3000 din. Sestrin advokat zahteva aedaj od Vas, da plačate 5% obresti od zneska 4000 din za dobo sedmih let nazaj. Na posamezna vpf-ašanja Vam odgovarjamo: Določila o znižanju obrestne mere za Vas, odnosno za obveznosti, ki izvirajo iz dedovanja, ne veljajo. Morate tcrej plačati dogovorjene, odnosno zakonite 5% obresti. — V kolikor ste nekaj let dajali sestri namesto obrestb krompir in je bila s tern zadovoljna, ste a tem svoji obvez-i, plačali obresti 73. dotično leto, zadostili, ako je seati*a izjavila svojo zadovoljnost v tej smeri, da sprejme kiompir r.amesto obresti ?.a. celo leto. Ako pa je izjavila !e, da je namesto z denarjem zadovoljna tudi s krompirjem, bi bilo treba preračunati vrednost krcmpirja in bi nicrali eventualni oatanek dopiačati. — Obreatne terjatve za..stai'ajo v ti-eh leLih; prekine pa se zastaranje (in začne teči trileLni zastaialr.i rok znova), ako ste svojo obvezo. plačati zaostale obreaci, priznali, odnouno obljubili zacstale obresti plačati. V kolikor Vam je po prejšnjih uredbaii o zaščiti kmetov mcrda bil prizran cdiog plaiiiia obreati, bi tista doba ne štela v zastaralni rok. — Vprašanje, ali ste dolžni za ča.«> pred znižanjera dedšcinske terjatve (23. jan. J.937) plačati obresti o& znižane ali od neznižane terjatvo, je med iuristi sporno. Veoina je mnenja. da je obresti tudi za nazaj plačati le od znižane i<lavnice. Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov tega vp^šania ne ureja) ker pa je bila izdana v prid kmetom, je sporna. vprašanja reševati istotako v prid kmetom. RazkuŁevan.je obleke' delavcev ob povratku v domovino. B. Louis. Banaka naredba, ki je odredila omenjeno razkužej,-anje oblek, še ni razveljavljena. Vendar se letos v Mariboru še ni vršilo nikako tako razkuž^vanje. Zastaranje rentninskega davka. I. H. v V. Pravica do odmere rentninskega davka zastara v petih letih, pri černur prične zastaralni rok teči 1. januarja onega leta, v katerem je davčna obveznost nastala (n. pr. is. obresti, dobljene, odr.rsno zapadle v letu 1937 — dne 1. januarja 19381. Pravica do izterjave rentninskega davka pa zastara v petih letih od dne dostavitve plačiiiiega naloga.