Insorati so sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr. fese tiska dvakrat, 15 čo se tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Kokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Narečni no prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspe-dieija na mestnem trgu h. štev. 9, II. nadstropje.
Vredništvo je na mestnem trgu h. št. 9, v II. nadstropji.
Političen list za slovenski narod
Po pošti prejemali veljii: Za celo leto . . 15 gl. — kr Za jiol leta . . 8 „ — „ Za četrt leta . . 4 „ — n Za en mesec . . 1 „ 40 „
V	administraciji veljii:
Za celo leto . . 13 gl. — kr Za pol leta . . fi „ 50 „ Za četrt leta . . 3 „ 30 „ Za en mesec . . 1 „ 10 „
V	Ljubljani na dom pošiljali velja 1 gl. več na leto.	.
Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob 6 popoldne.
Vabilo na naročbo.
Vljudno vabimo vse p. i. dosedanje naročnike, kterim s tem mesecom naročba poteče, da jo blagovoljno o pravem času ponove, da zamoremo list vsakemu redno pošiljati, in da nam pridobe še novih naročnikov.
„S love nec" pri opravništvu prejemali velja:
Za celo leto .... 13 gld. — kr. „ pol leta .... 6 „ 50 „ „ četrt leta .... 3 „ 30 „ ,, en mesec .... I „ 10 ,,
Po pošti prejeman pa veljii: Za celo leto .... 15 gld. — kr. „ pol leta .... 8 ,, — „ „ četrt leta .... 4 „ — „ „ en mesec .... 1 „ 40 „•
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. več na leto.
Vredništvo in, založništvo.
Ibožni zavodi.
Nemško liberalna večina v državnem zboru pred Taaftejevo vlado je deloma iz sebičnosti, deloma iz strasti stare dobro postave polagoma rušila in zavrgla, nasproti pa nove osodepolne kovala, ter tako konservativni manjšini vedno nasprotovala, ob jednem pa pot gladila, da so sedaj nastopile strahotne socijalne razmere, da je življenje in imetje nevarnosti bolj in bolj izpostavljeno. — Pa, kakor državni zbor, tako postopali so tudi deželni zbori tam, kjer jo bila tista nomškoliberalna klika enako v večini; tako postopal je kranjski deželni zbor z nem-čursko svojo večino. Kadarkoli je konsarvativna narodna manjšina kak občno koristen predlog na dnevni red spravila, ga nemčurska večina ni sprejela; nasproti pa, kadar so nemčurji
stavili kak nasvet, je bil gotovo od nje in pleno sprejet, če je tudi manjšina njega škodljivost vsestransko dokazala, ter mu oporekala. Posebno delavni bili so nemčurji proti koncu, ko so videli, da se bližajo vže zadnji trenutki njihovega gospodstva. Tako skovali so postavo zadevajočo preskrbovanje ubozih po občinah, da naj se odpravijo farne siromašnice in izroče njih premoženje občinam v oskrb.
Vsakdo ve, da vstanoviteljica farnih siro-mašnjic je večinoma duhovščina, komu toraj bolj pristoji njihovo oskrbovanje, kot nji? Komu so neznana preobilna opravila županov, da so komaj kos, le površno zvrševati jih, da še srenjskega imetja redno in pravilno oskrbovati ne morejo? Ali bi ne bila duhovščina veliko ložeje zainogla še dalje opravljati ta posel? Kdo pozna revščino posamnih bolj, kot duhovni pastir? Ali za vse to ni bilo nemčurski stranki nič mar, kakor ji tudi za reveže sploh nikdar mar ni bilo, ona je le hotela, predno bo morala odstopiti, še enkrat svojo jezo izliti na duhovščino, svojo največo nasprotnico, ter ji dati v slovo svojo nezaupnico. No, če je zagrizenim nemčurjem to pomagalo k zdravju, dobro, duhovščini zarad te nezaupnice od take stranke gotovo ni treba žalostni biti, ker butara ji je polajšana, dasiravno takega neopravičenega postopanja odobravati ne more, ker revni trpijo.
S tem pa, da se je duhovščini dosedanji ubožni zavod odvzel, ji je pa vendar ostala še vedno pravica in dolžnost za revne skrbeti. To dolžnost ji je dal Odrešenik sam, lep izgled, kako to dolžnost izpeljevati, dali so apostoli in cerkveni predstojniki vseh časov. Ker ima duhovščina to dolžnost, kaj ji je tedaj storiti, sosebno v sedanjih žalostnih socijalnih razmerah, ko liberalni kapital, kterega so dosedanji brezverski kolovodje sebično judom nakopičiti
na vso moč pomagali, brez števila rcvežov dan na dan množi, ki le duhovščini zaupno na vrata trka? Duhovščina naj ustanovi svoje lastne ubožrio zavode. Od kod pa denar v to svrho dobiti?
Moji nasveti so ti-le: 1. Pri novo vsta-novljenih večnih sv. mašah naj se, kar največ mogoče, odloči v ta namen; 2. tako imenovani navadni „ofri", kakor 11. pr. na sv. treh kraljev dan, in znabiti po okoliščinah še kteri drugi čez leto, naj se v to obračajo; 3. v vsaki župniji se nahaja več ali manj imovitih, pa krščanskih družin, ki bodo na prijazno vabilo rade kak darek v življenji in o smrtni uri za revne podelile; 4. slehern duhovnik naj še pri zdravju gotovo napravi oporoko svojo, kajti, če brez te umrje, tretjina njegovega imetja pripade postavno sicer revežem, toda ta bo šla prihodnjič v srenj s k i ubožni zavod. V oporoki pa naj ne zabi revežev, posebno tistega kraja 110, kjer je več let služboval, si kaj prihranil, kjer je veča potreba ali kjer umrje; 5. pazi naj se na vse druge prilike in priinerljeje: »ljubezen je iznajdljiva", toraj bo še virov za reveže dobiti vedela in zamogla.
Dalje — pri vsakem zavodu naj bi se napravilo ustanovno pismo, v kterem naj se odločno izreče, da zavodno imetje in njegovo oskrbovanje ostane vedno v rokah farne duhovščine in da so sme, ko bi mu kdaj od kake strani koli nevarnost pretila, takoj med farne revne popolnoma, tedaj tudi glavnica razdeliti. Vodstvo tega zavoda naj daje letne račune knezoškofijstvu, kojemu ima biti tudi odgovorno, ne pa, kakor je bilo dosihmal poniževalno odgovorno županstvu. Naj navedem resničen dogodek, kako brutalno se jo ravnalo z nekim cerkvenim predstojnikom glede farne
Msiel,
Jana Matejka
»Sobieski precl Dunajem".
Te dni videti je na Dunaji v dvorani „Gartenbaugesellschaft" času primerna, velikanska najnovejša slika slavnega poljskega slikarja Jana Matejka „Sobieski pred Dunajem". Slikana je na Francoskem, na iz enega kosa tkanem platnu ter meri 000 cm. dolgosti in 400 cm. visokosti. Predmet slike sam na sebi je malenkosten : predočuje nam trenotek, !;o odpošlje Jan 111. Sobieski krakovskega kanonika Denhofa v Rim do papeža Inocencija XI. s poročilom o slavni zmagi nad turško silo pred Dunajem. Pa koliko idej, koliko misel je izrazil umetnik v svoji sliki, ko nam se svojimi podobami vso vojsko, rešitev in zmago v spomin pokliče in in ob enem vse občutke slavno zmage in nasledke dogodka zgodovinskega pomena za tedanji svet poočituje.
Naj mi je dovoljeno podati „Slovenčevim" čitateljem kratek opis krasnega umotvora.
Ne daleč od Dunaja na prostem polji vrši se dejanje, koje nam podaja slika. Na desno se vidi del dunajskega mesta z mogočnim sv. Šefanom in minoritsko cerkvijo. Ves kraj od „Schonbrunn"-a čez „Ottakring" in „Her-nals" do »Turških okopov" z razgledom na Golovec (Kahlenberg) služi sliki v zatišje (Hinter-grund). Na levo ob robu podobe kaže veli-kansk turšk šotor kraj, kjer se je vršilo dejanje, zapisano z zlatimi črkami v analih Evrope. Visoko v zraku letajo požrešni krokarji in na nebu opaziš sedmobarvano mavrico v znamenje in spomin nebeške pomoči, kar je tudi zgodovinsko resnično, kajti pokazala se je bila na jutro v podobi mladega meseca v strmenje poljskemu kralju in vsej njegovi vojni. Visoko v zraku dviga se nad Sobieskim golobček kot oznanovalec veselega oznanila in podoba krščansko ljubezni. Tako so tedaj v podobi naravna in človeška bitja prešinjena istim duhom, na-
merjenim verskim čutilom, ki so takrat obvladala svet. Da kratko povem: Matejkova slika predstavlja nam dan po bitvi.
Sobieski sam v poljski noši sedi junaško na čilem arabcu velikega vezirja, kojega je dobil v plačilo za zmago. Krakovskemu kanoniku in opatu Mogitskemu Denhofu podajo pismo do papeža, sporočujoče 11111 vest o najslavnejši bojni zmagi krščanstva, zmagi, ktero je ves zapadni svet od križarskih vojn sem tako željno pričakoval. Orientalsko bogato oza-lišani arabec pod sedlom krščanskega kralja znači, da jo zlomljena na večno turška sila.
Za kraljem stoji velika truma poljskih vitezov in vojščakov z zastavami, označenimi z znamenjem sv. križa, kar ti v spomin kliče prave križarsko vojne, a ob enem to spominja, da jo bila tudi poljska vojna to pot prava braniteljica krščanstva.
Zraven kralja zapazimo na konji kraljevega sina Jakoba S o b i e s k e g a, mlado, nežno lice francoskega tipa in tudi francoski obleče-
siromašnice. Zgodilo se je, da jo bil pri novih srerijskili volitvah skoro popolnoma nov odbor in tudi nov župan izvoljen. Nekteri izmed odbornikov bili so cerkvenemu predstojniku več ali manj gorki, ker je na prejšnjega župana dobro vpljival njihovim nameram nasproti, — ker mu je bilo prirojeno, slehernemu brez ovinkov resnico v zobe povedati in — morebiti iz kakega druzega vzroka še, toraj so željno pričakovali kake priložnosti, da bi mu bili kaj po-nagajali. To se kmalo zgodi. Osemdesetletni starček smrtno nevarno zboli. Preskrbni srenj-ski očetje jeli so se bati za premoženje ubož-nega zavoda, jeli so tirjati račun prvič sami, potem po okrajnem glavarju, kteri slednji odloči kazen 25 gold., ako se v odločenem času račun ne predloži. Starček bolan no more tej zadevi ustreči, plača odločeno globo, oskrbni-štvo zavoda pa se mu kar odvzame, in to se je zgodilo vže pred 3 leti, ko na novo postavo šo nemčurji morebiti mislili niso. Kako se pa sploh sedaj s tem imetjem ravna, ne vem natanko, le toliko mi je za gotovo znano, da sta dva sronjska odbornika, ki nista ravno duhovščini posebno prijazna, ko sta o ti novi postavi slišala, se izustila: T 10 letih pri nas siromašnice več ne bo.
Ker je ta reč zelo zelo važna, posebno v sedanjih časih, naj gospodje duhovniki ta predlog bolj natanko pomislijo, ter potem svoje nasvete objaviti blagovolijo.
Politični preglecl.
V Ljubljani, 28. sept.
Avstrijske dežele.
Iz deželnega zbora koroškega. Ribiči in zakupniki ribštva so prosili, naj se odpravi prepovedani čas za lov ščuk in somov (walerjev); v današnji seji deželnega zbora so se pa posvetovali o premembi deželne postave zarad ribarenja, kakor je to nasvetoval gospodarski odsek. Le-ta namreč ni za to, da bi postava odpravila prepovedani čas, v kterem se ribe nimajo loviti, marveč je nasvetoval, postava naj iie določi gotovega časa, marveč naj dobo za to prepušča deželni vladi. Po kratki debati, ktero se je vdeležil gospod deželni predsednik baron Schmidt-Zabierovv, so sprejeli § 1, kakor ga je nasvetoval odbor, tako-le: Ribe in raki ne smejo so ob času varstva ne loviti, ne prodajati, niti po krčmah ponujati. Kedaj nastopi in koliko časa traja ta čas, to določi po nakaznem potu deželska vlada.
nega. Klobuk v rokah držeč pozdravlja priljudno prihajajoče nemške viteze. S svojim nastopom spomina na oni poznejši poljski rod, ki se je odtujil domačemu ljudstvu in imel v Francoski svoje misli in srce.
Princev konj se spenja z glavo h tlam in nagiba koleno, da bi se oprostil sitne muhe, ki si je iskala na njegovi nogi žlahtne pijače.
Blizo princa Jakoba nekoliko za njim drži mlad zastavonosec oklopnih jezdcev na konji veliko bandero s poljskim orlom, ktero zmagonosno vihra nad junaško kraljevo podobo.
Celo stran na desno gledalca zavzema vrsta nemških in avstrijskih dostojanstvenikov, ki prihajajo iz Dunaja. Nekteri med njimi so na konji, v rokah držeč nemške z lavori-kami in zelenjem okinčano zastave, ktere, poljskega kralja pozdravljajoč, nagibajo na zemljo, drugi dvigajo klobuke in kažejo, kakor bi ne mogli dovolj hitro pozdraviti kralja.
Prvi prihaja vojvoda Karol Lotarin-ški, načelnik cesarske vojske v bitvi pred
Iz Linca, 25. septembra. V današnji seji gorenj e-a v stri j skega dež ein ega zbora je prišlo na vrsto poročilo denarstvenega odbora o izneverjenji državnih papirjev pri deželni kasi nominalne vrednosti 53.500 gold. (Glej list p. d.) Po zelo burni debati so po nasvetu odbora sklonili, deželnemu odboru naj se naroča: a) da naj z brezobzirno strogostjo izvrši vse, kar je primerno, da se nadomesti škoda zavodom; b) pregleda naj se navod za blagajno in pravilo za pregledovanje; o vsem tem naj se prihodnjemu deželnemu odboru poroča. (Kedar krava iz hleva uido, malo pomaga vrata zaperati). Med predlogi, ktere je izdelal deželni odbor, nahaja se tudi prenaredba deželnega volilnega reda. Nasvetovane premeinbe so te-le: 1. Vpeljejo naj se direktne volitve med volilci po selskih občinah; 2. tajno glasovanje; 3. pomnože naj se poslanci deželnega glavnega mesta Linca in selskih občin okolice linške za jednega; 4. aktivna volilna pravica za mesta, obrtnijske kraje in selske občine naj se da tistim, ki plačujejo najmanj 5 gold. direktnih davkov; 5. predkraji sodnijskih okrajev naj bodo volilni kraji za mesta, obrtnijske kraje in selsko občine; 6. kraji: Sehuertberg, Neu-zeug, Sieringhofen, Riedau, Frankenburg, Schortiing, Kloinmiinchon, Ebelsberg in lTtten-dorf, ki so sedaj volili pri selskih občinah, naj se vvrste volilcem obrtnijskili okrajev; 7. volitveno ocenenje velikega posestva naj se zviša na 200 gold. ravnega davka; 8. po obrtnijskih krajih in selskih občinah naj volijo le moški volilci; 9. sestava volitvenih komisij naj se pre-naredi; 10. namestnik naj bi ne imel več pravice, preminjati do volitveno dobo zapisnik velicega posestva po vradni poti.
Pri nioravskih nadomestilnih volitvah v velikem posestvu izvoljena sta konservativca grof Spiegel in grof Vetter. Pri deželno-zbornih nadomestilnih volitvah zmagal je ustavak Alf. pl. Skene ml. s 73 glasovi nad konservativcem grofom Bachtoldoni proti 65 glasom.
Avstrijanski škofje so o priliki dunajske dvestoletnice papežu poslali adreso, iz ktere tukaj le poglavitniše točke navajamo: »Sveti Oče! Dvesto let je, kar je bila slavna avstrijska prestolnica po (ii dnevnem obleganji divjih Turkov rešena in se z božjo pomočjo zopet v cesarske roke povrnila. Veliko nevarnost je bil Bog odvrnil, če tudi sta knez Sta-rhemberg in novomeški škof grof Kolonič sklenila, mesto do zadnjega moža braniti. Da so turška nevera ni po zahodnjih krajih razlila, gre pač največ zahvale tedanjemu papežu Ino-cencu XI., ki je ves svoj upliv na to obračal, da so knezi in vladarji kolikor toliko združeni ostali. Podpiral jih je gmotno, navduševal z besedo in spodbujeval s solzami in molitvijo k složnosti. Iz tega namena javimo tu na Dunaji zbrani kardinali, škofje in prelati, da smo se
Dunajem, vitežka podoba, vsa v železu od nog do glave, odkrivajoč klobuk v pozdrav. Tudi njegov konj hoče pokazati kralju vdanost nagibajoč vitki vrat in povesajoč žlahtno glavo, ter tako so svojim nastopom simbolično značiti, kar je hotel umetnik kazati v jezdeci. Nekoliko za vojvodo nosi mlad zastavonosec odkrito avstrijsko rumeno zastavo, pred kralja jo nagibajoč. V galupu se bliža grof Ernest Starhemborg, načelnik cesarsko posadke na Dnnaji, da pozdravi svojega in dunajskega mesta rešitelja. Nekoliko zadej na podobi kaže strme škof Koloni č novomeški v škofovskem ornatu na mavrico, da bi vzbudil tudi v družili one občutke strmenja in hvaležnosti do Boga, ki so njega navdajali.
Ne daleč od škofa blizo saksonske in bavarske zastave prav na zgornjem robu podobe pridružil se jo nemško-avstrijskim dostojanstvenikom poljski maršal Hi er onim L u boni irski, ki je zapovedoval samostojno enemu oddelku poljske vojne, in za njim prav ob I robu še nekoliko vitežkih podob, gledajočih,
sešli Bogu za njegovo preveliko milost zahvalo dat, ob enem pa tudi, da se spominjamo slavnih mož, ki so si za cesarsko mesto tolikanj zaslug pridobili. Primerno in več kakor dolžnost se nam zdi pri tej priložnosti Vaši svetosti svojo detinsko vdanost izraziti. Znano nam je, kako hudi so ravno današnji dnevi za sv. prestol in za katoliško cerkev, in v tolažbo Ti, o sveti Oče, povdarjaiuo našo vestno vdanost in večno najtesnejo združbo s Kristusovim namestnikom po eni veri, po enem zaupanji in po eni splošni všeobjemajoči ljubezni. Vso našo oblast obračali liomo v razširjenje sv. vero in v izveli-čanje duš. Tudi moliti hočemo po besedah Gospodovih: „kar koli boste Očeta v mojem imenu prosili, Vam bo dal", za našega najvišjega Pastirja, da ga Bog ohrani, krepča in žo tukaj na zemlji tolaži iu da naj ga nikdar v roko njegovih sovražnikov ne izroči. Izvolite nam dobrotljivo svoj apostoljski blagoslov podeliti, ki smo v pralni pri Vaših nogah, kakor tudi čedi, ki je našemu varstvu izročena.
Na 11renskem jo deželno finančno ravnateljstvo, kakor smo vže enkrat mimogrede omenili, po vseh povstašenih okrajih vstavilo posililo iztirjevanje davkov.
V Zagrebu jo bilo 26. t. m. nekaj iz-grednikov obsojenih na mesec dni zapora. Konečno obravnave se nadaljujejo.
Vnanje države.
»Polit. Corresp." donaša iz Iie/grada vest, da radikalci vse sile napenjajo, da bi zopet do krmila prišli in čisto radikalno mi-nisterstvo sostavili. Minister prvosednik se ve da bi bil vodja radikalne stranke inženir Paš i c, ki bi za jedno tudi notranje zadeve prevzel; Teodorovič zunanje, Nikolaje-vi('• poduk, trgovec z duhanom Tavšanovič finance, G e r š i č pravosodje, M i 1 i s o v i č na rodno gospodarstvo in Sava Pruič vojsko. Vendar je pa javna tajnost, da je čisto radikalen kabinet naravnost izključen, ravno tako Rističev vsled popolne propasti nemogoč. Na vsak način čakalo se bode s sostavo novega kabineta, dokler se kralj ne povrne. Poslanci od vseh strani že dohajajo in skupščina se menda 1. oktobra začne.
Jiaski general Dragomirov napil je ob priliki vojaških vaj blizo Dijona na Francoskem ondašujim navzočnim generalom tako-le: »Pijem na zdravje Francozov in čašo razbijem, ker nečem, da bi še komu za napivanje služila. Prav kmalo želim francosko vojsko na ruskem desnem krilu videti."
Rusija bo v ruski Poljski nakopičene vojake po končanih vajah menda zopet na svoja prejšnja mesta razposlala. Sedaj jih je tam pod zapovedništvom generala Gurka 70 pešpolkov, 51 škadronov konjič in 116 topov.
»Capitale" poroča, da je kardinal Hohenlohe zavoljo razdvoja s škofijsko dit-
kako se spravlja in pripravlja za odposlanje v Rim nekaj v bitvi pridobljenih dragocenosti.
Vrnimo se zopet k središču podobe. Spodoj opaziš starega sedečega Turka, ki radi starosti ni mogel pobegniti, močno postavo, prav orientalskega, debelega obraza. Oblečen je temno-zeleno, glava mu je ovita s turbanom. Zraven njega sedi Arabec; zadej loži ubit Turek in zraven njega dunajska žena, ktero je umoril barbar, pred ko se je tudi nad njim smrt maščevala.
Prijazen kontrast lenemu turškemu velikanu dela poljski vojščak, oklopnik, ki zvija veliko zastavo Mahomedovo. ki se ima poslati v Rim. Sedanja naloga mu je pomagati kanoniku Denhofu za pot v Rim vse potrebno pripraviti.
D en ho f sam je nekoliko višji, jako Iju-beznjiva podoba, krasen profil, spominjajoč na španjsko »šolo". Svojo roko steguje po pismu, ktero mu izroča Sobieski. (Konec prih.)
hovščino nadškofijsko dostojanstvo za Albano odložil.
Španjuki kralj pride v soboto v Pariz, kjer ga bo predsednik Grevy z vsemi ministri na kolodvoru sprejel. Spremljala ga bosta dva škadrona. V nedeljo napravili mu bodo lov, veliki obod in slavnostno predstavo v gledišči. V ponedeljek bo kralj navzoč pri topniških vajah pri Vincennes in v torek so odpelje domu.
Imenovanje šjtanjskega kralja Alfonza za lastnika šlezviško-holsteinskega polka ulancev smatra so po Nemškem za veliko odlikovanje, kajti do sedaj se v analih nemške vojske ni še nikdar ime kakega španjskega vladarja čitalo. Francozom pa to imenovanje ni nič po volji in mnogo listov zaradi tega kralja napada. „XIX. Siecle" (devetnajsti vek) pravi, „da se kralju pač ni čisto nič treba čuditi , ako ga Francozi ne bodo tako sprejeli, kakor si morda on misli." Policijskemu predsedniku jo minister notranjih zadev ukazal, strogo vse preskrbeti, da se vsakoršne kralju sovražne demonstracije vže v kali zaduše.
V	Belgiji se jim je nekdaj in tega ni še davno, ravno tako godilo kakor pri nas v Avstriji. Valonci (Francozi) napenjali so vse sile, da bi jim bilo mogoče Flance podjarmiti, kar bi se bilo prej ali pozneje tudi zgodilo. Ker pa brez božje volje tudi vrabec raz streho ne pade, tako je Bog Flamcem tudi moža obudil, jako skromnega po svojem stanu, ali velikana po svojem duhu — Henrika Conscience, čegar smrt smo nedavno omenili, ki je se svojim politiškim duhom in neumornim leposlovnim delovanjem svoj narod — Flamce — rešil pogina, ter jih zopet javnemu življenju pristopne storil. Dan danes so Flamci v Bel-giji vže toliko močna stranka, da mora vsaka zlada z njimi računiti. Dobili so svoje šole in druge pravice in so z Valoni popolno enakopravni. Kar se je danes omogočilo v lepi Belgiji, pride pri nas jutri ali pojutranjem na vrsto, ker mora priti, kajti zakon natore je tak, da tistim vzrokom povsodi tisti včini slede. Ravnopravnost narodov, osobito pa nas Slovencev nasproti Nemcem in Lahom je že toliko vkoreninjena, da bodo odslej vsak minister, imenuje naj se kakor hoče. z njo računiti moral, ako bo dostojno voziti hotel. Nemške in laške zavornice na avstrijskem državnem vozu so se že toliko obrabile, da se bodo pri prvem natezanji na kose razdrobile, kajti narodna zavest zbujena je povsod in tej mora tudi povsod ravnopravnost slediti, ako nočejo prekucniti.
Francozi jeli so se z Angleži zopet za napravo prerova pod Kanalom, med Angleško in Francosko poganjati, o čemur pa Angleži nečejo kaj dosti vedeti, dasi tudi jim Francozi na dolgo in široko korist in trgovinsko važnost, ki bode osobito Angleški mnogo dobička donašala, dokazujejo. Francozi bi radi po tem kanalu angleško trgovino na svoje železnice, ki so po St. Gottharskem predvoru mnogo izgubile, napeljali.
Protiiid6v.sk i neredi pričenjajo se tudi že v Afriki, kjer je v Konstantinu družba algirskih strelcev z golo sabljo žide napadla. Redarji niso bili vstani nereda vdušiti in morali so vojake na pomoč poklicati, kteri so nekako 20 rogoviležev zaprli. Ranjenih je 10 Židov in nekaj policijskih uradnikov.
V	JVrfijitii dve uri od Masauaha napadli so Abesinci Benjaminski rod in 53 osob deloma pobili, deloma razmesarili in mnogo živine vplenili.
Iz liuenos-Ayres (južna Amerika) se poroča, da med Cltiletiri in Pernani se vedno ni miru. Glava vojne stranke — Caceres — je menda v Ajakuho; chilenska vojska zbira se v Limi, da ga pojde preganjat. Caceres zopet pa je izdal razglas, da bode Iglezija tako dolgo preganjal, dokler ga ne vjanie. V Chinchi prišli so na sled zaroti, ki se jo vse chilenske vojake pomoriti zaklela.
Izvirni dopisi.
V Štangi, 2(5. sept. Preteklo nedeljo okoli 10. ure je postalo naenkrat vse črno. .Tel je
dež liti kakor iz škafa. Med dežjem je toča padala precej gosta, po širmanskem hribu že letos v tretjič; je precej škodovala ajdi, repi in drugim sadežem. Tudi po grojzdji se pozna. Naliv je pa tu vse raztrgal. — Ajda zgodnja jo slaba, pozna bolje kaže — če ne bo slano. — Pšenica se je povsod pri nas slabo obnesla. Tudi s krompirjem se ne hvalijo. Kostanj lepo kaže. *)
Iz Črnomlja, 25. sept. V resnici med vsemi okraji Kranjske naš okraj britka osoda najhuje zadeva. Zastonj pričakujemo tolikanj potrebne in koristne dolenjsko železnice, zastonj upamo priličnoje poštne zveze in cest, da ne rečem dobrih, vsaj tacih, da bi človek in borna živina se tako nepopisljivo ne mučila in ne trpinčila. Letos spomladi dobili smo nov cestni odbor; bode li boljši od prejšnjega, o tem jako dvomimo. Sicer bomo o tem prilično več govorili.
A poglejmo nekoliko v tukajšnje c. kr. vrado, in sicer v c. kr. okrajno sodnijo. Kolikokrat menjali so se vže v tako kratkem času tukajšnje okrajne sodnije pristavi! Ali da je vsaj vse vradniško osobje vedno polnoštovilno I A čujte, kako je sedaj pri nas, v sodnijskem okraji, ki šteje po zadnji ljudski štetvi 17.670 duš! — Gosp. sodnik sedi kot poslanec (sicer še ne potrjen, tako rekoč med nebom in zemljo), v deželnem zboru, g. sodnijski pristav Gandini zapustil nas je minoli četrtek, — a njegov naslednik še do danes ni došel, — in zdaj je edini pristav, g. Ogorek, edini jurist in ob enem predstojnik sodnije — tako velike, tako obširne sodnije. Kako more li edini zadostovati vsem poslom, vsem željam prebivalstva! Tako mora zavoljo slavohlepnosti enega trpeti ves okraj. Slavna c. kr. nadsodnija v Gradcu si gotovo misli: Kakor ste si postljaii, tako pa ležite. Ker ste volili svojega okrajnega sodnika deželnim poslancem, pa sami sebi pripišite, — ako s tem zadržujete svoje pošlo pri sodniji, s tem zavlačujete obravnave in si napravljate nepotrebna pota. Vradnik naj bode in ostane vradnik v prvi vrsti. (Sicer vemo, da so je od neke strani temu ugovarjalo, pa nič ne do, resnica ostane le resnica.)
Tako ravnal je obče priljubljeni okrajne sodnije pristav g. Gandini, kteri nas je minoli četrtek zapusti, da nastopi novo službo v Zu-žemperku. Bil je pač mož na svojem mestu, ki je bil vedno in povsod enako prijazen, enako pravičen vsem strankam, vsem stanovom. On ni nikdar iskal in nikdar hrepenel po častnih naslovih, marveč posvetil se edino le svoji službi, svojemu stanu. Zato postal je tudi v tako kratkem času, kar je pri nas bival, tako priljubljen, tako obče čislan od vsacega, kakor malokdo. Prepričan naj bode, da bodo srca tukajšnjih prebivalcev vedno za-nj gorko bila in da bode vedno ostal med nami v najboljšem spominu. Srčno želimo, da bi bil njegov naslednik njega povse vreden, potem bode gotovo ravno tako lahko shajal v našem okraju.
Konečno še nekoliko o tukajšnji vinski letini. Trtje kazalo je doslej precej dobro, a obilen dež minolo soboto in nedeljo je nekoliko pokvaril. A vendar bi bila letošnja kapljica kaj dobra, ko bi ljudje hoteli s trgatvijo še nekaj dni čakati, ker so je tako lepo vjas-nilo. A žalibog da so že pričeli trgati. Tu morala bi pač slavna vlada vmes seči, in prezgodnjo trgatev zaprečiti, ker bi s tem
ljudstvu pomogla, da bi potem dobro vino tudi ložej dražje prodali.
Domače novice.
(Deželni zbor kranjski.) Na dnevnem redu jutrajšnje šeste seje je veliko predmetov; dr. Zarnik bo vtemeljil svoj predlog o propravi ljubljanskega volilnega štatuta, poslanec gosp. Klun pa svoj (že zadnjič objavljeni) predlog postave o ženitovanjskih oglasnicah. Finančni odsek bo ustmeno poročal o raznih računih in proračunih deželnih zakladov in pa o različnih prošnjah in peticijah.
(Kupčijska zbornica kranjska) ima drevi o pol šestih v magistratni dvorani izvanredno sejo, posvetovala se bo o napravi javno telital-nice v Kočevji. Precej za njo ima sojo mestni zbor, kakor smo že naznanili.
(Načelniku veteranov g. Mihaliču) došlo je od zveznega društva rudečega križa priznal no pismo za zasluge, da se je ljubljanska kolona za prenos ranjenih vojakov tako ugodno sostavila. Čudno se nam zdi, kaj daje vsikdar hrabre in zveste Tirolce splašilo, da jim ni bilo mogoče dotične kolone v Inomostu sostaviti, temveč se jo ona za Tirolsko v Celovcu napravila.
(Stari goldinarji [bankovci]) so le še do 1. oktobra, toraj dva dni veljavni. Pozneje se ne bodo več sprejemali, na kar naše čitatelje še enkrat opozorujemo.
(Na gimnaziji) je v sredo devet osmošol-cev dovrševalo godno preskušnjo ter razun jed-nega srečno dovršilo.
(liazpočil) se jo včeraj 27. t. m. na južni železnici sod mošta, ki si ga je kolosejski žid iz Gorice naročil. Sod je držal nekako 12 veder. Zid je nesrečo sam zakrivil, ker je moštu premalo duška pustil. Veho je menda s ple-hom zabil, v kterega je bilo nekaj majhnih luknjic prebitih, ktere so se po hudem vrenji mošta z jagodami in zrnjem brž ko ne zamašile.
(Prešernova ljudomilost.) Leta 1848 imel je dr. Franc Prešerin za pisarja sina svojega prijatelja Andreja Smoleta. Mladenča so zadela vojaška leta in moral je v Ljubljano k naboru. Pri „Virantu" so ga potrdili. Ko Prešerin to zve, so se mu solze v očeh zasvetile in ga je odmah odkupiti hotel. ,,Osemsto goldinarjev imam k sreči ravno pri sebi, dajte mi mladenča nazaj!" Toda žalibog, da se tistega leta ni noben odkup dovolil in se toraj tudi Prešernu prošnja ni izpolniti zamogla. Toliko je pa vendar-le preprosil, da so mladenču cel mesec dni odpusta dali.
(Razglas kranjskim živinorejcem o prodaji plemenskih goved v Ljubljani.) C. kr. kmetijska družba kranjska bode v Ljubljani 6. oktobra t. 1. dopoludne ob 9. uri na dvorišči gostilnice „zum baierischen Hof" na dunajski cesti po očitni dražbi iz državne subvencije nakupljenih kakih 5 plemenskih juncev in kake 3 breje telice štajarskega muriškega (sivega) plemena prodajala. Ta živina se bode postavila na prodaj za polovico tiste cene, za ktero jo družba kmetijska kupi in se proda tistemu, kdor največ za-njo da proti temu, da jo 1. koj plača, in 2. da se s pismom zaveže, jo najmanj dve leti za pleme obdržati. K tej dražbi se zato pripuščajo samo kranjski živinorejci.
(Razpis dveh cesarskih štipendij.) Nj. c. ki-, apostoljsko Veličanstvo je iz svoje zasebne zaloge dovolilo dve štipendiji (ustanovi)
po 250 gold. za kmetijsko šolo ..Francisko-Joseliuum" v Modlingu ter blagovolili pritrditi temu, da se ena teh štipendij sme imenovati po Naj rišem imenu cesarjevem, druga pa po imenu cesaričnem. Ti dve štipendiji so razpisujete za triletni tečaj 1883/4, 1884/5 in 1885/6. Za sprejem v šolo je treba: 1 Dovoljenja starišev ali oskrbnikov; 2. starosti najmanj 10 let; 3. dokazov o taki šolski izobraženosti, kakoršne je pridobiti po dobro dovršenih spodnjih razredih javnih srednjih šol. Zelo želeti je tudi dokaza o kakih de-janstveno na kakem kmetijstvu pridobljenih vednostih. Prosilci za to ustanovo naj svoje prošnje s potrebnimi prilogami vložijo naj-dalje do 15. oktobra t. 1. pri vodstvu „Fran-cisko-Josetinum" v Modlingu, od ktere je dobiti tudi zavodove programe. Štipendisti plačevanja šolnine niso oproščeni.
Razne reči.
—	Na Veliki Dolini pogorela je v noči od 24.—25. t. m. sredi vasi Mišičeva hiša. Ker je bilo vreme mirno, dalo seje z mokrimi rjuhami ter polivanjem streh na enem koncu rešiti bližnjo cerkveno hišo št. 3 in tikoina stoječo začasno leseno kapelo, in na drugem koncu še bliže stoječe poslopje, ki je med pogoriščem in novo cerkvijo.
—	D u h o v s k e s p r e m e m b e v 1 a v a n t. škofiji: Župnik v Posredi je imenovan č. g. Mat. Novak, v gornji Ponkvi č. g. Jož. Kunej, v Slivnici č. g. Trnak, za provizorje gredo č. g. Fr. Jan v Prevorje, Fr. Slavič v Soboto, za kaplane pa č. g. Janez Pajtler k sv. Lovrencu v puščavi, Janez Žnidarič v Svičino, Janez Stanjko II. v Veliko nedeljo, M. Vtičar v Vo-zenico, A. Aškerc II. v Smarije, Lov. Kram-berger 1. v Reichenburg, M. Skerbec v Loče. — Umrl je mnogozaslužni župnik v Dram-Jjah, gospod Einsiedler, v 65. letu njegove starosti.
—	Goriški k n e z o n a d š k o f monsignor dr. Zorn zasedel bode 14. oktobra slovesno svoj pastirski prestol.
—	Iz Trsta v Benetke odplavali bodo parniki od 2. oktobra nadalje vsak torek, četrtek in soboto o polnoči mesto ob 11. uri po noči.
—	G r o f i c a C h a m b o r d o v a vstopila je v Gradei v samostan karmelitaric in je jako boleh na.
—	Vrhovno nadzorstvo na orijen-talni akademiji prevzame bivši minister baron Teschenberg.
—	Pr e d d u n aj s k o porotno s o d n i j o zagovarjal se je 201etni strugarski pomočnik, Anton Dušek zaradi hudodelstva veleizdaje, hudodelstva kalenja javnega miru, hudodelstva razžalenja veličanstva in razžalenja članov cesarske družine. Za časa poroda v cesarjevičevi družini trosil je po Dunaji socijalno-revolucijo-narne tiskovine, kjer so se delavci pozivali, naj se silo prekucnejo vlado; dalje se je ravno tamkaj jako razžaljivo o cesarju in članih cesarske družine čitaio. Porotniki so ga veleizdaje oprostili, drugače pa povsem krivega spoznali in sodnija ga je obsodila na osem mesecev hude ječe.
—	V Sarajevu je 15. avgusta t. 1. slovesno vmeščen bil novi župnik mestni, preč. g. Ivan Goszl, dotlej nadškofov tajnik, sedaj tudi prisednik nadbiskupskega duhovnega stola ali konzistorija Vrhbosenskega. To je prvi župnik iz svetovne, ne redovne duhovščine. Pred njim je v glavnem mestu Bosno začasno župnikoval preč. g. dr. kanonik A. Jeglič. — Pravoslavni nadškof Sava je dal duhovstvu svojemu pismo, v kterem svari pred katoliki in pred papeštvom. Na to sta katoliški nadškof v Sarajevu in škof v Mostam odgovorila v pismu, ktero je v lahkem in krepkem izvirnem jeziku ponatisnil „Slovenec". „Vaterland" št. 265 ima v nemškem prevodu oba lista.
—	Nedaleč od Za g r o b a, v selu Hudi-bitek, čutil se je tri sekunde trajajoč hud p o t r o s.
—	V trgovinskem m i n i s t e r s t v u se delajo pripravo za vpeljavo živinsko soli; kar mislimo, da bode našim živinorejcem dobro došla novica.
—	O zamorcu naše cesarice, ki ji ga je leta 1876 Sever paša iz Kahire pripeljal, pripoveduje „Tržaški Tagblatt": Ime mu je Rustimo, visok je 4 čevlje in črn kot krt. Kje je rojen, tega ne ve, in tudi ne, koliko je star. Dvorni zdravniki sodijo ga okoli dvajsetih. Pri cesarici se mu prav dobro godi. Je pa tudi lahko zadovoljen s svojo osodo, kajti nima jih mnogo rojakov, ki bili bi do svojega dvajsetega leta v sladkem postopanji brez vsakega dela na kakošnem cesarskem dvoru svojo mladost preživeli. Kar je prav, je prav in tako tudi Rustimo teh sedem debelih let ni kar meni nič tebi nič zabil, kajti priučil se je v tem času vsega najlepšega obnašanja, kakor je le največjim gospodom lastno, dasi tudi je le štiri čevlje dolg. Jahati zna neki izvrstno in tudi g. Renz bi smel zadovoljen biti, naj bi hotel v njegov cirkus vstopiti, ko bi se zamorcu ta služba ne zdela prenizka zanj. Pri vsem tem je pa odličen pevec in bavarski kralj mu je v to svrho podaril briljanten prstan, na kterega je zamorec posebno ponosen. Vkljubu temu spustil je vse visokoleteče namene po Donavi, ter se je začel knjigovezarstva učiti. Ali se bo po končanem uku na Dunaji naselil in svojemu mojstru, dvornemu knjigovezniku, konkurenco delal, ali pa se bo tam doli kje pod ravnikom „trdo v platno" vezal, nam ni znano. Zgodovina o tem molči.
—	Truplo ruskega pesnika T u r-genijeva prepeljalo se bode 2. oktobra v Petrograd in 3. oktobra pokopalo na Arolkovem pokopališči. Prejšnji podložni kmetje njegovi zložili so 40 rubljev za venec, ki ga bodo na Turgenijevega rakev položili.
—	Srbska kraljica —zarubljena. Kraljica Natalija Obrenovič, rojena Kečko, ima svoja posestva v Besarabiji, ktera so pa več nego nad jeden milijon rubljev zadolžena in pridejo sedaj na — boben.
—	V Wolwichu na Angleškem prigo-dila se je 24. t. m. velika nesreča. Ob 10. uri dopohulne nastal je v laboratoriju, kjer se veliki projektih (krogle) za vojne ladije izdelujejo, ogenj, ki se je tamkaj nakopičenega streliva, zlasti bomb polastil. Strašansko pokanje je nastalo, in črepinje razdočenih bomb žvižgale in vriščale so pol ure daleč v okrožji. Delavcev se je nezmeren strah polastil in so na vse kraje bežali. Mrtva sta dva delavca, ranjenih je pa več.
—	„Kunšten" mora biti. V Grenoblu na Francoskem si je nek vojak privezal okoli života zavitek dinamita ter ga zažgal. Nesrečnega je kar čez sredo raztrgalo.
—	Prezgodaj umrl. Narednik: „Go-spod stotnik, ponižno Vam javim, da je novak Novinec nocoj umrl." — Stotnik: „Osel, saj se še izvežbal ni!"
—	P o 1 k o v e n ukaz. „Pregledovajoč sobe po vojašnici sem opazil, da se za basanje vojaških slamnic premalo slame prejema, na kar sem tudi dotični magacin opozoril. Gospode načelnike kompanij pooblaščujem, iz lastne glave toliko slame vzeti, kolikor se je jim bo za svoje ljudi potrebne zdelo. — pl. Leuenmund, polkovnik."
Telegrami „Sloveiicn".
Beligrad, 27. sept. Skupčina volila je v burni seji radikalca Nikolajeviča s 84 glasovi za provizoričnega predsednika. Ta izbral je šest radikalcev in tri liberalce za verilikacijski odsek.
Carigrad, 27. sept. Porta pripravlja okrožnico do veleoblasti, v kteri si pridržuje rabo svojo sueerenitetne pravice, če bi se utegnili goditi nemiri.
Ker mi nikakor ni mogoče zarad obilnih opravil posloviti in priporočiti se pri svojih znancih in prijateljih, jih prijazno prosim, naj sprejmo pri mojem odhodu po tem potu srčni ,,Z Bogom"!
V	Ljubljani, 28. sept. 1888.
Dr. Josip Marinko.
Poslano.
Sinoči po devetih na stolnem trgu po javni osebi izrečenim nemškim besedam pozvan s tem oporokam.
V	Ljubljani 28. septembra 1883.
Kanonik Zamejic.
Umrli no :
21.	sept. liudolf Trtnik, krojačevsin, 2n/4 leta. Marijin trg št. 3.
22.	sept. btika Klander, mizar, 33 let, Poljanska cesta št. 42. pl8. tuberkuloza.
V bolnišnici:
19. sept. Hernart Hutin, delavec, 74 let, spridcnje spednj, telesa.
21. sept. Gregor Slarkie, 66 let, gostač, starost. — Jakb Zatler. delavec, 50 let. krvotok. — Anton lioje, delavce, 55 let, vnetje možganne mrene. — France Baloh, stražnik, 23 let, pl«. tuberkuloza.
23.	sept. Jakob Adele, dninar, 67 let, piemi.
Dunajska borza.
27. septembra.
Papirna renta po 100 gld.		78	gl-	30	kr
Sreberna „ „ „ .,		78	n	65	
4% avstr. zlata renta, davka	prosta .	100	n	35	
Papirna renta, davka prosta		92		80	
Ogerska zlata renta 6%		119	><	45	„
		87		10	
,. papirna renta 5%		85	ii	90	»»
Kreditne akcije	160 gld.'	291	ti	25	JI
Akcije anglo-avstr. banke	120 gld.	107	n	—	„.
„ avstr.-ogerske banke		836	n	—	n
„ Liinderbanke		104	,]	90	
„ avst.-oger. Llovda v Trstu		637		—	v
„ državne železnice .		317	„	80	
„ Trainway-društva velj. 170 gl. . Prior. oblig. Elizabetine zai>. železnico		228	„	—	
		103	M	—	ti
., „ Ferdinandove sev		105	H	—	
4% državne srečke iz 1. 1S54	250 gl.	120	1»	—	n
„ „ „ „ 1860	500 „	132		50	
Državne srečko iz 1. 1S64	100 „	167	„	—	
,, „ n 1864	50 „	166		75	
Kreditne srečke	100 „	168		75	»
Ljubljanske srečke .	20 „	23	,1	—	»
Eudolfove srečke	10 „	19		75	
5 "/o štajerske zemljišč, odvez.	obligac.	104		—	
London ....		119		85	»
Srebro ....		—	n	—	»>
Ces. cekini		5	„	71	n
Francoski napoleond.		9	n	501',	n
Nemške marke .		58	„	65	n
r^—
•SMM1
Franc Krištofov
Ta najboljša vseh do sedaj znanih sestav nič lic diši in se takoj trdo posuši, ko se jo namazala. Lesk je vstra-jen, mokrota so ga ne prime in je brezpogojno dičneji iu dalje traja, kakor vsako drugo likanje. — Najbolj so čisla ru-liicno-rnjavi leskeči lak, (kakor vsaka oljnata barva krijoč) iu pa čisti leskeči lak brez barvila.
Franc Krištof
v Berolinu in Pragi,
izumnik in edini fabrikant pravega leskečega laka za parket.
Zaloga v Ljubljani pri Adolfu Hauptmannu.
iMEMSA&MfiMMHgMMMMmBM*
1 Zalo