DEMOKRACIJA
Svoboda je nevarno darilo za ljudi, ki ne vedo, kaj naj z njo počno!
TRYGVE L1E
Leto XIV. - Štev. 16
Trst - Gorica, 15r avgusta 1960
Izhaja 1. in 15. v mesecu
PROGRAM FANFANIJEVE VLADE
Odločna, jasna in brezkompromisna ločitev med demokracijo in totelitarci
Amintore Fanfani je 2. avgusta predstavil parlamentu svoj kabinet. V svojem, programskem govoru se je uvodoma dotaknil okoliščin, ki so dovedle do njegove sedanje vlade. »Današnja vlada«, je dejal, »se razlikuje do prejšnje v tem, da ne predstavlja začasnosti, ampak je po svojem političnem programu in demokratič-, nih silah, ki jo sestavljajo in podpirajo, sposobna, da zadosti vsem ustavnim dolžnostim«.
Energično se je Fanfani postavil po robu komunistom in poudaril, da je odločen braniti svobodo in demokracijo. Čeprav, smatra nove fašiste za manjše zlo. bo njihove spletke in izzivanja umel krotiti.
Mnogi časnikarji so današnjega ministrskega predsednika označili kot spremenjenega iz trpkih izkušenj dozorelega Fan-fanija. Iz preroka, ki je mislil v nekaj letih državo povsem prenoviti, se je razvil v praktičnega državnika, ki posvečuje svoje napore dejanskim možnostim. Na področju zakonodaje se bo potrudil, da parlament odobri predložene zakonske osnutke. To delo gotovo ni skromno, kajti razpravljati bo treba zakonske osnutke, in številne zakonske predloge o znižanju cen sladkorja, o ureditvi atomske, energije, o nadzorstvu nad karteli, o »zelenem načrtu«, o šolski preosnovi, o zakonu o slovenskem šolstvu itd.
Fanfani je omenil tudi uzakonitev pokrajinskih okrožij, tudi okrožje Furlanija-Julijska Krajina, gradnjo avtomobilske ceste Neapel-Reggio Calabria in uresničitev razvojnega načrta za Sardinijo. Na gospodarskopolitičnem poprišču so v vladnem programu očitne zamisli proračunskega ministra Pelle. Zasebni pobudi je zagotovljen razmah vseh njenih možnosti in sposobnosti. Državi pripada dolžnost, da priskoči na pomoč tam, kjer zasebne moči ne zadoščajo ali če pretijo na* Stanki novih monopolov. Tudi v tem sq očitne razlike v primerjavi s prejšnjimi kabineti.
V. zupgnii politiki vztraja Fanfani odločno na zahodni orientaciji ~Tn "to brez pridržkov. Opozarja pred oslabitvijo Atlant-, ske zveze in poudarja, da je razorožitev brez učinkovitega nadzorstva nevarna, ter se z vso vnemo zavzema za evropsko skupnost. Prvič vsebuje izjava tudi obrambno odločnost. Italijanski narod - je dejal Fanfani ■ smatra vojaške enote za šolo, kjer se mladina utrjuje v ljubezni do domovine in v utrjevanju izvrševanja dolžnosti. Poslabšanja italijansko-avstrijskih odnosov bi se novi predsednik rad izognil. Njegove izjave o južnotirolskem vprašanju puščajo odprta vrata za sporazum. Fanfani je obžaloval, da se je Dunaj izognil neposrednim razgovorom.
Debata o vladni izjavi je bila tudi v parlamentu - kot prej v senatu - zelo kratka. Poslanci so izglasovali zaupnico vladi s 310 glasovi, proti 156 glasovom vzdr* Žanih 96. Navzočih je bilo 562 poslancev. Potrebna večina je znašala 234 glasov.
Proti zaupnici so glasovali komunisti in misovci ter tako izpričali svojo proti-)
demokratično vzajemnost. Prvič v zgodo^ vini italijanske republike so Nennijevi socialisti drugače glasovali od komunistov. To je otipljiv dokaz za napredujočo socialistično avtonomijo.
Kaj nudi Fanfanijev program skupnega demokratičnim strankam? Predvsem o-brambo ustavnih demokratičnih ustanov tako proti misovcem kot proti komuni* stom. Vse demokratske stranke združuje, nadalje poudarek zvestobe Atlantski zvezi, solidarnost Evropski skupnosti in nje-, ni integraciji kakor tudi boljše politične, in gospodarske vezi na Bližnjem Vzhodu i'n v Afriki.
Težave pa se bodo verjetno pokazale v notranji politiki. Socialnogospodarske preosnove, ki jih ima Fanfani v mislih, bodo naletele pri desničarskem krilu Ut beralcev na odpor, pa naj bo to že rah-| ljanje monopolov, »zeleni načrt«, pravič-, nejša davčna odmera, uresničitev novih pokrajinskih okrožji ali desetletni šolski načrt. Pri vseh teh realizacijah bodo Fan-) faniju najbrž kljubovali tudi nekateri pristaši lastne stranke, ali pa se bo moral, spuščati v kompromise, ki bodo te načrte izmaličili.
Ce se mišljenja Fanfanijevih trenutno molčečih nasprotnikov ne bodo spremenila njemu v prilog, bo tudi ta vlada, kljub, svoji visoki kvalificaciji, nujno samo prehodna vlada. Strukturni problemi v državi se namreč lahko učinkovito rešujejo samo s tesnim sodelovanjem katoli-j čanov z demokratičnimi socialisti. To prepričanje je zajelo najširše ljudske plasti in tako približno misli tudi pretežni del svobodnega sveta.
Vse to pa so vprašanja, ki se bodo konkretno postavljala po odhodu 6200 šport-
nikov, zaradi katerih vlada v današnjem Rimu popolno politično premirje, saj so se menda celo sindikati obvezali, da med olimpiado ne bodo prirejali stavk.
Kot prva ovira se jte Fanfani ju postavilo nasproti vprašanje upravnih volitev, ki jih je Tambroni določil za 23. oktober. Pri vprašanju, ali naj parlament takoj nadaljuje z ureditvijo tega vprašanja, ali naj odloži zasedanje do septembra, se jq strnjenost štirih strank zrahljala, ker so bili socialdemokratje za nadaljevanje parlamentarnega zasedanja, večina pa je delo odložila do 5. septembra.
 -i—
Važni poletni diplomatski obiski
Adenauer se je Xp'ed časom pogovarjal z de Gaulleom, MacMillan se je pred dnevi sprehajal y$>o Bonnu. Gotovo je da to niso zgolj avgustovski izleti.
sprotno dokazujejo puiv ta poletna državniška potovanja, <$| so v pripravah važni politični načrtif Kakšne vrste? O tem seveda državniki *tydovratno molčijo. Poučeni krogi pa napredujejo, da gre za novo politično maStnerijo v Zahodni Evropi, ki ne bo obrat.opala samo s šestimi državami Evropske gospodarske skupnosti. Njeno glavno koljSje naj bi postala nekaka trajna »evrop&ca vrhunska kon-ferenca«, ki bi jo rednb sklicevali. Poleg šestih držav naj bi volovo organizacijo pristopila tudi Velika Britanija in skandinavske države, po možnosti tudi Grčija in Turčija. Namen organizacije je čim tesnejše sodelovanje tqpi<g na vojaškem kot gospodarskem področju%pričo nevarno poživljene sovjetske napidalne delavnosti.
DESNIČARSKI DRŽAVNI UDAR V LAOSU. Vojaški udari so postali moda današnjega sveta. Z njimi je pričel kremeljski revolucionarni trust v okviru »mirne koeksistence«, Vzgledi pa vlečejo. Za spremembo imamo enkrat spet desničarski državni udar v Laosu. Tudi ta ne bo Kremlju v napotje, saj živi revolucionarni trust v glavnem od nemirov in pretepov, ki naj bi koncem koncev splavali v komunistično vodovje. Ali tudi revolucionarni meč ima dve rezili in kaj lahko pokonča prav tistega, ki z mečem upravlja.
*	♦ *
TUNIZIJSKA POLICIJA JE USMRTILA DVA ITALIJANSKA RIBICA. V torek 9. t.m. je tunizijski stražni čoln s strojnicami in ročnimi bombami napadel italijansko ribiško ladjo »Salemi«, ki se je po napadu vdala. Pri napadu sta bila ubita dva italijanska ribica.
RDECEKITAJSKI ZLOČINI V TIBETU.
Mednarodna komisija pravnikov je v obširnem poročilu predočila svetovni javnosti dokaze o množičnih umorih in težkih prekrških človečanskih pravic, ki so jih komunistični Kitajci počenjali v Tibetu.
)&dal
4-
Predsedniška tekma Kennedy - Nixon
Ponižanja, kakršnim je predsednik Ei-senhoiver izpostavljen že nekaj mesecev s strani komunističnih neotesancev, zasleduje svobodni svet in verjetno tudi velika večina podjarmljenih narodov z obžalovanjem do moža, kateremu potekajo zadnji meseci mučnega izpolnjevanja vrhunskih uradnih dolžnosti. Tako tisti, ki so nekoč navdušeno vzklikali »1 like lke« kakor tudi tisti, ki z njegovo izvolitvijo niso bili povsem zadovoljni, bodo sedaj upravičeno dejali, da ima sleherna stvar im tem svetu svoj začetek in konec.
Eisenhoivrovo največjih odgovornosti polno delovanje v svojstvu predsednika najmogočnejše svetovne velesile ni minulo brez trdih sledov. Ker je bil po prvem predsedniškem obdobju ponovno izvoljen, je polnih osem let prenašal težka bremena ne samo ameriških odgovornosti, ampak tudi dolžnosti do celotnega svobodnega sveta. Med to osemletno dobo se je iz pogosto živahnega in zelo aktivnega častnika preobrazil v utrujenega in celo bolehnega starejšega gospoda, ki se poslavlja iz politične arene.
Tvarno je njegovo življenje vsestransko zavarovano kot se to spodobi za državo, ki je širokosrčen stric vsemu svetu. Ei-senhoiver se v bodoče ne bo več pričkal z ljudmi hruščevega kova, ampak bo svoj čas posvečal živinoreji in kmetijstvu, saj cenijo njegovo kmetijo na 300000 dolar-
Suetouni euharistični kongres
Svetovni evharistični kongres v Mona-kovem, ki se je zaključil v nedeljo, dne 7. t.m. je bil edinstvena, veličastna, množična manifestacija duhovnosti nad materializmom, vernosti proti brezbožništvu, svobode proti zatiranju.
Pod vodstvom domače duhovščine se je evharističnega romanja udeležilo kar 500 tržaških Slovencev in Slovencev iz osta* lih slovenskih krajev v Italiji.
Milijon katoličanov iz vsega sveta se, je v nedeljo udeležilo na ogromnem Terezijanskem travniku v Monakovem slovesne zaključne službe božje.
Papež Janez XXIII. je z neposrednim radijskim prenosom iz Vatikana v latinščini govoril milijonski množici.
Papeževa poslanica govori, »kako težki in nevarni oblaki dušijo današnje človeštvo in kako hudo je ogrožen svetovni mir. Zato soglasno in z veliko pobožnostjo pro-, simo Kristusa, mirovnega apostola, da razsvetli um državnikom sveta. Odstranil naj bi vsako zmoto in poklonil naroT dom resnični mir, utemeljen na človešken} dostojanstvu in na spoštovanju Cerkve.^
V	posebni molitvi se je papež spomnil, rešitve človeškega rodu pred smrtjo, posebno pa še pred pogubljenjem duše. Z zahvalo kardinalom, monakovskemu kne-j zoškofu, nemškemu narodu in Bavarcem, je papež z apostolskim blagoslovom zar ključil svojo poslanico.
Ameriški kardinal Spellman pa je v soboto, 6 t.m. ostro obračunal s komunizmom. Govoril je kot vojaški vikar vo-. jakom Združenih držav in romarjem.
Uganka Kongo
Trikrat se je v enem mesecu Varnostni svet ukvarjal s Kongom. Pretekli teden so v New Yorku potrdili zelo daljnosežne
ukrepe. Cete Združenih narodov bodo vkorakale v Katango, v južni del nove; republike, ki je proglasil neodvisnost in odcep od Konga. Ministrskega predsedni-. ka Katange, Mojzeja Combe, so prokla-mirali za državnega poglavarja. Varnosti ni svet pa je tudi sklenil, da se čete Združenih narodov ne smejo vmešati v notra-^ nje zadeve dežele.
V Kongu razkrivajo prav zadnji dogodki, da vlada med posameznimi plemeni in pokrajinami ne samo popolna neenotnost, ampak divje sovraštvo. Izgleda, ko da so v Varnostnem svetu članice svobodnega sveta preprečile konflikt, ki bi imel lahko katastrofalne posledice.
V naslednjih dneh bodo belgijske čete zapustile afriško celino. Belgijci so konč-noveljavno prav tako izgubili Kongo kot Angleži Egipt in sueški prekop. V obeh primerih pa je z grožnjami intervenirala Sovjetija.
V časih množičnih propagandnih laži z vseh strani se je preprostemu človeku težko dokopati do resnice. Kdo je izzval kongoško krizo? Ali je bilo res nezadovoljstvo kongoških vojakov z belgijskimi častniki? Ali je bila zarota opozicije pro* ti Lumumbovi vladi? Ali ni Lumumba sam izzval duhove, ki se jih ni mogel več otresti? Ali je izbruhnilo sovraštvo primitivcev proti belemu človeku?
Na vsa ta vprašanja bo težko dobiti resničen odgovor. In kako je s Katango? Ali so res v igri koristi bogatašev kot to oznanja komunistični in titovski tisk. Ali se nista v Kongu in Katangi udarila Vzhod Zahod?
Razmere v Afriki so vse preveč zamotane, da bi jih lahko razvozljali številni preroki in pismarji, ki afriških vročih tal nikoli niso prestopili.
Dogodki
po svetu — s.------
Poročilo ugotavlja, da so komunistični Kitajci množično pobijali Tibetance zaradi njihove verske pripadnosti. Da so komunistični Kitajci samolastno odpravili tibetansko samoupravo, ki je nepretrgoma veljala od l. 1913 do 1950. Zato je tibetanska vlada, pravi poročilo, upravičena, da smatra pogodbo o kitajski vrhovnosti iz leta 1952 za neveljavno. Od junija 1959 dalje so komunisti pobili v Tibetu 65000 domačinov.
>}! * *
RAABOV SESTANEK Z OTONOM HABSBURSKIM. V času Mednarodnega evharističnega kongresa v Monakovem sta se sestala zvezni kancler Avstrijske republike in dr. Oton Habsburški. Ali sta se tudi pogajala o povratku Habsburžana v Avstrijo, ni znano.
#	* *
FIDEL CASTRO NADALJUJE Z ROPANJEM TUJE LASTNINE. Ponoreli duševni in fizični invalid Fidel Castro, ki ga z elefantizmom krmijo kremeljski hujskači z lizunskim prigovarjanjem titovskega tiska, ne rebelira samo proti Združenim državam, ampak tudi proti organizaciji južnoameriških držav. V notranji politiki pa zvesto posnema komunistične roparske čednosti. Tako je »zaplenil« a-mcriška premoženja v znesku 913 milijonov dolarjev. Ta rop pa bo porinil državo na boben. To je tudi Hruščeva namera, da bi se polastil konkurzne mase. Verjetno pa se ijosta Castro in Hruščev pošteno urezala.
PO 17 LETIH FASISTICNE LIKVIDA-, CIJE so nekaj dni pred otvoritvijo olim-piade v Rimu z neresnimi deli pričeli zakrivati fašistične napise na Foro italico. Napise in snope prekrivajo z vrečevino in deskami. Za nekatera dela uporabljajo tudi cement. Čudno je vsekakor, da se je za ta izbris neslavne preteklosti odločila šele nova Fanfanijeva vlada. Bolje vsekakor kasno kot nikoli.
*	* *
EINAUDI SVARI. Luigi Einaudi, bivš^ državni predsednik in po svetu priznan in cenjen gospodarski teoretik in praktik, kateremu se ima Italija zahvaliti za svo-ječasno stabilizacijo lire in s tem za izreden gospodarski vzpon po vojni, je pred kratkim posvaril v nekem članku pred enotnimi mezdami po vsej Italiji. Znano je, da obstojajo v Italiji zaostala področja, medtem ko so druga zaradi industrializacije na srednjeevropski višini. Po mednarodnih merilih spadajo dežele in področja, kjer odpade na glavo prebivalstva po 400 in več dolarjev (260000 lir) letnega narodnega dohodka, med razvite pokrajine. Najbolj razvit je v Italiji trikotnik Milan-Turin-Genova. Milanska pokrajina izkazuje na glavo prebivalstva 525000 lir (Švica za primerjavo 840000 lir), Turin 450000 lir in Genova 420000 lir letnega narodnega dohodka. Nasprotno pa dosežejo zaostale pokrajine, n. pr. Potenza in Cosenza (v Kalabriji) in Agrigento (na
Siciliji) samo po 105000, 109000 in lllOOo lir narodnega dohodka. Italijansko državno povprečje znaša na glavo prebivalstva 255000 lir. Iz tega je jasno razvidno, kako različni so po posameznih predelih življenjski pogoji prebivalstva. Z vso upravičenostjo svari Einaudi, da bi po vseh predelih uvajali enake mezde, kot to zahtevajo od časa do časa sindikati. Mnogo bolje je, pravi Einaudi, da višje mezde na severu odvzemajo odvečno delovno silo na jugu, da se tako vsaj deloma kroti preobljudenost južnih pokrajin. Prav tako, zatrjuje Einaudi, je potrebno posvatriti sindikate po severnih predelih države, naj ne pretiravajo v zahtevah po mezdnih poviških. Prav na severu vlada nekaka nad-konjunktura, pri kateri kaj lahko nastopijo inflacionistične težnje. Denarno razvrednotenje na severu pa ne pospešuje razvoja nerazvitih področij. Iz političnih in socialnih razlogov pa prav tako ne smejo razlike med posameznimi področji prekoračiti določene mere, kar severnoitalijanski sindikati radi prezirajo.
REVALORIZACIJA RUBLJA. Revalorizacija rublja z istočasno zamenjavo denarja v obtoku v razmerju 1:10, kakor jo je oznanil Hruščev, kar naj bi se zgodilo 1. jan. 1961, je po mnenju gospodarske komisije OZN posledica naslednjih razlogov:
1)	s takim ukrepom bodo zaloge rubljev v tujini avtomatično izginile; 2) zasebne zaloge rubljev v Sovjetiji bodo morale na dan. Sovjetski funkcionarji sicer zagotavljajo, da bodo te zaloge legalno zamenjali in jih ne bodo pokradli kot so pri zamenjavah počenjali dosedaj v Sovjetiji in po vseh komunističnih deželah, vendar jim tega nihče ne verjame; 3) sovjetska vlada namerava s temi ukrepi odpraviti velike razlike med uradnim in zasebnim tečajem rublja. Uradni tečaj za zunanji svet velja danes 25 dolarskih centov za en rubelj. Turistični tečaj rublja pa znaša komaj 5 dol. centov. V prostem prometu na curiški borzi velja rubelj samo 2,5 dol. centa. Revalorizacija 1:10 bi potemtakem dvignila jrrosti tečaj rublja na raven sedanjega uradnega tečaja. Za deset rubljev, ki jih bo ob zamenjavi predložil ruski podanik, bo prejel en nov rubelj.
* * *
JUŽNOAFRIŠKI PLEBISCIT 5. OKT.
Južnoafriški ministrski predsednik Ver-worder je oznanil, da bo ljudsko glasovanje za razglasitev Južnoafriške republike na dan 5. oktobra 1960. Dejal je: če se bodo državljani izrekli za republiko, bo nemudoma zaprosil vse članice Britanske državne skupnosti, da potrdijo republiki nadaljne članstvo v tej organizaciji. Ce članice s tem ne bi soglašale, bo republika seveda ostala izven Britanske državne skupnosti, trudila pa se bo, da vzdržuje s članicami dobre odnose.
*	* *
OBSODBA FASISTICNIH NAPADALCEV. Milansko kazensko sodišče je v razpravi proti skupini novofašističnih aktivistov, ki so 7. junija opustoiili prostore Radikalne stranke, obsodilo glavnega krivca Sergia Gozzalija, svetovalca občine Šesto San Giovanni na dve leti strogega zapora, ostale člane »kazenske ekspedicije« pa od 12 do 20 mesecev. Trije obtoženci so bili oproščeni.
jev. V nasprotju s Trumanom se z aktivno politiko gotovo ne bo več ukvarjal.
Kdo bo njegov naslednik? Vprašanje, kako bo ime Eisehovorovemu nasledniku, se je v zadnjih dveh tednih skrčilo na dve osebnosti: KENNEDY ali NIXON. Obe veliki ameriški stranki, demokratska in republikanska sta ta dva moža izbrali za svoja vrhunska kandidata na novembrskih predsedniških volitvah.
V današnjem svetovnem položaju bi verjetno težko našli važnejšo in aktualnejšo uganko bližnje prihodnosti svobodnega zahodnega sveta kot je vprašanje bodočega vodstva Združenih držav. Združene države so najmočnejša vojaška in gospodarska velesila svobodnega sveta in ostajajo tudi za bodočnost edini pomembni tekmec komunističnemu taboru. Od vodstva Združenih držav je odvisno, ali bodo zahodne demokracije v duhovnem in gospodarskem tekmovanju s komunizmom zmagovite, ali se bodo umele ogniti se izzivanjem kremeljskih samodržcev in ali bodo zajamčile svobodo številnih držav, posebno tistih, ki ležijo tesno ob železni zavesi.
Ameriški vladni ustroj se bistveno razlikuje od ustroja ostalih demokratičnih dežel. V Evropi ne vodi zunanje politike ministrski predsednik in še manj državni poglavar. V Evropi so politične stranke tiste, ki usmerjajo vladno politiko. Nesposobne ministrske predsednike odstavljajo stranke in ob vsakem času jih parlament lahko postavi na cesto.
V Združenih državah je to drugače. Tu izvolijo državnega predsednika in podpredsednika za štiriletno dobo in mu zaupajo skoraj neomejena pooblastila. Tudi pred kongresnim vetom se predsedniku ni treba upogniti. Predsednik določa zunanjepolitično usmeritev, in niti njegova lastna stranka načelno ne more njegove politike bistveno spremeniti. Predsednika praktično ne morejo odstaviti. Iz vsega tega sledi, da je v Združenih državah samo od zadržanja predsednika in od njegovih izkušenj odvisno, v kakšno smer se obrne ameriška politika.
V tem stoletju se je že pripetilo, da so posamezni predsedniki v zunanjepolitičnih vprašanjih odpovedali, in številni milijoni so ostali žrtve nesmotrne politike. Zato je za svobodni svet življenjske važnosti novembrska odločitev, ki bo s. 1. januarjem 1961 pripeljala novega predsednika v Belo hišo.
Na tem mestu se ne bomo spuščali v karakteristiko obeh vrhunskih kandidatov, ker je to izključna zadeva ameriškega naroda in ta je izbral svoja najboljša kandidata.
Kljub temu bo v prihodnjih mesecih vsa svetovna javnost z nestrpnostjo in radovednostjo spremljala volilno tekmovanje Kennedy : Nixon. V boju za Belo hišo bosta nastopili dve močni osebnosti, in izid je povsem negotov. Za obema tekmovalcema stoje milijonske množice dveh strank, ki istočasno tekmujeta za drugo roko ameriške politike, za kongres, t. j. za parlament in senat. Predsedniku Eisen-houiru se je posrečilo, da je s seboj v Kapitol potegnil tudi republikansko večino. Pretežni del svojega predsedniškega uradovanja pa je Eisenhoiver vladal z demokratično večino. Tako je molče nastala velika koalicija republikanske vlade z demokratično večino v kongresu.
Med Eisenhotvrovim predsedovanjem so demokrati zasedli številna guvernerska mesta v posameznih državah. Od 50 držav, jih je polnih 35 v rokah demokratov. Ta dvetretjinska večina guvernerjev je izredno važen činitelj ameriške notranje politike. Meseca novembra bodo istočasno na novo izvolili 25 guvernerjev.
Ce bi bil izvoljen republikanski kandidat Richard Nixon, je povsem gotovo, da mu bo stala nasproti demokratična večina v kongresu in tudi večina demokratičnih guvernerjev. Pri tem se samo po sebi postavlja vprašanje, ali se bo republikanskemu predsedniku, ki ne uživa Ei-senhowrove priljubljenosti, posrečilo molče obnoviti tisto veliko koalicijo, ki je sedanjemu predsedniku omogočala neovirano vladanje.
V senatu imajo danes demokrati 66, republikanci pa 34 sedežev. Tretjino sena-
(Nadaljevanje na 4. str.)
VESTI z GORIŠKEGA
NAČRT ZAKONA ZA ŠOLE
s slovenskim učnim jezikom
Osnutek šolskega zakona, ki ga priobčujemo, smo prejeli iz verodostojnega vira iz Rima.
Clen 1. - V otroških vrtcih, v osnovnih šolan Goriške pokrajine in Tržaškega o-zemlja se pouk vrši v materinem, jeziku učencev.
V ta namen se v Goriški pokrajini in na Tržaškem ozemlju poleg šol v italijanskem jeziku lahko ustanovijo šole s slovenskim učnim jezikom, in sicei tiste vrste, katere obsegajo šolske uredbe, ki so v veljavi.
Osnovne šole s slovenskim učnim jezikom ustanavlja in če treba ukinja pristojni šolski skrbnik s svojim odlokom.
Srednje šole s slovenskim učnim jezikom ustanavlja in če treba ukinja predsednik republike s svojim odlokom na soglasni predlog ministra za prosveto in zakladnega ministra.
Nič se ne spremeni, kar zadeva bremena samoupravnih krajevnih enot glede
pouka.	.
Clen 2. - Sole, o katerih govon drugi odstavek 1. člena, so pridržane italijanskim državljanom, ki pripadajo slovenski jezikovni skupini. Za vpis v šole s slovenskim učnim jezikom in za njih obiskovanje veljajo ista pravila kot za italijanske šole iste vrste.
Clen 3. - V osnovnih in srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom je pouk italijanščine obvezen. Na stolice za italijanščino v srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom se lahko dodelijo stalni profesorji italijanskih šol iste vrste.
Clen 4. - Urnike ter učne in izpitne načrte za vsako vrsto šole ali zavoda s slovenskim učnim jezikom potrjuje predsednik republike s svojim odlokom.
Clen 5. - Za pouk na osnovnih šolah v slovenskem jeziku v Goriški pokrajini in na Tržaškem ozemlju se ustanovi pri vsakem od obeh šolskih skrbništev poseben stalež osnovnošolskih učiteljev.
Mesta v omejenih staležih se podeljujejo po natečajih, katerih se lahko udeležijo kandidati slovenskega materinega jezika, ki imajo pogoje, ki se zahtevajo za vstop v splošne učiteljske staleže.
Osnovnošolski učitelji posebnih stale-žev, o katerih govori ta člen, uživajo enake službene prejemke in enako službeno napredovanje kot osnovnošolski učitelju, splošnih učiteljskih staležev.
Clen 6. - Za nadzorno službo v osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom se šolska skrbnika v Gorici in Trstu poslužujeta osebja, ki popolnoma pozna slovenski jezik.
Clen 7. - Stalna mesta za vodstveno in učno osebje srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Goriški pokrajini in na Tržaškem ozemlju se podeljujejo po natečajih, katere razpisuje minister za prosveto v skladu s pravili, ki urejajo to tvarino.
Natečajev, o katerih govori prejšnji odstavek, se lahko udeležijo kandidati slovenskega materinega jezika, ki imajo pogoje, ki se navadno zahtevajo za vstop v stalež.
Profesorji omenjenih srednih šol uživajo enake službene prejemke in so deležni enakega službenega napredovanja kot profesorji italijanskih šol iste vrste
Clen 8. - Diplome in potrdila o študiju opravljenem v šolah s slovenskim učnim jezikom v Goriški pokrajini in na Tržaškem ozemlju, se izdajajo v italijanskem in slovenskem jeziku.
Priznava se jim v vsakem pogledu ista veljavnost kot diplomam in potrdilom di -žavnih šol v italijanskem jeziku iste vrste.
KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE
Clen 9. - Za vse, kar ni prevideno v tem zakonu, se uporabljajo določbe, ki veljajo za pouk v osnovnih in srednjih šolah.
Clen 10. Vlada republike je pooblaščena, da v teku šestih mesecev potem, ko stopi ta zakon v veljavo, določi število mest v staležih slovenskih osnovnošolskih učiteljev pri šolskih skrbništvih v Gorici in Trstu na osnovni veljavnih predpisov in upoštevaje dejanske potrebe šolskih otrok, ki pripadajo slovenski jezikovni skupini.
Clen 11. Pri določevanju števila stalnih mest v osnovnih šolah s slovenskim jezikom na Tržaškem ozemlju se štejejo tudi mesta, ki dejansko že obstojajo.
V posebni stalež osnovnošolskih učiteljev, o katerem govori prejšnji člen, se vpišejo stalni učitelji, ki službujejo v teh šolah v času, ko stopi ta zakon v veljavo, in tudi osnovnošolski učitelji, sprejeti v stalež po določbi člena 12 zakona z dne 13. marca 1958 štev. 248.
Clen 12. - Potrjuje se določitev števila stalnih mest v posebnem prehodnem sta ležu na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem ozemlju, kakor jo je z veljavnostjo od 1. oktobra 1958 odredil vladni generalni komisar za Tržaško ozemlje na osnovi dejanskega stanja, obstoječega tisti dan, in po smernicah člena 1 zakonske odredbe z dne 7. maja 1948 štev. 1127; kar pa zadeva poverjena učna mesta, po smernicah, kot jih določa razpredelnica, priložena odloku predsednika republike z dne 8. junija 1949 štev. 405.
Ministrstvo za prosveto bo s svojimi odloki potrdilo tudi prednostne sezname,
ločene po predmetih, in imenovanja za mesta posebnega prehodnega staleža, katera je podelil isti vladni generalni kote sar nestalnemu učnemu osebju srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem ozemlju, ki ima pogoje, predpisane v zakonu z dne 13. marca 1958 štev. 248.
Clen 13. - Ob prvi izpeljavi tega zakona bo učno osebje navadnega staleža, ki je dodeljeno v službovanje na srednje šole s slovenskim učnim jezikom, na prošnjo in v mejah stolic in stalnih mest, določenih za vsako šolo, ter glede na predmet, ki ga poučujejo, nameščeno na stolice in mesta, o katerih govori 1. člen v 2. odstavku.
*	* *
Danes prinašamo osnutek zakona za šole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem. Slovenci se tega zakonskega osnutka veselimo, četudi ni prav tak, kot smo si ga želeli in pričakovali, Vlada se je končno odločila uzakoniti naše šole in s tem zadostiti naši zahtevi ter ustavnim določilom, ki proglašajo enakopravnost vseh državljanov in predpisujejo tozadevno zakonske zaščitne ukrepe. Italija je že davno uzakonila nemške in francoske šole v Italiji, zato je prav, da se je vlada spomnila tudi nas Slovencev. Treba je bilo od naše strani velikega po-žrtvovanja, vztrajnega zahtevanja, možatih nastopov in dobre volje. Naši organizacijski predstavniki, in zlasti še oni izvoljeni v razne upravne svete, niso klonili pred nobeno oviro in težkočo. Vedeli so, da je pravica do lastne šole na naši strani, saj ni moč državne ustave dolgo in grobo prezirati. Z zadovoljstvom gledajo zdaj na ta uspeh, ki je uspeh slovenske manjšine v Italiji. Zakon pa bo dokazoval pravičnost in demokratičnost Italije v njenem ravnanju z našo jezikovno skup-
nostjo. Italija si bo lahko štela v ponos, da ne dela razlike in da pošteno izvaja ustavna določila, ter spoštuje človečanske pravice vseh državljanov.
Le Bog dal, da bi tudi naši bratje v videmski pokrajini dočakali v najkrajšem času svoje lastne šole v slovenskem, materinem jeziku.
Kaj pa mi sami, kako bomo ravnali, da bomo vredni zgodovinskega dejstva, da imamo svoje lastne šole in da jih bomo tudi ohranili? Ali se bodo vsi poklicani činitelji zavedali, da je ta zakon nekaj svetega za nas Slovence v okviru italijanske republike in v zgodovini slovenskega naroda? Zakon nam priznava pravico biti, Slovenci in taki ostati, živeti in se razvijati. Zato moramo to našo šolo, ki nam jo italijanska država priznava in ščiti, ljubiti z vsem srcem, je biti vredni in jo krepiti s pravičnostjo in z realno poštenostjo, da bo nam. posameznikom in skupnosti, le v ponos.
Mladino, kateri je šola namenjena, vzgajajmo v duhu človečansko pravičnosti in ljubezni. Vcepimo ji vselej v srce vtis zaupanja v pravilnost in poštenost vzgoje, v resnico, ki je na tem božjem svetu samo ena, za vse enaka. Sola nam ni uzakonjena zato, da se ne bomo kregali z vlado in z Italijani; še manj pa zato, da bi si učitelji in profesorji ustvarjali kariero. Sola je za našo mladino! Mladino pa je treba vzgajati v du^u veselja do učenja, sicer ne bomo vredni imenovati se Slovence, vzgojitelje in podpornike te naše šole. S krivičnim zadržanjem in ravnanjem bomo šolo samo rušili, ji jemali u-gled in krivi njenega propadanja.
To velja seveda tistim, ki so odgovor7 ni za gornje pripombe pri vzgoji učencev in dijaštva.
Silone o suobodi in socializmu
Pod naslovom »Silone o svobodi in socializmu« je »Soča« z dne 30. julija priobčila vrsto odgovorov, ki jih je italijanski pisatelj Ignazio Silone dal tisku ob pri7 liki izdaje njegovega novega knjižnega dela. Stvar se zdi na prvi pogled zelq enostavna, ker ima pač vsakdo v demo-; kratični državi, kot je Italija, pravico povedati, kaj misli o vprašanjih, ki se mu postavljajo, v resnici pa zasluži, da se je dotaknimo, in to iz razloga, ki ga bomo sedaj navedli.
Pisatelj Ignazio Silone je po svojem, prepričanju levičar, toda v svojih odgo-/ vorih glede socializma - tisti glede svo-< bode nas v tem primeru ne zanimajo - je mož poudaril to, kar smo mi demokratje
o	tem vprašanju že sto in stokrat pove7 dali. Da se lahko vsakdo o tem prepriča, bomo navedli tozadevna vprašanja in Si-lonove odgovore, ki se glasijo takole:
- Ali se Ti zdi možno, da se ohrani svo-/ boda v neki socialistični deželi?
- Menim, da v dobi monopolov ni mogoča svoboda brez določenega števila socialistične kontrole.
- Kot v Rusiji?
- V Rusiji ne obstaja socializem, ampak, nasprotno državni kapitalizem.
K tem besedam je vsako pojasnilo odveč. V toliko opevani »domovini socializma«, kakor je čisto pravilno podčrta\ Ignazio Silone in se s tem postavil na naše demokratično stališče, vlada državni kapitalizem, ki v neprimerno večji meri od privatnega izkorišča delavne množice ter jih ponižuje na stopnjo nekdanjih, sužnjev. Socializem je v Rusiji le navadna bajka.
Kar velja za Sovjetsko zvezo, velja seveda tudi za vse ostale vzhodne države, v katerih so uvedli komunistični sistem. Zato lahko brez strahu ponovimo in potrdimo, da ni sploh socializma niti v Vzhodni Nemčiji, v Romuniji, v Bolgariji, v Albaniji, na Madžarskem, na Kitajskem in niti v naši sosedni Jugoslaviji.'
SAMI SO SE OBSODILI
V začetku tega meseca smo brali tudi v tukajšnjem časopisju, da je sovjetska agencija Tass v svoji uradni izjavi vsestransko obsodila francosko politiko, in to, sklicujoč se na izjavo o mednarodnem položaju, ki jo je 25. julija podal v francoski narodni skupščini predsednik De-brč.
Nimamo tu namena, da bi na dolgo in široko govorili o vsebini omenjene sovjetske izjave, ki se v bistvu ne razlikuje od drugih podobnih naperjenih proti politiki svobodnega sveta, hočemo pa omeniti odstavek, s katerim je agencija Tass - tega ne bo sicer hotela nikoli priznati - obsodila pravzaprav vso dosedanjo sovjetsko politiko. Odstavek namreč pravi, da je kolonialna politika, ki se naslanja na bajonete ali na gospodarsko sužnost, zapisana porazu.
V točnost te izjave seveda verjamemo, toda kje. prosim, se z večjo krutostjo izvaja taka kolonialna politika, če ne prav v Sovjetski zvezi in njej podložnih deželah- Ali je morda svet že pozabil na tragedijo madžarskega naroda, ki je bil samo tega kriv, da se je hotel otresti sovjetskega jarma? Z bajoneti in tanki so Sovjeti zatrli ljudsko vstajo na Madžarskem, in prepričani smo, da so na enak način nastopili tudi v notranjosti lastne države, kadar se je kak narod, ki je bil nekoč samostojen, hotel otresti kremeljskih spon.
Ce je taka kolonialna politika po samih izjavah agencije Tass zapisana porazu, potem smemo sklepati, da bo prej ali slej doživela dokončnen polom tudi nasilna politika Sovjetske zveze, ki s svojim policijskim aparatom odreka svohodo in narodno neodvisnost milijonom in milijonom Evropejcev in Azijcev.
II Mah ne marajo spomenika D' Hnnunziju
Neki odbor častilcev DfAnnuijzija, or-, ganizatorja in voditelja pohoda na Reko po prvi svetovni vojni, je želel postaviti spomik v Ronkah, odkoder je pohod pri-, čel. Toda občinska uprava, ki jo vodijo komunisti, ni dala potrebnega dovoljenja, češ, da je DVAnnunzija smatrati za začetnika fašizma in tudi da ni umestno motiti s takim spomenikom dobrih odnosov z Jugoslavijo.
Spomenik pa bodo postavili na ozemlju tržiške občine, katero upravljajo demokristjani, ki so tudi izdali dovoljenje.
Zadeva je imela svoj odmev tudi na seji goriškega občinskega sveta, ko je monarhist Pedroni stavil odboru vprašanje, ali ne bi kazalo pokloniti primeren prostor v tej občini za postavitev spome7 nika. Zupan je odgovoril, da odboru ni prišla nobena taka prošnja, zato da se o zadevi ne more izreči. Komunistična svetovalca sta ostro reagirala na Pedronije-vo vprašanje in tako se je vnel hud besedni boj med njimi. Tokrat, moramo reči, da sta rabila komunistična svetovalca tehtne argumente, ki jih je dr. Battello objavil tudi v »Piccolu«, ko je ta moral priobčiti njegovo pismo, kot popravek ne-
točnih vesti, ki 8b se ga v zvezi z omenjeno debato tikale.
V	pojasnitev zadeve mlajšim slovenskim rodom povemo, da je D’Annunzio organiziral pohod na Reko, ker ni bila priznanj Italiji. Uprl se je italijanski vojski, ki je. Reko trenutno zasedala in jo celo z orož-jem napadel. Končno se je spričo energič-j nega nastopa rimske vlade, na katero so seveda pritiskale drUge sile, moral udatj, in Reko zapustiti. Med bivanjem na Reki je D’Annunzio sestavljal razne načrte svobodnega ozemlja. Iztuhtal je tudi več u-stavnih osnutkov. Med temi so tudi taki, ki temeljijo na čistem idealizmu najbolj-, še demokratičnosti in enakopravnosti, tamkajšnjega jezikovno mešanega ljudstva. Končno je vse skupaj splavalo po vodi, tako njegova zasebna ozemlja, kakor nje7 govi obmejni načrti in ustavni osnutki.
Nekam čudno izgleda danes dejstvo, da so demokristjani na strani D’Annunzije-vih častilcev in jim pomagajo postavljati spomenik, ko pa je bil ta človek, svojevrstni poet, absolutni liberalec, da celo brezbožnik in nadčlovek, ločen od ženq i. t. d.
Samo poudarjanje njegovega vojaškega podviga, s pohodom na Reko, pa še ne predstavlja kakega velikega junaštva, da bi se ga moralo častiti s spomenikom kot heroja, saj je vendar veljal, takrat in zaradi tistega pohoda in napada na vojsko lastne domovine, kot upornik. Pohod kot tak pa ni rodil uspeha in doprinesel koristi, ampak se je D’Annunzio s svojimi moral udati in Reko izprazniti.
Ustanova treh Benečij
Naš list je nedavno od tega prvi objavil vest, da ni Ustanova treh Benečij izpeljala načrta za ureditev velike kmetijske enote moderno urejene na področju pevmskega polja, kakor je svoječasno trdila in zaradi tega tudi dosegla od sodišča razveljavo številnih svojih najemninskih pogodb z domačini. Omenili smo v našem listu tudi na možnost, ki bi jo jjrizadeti domačini imeli, da zahtevajo zo-jjetno vrnitev njiv in s tem uveljavitev prejšnje pogodbe.
Zdaj se sliši, da misli ustanova iz vsega svojega lastninskega obsega napraviti šest, ali devet kmetijskih enot, ki jih bo dala v najem posameznikom. Vsaka taka kmetija bi obsegala po najmanj kakih osem hektarjev z velikim živinskim hlevom.
Za take kmetije se hoče tudi velikih družin z večjim številom delovnih sil.
Ali jih je najti v Pevmi? Domačini naj se za stvar pobrigajo, ker se sicer znajdejo pred izvršenim dejstvom, da pokliče ustanova na nove kmetije tujce, na škodo do domačinov.
Potreben bi bil sestanek vseh prejšnih najemnikov, da se o stvari temeljito in pravočasno pomenijo.
gega. Zato so verniki, kakih tisoč, raje molili sami in vsi skupaj na pokopališču, kakor da bi prisostvovali maSevanju vsiljenega jim duhovnika, ki je prišel s ka-rabinerji, da prevzame svoje mesto. KončT no so verniki sklenili prestopiti v pravoslavje in so iz Rima povabili pravoslavnega duhovnika in pa vrhbVnega poglavarja pravoslavja v Italiji. Pred več kot pol stoletjem se je nekaj podobnega dogodilo v Ricmanjih in v Podragi na Vipavskem.
ŠOLSKE VESTI
Prestopili so o pravoslavje
V	kraju Montalto Dora v Piemontu so izgubili svojega starega, zelo priljublje7 nega duhovnika, ker je umrl. Novega so si želeli izbrati sami, toda škofija jim te želje, kljub njihovi veliki vztrajnosti, ni hotela izpolniti, marveč jim je vsilila dru7
Ravnateljstvo GIMNAZ1JE-L1CEJA in, UČITELJIŠČA s slovenskim učnim jezikom v GORICI sporoča, da je vpisovanje v vse razrede za šolsko leto 1960-61 odprto do 25. septembra 1960. Za vsa morebitna pojasnila je na razpolago tajništvo šole.
Popravni izpiti v jezenskem izpitnem rokiti se pričnejo v ČETRTEK 1. SEPTEMBRA 1960 OB 8.30 z pismeno nalogo iz italijanščine.
Matura in učiteljski jisposobljenostni izpiti se pričnejo 9. septembra 1960.
VESTI IZ SOVODENJ
V	soboto sta se v naši farmi cerkvi poročila domačinka gdč. Viktorija Devetak in g. Ludvik Cevdek s Peči, brat občinskega svetovalca g. Nikota.
Novemu paru želimo obilo sreče v zakonskem življenju.
Telefon v Št. Mavru
Pred kratkim so se lahko tudi prebivalci St. Mavra razveselili telefona ki so ga namestili v Figljevi trgovini jestvin, ul. Case Noriš štev. 11. Telefona štev^ 55-35 se lahko javnost poslužuje vsak dan od 7. do 22. ure.
Smrt našega trgovca
Sest tednov po tragično preminulem sinu Petru je preteklo soboto zvečer nenadoma umrl gospod Nande Rolich, ki je bil vsesplošno znan ne samo v Gorici, kjer je imel že dolgo let trgovino, ampak tudi na podeželju tostran in onstran meje, Težko prizadeti soprogi in sinu Sašku naše iskreno sožalje.
Ha dnevnem redu nesreie
V	zadnjih petnajstih dneh smo zabeležili dve novi cestni nesreči, ki sta terjali vsaka po eno človeško žrtev med našimi ljudmi. V nedeljo 31. julija je namreč na cesti Doberdob-Ronke izgubil življenje; pri trčenju med avtomobilom in motociklom mladenič MARIJ JARC iz Doberdoba, medtem ko je bil njegov sovaščaq KAREL FERLETIC le teže ranjen; dva dni pozneje pa se je smrtno ponesrečil pri, Sremski Mitroviči v Srbiji 34. letni šofer JOŽEF BREGANT iz Podgore, ki je bil, zaposlen pri goriškem podjetju »Gori-ziana«.
Vemo, da se bo hotela »Soča« opravičevati in zagovarjati se, češ da je Silone mislil le na Rusijo, toda vse to ji ne bo prav nič pomagalo, kajti tudi Jugoslavija, je danes komunistična, in kjer vlada komunizem, obstaja neogibno tudi državnj kapitalizem, Res je, da jugoslovanski tiskj stalno uporablja izraze kot »socialistična ureditev«, »socialistično pojmovanje«, »socialistična družba«, »mi gradimo sociali? zem«, resnice pa le ni mogoče prikriti. Tam, kjer je namreč komunizem, ni mesta za socializem.
Olimpijsko pismo
Ob prisotnosti številnih radovednežev so se v Olimpijsko vas ob Tiberi prvi naselili športniki iz Gane. Prvi so se tudi seznanili s kuharsko umetnostjo tega čudovitega taborišča, ki bo skrbelo za telesni odpočitek in zmogljivosti 6200 tekmovalcev, pripadnikov 68 narodov. Jedilni list sestavljajo znameniti kuharji in zdravniki.
Dnevno bodo tekmovalci použili po 4600 kalorij v najrazličnejših sestavinah. Nekaj sto kuharjev pripravlja kosila in večerje po izvirnih receptih. Lastavičja gnezda za Indijce in Japonce, »hambur-žane« za Američane, klobasarske pladnje za Nemce, koštrunovino za Angleže, polnjene paprike za tekmovalce balkanskih dežel itd. Vsak atlet prejema dnevno po
1	kg sadja in 7 steklenic brezalkoholnih piiač vseh vrst ter liter mleka. Tekmovalcem je na razpolago 300 moških in ženskih tolmačev. V taborišču je zaposlenih 500 inozemskih telefonskih uslužbencev obeh spolov. Tudi to osebje obvlada po več jezikov.
Uradni jezik je po tradiciji francoščina.
Ob številnih prodajalnah vstopnic naraščajo dolge klobase. Političnih razgovorov ni. Politika je s Fanfanijevim nastopom povsem utihnila. Vstopnic So dosedaj prodali že za dve milijardi lir. S tem je Rim presegel svetovni rekord. Največ zanimanja je za lahko atletiko in' nogomet, predvsem za končna tekmovanja. Od vstopnic bo država pobasala 500 milijonov, izdatkov je vsekakor bilo 150 milijard, ki so jih pokrili z dohodki Totostav.
Na olimpiadi ne bo manjkalo kronanih glav. Napovedane so kraljevske dvojice iz Grčije, Norveške in Nizozemske, knez in kneginja kneževine Monako. Pričakujejo tudi obisk angleške kraljice Elizabete.
Omenjenih 150 milijard državnega denarja je koristno investiranih. Z njimi so
ustvarili naprave stalne vrednosti. Športne naprave prištevajo med najlepše v Evropi. Olimpijska vas bo v bodoče stanovanjsko uradniško naselje. Nastalo je novo cestno omrežje: novi podvozi za avtomobilski promet v mestnem središču so izredno važen prispevek v prometni problematiki. Trenutno preizkušajo nov ustroj enosmernega prometa, kar povzroča med rimskimi vozači obilo godrnjanja. Za razmeroma kratko razdaljo bo moral vozač okrog sedala v žep.
Za čas trajanja olimpiade so uvedli nepretrgani delovni urnik, da bi tako krotili množični poulični naval ob opoldanskih urah. V Rimu so se ljudje navadili deliti dan v dve prijetni polovici. Klasična rimska opoldanska siesta je šla rakom, žvižgat. Rimljani pa so prepričani, da se bo po olimpiadi spet introniziraia.
Stanarine se z bliskovito naglico vzpenjajo v stratosfero. Za skromno enostano-vanjsko hišico v daljnem predmestju nudijo za tritedensko bivanje 750000 lir. Tako bo rimsko mesto po vsem svetu razkričano za najdražje mesto na svetu, kar gotovo ne bo koristno za razvoj bodočega tujskega prometa.
"’a dan 24. avg. bo papež na Petrovem trgu nagovoril športnike in obiskovalce v francoščini. Člane Mednarodnega olimpijskega odbora pa bo sprejel v Castel Gandolfu.
Seveda ne bo manjkalo v teh dneh tudi nevšečnosti. Kriminalistiki bodo prireditve odpirale bogate možnosti. Varnostni organi bodo imeli polne roke dela. Televizorji bodo ne samo v Rimu in po vsej Italiji v polnem obratovanju, ampak bodo klicali k sebi vso skregano Evropo. Razumljivo je, da bodo svetovno radovednost utešili tudi s filmom XVII. olimpiade, ki ga bo režiral Romolo Marcellinii / pod naslovom »Rim 1960«.	G.R.H.
PODPIRAJTE SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO
DAROVI
V	počastitev spomina pok. dr. J. Agne-letta so darovali:
Za Tiskovni sklad »Demokracije« gg. K. T. lir 10000.-; Z. T. lir 2000.-; Karlo Sancin lir 1000.-; T. D. lir 2000.-.
Za SDD gg. družina dr. Avgust in Zora Sfiligoj, Gorica lir 3000.-; Oton Muhr
-	Sonja Saksida U.S.A. lir 1000.-; K. T. lir 5000.-; družina Pertot Milivoj lir 2500.-; A.K. »Jadran« lir 2000.-; M. Srebotnjak; lir 5000.-: P. Flajban lir 2000.-; F. Mužina lir 500.-; S. I. lir 3000.-.
Za SPM g. S. J. lir 4000.-.
Vsem darovalcem prisrčna hvala!
Dva osvoboditelja ali dve marioneti?
Fidel Castro
Ali je Fidel Castro pristen komunist, ali samo s komunistično oholostjo našemljeni širokoustnež? Okrog vratu nosi Ma-■dono. Nekoč se je šolal v jezuitskem za-, vodu, in še danes sam sebe prišteva med, verne katoličane. Čeprav je pravnik in se je nekaj časa tudi praktično ukvarjal z odvetništvom, sta mu previdnost in preudarnost španska vas. Prav tako pa ga •dolgočasi tudi revolucionarno puritanstvo komunizma. Je to izrazit nevrastenik, ki kroti svojo neuravnovešenost s pomirjevalnimi drogami; je od razbičanega, gestin kulirajočega, brezumnega in stalno od jetičnega dinamizma preganjena hispann-; kubanska vihravost z romantično govorniško nadarjenostjo vizionar in zanešniak. Odlično orodje komunistične hujskaške podjetnosti.
Revolucije privlačujejo mladino po la-, tinsko-ameriških deželah z isto strastjo, kot privlačuje nemško mladino pruski militarizem. Puške, patronski pasovi, gorska ■skrivališča, to so ideali temperamentnih klatežev. Neurejene socialne razmere, ki so plod prav takih iztirjenih eksistenc, so za diktatorske vajence pognojena njiva.
Svoje prvo revolucionarno pustolovščino je Fide! Castro preizkusil proti dominikanskemu diktatorju Trujillu, ki je šo ■danes njegov zakleti sovražnik. Sest let
gonobili. Fidel, njegov brat in nekaj najzvestejših se: je pravočasno izmuznilo na varno. Leta 1957 je Castro zbral novih 500 prostovoljcev, leto kasneje jih je bilo en tisoč in končno 3000. Ti pa so imeli, svoje pristaše po vsej deželi, saj je krvo-lok Batista sam poganjal mladino v Ca7 strovo druščino in skrbel, da so bile simpatije prebivalstva ne samo na Kubi, ampak po vsej Južni Ameriki na strani Fidel Castra. Med Castrovimi protovoljci je bilo mnogo državljanov Združenih držav in celo pok. filmski igralec Errol Flynn.
Ob koncu 1. 1958 je Castro zavzel mesto Santa Clara. Štirinajst dni za tem je diktator Batista pobegnil v Dominikansko republiko in odnesel s seboj vsa likvidna, denarna sredstva.
Po zmagi pa Fidel Castro ni bil narodni junak, ampak se je izpridil v krvavega maščevalca. Mesec dni trajajoči praznik osvobojenja je bil en sam veletok krvi in pozorišče histeričnih maščevalnih orgij, po vzorcu Jožeta Stalina. Razlastitve in množične tatvine tuje lastnine, nova naši-, lja, nezaslišana razkošja diktatorja in njegove zmage pijane druščine, samorašnosti revolucionarnih užitkarjev, nesramne o-, bjestnosti proti Združenim državam, ki sc, bile glavni odjemalec kubanskega slad-, korja in ga plačevale po znatno višji ceni kot pa ta pridelek notira na mednarodnih tržiščih, vse to in popolna po>norelost Fidel Castra, je spravilo deželo pod komunistično nadzorstvo.
Diktatorski vajene Fidel Castro je sicer znorel, odprl pa je vrata Nikiti Hruščevu, ki s svojimi agenti spravlja de5elo pod komunistični jarem. Svobodni svet pa je prepričan, da bodo svobodne države to, nakane svetovnega komunizma umele preprečiti.
Patrice Lumumba
Patrice Lumumba, ministrski predsednik Konga je v nasprotju s Castrom ČI07 vek pri popolnem duševnem in telesnem zdravju. Visoki in sloki črnski prvak z
■kasneje 1. 1935 je £ 13 jeepi pripravil napad na taborišče kubanskega vojaštva. Tudi ta pretepaška opereta se je ponesrečila. Takratni kubanski diktator Bati-, sta, tudi on nekdanji korporal kot so bili Hitler, Mussolini, Tito i. dr., stvkri ni resno jemal. Batistovo sodišče je Fidel^ Castra obsodilo na 15 let ječe, njegovega brata Raula Castra, današnjega vrhovnega poveljnika kubanske vojske in kremeljskega mešetarja, pa na 13 let. Po pre-stanih dveh letih ječe je Batista oba brata izpustil na svobodo.
Fidel Castro pa še ni miroval. Prodal je vse svoje bogato premoženje in z njim kupoval orožje ter zbiral prostovoljce. Po7 toval je v Mehiko in Združene države, kjer je našel podpornike za svojo stvar. •Od milijonskega lastnika sladkornih plan-, taž (in prav s pretvezo bojevanja proti tem Izkoriščevalcem je lišpal svoje revo-lucionarstvo) po imenu Julio Lobo je pre-, jel en milijon dolarjev. Povezal se je tudi z nekdanjim španskim republikanskim polkovnikom Albertom Bayo, ki je njegove pustolovce izuril v partizanskem bojevanju.
Leta 1956 se je Fidel Castro z 81 svojimi prostovoljci prvič postavil po robu Batistovemu polku, ki je upornike uniču-i joče potolkel. Večina prostovoljcev je ob-, ležala na bojišču, druge so z mučenjem u-
malo bradico in intelektualskimi naočniki je stav 35 let. Izšolal se je v katoliški misijonski šoli ter pripada plemenu Ba-tetela, ki je znano po svoji bojevitosti. Lumumba gladko govori francoski, čeprav, z afrikanskim naglasom in skandiranjem.
Velik del svojega življenja je prebil v Stanleyvilleu, kjer so belgijske oblasti postale pozorne na inteligentnega in zgovornega mladeniča. Poklicali so ga v upravno službo in namestili na pošti z naravnost knežjo mesečno plačo za črnske razmere 5000 bel. frankov (62000 lir).
Leta 1954 so ga oblasti obdolžile poneverbe 126000 belg. frankov (okrog 15 mi-, lijonov lir). Bil je obsojen in je moral v
ječo. Takrat so nekateri listi zatrjevali, da si tega denarja ni prilastil za svojo osebno uporabo, ampak v korist svojega poli-, tičnega delovanja. Res je tudi, da so nje-, govi pristaši poneverjeni znesek že v kratkem zbrali in ga vrnili poštni upravi. Vsekakor je v zaporu preživel poldrugo leto,
Leta 1956 je bil zaposlen v prestolnici Konga, v Leopoldvilleu kot komercialni ravnatelj neke pivovarne zopet z visoko mesečno plačo. Tu je postal član liberalne, organizacije belcev »Cercle des Evoluee«.
Belgijska javnost pa se je z njegovim imenom seznanila šele decembra 1958, ko je v družbi drugih dveh domačinskih politikov sodeloval na panafrikanski konferenci v Akri. Pred tem je ustanovil politično gibanje »Mouvement National Con-golais«, ki je danes najmočnejša stranka v kongoškem parlamentu.
Od konca 1958 dalje se je politični položaj v Kongu razvijal z izredno naglico. Januarja 1959 so izbruhnili v Leopoldvilleu krvavi nemiri. Kmalu za tem je kralj Baldovin I. v nekem svojem radijskem govoru prvič omenjal »kongoško neodvis-, nost«, in natančno leto dni za tem je Patrice Lumumba, poleg sedanjega držav-, nega predsednika Kasa-Vubuja, pri neki konferenci v Bruslju igral najvažnejše, vlogo.
V	naslednjih mesecih se je z izredno spretnostjo vrtel med grožnjami in zagotovili, med radikalizmom in kompromi-sarstvom. Kcnčno je izmanevriral svojega, najmočnejšega tekmeca Kasa-Vubuja iz politične igre in pa por nil na nepomembno mesto državnega predsednika. Maja si je na volitvah zagotovil 40 sedežev od 137 in tako je prejel mandat za sestavo vlade, kar se mu je posrečilo 23. junija.
Njegovi skrajno ujedljivi nastopi proti tisti državi, ki je Kongu širokosrčno po-, delila samostojnost in neodvisnost, so mor-,
da plod pomanjkljive vzgoje, ali pa sej pridobitve komunističnih inspiracij. Vsekakor se Lumumba kaj pogosto spogle-, duje s Sovjeti, bodisi, da jih je vabil na oboroženo intervencijo proti belgijskim četam, ali da se je sestajal s sovjetskimi diplomati v tujini in poskušal te sestanke zatajiti. Za časa volilnega boja so mu domačinski 'nasprotniki očitali, da finansira volitve s sovjetskimi rublji. Jasno pa je, da je stremuh s panafrikansko zamislijo, kateri bi se rad sam postavil na čelo. Prav tako je tudi res, da se zavzema za socializacijo dežele, kakor je nadalje res, da mu je del lastnih rojakov v zadnjem času odtegnil zaupanje.
Gora smrti - moloh Etna
Na Siciliji je ognjenik Etna s svojim grozljivim delovanjem prestrašil ne samo prebivalce številnih naselij v neposredni bližini, ampak je vznemirjena vsa dežela, Nad 2000 metrov visok erupcljski oblak se iz zasneženega vrha vzpenja proti nebu. Ogromne množine vulkanskega kame7 nja bruhajo v> ozračje in se vsipajo po pobočjih. Istočasno se izliva iz glavnega žrela tekoča ognjena lava, ki se lenobnq pomika navzdol. Po mnenju strokovnjakov je sedafiji izbruh eden največjih v zgodovini.
Erupcijskih, delovanj Eine so našteli o-krog petsto. Pfva katastrofa, o kateri pri-, poveduje zgodovina, se je pripetila 1. 475 pr. Kr. Od tega časa dalje je gora ponovno vzbujala strah in trepet. L. 122 pr. Kr, je ognjena lava dobesedno zalila mestq Catania. Na tisoče prebivalcev je našlo smrt. Podobna katastrofa se je ponovila. 1. 1693 in zahtevala nad 60.000 človeških življenj.	»jj
Od tega časa dalje skrbno nadzirajo in z vso natančnostjo zasledujejo ognjeniško delovanje. V začetku je bila to skromna opazovalnica iz kamnja v neposredni bližini Filozofskega stolpa, v katerem naj bi po izročilih stanoval grški mislec in zdravnik Empedokles (490 do 430 pr. Kr.).
Današnji observatorij je postavljen ob vznožju vulkanskega žrela v višini kakih 3000 metrov nad morjem. Tu delujoči vul-kanologi so v zadnjih časih preprečili s, pravočasnimi opozorili nadaljne človeške žrtve. Tvarne škode, ki se vzpenja skozi, zgodovino v milijardne zneske, seveda ne morejo preprečiti.
Eden izmed največjih izbruhov se je, pripetil 1. 1928. S strahovitim hruščem se je takrat odprla gora in ognjenik je v vi-; šini 1500 metrov izdolbel novo žrelo. Iz tega je polzel širok tok tekoče lave. V treh rokavih se je lava obrnila proti sami vasi Mascati in porušila največji del mesteca. Razbeljeni tokovi pa se še niso ustavili, prodirali so dalje in dosegli železniško progo Catania-Messina. Železniški most je lava prežgala.
Dne 10. marca 1947 je vasico Rinazzo zadela podobna usoda. Tok lave je dosegel lS metrov višine. Kot pošastna pre-, mikajoča se gora je lava pokopala večji del vasi. Brez moči so vaščani opazovali divjanje ognjeniške maščevalnosti.
Naslednji izbruh je novembra 1. 195Q uničil vas Nicolosi. »Peklenska vrata so stalno odprta«, pravi sicilski pregovor.
Sedanji izbruh Etne ni prišel povsem nepričakovano. Znanstveniki, ki se ukvarjajo z raziskovanji notranjosti naše zemlje, so si soglasni v dognanjih, da se že vrsto let iz neznanih vzrokov sumljivo gibljejo vrhnje plasti zemeljske skorje. Verjetno so to tektonski premiki, ki se) izražajo prav v delovanju vulkanskih nemirov. Letošnji potresi v Agadiru, Peruju in Cilenški republiki so sprožili povečano delovanje ognjenikov in to po vseh celinah.
Ameriški in sovjetski raziskovalci so se prav v zadnjih časih s temi pojavi podrobneje ukvarjali. Po njihovih trditvah se je notranji pritisk na zemeljsko skorjo v zad^ njih tisoč letih podvojil in se stalno veča., Ameriški profesor Gamov zatrjuje, da naj-
novejša vulkanska delovanja napovedujejo, da se bližamo dobi, v kateri se bodo dogodile neslutene spremembe. Pri tem opozarja znanstvenik ameriško javnost, da bi bilo neprimerno koristnejše porabiti milijardne zneske za preučevanje notranjosti zemlje, na kateri živimo, kakor pa stikati za tujimi planeti, o katerih niti ne vemo, ali jih bomo zares kdaj dosegli.
Šolske zanimivosti
V občini Fichtelberg v Zahodni Nemčiji so učitelji zapretili s stavko, ker so se upirali, da bi še nadalje poučevali po ponesnaženih učilnicah. Kljub naporom občinske uprave niso mogli občinski očetje iztakniti niti ene same čistilke, pa čeprav so ponujali izredno visoko plačo.
V tej nerodni situaciji se je župan Karl Scharf odločil za nenavaden poseg. Z nekaterimi občinskimi uslužbenci je prijel za metlo in vedro ter očistil poslopje od vrha do tal tako temeljito, da so ga učitelji in učenci javno pohvalili in šolsko leto dostojno zaključili.
V kolegiju v mestu Belfast na Angleškem je učitelj prismodil nepokornemu učencu krepko zaušnico. Oblast je učitelja takoj odpustila iz službe. V znak protesta so vsi mestni šolniki napovedali stavko. Takoj zatem so prizadeti starši naslovili na šolsko oblast nujno prošnjo, naj odpuščenega učitelja takoj spet namesti, vse šolnike pa so izrečno pooblastili, d^ uporabljajo vse telesne kazni, ki jih smatrajo za potrebne.
F. G. Povvers na zatožni klopi
Cez dva dni pričenja v Moskvi zopet j eden tistih tipično komunističnih sodnih prizorov, pri katerih pravico zamenjuje laž. In tej laži strežejo z enako vnemo sodniki, državni tožilci in od komunističnega režima postavljeni zagovorniki. Tako marionetsko »ljudsko sodišče« nastopa v vseh komunističnih državah z Jugoslavijo vred, kadar so na vrsti politični procesi.
Mož, ki je 1. maja pred svojo aretacijo kolebal čez Svedrlovsk in s tem sproži, politično krizo svetovnega obsega, je po svoji naravi in dosedanjem življenju vsej prej kot mednarodni vohun, kot jih rišejo pisci kriminalnih romanov in filmov. Francisa Garya Povversa tudi niso izbrali zato, da bi odpiral tajne blagajne in za-peljaval tuje agente. Kot »zračni vohun« ni bil v atomski dobi nič drugega kot vojaški letalec na poletu. Medtem, ko »kopni vohun« brska v glavnem za koristnimi stiki, je za Powersa veljalo prav nasprotno načelo: izogniti se vsakemu stiku z nasprotnikom. Zato je bil za »neposredne stike s sovražnikom« opremljen le za silo - z zastrupljenimi iglami, pištolo, denarjem in nakitom, da bi se nekako reši! ali pa ugonobil. Njegovo delovno področje je bilo v zraku, njegovi instrumenti: fotografski aparati, načrti im merilne naprave. Francis Powers je bil predvsem letalec.
Oče 01iwer Powers - lastnik male čevljarne v Virginiji - je le s težavo preživljal sebe, ženo in šest otrok. Kljub temu je storil vse, kar je mogel, da bi ustregel Francisovi želji, da postane zdravnik. Francis je bil rojen 1929 na skalovitem in pustem obmejnem področju med državo Kentucky in Virginia. V Milliganu je s povprečnim uspehom dovršil predmedicin-sko šolo. Priložnostni prvi polet z letalom pa ga je tako navdušil, da je na medicino pozabil. Svojo vojaško dolžnost je opravljal s prijavo k letalstvu. Tako so zanj pričele skrivnosti. L. 1952 je postal letalski podporočnik. Aktiviral pa se je.
Kmalu za tem je bil nameščen pri letalski tovarni Lockheed kot preizkusni pilot. Skupno s 16 drugimi letalci se je izšolal za vremenoslovske polete takrat novega letala U-2, nakar je bil premeščen na oporišče Adana v Turčiji.
Povprečnežu je precej težko Powersa uvrščati med vohune, kakršen je bil n. pr. sovjetski polkovnik Rudolf Abel, ki je ostal v Združenih državah polno desetletje in si prilaščal ameriške atomske skrivnosti. Za Sovjete je Powers navaden vohun, ki zasluži po Hruščevih besedah eksemplarično kazen. Predvsem pa verjetno zato, ker je Powers pripravno »menjalno blago«. Da mislijo v Moskvi pri tem prav na molčečega Abela, je razvidno iz raznih namigavanj.
Tako bo moskovska sodna uprizoritev služila kar dvem namenom: hrupni propagandi in kupčiji z živim mesom...
   	I,l,l!|llillllllll]||ltlilllllllllllllltl!lll|]||lll!1tlltllllll!!llll!llllllllllllllll!lill!llinillllllllllllllllllllMllllllllll!l!11IH!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH^^
MllllllllllllllllllllllllHIIMIinillllllinilHIINIIlllllllMMIIMIIIIIIIIIM
POD ČRTO
PRED ŠTIRIMI DESETLETJI
Prvi koraki slovenske državnosti
Ob štirideseti obletnici koroškega plebiscita je ne samo umestno, ampak tudi nujno potrebno, da osvežimo spomine primorskega prostovoljca na Koroškem na usodne dni novejše slovenske zgodovine, ki naj bodo zlasti naši mladini v opozorilo in kažipot za politično zoritev v bodočnosti. Ti spomini so deloma lastni doživljaji, deloma nabrani argumenti iz slovenskih in avstrijskih virov. Zgodovinski utripi takratnih dni so spričo kasnejših dogodkov že močno zbledeli, čeprav pomenijo le dosledno nadaljevanje narodne življenjskosti ob zibelki slovenstva v Korotanu.
Politično življenje so pred prvo svetovno vojno vodile v Sloveniji tri stranke. Najmočnejša je bila Slovenska ljudska stranka, ki je zavzemala na Kranjskem vodilno mesto v javnem življenju in v avtonomnem »deželnemu odboru«. Druga, šibkejša stranka je bila Narodno napredna stranka in tretja le malo pomembna socialdemokratska stranka.
2e kmalu po izbruhu sovražnosti se je pojavil še en, morda najpomembnejši politični faktor »Jugoslovanski odbor«, ki so ga organizirali demokratično usmerjeni Slovenci, Hrvati in Srbi, ki so zbežali iz monarhije. Edini ta politični faktor je zastopal jasne cilje, čeprav bi mu nekateri pristranski analitiki teh dogodkov radi odrekli zgodovinsko važnost. »Jugoslovanski odbor« je vzajemno deloval na razbitju Avstro-Ogrske monarhije in na zdru-
žitvi vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov v skupno državo. V tem odboru so sodelovali trije Slovenci in ta odbor je bil pri zaveznikih edini legitimni zastopnik Južnih Slovanov iz Avstro-Ogrske. Zasluga tega odbora je, da so bili takratni zavezniki pravočasno in v podrobnostih obveščeni o vseh problemih Južnih Slovanov in tudi o vprašanju Slovenske Koroške. (Glej Dr. D. Lončar: Politično življenje Slovencev!) Poleg tega je srbska vlada v Nišu 7. decembra 1914 izjavila pred parlamentom, da je vojna postala boj za osvo-bojenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki živijo pod habsburško vladavino.
V	Sloveniji, posebno pa še na Štajerskem in Koroškem je vladal sto in stoletja zasidran avstriakantski čut. Največ kar so takratni odgovorni politični Slovenci sanjarili je bila neka meglena avtonomija, ki bi Slovence po obetajočem trializmu stisnila v nekoliko večje Ljubljansko okrožje. Preporodovski duh pa je med Slovenci živel - in tega se je zavedala monarhistična policija. V prvih 14 mesecih vojne so pobesili in postreljali v Sloveniji 469 oseb zaradi veleizdaje; na tisoče in tisoče pa so jih nagnali v zapore in internacijska taborišča. Na frontah so slovenski častniki in vojaki prehajali bojno črto in skupno z avstrijskimi vojnimi ujetniki organizirali prostovoljne legije, ki so se bojevale na ruski, italijanski in solunski fronti.
Predporodovsko seme je skalilo, zamisli Jugoslovanskega odbora so pronicale v srca in duše slovenskih ljudi in vse to je naše politike ohrabrilo, da so 30. maja 1917 slovenski in hrvaški (iz Istre in Dalmacije) poslanci predložili dunajskemu parlamentu tako imenovano »majsko deklaracijo«, v kateri so zahtevali združenje
in skupno državo vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki živijo v Avstro-Ogrski monarhiji. Seveda so bili primorani sredi vojne vtesniti to zahtevo v »okvir« Avstro-Ogrski monarhije.
Slovenski narod je to deklaracijo sprejel z nepopisnim navdušenjem. Najširše narodne množice so deklaracijo podpisovale z vero v boljšo bodočnost. Na Koroškem so poleg najhujšega terorja s strani, nemškutarskih nestrpnežev nabrali 19.000 podpisov, pri čemer moramo vpoštevati, da so bili skoraj vsi moški od 18 do 50 leta starosti pod orožjem.
Samo nekaj tednov kasneje, 20. julija 1917 je Jugoslovanski odbor dosegel s tedanjo srbsko vlado sporazum (Krfska deklaracija), 3 katerim so zasnovali ustvaritev skupne države Srbov, Hrvatov in Slovencev na vsem njihovem narodnem ozemlju. Ob tej priložnosti so slovenski delegati Jugoslovanskega odbora v podrobnostih obvestili srbsko vlado tudi o stanju na Koroškem.
• Vsi ti dogodki pa odgovornih slovenskih, politikov niso pripravili do ustreznih načrtov, kako naj se te zamisli tudi izvedejo. Res je, da Slovenci niso imeli državniških izkušenj in smo se - kot že tolikokrat - v glavnem zanašali na pravičnost zmagovalcev. Iz tega slovenskega sanja-renja so nas predramile šele odločitve pariške mirovne konference 1. 1919.
Dne 17. avgusta 1918 so slovenski politiki ustanovili v Ljubljani »Narodni svet«, ki so ga sestavljali pripadniki vseh takratnih slovenskih strank. Njegovo delo pa je bilo več ali manj čisto upravnega značaja. Septembra 1918 so ustanovili deželne odseke Narodnega sveta. Tako tudi za Koroško (Prepuluh: Pripombe k naši prevratni dobi). Nihče pa ni razmišljal o
tem, da je nujno potrebno organizirati izvršno oblast vsaj za Štajersko in Koroško, kjer so v deželnih odborih držali monopolistično oblast v svojih rokah najhujši nemški nestrpneži. Celotno skrb so naši politični voditelji posvečali Ljubljani, kjer je bila oblast vsaj deloma v slovenskih rokah.
Dogodki so sledili drug za drugim s filmsko naglico, kot se to dogaja ob vsakem državnem zlomu. Dne 4. oktobra 1918 je monarhija na podlagi 14 Wilsonovih točk zaprosila zahodne zaveznike za premirje. Dne 18. oktobra so zavezniki ponudbo odbili z utemeljitvijo, da za avstro-ogrske narode samouprava ne prihaja več
v	poštev, ker si bodo narodi sami izbrali svojo nadaljno usodo. Vrenje se je v tem času omejevalo zgolj na zaledje, na frontah še ni bilo poloma, čeprav je bila armada zaradi mizerne oskrbe, dolgotrajne vojne in propagandne delavnosti domoljubov moralno močno razkrojena. Dne 24. oktobra je pričela velika italijanska ofenziva s skromnimi začetnimi uspehi., Avstro-ogrske enote so odpovedale pokorščino in vsa fronta je dobesedno razpadla. Temu je sledil splošni umik, ki se je izpridil v popolni kaos.
Dne 29. oktobra so slovenski častniki in vojaki v Ljubljani proglasili neodvisnost Slovenije in prisegli udanost lastni slovenski oblasti. Istega dne je bil v Zagrebu ustanovljen Narodni svet (Narodno veče) kot najvišji predstavniški organ Slovencev, Hrvatov in Srbov na področju bivše Avstro-Ogrske monarhije. Ta je istega dne proglasil popolno odcepitev teh področij od monarhije in ustanovitev samostojne države Slovencev, Hrvatov in Srbov:
Dne 31. oktobra so vodstva slovenskih političnih strank v Ljubljani sestavila pr-? vo Narodno vlado, ki jo je zagrebško Veče potrdilo. Predsednik vlade je bil Jo-
sip Pogačnik, prvak Slovenske ljudske stranke, poverjenik za narodno obrambo pa dr. Lovro Pogačnik, prav tako prvak SLS. Ta vlada, dejansko brez ljudskega zastopstva, je v svoje roke prevzela vodstvo celotne državne politike in iz tega izvirajoče odgovornosti za zedinjenje vseh Slovencev.
Dne 3. novembra je avstro-ogrska armada kapitulirala. Italijanske čete so naglo napredovale in dosegle 14. nov. Vrhniko., Dvamilijonska armada se je razsula in bojevniki so hiteli vsak proti svojemu domu. Poldrugi milijon vojakov se je prelival skozi Slovenijo. Prav ta nepričakovana množična invazija je povzročala Sloveniji velikanske skrbi in najresnejše tež-koče. Mladi Slovenci neorganizirani in neizkušeni so improvizirali Narodne straže in tako preprečili splošno zmešnjavo in ropanja. Do pomembnejših incidentov ni prišlo.
Prav tako so se večinoma samopobud-no ustanavljali po vseh večjih središčih Narodni sveti za vodstvo krajevnih uprav, dokler se ne utrdi nova državna oblast. Vse to se je razmeroma zadovoljivo raz-, vijalo na Kranjskem, na Primorskem in deloma tudi na Štajerskem, kjer je bilo dovolj zavednih Slovencev na razpolago.
Na Koroškem je vlada 2. novembra imenovala za svojega komisarja duhovnika Smodeja, ki pa ni razpolagal s potrebno oblastjo; ostal je brez oborožene sile in varnostnih organov ter je bil pravzaprav le nekak poslanik pri Koroški deželni vladi. Krajevno oblast so Narodni sveti prevzeli le v čisto obmejnih krajih.
Dne 1. decembra 1918 je bilo proglašeno zedinjenje države SHS s kraljevino Srbijo in Crno goro, 20. decembra pa je bila sestavljena prva osrednja vlada v Beogradu.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Doc primerjaui - Kazahstan-Kongo
V	zadnji številki je »Demokracija« zelo, poučno vzporedila zahodni kolonializem, in imperializem s sovjetskim in rdečeki-tajskim. Komunistični titovski i'n sopot-niški tisk je to pilulo pogoltnil brez javnih oporekanj, zato pa so bila precej glasna nekatera mestna omizja, ki so zadevo -kot ponavadi opravila z »zahodnjaškimi lažmi«. Med te so prišteli vistousmerjeni komunistični možgani celo statistične podatke Instituta za svetovno gospodarstvo in mednarodne odnose v Moskvi v letopisu za 1959.
Svičarski dnevnik »Die Tat« prinaš^ prav v tem času obširno in zaminivo reportažo svojega dopisnika, ki je kot turist, v letošnjem poletju obiskal sovjetsko re^ publiko Kazahstan. Ta se uradno imenuje Kazahskaja SSR. Dopisnik se v svoji reportaži ne dotika vprašanja Konga in zahodnega kolonializma, ampak popisuje •stanje, kakršno je. Pri tem ugotavlja obstoj sovjetskega kolonializma, ki se praktično razlikuje od zahodnega zgolj po tak tiki in postavljenih ciljih. Sovjetski kolonializem, ki je sleherno misel na neodvisnost svojega kolonialnega carstva že davno izbrisal, je na najboljši poti, da tq carstvo z nasilno in podkupovalno asimilacijo preobrazi v matično skupnost.
Sovjetska kazahska republika je drugr, največja sovjetska republika in presega po površini ozemlje Zahodne Evrope. T^ republika ni za Sovjetijo pomembna samq zaradi orjaških podjetnosti v tej deželi, ampak tudi zato. ker je to najvažnejše pre-izkuševališče sovjetske politike nasproti narodnim manjšinam. Kazahska SSR je, prva neruska sovjetska republika, v kateri je večinski narod za časa boljševizma zdrknil na stopnjo manjšine. Zadnje ljudsko štetie tega pojava sicer ni objavilo, vendar ga je uradno potrdilo: V Kazah-; stanu tvori domačinsko prebivalstvo samo še 29,6 odsto prebivalstva, medtem ko sestavljajo večino Rusi, Ukrajinci, Uiguri, Usbeki in številni drugi narodnostni drob-; ci. Rusi in Ukrajinci so si prilastili levji, delež. Na severu republike, v Akmolinsku in okolici živijo celo Nemci v nekateri!) čisto nemških vaseh. Celo v glavnem mestu Alma Ata, na skrajnem jugu države, imajo Nemci po nekaj ljudskošolskih razredov.
Za tak razvoj je odgovorna taktika sovjetskega kolonializma. V vsaki količkaj demokratični državi bi tako očitno razna? rodovanje nujno izzivalo akutne napetosti, saj pomeni to - kot dobro vemo mi na tej zemlji - smrtno ogrožanje narodnega obstoja. Tega občutka v Kazahstanu ni več. To je za zahodnjaka, pravi dopisnik, presenetljivo. Zato so potrebna nekatera pojasnila sovjetske kolonialne taktike.
Dopisnik navaja v nadaljevanju tolmačenja tujca, ki ga je srečal v prestolnic^ republike in ki ga popisuje kot izredne) bistrega opazovalca tamkajšnjih razmer, saj živi tam že 15 let. Glavni vzrok raz7 narodovanja je pomanjkanje narodne za? vesti, zlasti med avtohtonim mestnim prebivalstvom. Temu pa vedno ni bilo tako. Se pred prvo svetovno vojno, posebno v dvajsetih letih našega stoletja so se do-, mačini s krvavimi vstajami in zarotami bojevali proti raznarodovanju. Takrat sq Sovjeti pobili na sto in sto tisoč kazah-ških prebivalcev. Ostanke vodilnih osebnost), Hi so pokole preživeli, so v Stalino-
vi	eri s čistkami likvidirali. Takrat so kazahškemu narodu zlomili hrbtenico. Starejša pokolenja je zajela rasignacija. Kazahška mladina, ki naj bi bila kristalizacija kazahškega nacionalizma, pa se je obrnila k drugačnim idealom. Narodna zavest, ugotavlja dopisnik, pa ni bila v
deželi nikoli tako živa in vztrajna kot je n. pr. v Usbekistanu. To zato, ker so bili kazahški prebivalci v glavnem nomadi in tudi zato, ker jih med seboj ločijo komaj prehodne puščave. Zato v deželi ni bilo nikoli izrazitega narodnega težišča. Posebno pa ni bilo meščanstva, saj so njihovo prestolnico Almo Ato zgradili v 19. stoletju Rusi. Zato so Rusi po vseh mestih večinski narod.
Obširna dežela je privlačevala tuje narodnosti, saj je domačinov komaj nekaj nad tri milijone. Priseljevanje, zatiranje domačinov in vladanje v Kazahštanu je za boljševike civilizatorična in socialistična čednost, prisotnost belega človeka v Afriki pa je za iste boljševike zločin.
Kombinacija vseh zgoraj navedenih elementov, pravi dopisnik, je povzročila, da so Rusi in Ukrajinci navalili v deželo s preseljevanjem narodov klasičnega obsega.
Rusifikacijo deiele je pospeševala še socialna struktura dežele, ki jo danes izvajajo s polno paro in ki bo povsem izbrisala hirajoči kazahški narod. Z gradnjo mest je pričela industrializacija in s tem možnost, da so avtohtoni prebivalci opustili svojo nomadsko živinorejo in postali industrijski delavci. To je pomenilo za avtohtono prebivalstvo - prav tako Kot v, Afriki - pristop k višji civilizaciji. Zato, današnja kazahska mladina tega razvoja ne obžaluje, saj je v ostalem ne hujskajo »kapitalistični agenti«, kot se to dogaja s komunističnimi hujskači v Afriki.
Sovjetska kolonizacija je prav v Kazahstanu dosegla popoln uspeh zaradi tipično komunistične taktike. Rus, ki se je priselil v deželo, se od domačinov ni izločil, ampak se je z njimi pomešal. V Usbekistanu se to ne dogaja. Tam se Us-
beki zaradi močno razvite narodne zave-, sti ne mešajo z Rusi.
Po mestih govorijo vsi domačini po rusko, izredno malo pa je Rusov, ki poznajo nekaj sto kazahških izrazov. Zato povsod dominira ruščina, čeprav so uradna sporočila, napisi in podobno dvojezični. Celq ruski etnologi, ki prihajajo iz Moskve, da bi študirali probleme Kazahstana in Us-bekistana teh jezikov ne poznajo. Rusi, katerih starši in prastarši so bili rojeni v Kazahstanu, ne poznajo kazahške govorice. Priznati pa je treba, da je pouk po šolah tudi v kazahškemu jeziku.
»Ali ne smatrate za smrtno grožnjo narodnega obstoja dejstvo, da so kazahški ljudje v lastni domovini nepomembna ma-njš na?« je dopisnik spraševal mlado ka-za'isko študentko. »Brez ruskih bratov«, je odgovorila, »ki so nam omogočili stike z moderno znanostjo, ki nam gradijo univerze in nam omogočajo brezplačen pouk, bi še danes živeli nomadsko življenje po jurtah kot so žiVeli naši očetje in dedi. Nobene grožnje ne vidimo v tem, da so naše ljudi iztrgali iz stoletne bede in nevednosti. Mi se moramo od Rusov in drugih narodov SpVjetske zveze še mnogo naučiti - in mi smo jim hvaležni.«
Morda so danes taki razgovori mogoči tudi v Katangi, v Kongu bi pomenili smrtno nevarnost. In čudno - zelo pomanjkljiv sovjetski primer v Katangi najbolj zagrizeno obsojajo boljševiki, tisto pa, kar bi, v Kazahstanu obnavljalo današnje razmere v Kongu, bi v Kazahstanu sprožilo še vse hujšo boljševiško reakcijo kot pa se je odigrala v jeseni 1. 1956 na Madžarskem. To je vsa raziika med zahodnim in vzhodnim kolonializmom, tovariši komunisti, ti-tovci in sopotniki.
TRŽAŠKI PREPIHI
Olimpijada - zrcalo sodobnosti
Rok za prijavo posameznih držav na olimpijskih igrah v Rimu ie potekel. Za prijavo so pristojni domači olimpijski odbori. Poleg imena atleta, discipline, v kateri bo nastopal in uspehov, ki jih je doslej pokazal, mora tekmovalec tudi podpisati izjavo, s katero pod častno bctedq izpričuje, da se bo držal olimpijskih pravil in da se s športom ukvarja samo amatersko in ne poklicno.
Kliub temu bodo velike države po°.lale v Rim ne samo napol poklicne tekmovalce, ampak prave profesionalne atlete. Kot, rečeno so prav državni odbori posameznih držav tista oblast, ki odloča, ali njihovi tekmovalci ustrezajo olimpijskim določbam ali ne. Na žalost Mednarodnega ohm-Dijskega odbora prav nič ne motijo očitne potvorbe. Samo naivnež lahko veruje, da se s takimi »častnimi izjavami« spoštujejo olimpijska pravila in z njimi športna zavest. V splošnem lahko trdimo, da so na
Izlet v Dolomite
Pevsko društvo »A. Tanče« iz Nabrežine priredi tudi letos svoj običajni enodnevni izlet, ki se bo vršil v, nedeljo dne 11. septembra.
Cilj izleta so gorski predeli Karni-; je in del Dolomitov. Pot nas bo pe-^ ljala čez Videm, Tolmezzo, prelaz Mau-j ria, S. Stefano Cadore, kjer bo kosilo, nato čez Sapado, Rigolato in Videm proti domu.
Prijave se sprejemajo do 22. t.m, pri odbornikih društva in v trgovini Trčon v Nabrežini (Tel. 20-122).
ODBOR
1« zapoved - prometna vzgoja
Gospod urednik! Srečno sem se vrnil z daljšega avtomobilskega potovanja po Italiji in sosednih državah. Je že tako, da me na takih izletih nenehno spremlja skrb za varnost sopotnikov in tudi lastnega življenja. Cestne nesreče se kljub novemu prometnemu pravilniku ponavljajo z dne-; va v dan. Krivda pa ne leži v prometni reglementaciji, ki je v glavnem sodobna in ustrezna. Krivda je vsa ali skoraj vsa v pomanjkljivi prometni vzgoji, prav taj ko kot v nezadostnem pobijanju promet/ nih nezgod. Te ugotovitve ne veljajo se-, veda samo za naše razmere, ampak vet} ali manj tudi za druge dežele. Razlika je samo v tem, da pri nas ne posvečamo v zadostni meri dovolj pažnje prometni vzgoji in niti pobijanju cestnih nezgod.
V	Curihu sem se prav o tej zadevi dalji časa razgovarjal z znancem, ki se poklic7 no bavi s tem vprašanjem. »Zadeva ni prav nič zamotana«, mi je dejal. »Idealni pj-ogram za prometno vzgojo je kaj pre7 prost. Skozi več mesecev bi morala prometna policija neprestano patruljirati z motocikli in avtomobili po prometno važ7 nejših cestah; na posebno nevralgičnih mestih pa bi morali namestiti prometne stražnike za nadzorstvo prometa.
Vzporedno s temi policijskimi ukrepi bi, morali občinstvo z ustreznimi plakati stalno opozarjati na pravilno zadržanje po ulicah, cestah, trgih in križiščih. Za propagandno vzgojo pa bi morali skrbeti primerni filmi, radijski in televizijski pre7 nosi. Dnevno in takorekoč ob vsaki ur; bi morali državljane svariti, da z vso
Dogodki doma J
AVTOCESTA Z NAFTOVODOM TRST-MONAKOVO. Pred časom je »Demokracija« v podrobnostih poročala o načrtih avtoceste z naftovodom Benetke-Monako-vo. V dneh svetovnega evharističnega kongresa se je v Monakovem mudila tudi tržaška delegacija z županom dr. Fran-zilom in predsednikom trgovinske zbornice na čelu. Delegacija je z nemškimi merodajnimi krogi obravnavala pereča tržaška gospodarska vprašanja. Pri tem so zlasti preučevali načrt za povezavo tržaškega mesta s projektirano avtocesto in naftovodom Benetke-Monakovo. Načrt je naletel na soglasnost nemških gospodarskih krogov. Glavna ovira za uresničenje pa leži pri avstrijskih oblasteh, ki -kakor smo poročali - nad načrtom niso navdušene.
a * *
SLOVENEC CLAN KMETIJSKE KOMISIJE. V pokrajinsko komisijo, ki določa prispevke za bolniško blagajno in pokojnine kmetovalcem, je bil imenovan za člana pokrajinski svetovalec MARIO GRBEC. Dosedaj v tej komisiji ni bilo nobenega Slovenca, čeprav tvorijo slovenski kmetje večino poljedelcev na Tržaškem.
*	* *
SLADKOR SE VEDNO PO STARIH CENAH. Cene imajo čudovite lastnosti, ka-ceneni piščanci kvarijo kupčijo. V obram-terih bi bil vsak hribolazec vesel. Ko napovedo povišanje cen » in to se pogosto dogaja - z bliskovito naglico zasedejo vrhunsko mesto in vse zaloge po starih cenah po trgovinah ali tobakarnah so čez noč razprodane. Ko pa napovedujejo zni-
žanje cen - zelo, zelo velika redkost današnjih dni - ostajajo cene kot prilepljene na starih postojankah. Stare zaloge obsedijo in dokler jih ne razprodajo - kar seveda traja tudi mesece -, ni novega blaga oziroma znižanih cen. Tako smo po nekaj mesecih sladkih napovedi še vedno pri grenkih sladkornih cenah. Morda zaradi ljudskega zdravja, ker imamo v tem času na razpolago dovolj sadnega sladkorja, pa nas bi cenejši pesni sladkor kaj lahko spravil v sladkorno bolezen.
*	# *
NEMŠKI KONZULAT V TRSTU? Tržaški gospodarski krogi se z vnemo zanimajo za otvoritev nemškega konzulata v našem mestu, ki je že posloval pred vojno. Baje so nemški uradni krogi zamisli naklonjeni.
MASE ZADUSNICE* ZA POK. DR. AGNELETTOM v sredo dne 3. t.m. so se udeležili pokojnikovi sorodniki in ožji prijatelji. Žalno mašo je bral č. g. dr. Jože Prešeren v cerkvi Sv. Antona Novega.
* » *
PROPAGANDNI PISCANCI. Z novim industrijskim načinom vzreje so se piščanci polagoma udomačili tudi po tistih do-movih, kjer so piščance obirali le ob največjih splošnih ali domačih praznikih, in še to samo ob določenih letnih časih. Piščanci so se pocenili, to pa ne gre v račun tistim, ki so pri tem prikrajšani. Tako so sodobni piščanci izzvali proti pi-ščansko propagando, ki jim je pripisovala vsakovrstne lastnosti od okusa do zdravstvenih pomislekov. Medtem ko bi se dalo glede okusa razpiravljati, so zdravstveni razlogi čista propaganda tistih, ki jim ceneni piščanci kvarijo kupčijo. V obrambo svojih koristi so se glavni rejci piščancev pri nas zbrali v prostorih Trgovinske zbornice. Novoustanovljena organizacija »COM1POL« bo v bodoče ščitila koristi rejcev piščancev in poskrbela za učinkovito propagando obiranja te nekdaj tako cenjene perutnine.
strogostjo spoštujejo prometne predpise in da se z vso obzirnostjo obnašajo nasproti sodržavljanom. Tudi tisk s članki ir} večjimi oglasi bi se moral vključiti v prometno prevzgojo ljudi v motorizirani do7 bi, ki jo preživljamo. Končno bi moral^ šola in društva vseh vrst prirejati od časa do časa poučna predavanja o prometni vzgoji.
Uspeh,« je zaključil moj znanec, »bi gotovo ne izostal, ali...! Temu programu so mnoge ovire v napotje...«
Svičarske oblasti so letos storile prve korake v naporih za omejitev cestnih nez-, god. Posnemanje bi veljalo tudi za naše razmere.
Z razliko od severnih dežel so vse naše važnejše ceste prepleskane s kričavimi reklamnimi deskami, ki v mnogih primerih na zelo neokusen način kvarijo PP-krajinsko lepoto. Živimo pač v časih bučne reklame. Teh naših reklamnih desk so se najbrž spomnili švicarski prometni vzgojitelji in so namesto živih prometnih stražnikov postavili na primernih mestih cestnega omrežja štiri različne svarilne table v velikem formatu, ki z bleščečimi napisi pripovedujejo vozačem tole:
1) Prehitevati...? V domljivih slučajih
nikoli!
2) Vsmerite se pravočasno!
3) Ne prekoračite varnostne črte!
4) Vozite desno - olajšajte promet!
Napisi so seveda v vseh treh deželnih jezikih. Nad napisom je naslikano ljubko dekle z dvignjenim svarilnim kazalcem, z ne prestrogim, vendar kar resnim izrazom.
Glavni vzroki prometnih nezgod so pozabljivost, raztresenost in lahkomiselnost. Zato so napise postavili na vsakih 15 do 20 km. Z njimi trkajo na vest vozača irj tudi pešca. Verjetno je, da bodo taki in podobni napisi, ki so jih med vojno uporabljali na afriških cestah angleški vojaki, ohranili marsikatero dragoceno človeško življenje.	A.
IG milijonov redi IGO milijonov
Prvič v zgodovini Združenih držav jq udeležba kmečkega prebivalstva zdrknil^ pod 10 odsto. Neverjetno je pri tem dejstvo, da ta skromna desetina prebivalstva redi in oblači 180 milijonov ljudi in sicer v takem izobilju in v tolikšni raznovrstnosti. česar pred 150 leti ni zmoglo devet desetin ameriškega prebivalstva za nepri» merno manjše število ljudi. Vzroki za tak vzpon so motorizacija in svobodna pobuda.
Proces preobraževanja Združenih držav iz pretežno podeželske v izrazito meščansko družbo se je posebno naglo razvijal, v zadnjih dveh desetletjih. Po novi deifni-ciji ameriške vlade veljajo za poljedelce samo tisti prebivalci, ki pridelajo na leto več kot za 50 dolarjev vrednosti poljskih pridelkov. S to opredelitvijo so 4 milijone farmarjev statistično izbrisali. Najnovejša statistika izkazuje v Združenih državah samo še 4076000 kmetij. Povprečna ameriška kmečka družina šteje 3,9 oseb, t. j. 16 milijonov kmečkih ljudi ali manj kot 9 odsto celotnega prebivalstva.
Jasno je, da izzivajo taki premiki v strukturi prebivalstva pomembne gospodarske, socialne in tudi politične učinkovitosti. Posebno presenetljiv element tako pomembnih premikov je proizvajalna zmo-glivost ameriškega kmetijstva. Podeželsko prebivalstvo se je v zadnjem desetletju, zmanjšalo za polno šestino, medtem ko je proizvodnja pridelkov narastla za polno četrtino. Ce ta račun raztegnemo na obdobje zadnjih 20 let, je v tem času podeželsko prebivalstvo skopnelo za eno tret-
jino, pridelek pa se je v istem času povečal za več kot dve tretjini.
Kaj pa se je zgodilo z ljudmi, ki so o-brnili hrbet kmetiji? Statistika nam pove, da so vsi ti ljudje našli po novih bivališčih nova delovišča. V zadnjih 20 letih se, je skupno število delavstva povečalo z^ 15 milijonov, medtem ko je število iz-, venkmečkega delavstva naraslo od 38 mi-) lijonov 1. 1940 na 61 milijonov danes.
Tako so Združene države dokazale, da, so kljub nastanku pomembnih socialnih in gospodarskih premikov ohranile zdravo poljedelsko in industrijsko strukturo., S tem so konkretno dokazale vso mizerijo komunističnega kolhozovstva. O tem naj bi razmišljali naši titovski poljedelski modrijani.
Trst se Je izpraznil in napolnil
Letos za Veliki šmaren smo v Trstu doživeli nenavadno izmenjavo prebivalstva- Ze od začetka tega meseca se je polagoma, zato pa vztrajno izpraznjevalo središče našega mesta. Dopustniki in le-tovičarji so kljub deževnem vremenu odhajali z vsemi mogočimi prometnimi sredstvi - ven iz Trsta, Premnogi so jo potegnili v Dolomite, v Kanalsko dolino in v Avstrijo, številni izletniki so jo pobrali na Gorenjsko, na Pohorje in v istrska kopališča. Poseben naval odhodnikov pa se je osredotočil proti koncu prejšnjega tedna. Kdor za Šmaren dan ne more ali noče iz Trsta, se je po prevladujočem mnenju tržaških gagajevcev izločil iz civilizirane družbe. Tako so za nedeljo in ponedeljek imeli našemu mestu zagospodariti samo filistri, starokopitneži in ljudje z raztrganimi žepi. No, teh zadnjih ni tako malo. Da bi se pa ti žalujoči ostali le preveč ne dolgočasili, je poskrbela turistična solidarnost. V naše mesto so navalili tujci iz Italije, Avstrije, Jugoslavije, Nemčije, Švice, Francije in iz raznih drugih dežel. Prijav po hotelih in penzionih je toliko, da bo moral del tržaških obiskovalcev prenočevati v Tržiču.
Pojasnilo
Prejeli smo in objavljamo:
Da bo javnost točno obveščena, Vas prosimo, da v Vašem cenjenem časopisu objavite naslednje:
Slovenski akademski klub Jadran je v nasprotju s pisanjem tiskovne agencije; Giulia (v svojih poročilih štev. 21 z dne 23. marca letos), revije Trieste (v štev. 38 od julija-avgusta letos) in drugega tiska, po pravilniku, ki se ga sedanji odbor strogo drži, nestrankarski akademski klub. Politična opredeljenost posamezni!} odbornikov nikakor ne vpliva na delovanje kluba.
Odbor S.A.K. Jadran
Zahodu samo majhne države tiste, ki se držijo olimpijskih pravil. Na Vzhodu pa take države sploh ni, ker je tam tudi šport v službi ideološke propagande in je športnik prav tako profesionalec kot je profesionalec politični govornik.
Kot je v sodobnem življenju že pravilo,, se tudi pri olimpijskih igrah izvaja načelo, da so namreč kaznovani prav tisti, ki se strogo držijo zakonov in zvesto sledija duhu utemeljitelja olimpijskih iger, barona de Coubertina.
Tako se bo tudi letos ponovila igra neiskrenosti in nepravičnosti. O tem razmiš-lajmo ob vsakokratnih izidih »olimpijskih zmag.«
Športnik
Predsedniška tekma Kennedy-Nixon
(Nadaljevanje s 1. str.)
tor je v bodo - kot rečeno - novembra obnovili. Od 33 sedežev, ki jih je treba za~ menjati, jih danes pripada demokratom 22, 11 pa republikancem. Republikanci bi si morali pridobiti kar 28 od 33 razpoložljivih sedežev, da bi razpolagali z večino enega samega senatorja. To pa izgleda praktično nemogoče.
V	zbornici, v parlamentu kongresa je danes 279 demokratov in 151 republikancev. Sedem sedežev je praznih. Republikanska zmaga je tudi tu zelo problematična. Poslance volijo v Združenih državah po krajevnih preudarkih. Številni demokrati so pri prejšnjih volitvah sicer volili Eisenhoivra, ne pa tudi njegove republikanske stranke. To bi se znalo ob letošnjih volitvah ponoviti v korist Nixo-na. Upoštevali pa je treba, da je demokratska stranka neprimerno bolje organizirana od republikancev. Dosedaj se je vedno izkazalo, da je moral izvoljeni republikanski predsednik svojo stranko vleči v Belo hišo, medtem ko je pri demokratih stranka posadila svojega kandidata na predsedniško stolico.
Odgovorni urednik:
Prof. IVAN RUDOLF Tiskarna Adria, d. d. v Trfttf
Uredništvo ’ n uprava: Trst, ul. Machiavelli 22-H. - tel. 3-62-75 Dopisi za uredništvo: ulica S. Anastasio l/c - Tel. 23-039 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA:	posamezna	številka L 30.—
Naročnina: mesečno L 50.— — leta* L 600.— Za inozemstvo: mesečno L 90.— — letno L 1000.— Poštni čekovni račun: Trst št. 11-7223
RAZPRODAM V AVGUSTU
TRGOVINA
OBUTVE
(&ončla
LARGO BARRIERA VECCGIA 5-6
POZOH! Potujete s Rim?
Prenočišče, hrana, ogled Rima Itd., vse te skrbi bodo odveč, Če se boste obrnili nat
Hotel-Penzion BLED =-
Via Statilia, 19 - Telefon 777-102 - RIM
Sc priporoča in pozdravlja, Vaš rojak VINKO A. LEVSTIK
Izrezite in shranite! - Pičite nam za cene in prospekte!