OL<AS SVOBODE
SXJOVKNSKI TEDNIK
h I«im niumMi

Glas Svobode
v
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
"OD SOU DO ZMAGE"!	-	"KDOR HE MISLI SY0B0DM0, SE ME MORE BORITI ZA SVOBODO"!
Štev. 14.	, s	Chicago, 111. 6. aprila 1906. Leto V.
Razgled po svetu.
RUSIJA.
—	"RubUuJu Slovo" dobilo Jo od svojega poročevalca lz Karblna poročilo, v katerem jej naznanja, da je priSlo med kitajskimi In ruskimi vojaki do spopadov. Kitajce so Japancl našun-tali, ter Jo značaj sovraštva Jako resen. General Grodnow Je vž« zauka-sal sploSno mobilizacijo ruskih čet, ter Be pripravlja, da se slučajni napad Kitajcev odbije.
—	It Petrograda poročajo, da na-mer*yft car o vellklnočl Izdati ukaz, ^iMRerlm bode politične jetnike poml-ldfifl, in jim kazen odpustil.
—	Med Židi jo neka okrožnica, ki je bila baje tiskana v državni tlBkarnl proueročlla obilo straha. Ta okrožnica Ščuva ljudstvo k antlsemitsklm izgredom in vlada pa, ki obsoja to početje, Be trudi, da bi prepričala te namene.
—	Na povelje generala Rennekam-pfa — so generala Kolčevnikova zapr 11, ter ga bodo postavili vojnemu sodu, to pa za to, ker Je za čaBa štraj-ka železniških uradnikov sprejel njih deputacijo, ter jim priznal, da bi bila revolucijonarna država najbolje za RubIJo. Na to bo ga vjell, ter vžo lz častniškega kroga odslovili.
—	Na predvečer volitev Jo policija v Odesi dala 66 kandidatov ki so popadali liberalni stranki zapreti, ter zaukazala volilcem druge kandidate postaviti In sicer take ki pripadajo po svojem mišljenju reakcljonarnl stranki.
—	4 Častniki In 112 mož pionirskega bataljona, ki so se protlvlli povelju streljati na ljudstvo, bo postavljeni — pred vojni sod.
Obsodba Se ni znana, vender ka-zenBki zakon pripisuje za take "pregrehe" smrt z smodnikom In svincem.
—	Na povelje podadmirala Tčukni-na, so trupla ustreljenega poročnika Schmldta in 3 vojakov izkopali ter Jih v morje spustili, hoteč b tem zabranl-tl, da^bi uporniki prirejali demonstracije na grobeh ustreljenih somišljenikov.
—	Oboroženi delavci, ki pripadajo ligi proti Štrajku, so obiskali Varšavske tovarne, ter fle dogovarjali z voditelji socljallstov; pri tem bo pa pripomnili, da bodo vsakega umorili, kateri bode pričel Strajkati.
Pojave novega življenja med Malorual
Še niso se izpolnile obljube, ki Jih je car dal v svojih zadnjih manifestih Be bo ni zbrala državna duma In že se začenja novo narodno življenje ila-8ti med Malorusi (UkraJlnoJ na Ruskem, ki bo največ trpeli pod Bamodrž-no vlado rusko. Ukrajina se prebuja Is dolgega spanja, v ktero jo Je zazibal nasilni absolutizem ruski. Zavedni maloruskl rodoljubi bo sedaj zbirajo ter marljivo delujejo na prosvetnem, naučnem, političnem In socI-Jalnem polju. V MoakvI, v samem starodavnem sredlSču ruskega carstva se je ustanovil "Bojuz Im. Sevčenka" kterega namen Je združiti vse Malo-ruse In skrbeti za UBtanovljenje vse-učlllščnlh stollc ia malorusko zgodovino, Jezik ln slovstvo v Moskvi, izda jati knjige, broSure in časnike za ljudBtvo ter podpirati maiorUBko učečo ie mladino. V Odesi se ustanavlja druStvo "Procvlta", ki bode skrbelo «a ustanovljenje malorusklh Sol In čitalnic, Izdajanje malorusklh dnevnikov, mesečnikov in knjig. V carski prestolnici v Petrograda se je ustanovil 'Ukrajinski nacijonolno-polttlčnlj klub' ki bode zedlnil Maloruse na podlagi Širokega demokratičnega političnega programa, da bi lavaroval maloruske-mu naroda njegove narodno-politlčne pravice ter utrdil njegove duhovne ln ekonomične moči. Ta klub bode Imel
tudi svoje podružnico na deželi. Unl verza v Odesi je nedavno sklenila u-stanovltl učiteljsko stollco maloruske-ga jezika ln slovenstva z maloruskim učnim Jezikom. Kazim tega bo Malo-ruBl začeli naenkrat Izdajati celo vrsto političnih In leposlovnih listov. V Lubnah Je začel Izhajati "Hllborob", v Kijevu sta Lučicklj ln Naumenko dobila dovoljenje za Izdajanje dnevnika "Svoboda 1 Pravo" z narodno-demokratičnim programom. Tudi Cl-kalenku se je dovolilo izdajati dnevnik "Hromadska duinka" ln literaf-no-naučnl mesečnik 'Nova Hromada." Kakor listi poročajo, bodo se tudi še v drugih maloruskih mestih ustanovili novi listi.
AV8YRIJA.
.. Preuredba kabineta.
Minlsterski predsednik Kejervary bode moral budapeštanskl kabinet popolnoma preurediti.
Večina ministrov se je Izjavilo za odstop, to pa rndl tega ker določilo nove volitve odlaša, kar pa Je v protislovju z ustavo.
NEMČIJA.
Delavsko gibanje.
Iz dne 3. t. m. dospele brzojavke posnamemo sledeče:
Po celej Nemčiji se pripravljajo k štrajku vsakovrstni sloji delavcev.
V	Rerolinu Jo pričelo stavkati 10,-000 Blikarjev, a temu bo Je pridružilo še 4000 slikarjev Iz Hamburga.
Tukaj so tudi mornarji sklenili ustaviti delo, ter pričeti s štrnjkom.
V	Hannover nameravajo kovinski industrije! opustiti svoja podjetja, ter s tem nič več kakor 12.000 delavcev odpustiti.
V	Drezdenu se je po enako vžo Izvršilo.
V	Thuerlngen se pa štrajk premogarjev vedno bol j' poostruje, kajti posestniki rovov so pričeli z drugimi zaprekami, in delavske kolovodje pa svoje možje vspodbujajo k razširjenju štrajka na druge sloje.
Tudi iz drugih kronovin poročajo, da Be prične ogromen Atraj.i.
Vender bo mnenja, da štrajk ne bode uspešen, kajti delavske družbe so s fondom slabo založene ln se bodo morali udatl.
NemSkl sodrugl. se pripravljajo k praznovanju 1. maja Ta dan hočejo prav Blovesno kot delavski praznik obhajati lu uvesti, da na ta dan nobeden delavec ne dela.
Kapitalizem pa Je temu nasproten, radi tega bode ta dan vojaštvo konsl-gnlrano, da v slučaju upora prične za kapitaliste z bajoneti proti delavcem nastopati.
Dobijo zaaluženo plačilo.
Cesar Viljem dal si Je predstaviti rešilno možtvo ki Je odšlo Iz Nemčije na Francosko, da bi pomagali pri rešilnih delah pri nesreči, ki se je pripetila v Lensti, ter Je istim častna znamenja v znak njih hrabrosti, neu-atraSenostl in požrtvovalnosti podaril.
"Galantni" cesar. Ko je nemSkl cesar leta 1903 obiskal mestece Crefeld, potožile so ta-moSnje "device" da ker nimajo gar-nlzlje, Jim primanjkuje tudi plesalcev pri plesih ln veselicah. Z nasmehom je cesar obljubil pomoči ln res; »vojo besedo Je držal, kajti dne 2. t m. Je 'on sam" pripeljal polk huzarjev, kateri bo a godbo na čelu prlilt v mesto kot b talno vojaStvo.
Vidite, ju sem obljubo »polnil. Tu Imate bvoJo huzarje. Od sedaj naprej Je VaSe mesto garnijija, ln mlade dame Imajo plesalcev v izobilju."
Stem besedami Je oddal polk mestu.
Torej mesto ima vojake, dekleta plesalce, a s vojaki ae bode usellla tudi Štorklja, katera bode imela obilo posla, kajti raaralkje bode morala potrkati na okno ter oddati vojaka leljni "devici" sad vojake IJabeml.
FRANCOZKA.
Štrajk na Francoikem
Iz Lensa Se poroča, da se je štrajk rasšlril na vbo promogorove. štrajku Joči v Gangerju, so porušili z dlnaml-tom eno hišo; vender nt bil pri tem nobeden ranjeni.
V	Kouquieres in Homes bo Štrajkov cl postavili barikade in prišlo je do boja s kavalerljo
— Železniški uslužbenci ho dobili na železnlčnem tiru, po katerem bi se moralo pripeljati vojaštvo štiri bombe. Vojaštvo straži želejnlčnl tir.
-1000 štrajkujočlh se jo v Brulg-u zbralo pred departement Nord, a vojaštvo jih je razgnalo.
V	celoti štrajka do sedaj 40.000 mož, kateri so družbe obvestili, da se ne spuščajo /, njimi več v razpravljanje.
Čudapolna rešitev.
Lens, Francija, Iz rovov Courrleres, kjer se Je pripetila pred 21 dnevi razstrelim plinov, ktera je usmrtila nad 1000 premogarjev, prinesli so včeraj 13 še živih premogarjev. Nihče nI mislil, da bi zamogel biti tri tedne po katastrofi kedo še pri življenju in radi tega Je bilo tem večje veselje rodbin, ktere so svoje očete že objoka-vale kot krtve. Rešeni premogarjl so se ves čas preživljali v rovu s senom in z jestvlnaml, ktere običajno vsak premogar vzame seboj, kadar gre na delo. Z rešilnimi deli ho prenahall že pred dvema tedni, ko nI bilo več upati, da bi Še kedo Živil v rovu ln ker bo Že takrat na stotine mrtvecev prinesli na površje.
Rešeni premogarjl so se ves čas oziroma tri tedne v zasutem rovu preživljali s konjskim . ncEpm in sicer v popolnoj temi In kljub groznemu smradu mrtvecev, kterl so ležali krog njih. Ako bi ne Imeli konjskega mesa Jedli bi brezdvomeno človeško meso. Rešeni premogarjl so trdni mladeniči, stari od 17 do 25 let, le njih vodja Henry Netny Je star 38 let. Vsi so shujšali In do skrajnosti Izmučeni ter malo vidijo. Ko so prišli na površje, so nekaj časa videli, potem se jim Je pa zopet stemnilo. Potem so Jih zdravniki prisilili, da so morali počivati, ker se Je bati, da se niso s starim in gnilim konjskim meBom zastrupili.
V	srce segajoči flo bili prizori, ko so rešene pozdravile njihove matere In soproge.
Ameriške vesti.
Veliki itrajk pričel. Predsednik United Mine Workers Mltchel se Je podal v New York kjer bode z zaatopnlki posestnikov trdih premogokopov imel posvetovanje,
Ta Je pred odhodom sledeče Izjavil: Naša pogodba z lastniki je dokončala s 1. aprilom, ker so se poeestniki branili zahteve premogarjev dovoliti je več kakor 500.000 premogarjev delo u-stavilo in uverjen sem da ne bode ni-jeden od nas štrajka prelomil.
Neodvisni posestniki mehkih premogokopov v zapadnl Pennsylvanlji v Kentucky In Iowa bo ugodili premo-garskim zahtevam in se tam z delom nI prenehalo. 8 posestniki v Vlrginiji pa pa se Se pogajanja vrSe.
Razni posestniki v državi Illinois so tudi pripravljeni ugoditi premogar-Jem.
Štrajk je sedaj izbruhnil v Ohio, Pennsylvanlji, Indl&nl, Illinois, Missouri, Michigan, Arkansas, Tennesse, Kansas, Texas In Indijanskem teritoriju.	% Iz Phlladelphlje se porofca: Posestniki premogov trdega premoga so mnenja da ne pride v New Torka do sporazuma, radi tega hočejo neu-nljake delavce najeti, ter s temi promet nsderievatl. V ta namen ln v obrambo so naprosili državo aa pomoč,
odposlala v kraj štrajka.
— Pittsburg, 2. aprila. —'Razprava med g. Robins kot zastopnikom "Pitfs-burg Coal Co." in zastopniki premogarjev se je dne 2. tm. ob 4. uri pop. završila s tem, da sq jo plačilna le stvlca od leta 1903 podpisala in odobrila.
Na to se je 23.000 premogarjev poda lo na delo.
— Prezldent Mitchell in krajevni predsedniki premogarjev so se snldll v New Yorku, ter stanujejo v Ashland
House.
Prva seja Jo bila dne 3. tm. v pisarni centralno železnice. Vsi so — mnenja, da bode Bkupno delovanje le kratko.
Nekuterl trdijo, da bodo posestniki premogov predlagali da naj bode odločitev posebne komisije, kakor je bilo pred tremi leti, merodajna.
Dvomi se, pa, če premogarjl v to prlvole..
Ako posestniki priložnost porabijo, 7. Mitchellom In sodrugl prekiniti posvetovanje je še nedoločeno In če se Izrečejo za Open Shop se tudi Se ne ve.
Vendar znano pa je, da Je večina posetnlkov za to, da bi rudarske družbe razpršili In slstein Open Shop uvedli.
Mobilizacija vojake.
Zaradi premogarskega štrajka je vlada države PennHylvanlJe odredila da pokliče pod orožje 10.000 milice.
Toraj bajoneti bodo v teni štrajku podpora kapitalizmu. V zapadnl Pennsylvanlji Je pa policija pomnožena za 2000 mož, kateri bodo na migljaj kapitalistov uzdržavall "red" in mir.
Delavski delegati z Orchardom.
Governer Gooding Jo v svojem prt-občenem pismu izjavil, da privoli delavskim zastopnikom govoriti z Orchardom kateri Je svojo, za zaprte u-tadnlkc zapadne federacije odločilno obtetilno pričevanje izjavil. Hitro na to pismo se jo oglasilo 120 delegatov delavskih vodij, ter naprosilo gover-nerja da Jim pogovor in izpraševanje z njim dovoli, kakor tudi da jim naznani, kedaj Jim bodo pogovor dovolil. llltro po privoljenju pa so bodo podali v Bolese Idaho, kjer Jim bode -Orchard predstavljen.
Povišanje dopuatnlne v Ohio. S povlSenJem dopustnlne Je Chicago vže osrečena — a kakor so nam poroča. bodo sedaj v celej državi Ohio zvišali dopustnlno lz $500 na $1000.
To pa bode posledica, da bodo nad 5000 saloonov, kakor hitro se dopust Ina poviša, zaprli.
Prijeten gost na Ellis Islandu.
Te dni Je miljonar D. Crlmmlns obiskal nfisetblnski otok Kills Island v New Yorku, ter si Je v spremstvu naselbinskega komisarja ogledal naprave. Ta dan Je bilo na otoku Izredno veliko vseljencev.
Crlmmlns se Je začel z njimi pogovarjati, ter vsakomur kogar Je ogovoril, mu jo podaril zlat za $10.
Pri obdarovanju se je pa posebno o-Blral na žene, ki bo imelo polno prtljage ln kop otrok. Prijetnega gosta so vseljencl tako navalili, da je moral ■apustlti dvorane, kjer so naseljenci bivali.
Razni požari.
Merlden, Conn., 27. marca. TukaJ-inje gledišče na Curch Btr. ktero Je največje v Meridenu, Je Ixgorelo. — fikoda znaša skoraj $200 000. Kako Je nastal požar, nI inano.
Bradford, Pa., 28. marca. V mesteca Kane Je radi razstrelbe nekega ■troja nastal požar, ktert Je uničil rečino mesteca. Zgorela Je tudi cerkev baptistov in City Hall. Škodo cenijo na $100.000.
Turfklm laaeljanctm ]• povratak v do-movlno iabranj«n.
Washington, 27. marca. Ameriški
da, da bivšim turškim podanikom v nadalje ne bode več mogoče vrniti se v domovino. Odkar so Inozemci lani skušali umoriti sultana, se proti lz Amerike se vračajočlm bivšim turS-klm podanikom, - vedno strožje postopa, kajti v Turčiji prevladuje mnenje, da so napad na sultana izvršili ta Amerike došli Armenci.
*	CHICAGO.
Volitve v Chicagu.
Pri včerajšnih volitvah Je bilo od 36 svetovalcev zvoljenlh 21, ki pripadajo demokratični stranki ln 15 republikanski stranki.
Večina tih Je podpisalo protest proti nasilju osebne prostosti.
Trije sloviti zagovorniki zvišane dopustnlno so propadli.
Čeravno je bilo včeraj zvoljenlh le polovico mestnih svetovalcev Jo volitev uprizorila več hrupa, kakor dosedanje volitve, kajti uvaževalo se je rainlli Jako perečih vpiašauj.
Prvič se Je šlo zaradi poylSenjo kr-čmnrske dopustnlne, katero bo zakrivili temperenclerjl, drugič pa vprašanje radi cestne železnice, ki naj bi jo prevzela mestna uprava,
Svetovalstvo Jo tako sestavljeno, da bode najbrže tlkaje se prvega vprašanja zmagalo In slavilo zmago prostosti, tikajo se druzega vprašanja se pa ne more nič določllnega omeniti.
Pri včerajšnih volitvah so oddali Bocljallati v VRih okrajih 35.711 glasov, vender niso z nobenim kandidatom prodrli.
80 krčmarjev zaprtih.
Povodom včerajšnih volitev je mestni svet zaukazal, da morajo biti v celem mestu od 6 ure zjutraj do 4 ure popoldne vso krčme zaprte. Ker se neknterl krčmarjl teh določil niso der-žall Je policija 80 takih "prestopne-žev" pozaprlo, ter Jih bode z denarno globo ali zaporom kaznovala.
Pivo podražilo.
Vsled objavo krčmarjev bi Imelo dne 1. tm. pivo podražiti in sicer pint
10	centov, a četvrtnlka pa 20c. toraj za polovico dražje nego do sedaj.
Večina krčmarjev s» pa drži še stare navade, In prodajajo pivo, pod pre-jšniml pogoji.
Večina krčmarjev pa je Izreklo, Če
11	pivo podražili bi tudi svoje odjemalce izgubili, ter da hočejo le takrat ceno pivu zvišati, če ga pivovarna zviša, drugače pa ostane pri starem.
Prve poiledice štrajka.
Kakor se zagotavlja Je Chicago Iti Eastern Illinois železniška družba odpustila 500 nastavljenrev, ki bo bili pri tovarni železniških voz v Daltonu, Danville. In Oaklawu ualužbeni. Ta železnica Je bila do sedaj največja pre-ažalnlca premoga v drŽavi. Vsako leto Je prevažala do sedem mlljonov ton premoga.
Sedaj pa se Je vsled štrajka delo skrčilo ln radi tega Je družba tudi delavce odpustila.
Mednarodno glediifte — International Theatre.
Uprizori igro 'Mlss Steno Stenographer", po igri pa nastopijo pevski zbori In akrobati.
Zahvala.
Vslm znancem, prijateljem ln splo-Sno vslm vrlim rojakom, s katerimi aem na Bvojem potovanju kot sastop-nik '"Glas Svobode" v dotiko prlSel, ter kateri so me pri mojem težavnem opravilu požrtvovalno podpirali, lire-kam tem potom svojo prisrčno sa-hvalo.
Ob enem pa naprosujem tudi sa prihodnje njih podpore In naklonjenosti.
Vaim pa kličem gromorltl Zlvelil
Chtoago, S. aprila 1W€.
Franjo Budna.

Pod novim orlom. I «————————
Zgodovinska povest. Ponatis iz "Slov. Naroda"
Tretji del.
II. '
—	A kdo jo Iz našega kmeta ua redil to, kar Je? Njegovi gospodar
* JI in njihovi zavezniki, katoliški du hovnikl. Du bi ga luglje vladali in Izkoriščali, so zlomili njegovo mošt vo, zastrupili njegovo kri, mu vcepili helotska Čustvu in ga gospodursko — spravili na beraško palico. Zdaj 41 vi ta narod ob krompirju, ki ne daje človeku nič moči in krvi nič Železa ki no zahteva ne utnnega kmetovanja ne marljivosti in no podjetnosti. Kn ko naj bo ta kmet čvrBt, podjeten ln nevatrašen, kako naj sovraži vsa ko tlranstvo In se razvname za narod no odvisnost? Duhovniki so ga na učili, da Jo greh. Čutiti človeško ; vtepll so mu navado, pokoravati se ponižno in slediti duhovniku, kakor sledi pes svojemu gospodarju, vsak dan mu oznanjajo, da življenje na tej zemlji ni druzega, kakor priprav nlca za nebesa. Kako naj bo tak kmet dovzeten za narodne Ideale In Bposo-ben za delo za njih uresničenje?
—	No, torej Imam le Jaz prav, ne ju veselil grof Llcktonberg.
—	Nikakor so prezgodaj ne radujte je menil Kopitar. Moč navade, strah pred prihodnostjo, skrb za vsakdanji ilveS so velika ovira, — a vendar se da tudi to ubogo ljudstvo še poživiti Samo če spozna, da boj za narodno neodvisnost ni druzega, kakor boj da bi Blovenska famlltja v človekl dru ibi veljala toliko, kakor druge faml-llje. Vsak posameznik skuša, naprej priti, dobiti boljšega kruha; narod no gibanje Ima Isti namen, namreč na men, zagotoviti vsem članom boljši kruh. prijetnejši obRtanek. Ca kmet to sprevidi, ga bo laglje pridobiti za narodno stvar, kajti spoznanje, da Je ta narodni boj končno le boj za lastno zemljo in za lastni kruh, bo premagalo vse druge pomisleke.
—	Tega ne verjamem, najprej Je vendar vsakdo Človek. Jaz sem naj prej človek, ln potem šole Nemec.
—	Jaz pa sem najpreje Slovenec in potem šele človek, Je s plamtečlnil očmi vzkliknil Kopitar. In tako ie pri vseh zavednih narodih. Zgodovina uči to na vsaki strani. Ko bi ne bilo tako, hI ne bilo toliko krvi teklo v različnih plemenskih bojih. Brez mož ki se no ustrašijo ne nevarnosti. In ne odgovornosti, brez takih moi se nI še nikdar nič znamenitega izvršilo. Vsak'a stran povestnlce je polna potn ln krvi onih mož. v katerih Je bllu poosebljena za historično rešitev dozorela misel.
—	Vse prav — ali Jaz vendar ne verjamem, da bi se v Slovencih krta) tako zgodilo, kakor vi pripovedujete, je dejal grof Uchtenberg.
—	Mogoče Je to — če se tudi »godi, tega nihče ne ve In zato sem tudi rekel, da Imata glede bodočnosti Slovencev oba prav, vi gospod grof ln gospod baron tudi. Treba je le velikih mol ln pokaže se, če je Slovencem sojena lepša prihodnjem aH
morajo umreti kot Bužnjl.
—	S posamičnimi možmi, pa naj so £e tako veliki, se ne da nič opraviti.
—	O pač, Je s povdarkom vzkliknil Kopitar. VbI veliki prevrati so delo posamičnih mož. Brez takih velikih mol, ki znajo razvnetl dušo. In srce naroda, ki se v Btrastnem sovraštvu upro obstoječim razmeram, se ni še nič velikega izvršilo. Nekaj takih moi naj nam da uBoda. potem, to Je moje upanje, bi bila Slovencem zagotovljena prlhodnjost.
Med tem ko Je Kopitar govoril, je postala pozorna vsa družba na to, o-koli barona Cojza zbrano skupino.
—	Kaj se prepiralo zaradi tacih dolgočasnih reči. Je rekla baronica. To «mo ml Imeli zanimivejše pogovore.
—	Govorili smo o preseljevanju duše — kakor si Je Judi predstavljajo.
_ Kaj pa bi vi hoteli postati baronica, če bi bo duše res selile Iz telesa v telo,, je vprašal Kopitar.
—	No, seveda labod — Je odgovo-la koketno baronica.
Na Kopitarjevem obrazu se je pojavil sarkastičen usmev.
—	Ah — Je vzkliknil Kopitar -labod! Nekaj lepega sto si Izbrali Labod! Ves dan bi s trebuhom vodi ležali ln vrat zvijali! In to Van veseli?	,
Baronica pu nI odgovorila, kajti tem trenotku bo se odprla vrata ln na pragu se Je pojavila — Ljudmila.
III.
Ljudmila Je že prod dlje časom — po^vplivlh, ki nlilo bili znani no Konrad\i,(;ne Kopitarju, — prišla hišo bavona Cojza, češ, da se pri nji baronica Cojzova spopolnjuje v pet Ju. Povabljena Je bila tudi na soarejo k baronu Cojzu. da bi zapela nekaj tedaj jako priljubljenih Italijanskih o pernlh arij. Ko je Ljudmila stopila > sobo, bo je Konrad resnično prestra šil; prva njegova misel je bila, da jo zdaj prišel zanj odločni trenotek da se bliža katastrofa. Ta misel ga Je tako prevzela, da bo kar nI mogel ganiti ln še zapazil nI. da je bita baronica Cojzovu pohitela "gospodični Olimplji" nasproti, jo z veliko prljaz noatjo povedla v dvorano ter jo pred stavila navzočnlm damam ln gospodom. Zavedel bo Je šele, ko sta ba ronlca ln Ljudmila Btall — pred nJim
—	Gospodična Ollmplja — gospod kapitan Podobnik — Je predstavljala baronica.
Nemo sta se Konrad nI Ljudmila poklonila drug drugemu, hladno In ceremonljelno. Kakor da sta sl popolnoma tuja, sta Btala čez dolgo let zopet skupaj — moi In žena. Njiju pogledi bo se zadeli. V Konradovlh očeh se Je zrcalila trda neprlstopnost nepreklicani sklep, da Je ta ženska zanj mrtva — v LJudmllinlh očeh Je svetlikal, nestalno ln nejasno, neki tajlnstvenl ogenj, neki žar zavratnos ti in prekanjenostl.
Ljudmila in baronica Cojzova sta šla dalje. Konrad se Je odvrnil od njiju ln začel misliti, kako bi Be naj laglje odstranil Iz družbe, med tem ko jima Je Kopitar z napeto pozornostjo sledil.
—	Gospodična Ollmplja — grof de Laval — je predstavljala baronica CoJ zova. Kopitarjev pogled Je postal teman in Jezen.
—	Čemu neki prikrivata, da bo poznata? Za tem mora nekaj tlčatl. Tako Je govoril Kopitar sam sebi ln sklenil, da posveti grofu Lavalu In Ljudmili največjo pozornost.
Toda tega Bklepa ni mogel izvršiti, kajti baronica ga je povabila, naj bi ž njo muzlclral. Temu povabilu Be Je seveda moral odzvati, in tako vsled tega nI mogel videti, kako Je Ljudmila aedeč ob senci blizu okna ln ve-Belo kramljajo z grofom Lavalom ln z raznimi drugimi gospodi, neprestano obračala svoje očj na Konrada, zdaj milo In proseče, zdaj zapeljivo, plam-teče In obetajoče, med tem, ko Je ostal Konrad trd in hladen.
Kopitar Je igral na gosli, baronlcu pa ga Je spremljala na klavirju. Baronica Je bila postula izredno vesela in razposajena ln Je kar očitno koketirala s Kopitarjem. Ta Je bil hipoma v ognju. Baronica ga Je Imela popolnoma v oblasti. Čim pa je zapazila da bo Kopitarja prevzela njegova ljubezen do nje, tedaj Je postala hladna in se porogljivo In prezirljivo nasmehnila.
—	Kaj Je pomenilo vaše koketiranje ln potem to posmehovanje, baro-
Ica? je tiho, a osorno vprašal Kopitar, ko sta nehala igrati.
Z lahnim usmevom Je baronica rekla:—
—	To Je kazen za Vašo BUrovo o-pazko o labudu. Z menoj se ne bode-te norčevali. In čez nekaj trenotkov Je z neko neusmiljenostjo pristavila: Jaz vem kako vas zadenem ln ranim
• čuvajte bo torej.
Mlolče Be Je obrnil Kopitar proč, baronica pa se Je rezko zasmejala za nJim.
Dalj« pride.
— Tudi ako je hiša, v kterej prebivate, še tako majhna, je v njej vedno dovolj prostora za Sidro Pain Expeller proti revmatiz-mn, oslabelosti in drage bolezni. Steklenice po 25 in 50 centov.
Proletarec št. 4.
Zopotno tins Je osrečil "Proletarec" s svojo številko ln Blcer s četrto svojega omahljivega obstanka. A tudi ta števllku bo no razločuje dosti od pre-Išnlh, pač pa bi dobilo še prvenstvo med razklanfuno žurnallstlko, kajti — svit blaženih izrazov odseva Iz vsake vrBtlco nJega vsebine.
S slovenščino ln svojo nadeto sl nalogo v nikakum sorodu, pač pu z brutalnostjo, zavistjo ln lažntl ^ V tesni zvezi, to Je dosedanji nustop Prole-tarctC ln na tuk način rešuje svojo nalogo, svojo mlaljo.
Kakšno pot Je nastopil v svoji prvi izdaji — Je znuno, mislili smo, da bo bodo sčasoma spametoval, tpr se veu-der le nekoliko pobrigal za bvoJ smoter, a kuko smo se motili. Ublraje s hitrimi koraki po začeti poti odur-nostl, častlkraje In falotHtva. To Jo njegova dlka In ponoB.
Seveda saj od takih ljudi nI treba druzega pričakovati. Odtujili bo so slogi, bojevati Be za Bvobodo, nastopati proti Izkoriščevalcem to nI njih hrepenenje.
Socljalizem Je nJim deveta briga a glavna stvar Je pridobiti sl nekoliko grošov, preriniti se na meBta, ki bi bila spojena tudi z materljalnlml sredstvi, to Je njih hrepenenje, njih želje ln cilj. Ako bi oni to dosegli, smo uverjenl da utaknejo figo v žep ln pokažejo delavstvu hrbet češ, dosegli smo, kar smo hoteli, za kar smo bo bojevali.'
Iz vsakega članka. Iz vsake vrstice Be jasno razvida, kam "pes taco moli.'
"Ml le obžalujemo, da nI "Proletarec" začel vsaj pet mesecov pred II. gl. zborovanjem Izhajati."
Tako vzdihuje zadnji Proletarec na svoji G Btranl.
Verjamem! A vprašanje pa je: 'Ali bi bil takrat dosegel, kar poželi?
"Nikakor ne! Še Imamo zavednih ln rodoljubnih mož, kateri mahljaje 1'roletarčeve "bande" dobro parlrajo, ter branijo dolavske groše. da ne romajo v žep lačnih lajačev. Ko bi pa bili dosegli bvoJ cilj takrat bi bilanca Jednoto kazala drugačno stanje, nego se danes Ž njo ponaša.
VBeblna zadnjega Proletarca Je le ostudno čvekanje, katero zadostno osvetljuje "Proletarčeve doplsune". In takim naj se pusti slov. delavec" voditi? Menda ne ! Prepričani smo, da bIov. delavec je tolikanj razsoden, da no bode podpiral "Proletarčeve osebno" Izbruhe, katere slednji zakrivajo pod krinko socljallzma.
Socljalizem nas uči bratstva, edinosti In sloge, a socljullstl okrog Pro letarca pa tega ne poznajo — oni le napredku nastavljajo — nazadnjaštvo, — Blogl, neslogo — bratstvu pa Bovra-štvo. Trositi so vžo začeli dogodke, ki so se pripetili v gostilni, a slišali bodemo tudi odlomek poglavja ki bc Je za vršil tako le:
Izven Chicago bivajoči slov. delavec pride v Chicago na obisk.
V neki gostilni zadene na agitatorja Proletarca. Mej njima Bledeči pozdrav ln pogovor:
Agitator: LeJ ga no. preklet hudič, od kod te pa Tebe hudič nosi----
Slovenec: Pridem lz J........
Agit,: No, hudič, pa bI že ud social'}^ kluba.
Slov.: Ne, in ne bodem.
Agit.: Glej ga hudiča, zakaj pa ne.
Slov.: No podpiram take neumnosti, kajti Bocijnllzem Je pri vas le kisla repa.
Agit.: Pa, pr'mej duš. pa se motiš. Her', Proletarca, pa boš videl pri kom da sl.
8Iov.: Ga nočem brati, ker so same osebnosti.
Agit.: Glej ga hudiča, a' b' tud"
pri tistih.
Slov.: To pač Tebe nič nI briga. Jaz sem socljalist v pravem pomenu besede in nef potrebujem od Tebe nobenih naukov.
AglU No pa pust, sej zavoljo Tebe nas no bo hudič vzel.
(To Je pristen pogovor, ki se Je vršil v neki tukajšnf gostilni med a-gltatorjem In rojakomj
Toraj hudič, hudič pa Se hudič.
To Je agt^torno sredstvo Proletar-čevega sotrudnika.
ProletarčeTF'! predno ko nadalju-
jete svoje delo ustanovite sl Izobraževalno šolo, pošljite Bvoje kozle, dn bo privadijo poštenemu občovanju z ljudmi, prlučito Jih agltlrati In so obnašati, otreslte bo svojega kozlovsko-ga obnašanja — a potem pridite ml-Bljonarlt med Bvet. Pustite pa doblč-koželjllOBt ln ne posnemajte lisico, ki grozdja ln mornln doseči, kajti vse vnše stremljenje, VBe Vnše željo In smotri za pridobitev "gospodBtva" so bili, so ln bodo brezuspešni.
I10LEZNI VSLED MKZLE-(JA VREMENA:
revtnatizeni, novralgija, bolečine v ledjih, prsih in križu, hripa in i ntluenca so odpravijo *
DR, RiCHTER-JEM
ANCHOR PAIN EZPELERJEM
Dr. Kiehterjev Anchor Pain Expeller jo zelo dobro sredstvo proti bolečinam v križu, pro-tinu revmatizmu itd. Pazite na varstveno znamko. Pri vseh lekarnarjih 25 in 50c
■8» F. Ad. Richter &Co.
JLjA 215 Pearl St.
New York,
Import!ran tobak iz stare domovine. V zalogi imam po 7, 8, 13 in 17 kr., kakor sport, sultan in dam-ske cigarete. J. VOKOUN,
514 H hi o Islnd Ave.
ROJAKI	POZOR!
1000 mož potrebujeva v
««Silver Saloon«—
461-463,-4th St. San Pran. Cal.
za piti fino Wieland-ovo pivo, kalifornijsko vino in najboljše žganje in kaditi najfinejše unijske smodke. Prigrizek prost in igralne mize na razpolago. Rojaki dobe hrano in stanovanje.
BRATA JUDNICH,
San Francisco, Cal.
Priporočam vsem rojakom svojo moderno gostilno, kjer točim vedno sveže pivo, najfinejše žganje in likerje in pristna, naravna vina
Sprejemam rojake tudi na stanovanje in hrano.
John Mlakar,
(50th. & Greenfield Ave«.
West A lito, Wis.
E. Paucli
gostilničar
Se priporoča za obilen obisk.
Nižje podpisani priporočam Slovencem, Hrvatom in drugim bratom Slovanom svoj .lepo urejeni
■■SALOON«
x dvojntn kegljiščem ln biljar na razpolago.
Točim sveže pivo, domača in importirana vina, fine likerje in prodajam izvrstno smodke.
Prost prigrizek vedno na razpolago.
John Kumar,
na vogalu Laflin in 20 ulioe in Blue Island Ave. Chicago, 111.
GRAND WORKINGMEN'S BAZAAR
prirejen v
C. S. P. S. dvorani 400 W. 18. ceBta
SKOZI CELI TEDEN
. ZAČETEK V NEDELJO DNE 8. APRILA ob 2 uri pop. Vsaki večer ob 8 uri zvečer. Posebne otročje predstave. V saboto dne 14. aprila ob 2 pop. Ples in erečolov na dobitke se tudi vrši v saboto dne 14 tm. ob 8 zvočer. K vsaki prestavi za osebo 10c vstopnine. Na vsporedu so tudi komične predstave in nastop pevskih zborov različnih narodov.
K mnogobrojni udeležbi vnbi uljudno ODBOR.
Blue Island Ave. vogal 14. Str.
Zanesljivi trgovci z oblekami in popularnimi cenami.
Ravnokar prejeli smo fino salogo mož k tli poletnih oblek v najnovejši MODI lu razni barvi.
Vse naše blago se prodaja za eno In Isto ceno vsakomur, torej popolnoma zanesljivo.
» i
Možke obleke vsih vrst in mod
OLA8 SVOBODE
Nekaj i katolicizmu iz stare domovine,
On piše: "NaS čuh Jo željan omike, vedi Znanosti ne trpijo nobenega premirja In nobenih ograj. Vpoštevatl «o ima bistvena ideja Časa in njegovih ljudje. Kat. duhovniki hočemo spajati današnji katolicizem z ostalimi srednjega veka, ali z ostanki srednjeveških ljudi. Tako je Beveda zastopnikom cerkve vse sumljivo, kar je novo ln novim ljudem VBe sumljivo, kar Je staro. — Cerkev Je prepočasna v presoji ln ocenitvi modernih potreb In temeljnih zahtev, ki Imajo kot smoter slobodor napredek, osebno samostal-noBt In Btrpnost, občno omiko in blagor. Ml moramo to, kar za-se zahtevamo, tudi drugim privoščiti." — "Ml čislamo druge ker za Be čast zahtevamo." "Uzorl naše cerkve se morajo b težnjami, ki so modernemu življenju prikladni bolj strinjati, nego s težnjami prošlosti". — "Teženj našega časa, njegovega liberalizma se ne smemo bati kakor Izrodita pekla in bo pred nJim skrivati". — "Cerkev se nima bati demokracije; — vodila iBta bo brati na vsaki strani krlščevlh naukov." — "Vsa oblast pride od Boga pa od ljudstva." — "KrščanBtvo naj bo ravno nasprotje stavku r Človeštvo le dela ln živi za pripravljanje dobrega življenja majhnemu številu — ljudi, ki vladajo." Ne Identlflcirajmo ae b kakim zgodovinskim časom prošlosti, katere kultura Jo že utonlln." "Napredek Je božja volja." Tudi Ireland nI prijazen jezuitom, ki bo po njegovem mnenju krivi, da cerkev svoje duhovnike preveč na skritem šola, mesto, da bi Jih v narvečjl Javnosti. "Naš čas postaje reB protlversk in sovražnik cerkve In njenega duho-venstva, ker je to duhovenstvo bo-vražno napredku, vedi, slobodi, ln gmotni kulturi in ima le prokletBtva za uzoro modernega sveta v ustali In peresih. — "So časi, ki zahtevajo več pobožnostl, pa zopet časi, v katerih je delo, napredek pred vsem važen." "Glavni nagon modernega duha je odločno priznanje moči in prava narave. Konzervatizem Je posebno ime za opatijo mrtvilo. On je pomanka nje BOČustva za življenske koristi novega časa in znamenje postarenja pri evropejskih narodih." "Prošioat se nikdar več ne vrne. Nazadnjjaštvo Je sen ljudi, ki na pokopališčih sedijo ter čakajo da se grobovi odprejo." In dalje: "Kaj prida nI od ljudi pričakovati, kateri vedno čakajo spodbuja in hvale od zgoraj." — "V protes-tantizmu nI mogoče hierarhične organizacije ln tam lajlk sam svojo lastno odgovornost pred očmi Ima ln tam se vidijo zaradi tega močnejši napori v VBem. Moč protestantizma pa tudi v obisku cerkva ne leži."
V navedenem se vidi, da niso vbI katoliški duhovniki zadovoljni z vlado kat. cerkve, oz. duhovenstvom. ki Izvršuje b papežem na čelu to vlado. Nauki kat. cerkve tudi ne ugajajo povsem ln se želi nekaj prememb, da se Vsaj pridobi neko soglasje s pridobitvami novejših znanosti o naravi. Iu posvetni vernik, laik hoče tudi sodelovati pri vladi cerkve ln upravi ter hoče duhovnika stran potlBnitl v političnih, gospodarskih bojih. Glavni nagibi k tem nezadovoljnostim pa bo velike razlike mej omiko, bogastvom protestantov ln katolikov. Ljudje se ne zmenijo več dosti za veselje onstran groba, o katerem le kat. duhovnik kaj pripovedovati ve, drugi ljudje pa ne; tukaj na zemlji že Be hoče dobro livetl. O vlcah, peklu nebesah Imajo zdajšnji omikanejii ljudje celo druge nazore, kakor Brednjovefiki. Strašilo za neumneže, lovišče za kaline, Je vse to. — Dosti Je tudi mej 81ovenci nezadovoljnosti. glede našega duhoven-stva, to pa zaradi tega, ker se isto utlka v vse In hoče nadgospodovatl nad vsem. V Ameriki živeči Slovenci pa čutijo na lastnem telesu svoj katolicizem, ki fte dostikrat ne zna brati In pisati. Ali gotovo vidijo velikansko ameriško gospodarstvo, ki strahuje zdaj le vso evropejsko ln tu vidijo angleškega, nemškega, ameriškega protestanta, kot voditelja tega velikega dela.
Tudi posestni katoliški znanstveniki so preiskovali to prikazen nazadovanja katolikov in prllll to do »poananja.
da leži nekaj v kat. verBtvu zavirajočih moči, nekaj pa in to največ v vodstvu cerkve in organizaciji kat. duho-venstva. — Sledeči tem znanstvenikom, hočemo podati bralcem glavne podatko teh raziskovanj.
Kat. cerkev Je nnstala mej reveži; bila je začetkoma revna. Rimljani bo v času začetka računjenja našega ča sa — pred 19 sto leti postali po ropu VBeh druzlh dežel In ljudstev ter lz korlščevanju sužnjev bogati narod. — Na Jednl strani malo bogatašev, na drugI velika masa revežev. Na tej strani potratno, neumno, razuzdano žl vljenje, na drugI največje pomanjkn nje. Mej rlmlj. reveži so nastopili prvi kristjani ter ustvarili temelj kat. cerkvi. Par Bto let bo bili duhovniki to cerkve prijatelji revnih, ki so delili žnjlml vse, kar bo bogatejši kristjani podarili. Prva krlstjanska družina žl vela jo komunistično. Kat. duhovniki bo pozneje uvideli, da zamorejo cerkvi In tako sebi največ koristiti, ako se zvožejo b posvetnimi vladarji. Vladar jI so sčasom videli, da so kat. duhov nlkl tudi porabiti za pananje mas, za policijo mej nerazsodno maso In so radi sprejeli to duhovnike v vlado, kot pomočnike vladarjev. Duhovniki drugih ver pred krščanstvom bo tudi v vladah zavzemali dobra mesta. — Kat. duhovnik je vedel dobro zjodlnltl, organizirati sebe v močno stranko.
Škot v Rimu si Je že zgodaj prideva« višjo oblast nad drugimi duhovniki ln tudi druzlml škofi. — V srednjem veku puntalo Je kat. duhovenstvo močnejše, kakor vladarutvo vseh narodov Papež Je bil vrhovni glavar, ki Je kneze, kralje ndatavljal, aH na prestole dvigal. V tlakarskl kmetiji le bil kat. duhovnik prvi voditelj late; veleposes-tniki-grofl so bo morali ravnati po zahtevah kat, duhovenstva. — V teh časih se Je pridobila kat. cerkev ve-kanska premoženja. — V Izobilju začela Je tudi ta vladnjoča manjšina potratno, razuzdano živeti. Kat. duhovnik je strogo pazil, da Be njegov gospodarski ln duševni zlstem ne podre. Ali nI mogel zadrževati mest in meščanskih obrti, ki bo mu njegovo tla-karsko kmetijo prevrgll ln UBtvarlll prosto lastlno ln žnjo kapitalistično gospodarstvo, ki je še danes v najlepšem razvoju. 2 njim v spremstvu nastopil Jo protestantlzem v cerkvi; ta Je dosti okršil versko ln gospodarsko moč kat. duhovnika na Angležkem Nemškem. Francoskem In pozneje v Ameriki. Odslej naprej Imel Je kat. duhovnik vedno opraviti z hudim sovražnikom, ki mu je zmanjševal njp-gove dohodke, njegovo moč, oblast v gospodarstvu narodov.
V tem času bo Je rodil mnlškl red Jezuitov, ki so si vzeli kot smoter, da gojijo času primerno znanstvo ln z duševnimi sredstvi branijo kat. cerkev pogina. Ti mnlhi stvarljo mej kat. duhovenstvom ln kat. verniki organizacijo, katera je zaslovela kot ultramon-tanlzem. Ta beseda bo je rabila že v 12. stoletju, ako se je zavzel papež za kakega nemškega kralja, ali je bil kak razpor mej Italijanskimi ln nemškimi škofi. "Na drugI strani gora" se je reklo o svojih nasprotnikih. V kat. cerkvi zastopali so francoski ško-ri stališče, da papež nI odločilen Čt-nitelj, ampak zbrani škofi, koncili. Italijanski škofi pa so papežu prisvajali vso mofi absolutističnega vladarja. Jezuiti so stali na tem stališču In ti mnihl bo pomagali razviti nauk, ki podpre znanstveno ta absolutizem pa^ peža na vse strani. Ta nauk o stališča papeštva v kat. cerkvi so zvali nasprotniki Istega ultramontanlzem. Ta beseda označuje tudi stremljenje zdašnjega kat. duhovenstva, nJega svetovno nazlranje. Ta beseda označuje tudi posebno omiko, kulturo, ki jo zasleduje ta zlatem hlerharhlje kat. duhovenstva, vsa lestev od kaplana do papeža. Ultramontanlzem označuje stranko v kat. cerkvi, ki Je zrasla na italijanskih verskih In kulturnih tleh, ki Je lz majhnih začetkov nastala v kat cerkvi mogočna, potlačlvša francosko pravico do vodstva kat cerkve, zavezavšl usta onim katolikom, ki so prisvajali tndi laikom kaj upljlva na raivoj verstva, na upravo cerkvenega premoženja, nastavljenje duhovnikov itd. Ta Italijanska stranka stre-mljl po tem, da zavlada nad vsem 11-vljenjem katolikov katolllkl duhovnik
da Ima le duhovnik v VBem odločevati, posvetni vernik, laik pa naj bo le vernik, ki vso stori, kar duhovnik zahteva. Od tod klerlkalizem. — Tako poojstreno to stremljenje kat. duhovenstva ponndvladl Šo v srednjem veku nI bilo. Tedaj so imeli tudi ple-menltašl, veleposestniki kako besedo v upravi cerkve in meščanskih vernikov se Je tudi poslušalo, ako se želeli kako premembo v upravi cerkve ln njenega premoženja. Ta Btranka prenapeto misli, da ona poBeduje vse resnice za vho versko in kulturelnč življenje. To Je postalo v tej atrankl dogma, nauk, katerega se ne smo dotakniti verni katolik. Proti njemu ni ugovora. In ta atrhnka pravi, da Je njen nauk pravo katollčanstvo. Ultramontanlzem Je katolicizem. Famillja družba države mora sprejeti od cerkve kar JI ta veleva, ta cerkev pove, kaj bog hoče ln država mora cerkvi prosto pot delati, da Izvrši svoje namene. Vse to je ultramontanlzmu tudi verstvo, religija. Na koncilu (zbranje škofov pod predsedstvom papeža) leta 1870 so proglasili Škofi papeža nezmotljivega. To Je: Papež Je najvišja, nezmotljiva ln jedina oblast v vsem, v verstvu, cerkvi, nravi, morali; ubogati se ga mora, izvršiti, kar on zaukaže v teh stvareh. Papeževa oblast čez cerkve, duhovnike in laike je monar-hična, ki nima mej. Bivši jezuit grof Hoensbroeh označuje ultramontanlzem takole: "ultramontnntzem je posveten političen zlstem, kateri pod pretvezo vere papežu pridobiti hoče stališče posvetnega političnega nad-kralja čez posvetne kneze ln narode."
(Dalj« prihod.)
Evropski prevrat — atročja igra,
Temne vesti, katere krožijo v diplomatskih krogih provzročajo na Dunaju nezadovoljnost.
Dne 13. t. m. se Je na Dunaj iz Londona poročalo, da namerava kralj Hd-uard meseca aprila priti v Antlvarl. ter obiskati črnogorskega princa Mir-keta, kakor tudi prisostvovati vojaškim vajam črnogorske milice.
To ne bi tolikanj pomenilo, a pohod pa vsebnje prvi korak izvedbe pomenljivega mednarodnega načrta.
Črnagora nima stalne armade, a o blsk kralja Eduarda bil bi pretveza mobilizacije črnogorske vojske, brez da bi v drugih vladnih krogih provzro-Člle kake sumnje. Kakor hitro pa bi bile čete pripravljene, Izvršil bi se dižavni prevrat. Kraljn Petra ln njegovo družino bi pognali s prestola ln princa Mirkota bi proglasili za srbskega kralja in če bi potreba bilo tu 'i b pomočjo črnogorske vojne.
Avstrija bi ae temu protlvlla, a Italija bi podpirala princa Mirkota. — Trozveza bi bila potem uničena, a Nemčija še bolj osamljena, kakor de sedaj.
Kralj Eduard bi se po Izvedbi tega načrta podal v Opatijo, kjer bi posredoval ter prevzel pokroviteljstvo čez balkanske dežele. Da se v gotovi krogi na te načrte ozirajo, je dokaz o negotovih razmerah europske politike.
Tankovestna diplomacija bi v razmerah, ki uvldeva v angležklh načr tali lahko dobila uzrok dvombe o izpeljavi tega načrta.
Anglija namerava s pomočjo Francoske Nemčijo uničiti, a tudi Rusija bi bila pripravljena to podjetje podpirati. —
Če se pa ti načrti Izvedejo je vpra-sanje prlhodnjostl, kajti ideja balkanske — Jugoslovanske države — se tudi postavlja a protlnačrtl načrtom Anglijo ln Italijo.
ROJAKI!
Ako hočete kaditi dobre unijske ■modke obrnite se na
ROBERTA HAHN 577 Clinton St. Milwaukee, Wis.
W VSAK BODE DOBRO POSTBBŽBN IN ZADOVOLJEN,
T
Vaclav Donat
iidelnje neopojne pijače — fiodoTico fn mineralne t od«.
571 K. ti. St. Telefon, Oml «296

Slovencem In bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem ln ta ko svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vsem bratskim društvan* priporočil m tudi moje dvorane za društveno seje, svatbe, zaljavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudske veselice.
Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek.
I®- Potujoči rojaki vedno dobro dosll! -©a ,
Priporočam se vsem v obilen posef.
Frank Mladič,
387 8. Centre Ave.

Chicago, IU
" Slovenci pozor!
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj so oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim store obleke in izdelujem nove 19*	po	—=
jk najnovejši modi in nizki ceni. jk
JUHIJ MAMEK, 581 8. Centre Ave.
bliio 18. ulice Chicago, 111.
i i
i %
©
a^zes^
Pozor!
Pozor!
Slovenci.
"Salon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM
Svežo pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijače— najboljšo in najfinejšo unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom so priporoča
Martin Potokar, 564 S, Centre Hie. Chicago, III.
Veliko popusta pri cenah.
V toku sedanje sezone znižali smo cene pri Buknjuh za 15 odstotkov pri dolarju.
Pomislite kaj to pomenja, da pri našem blagu, kateri je najboljšo vrste, da prodajamo vse bolj po ceni, in sicer tako da nam nobena prodajalna v Chicagi ne more konkurirati.
Ako slišite da drugo prodajalne celo 5 0 in (K)od. popusta^ darn bodo zdel na so ne sklepa l jemo 50od. pno pa 15od.
Poglavitno pa nn zimskih suknjah.
Tudi imamo veliko zalogo klobnkov, kap. rokavic in obleke za možko. Tudi (lajamo zeleno menjalne znanmke.
OIIDIIO wc» "h" l/iU«UJUl"V 4-W..U. « « ...	• z-"I---------
jajo, so Vam bodo zdel naš popust majhen, pa vesto da nobena knpčiia so ne oklepa brez dobička. Radi tega Vam ne popušcu-
Telefon—Canal 115>8
r
OBLEKE
IN
s vršne suknje
lovi pomladni kraji,
dobro pristojne in skrbno na vsakovrstne načine izdelane od
$7.50
DO
$25.00
Zgotovljene iz čistega sukna za kar se jamči. Povabimo Vas, ^ da si ogledate
vqal Blue Island Ive. in II ceste.
JELINEK In MAYEK lastnika.



"Glas Svobode"
[The voice oh Liberty] WEEKLY Published by Tho Gins Svobodo Co 657 W. 18th St. Chicago, III. telefon uanal -427
KaUnd »t tin. |> h Offla- M C hlo. go, 111.. »• S^oaiid Cl»»» MulU-r
Subscription »1.50 per year.
Advertl«ementa on agreement
"Olas Svobode" Irlde vsabl petek an velja za AMERIKO:
ta celo leto ................H-SO
u pol l$ta .................78c
za evropo:
za celo leto ............kron 10
ta pol leta .............kron 5
Prvi svobodomiselni list za slovenski na roj v A meni'.
Naslov zu dopiso in pošiljatve je sledeči:
'eiiiw Svobode' 667 W. 18th St. Chicago, III,
Osebam pri Proletarcu?
Za Vaše napade v Vadi umazani cu »JI se presneto malo zmenimo, a ven* dei, da ne bodeto mnenja, da sto nas ponuill, Vam enkrat za i^clal po-»r£no odgovorimo.
Prcdno pa z odgovorom pripnemo dokazati hočemo cenjenim čltateljem Vaš namen in razpravljati nekoliko o čtivu v Vašem konfuznem izrodku. katerega imenujete striktno socijallstl-no glasilo.
Ako ste urtanoviU 1UL t namenom podučevatl ljudstvo o socljalnlh ideja! ih in principih Itd. zakaj tega ne storite oziroma niste vže storili?
1.	Ko bi g. Zavertanlk ne bil Izletel Iz uradnlštva Gl. Sv., ki bi potem Ko-nda nastavil Petrlča za reporterja, ter ga rešil pekarstva in gnetenje testa In ko bt Konda pomagal kleparju na boben tolčl. takrat bi gotovo Proletarec ne zagledal luč sveta.
2.	Skomina po blagajni In vodstvu S. N. P. J. Vam tudi dela preglavice. — Ako bi ProletarČevl zasedali v Jedno-tl uredniška mesta ln dobili vlado čojs Slovence, to bi jim ugajalo.
Ker se pa to nI zgodilo, se Vam Je posrečilo Chlcaškl socljalnl klub na-vlhatl — In porodil se Je Proletarec, s katerim hočete dati odduška svojemu maščevanju.
Ko je Glas Svobodo apoznal Vaše značaje, je Vam Bvoje predalo zaprl.
Ker pa na vsak način hočete, vpiti in razgrajati, In ker ste uvideli, da se je nekako sitno zagovarjati po "katoliških listih" sto Izdali svoje glasilo v katerem ste začeli trositi sad Vaših zakrivljenih značajev,
Ako bi list krstili za "Obrekovalca" no, takrat bi Jo pravo zadeli.
Hote£ Vam še nadalje razloiltl pomen gorenjih vrstic. Vam bacnemo zadnjega Proletarca pod nos ln — o-glejte si ga. Ta številka obsega približno 4000 petltnfh vrst, odvzemšl 1000 vrst hrvaško vsebine, ostane še 3000 vrst, od tega odpade na agitacijo 200, na podlistek 300 na novice 300, Petrlčevo polemiko 350 vrst a na na-akoke psovke Itd na Ol. Svobode. — Konda ln 81. N. P. J. In njene uradnike pa 1800 vrst.
Vaš list obsega toraj 61 odstotkov psovk In hujskanja proti S. N. P. J.. Glas Svobodi ln Kondi. 10 odstotkov novic, 10 odstotkov podllska, 6 odstot. Petrlčeve polemike, a drugo pa razno nesocijalno razmotrlvanje.
Tako torej je z Vašimi socljallstlč-niml nauki v Vašem tako hvallsanem glasilu v katerem posvetite samo 5 odstotkov za pouk, a 95 odstotkov se pa poslužujete za namene Vašega maščevanja. če bode Proletarec pa Se tako nadalje klobasarll smo prepričani da bode postal prav kmalo "bratec" premlnote Zore.
— Nadalje se Proletarčevl boje, da, Jih osebe okoli "Ol. Sv.V še v večjem blatu pred občinstvo postavile, radi tega so Izdali sledeče Ustnico uredništva "Uredniški odbor prosi vse dopisnike, da se v bodoče kolikor le mo-gofce drfe stvarnih poročil. Posebno glede oseb okoli Ol. Sv. ln odbor S. N. P. J. naj se v prihodnje vse omejuje ker ti ljudje niso vredni, da bi se tratil prostor v Proletarca radi teh oseb. tefaadeve bomo oligosali vedno s stvarnimi članki.
Torej če osebe okolo Ol. Sv. In Jed-note niso vredne prostora v Vašem listu, zakaj pa mučite svet s štlrls-trunsko podlostjo, ter posvečujete go-rilmenovanlm osebam tolikanj prostora — v zabavo In smeh.
Ako bi Petrlč zavzemal Kondovc meato, Zavrtanik mesto predsednika Jeanote in drugi iz med njih vrsto mesto blagajnika, potem bi gotovo 'Proletarec" ne Imel toliko opravka z Jed-noto ln njo glasilom.
Zatorej Troletnrcl" le tako naprej, bolj ko udrihate, prej Vas bode konec, a ko bodeto poglnjall oglejte sl pot Vašega delovanja ln sprevideli bodeto kam zaide človek, kateri je takega značaja kakor ste bill VI.
Nekaj besedi v prevdarek.
S tem stopa g. Ignac 2lembergar v zadnjem Proletarcu pred Javnost. — Vender lz vsega se posnema, da ta ni o razmerah dobro podučen, kajti njegovo razinotrivanjo Jo popolnoma resničnim faktam protislovno. Ne bo-demo pisarili o celem članku to neke podatke hočemo podati.
"Olas Svobode" nI bil nikdar nasproten ideji ustanoviti Ust kot socljal-no glasilo, marveč še priporočal je to podjetje. Dokler nI Izšel oni kon-fuzen lepak, kateri Je vseboval te osebnostlj, se ni Olas Svobode — niti oglasil ln še manj pa napadal. — Vender napade lahko vsakdo odblva. Da smo v št. 45 Glas Svobode priobčili članek v katerem smo obelodanili nekoliko črtic Iz življenja napadalcev, to Je bil le zagovor na nesramnost Izšlega lepaka. Ko Je prva št. Proletarca izšla, ki je bila tudi enako vsebine z lepakom smo se tudi postavili v bran, a o kakem našem napadu nI niti govora.
Proletarec Je pa v vsaki svoji dosedanji številki napadal, trosil laži ln sploh tako nastopal, da se Je vsako-mu zgražalo.
Naši odgovori in zagovori pa do Be-daj niso bili nlkakl napadi, pač pa smo se poslutlll Človeških pravic, ter napade odbijali.
Da smo razkrinkali Proletarčeve po-četje, da smo obelodanili nekatere čednosti Proletarčevlh pristašev, to Je bil le odgovor na umazano Proletar-čevo vsebino.
Izjavili smo vže. kakor hitro neha Proletarec napadati, tako hitro hočemo tudi mi pozabiti, da Proletarec ekslstlra.
če pa Proletarec še nadalje ubira svojo pot, tako naj bode uverjen, da ne zablmo tudi ml odgovora, ter da se tudi poBlužlmo Javnosti, katdrej bodemo še nadalje pojasnevall marsikaj, kar smo do sedaj pokrivali.
Zlemberger trdi, da smo bili razočarani, ko Je l*šel Proletarec. Nikakor ne! Pričakovali smo ga vžepreje. a finančne razmere Proletarčeve so zakrivile, da nI Izšel takrat, kakor je bil obljubljen.
Da bi bil g. Konda zakrivil Proletarčeve odkritja ni res, kajti do lil-Slega lepaka se ni nlkdo zmenil, a na lepak' Be Je stvarno odgovorilo. — Tudi Člankon vpraša: Kje in kdaj Je bil kak napad na Jednoto v Proletarcu Da Blep mora biti človek, kateri ne spozna da do sedaj je vsaki Proletarec napadal Jednoto — katero Je prvotno skušal kar ugonobiti — a ker Je uvldel da ne bo šlo — pa zahteva nekako pre-ustroj8tvo. Kakšno preustrojltev pa namerava Proletarec tudi vsakdo lahko zapopade. V svoje roke Jo spraviti, poBtavltl se Ji na čelo in ravnati
njo po svoji sebični volji ln načinu.
Hoteč pa doseči to se poslužujejo nredstva, ki Jim ne delajo nobene časti.
Konečno še g. Žlembergerju povemo, da naj raje Proletarcu svetuje, [a preneha s svojo podlostjo, ter da rešuje svojo nalogo, a potem odnehamo tudi ml b svojimi »agovorl. Toliko za danes.
Q. Zavrtaniku obratno v umazani album.
Kakor Je Zavertanlkov album uma zan, tako umazana Je njegova črna duša, kajti njegovo početje, katero presega vsako nesramnost, osvetljuje zadostno njegovo osebo. Jože Zavertanlk Je Infamen lainjlvec, obrekova-lec ln tat časti poštenih ljudi.
Če omenim le to, da so vsi naročniki Glas Svobodo dobili Proletarčev letak, zadostuje, kajti Iz tega posnamete, * po kakšni pošteni poti bo prišli do naslovov. Ševeda Zavrtanlko va ln njegovega pajdaša' večerna šola v našem uredništvu, nI bila brezuspešna.
Za tako ljudi, kakor Je Zavertanlk, Jo najboljši odgovor 'knuta', kajti, '— kdor se tako osebo z rokami dotakne se oblati.	* '
Torej, dokler umazani — škrbavl u-rcdnlk "Proletarca" neJ3>okaže mojo-ga sleparenja, ostane Icnk.tr Bern ga nazlval Infanjen lainjivec ln obreko-valec.
To naj zadostuje, g. Zavertanlk me pa lahko toil. Take poti so mu vže lz stare domovine dobro znane, naj so jih še tu privadi, da bodo potem lažje ameriške delavce sleparll ter popravil, kar se mu je v stari domovini pokvarilo; a uverjen Bera, da delavci v Ameriki pa nm bodo tudi kmalo dali zasluženo brco, kakor po mu Jo dali delavci v stari domovini.
M. V. Konda.
POSLANO.
Prosim blagovolite v Vašem cenjenem listu priobčiti nekoliko vrBtlc in Blcer:
Jaz, Boproga pokojnega Izdajatelja lista "Delavski Prijatelj" naznanjam cenjenim rojakom ln rojakinjam Sirom Amerike in stare domovine, la se moj soprog ni vstrelil radi finančnih težkoč, niti radi sodnijskih zasledovanj, še manj pa radi pijanstva, kakor bo to poročali poročevalci raznih slovenskih listov, ampak je on htorll tu čin v slaboumnosti, -katero mu je provzročlla dolgotrajna bolezen, kar so dokazali zdravniki, in kar se Je konštatovalo sodnljskim potom.
Kar se pa tiče rojakov, naj se uva-Žuje, da še do danes nikdo nI bil oškodovan. niti oškodovan ne bode, kajti moj pokojni soprog je zapustil še toliko premoženja, da Be onim, katerim bi se pri pošiljanju denarja kaka pomota, katera se pa pripeti pri vseh agentih, zgodila kaka krivica, lahko poplača.
Našim cenjenim naročnikom na — "Delavski prijatelj" pa naznanjam, da Še Ust z smrtjo mojega soproga nI za-Bpal, ampak zaiuore po poravnaju sedanjih razmer zopet izhajati. Pittsburg, 3. aprila 19M.
Ana 8chlander, žalujoča vdova.
Kdor hoče kmalo dospeti na Kranjsko, Koroško, Spodnje Štajersko ali v Istrijo, naj se posluil parnikov francoske druibe
Compagnie Generale Transatlantique,
LE 6. DNI NA MORJU.
Parniki plujejo iz New Yorka vsak četr-tek ob 10. uri dopoldan.
Glavni agent za Ameriko ln Canado
na 32 Broadway St. New York.
HAUKICE W. K0ZMIN8KI, glavni agent za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III.
Frank Medosh, agent ua 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovlcli, agent na 2127 Archer Ave, Chicago, 111.
Slika prodočuje zlato damsko uro (Gold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET.
Y naravni velikosti slike.
Kolesovje jo najboljši ameriški isdelek
-Elgin ali Waltham.	A A
Te vrste ura stank le «P "«vV
V obilo naroČbo se priporoča vsem Slovencem in Hrvatom dobro znani
Jacob Stonicli,
72 E. Madison St.
Chicago, 111.
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči ln pohištvo pri war NAS -m
Jas. Vasumpaur,
na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111.
BRATJE DELAYCII Cene delnicam so vedno višje.
Našega novega parobrodnega društva parobrod "Brooklyn", je v evropejskih vodah pokazal kmno p r o s p o r i t e t o . Z redno plovitbo je družba pričela v začetku meseca oktobra p. 1, Radi tega so tudi ceno delnicam poskočile. So je čas, da si vsaki delavec lahko priskrbi delnice in tako postane sotrnd nik tega ogromnega podjetja, Ne odlašajte! Kupite kolikor morate delnic, dokler so še po $5.00
FRANK ZOTTI & CO.
Na zahtevo dajemo vsakomur pojasnila.
Ta kupon izrežite, napišite in ga pošljite z denarjem na spodaj omonjeni naslov.
Vsaka delnica je vplačana popolnoma, ln se nemore ve£ vplačati.
(Incorporated under the laws of the State of Maine)
Frank Zotti Steamship Company.
FHANK ZOTTI, President, [Inkorporlrana po državnih sakonih z glavnico $2.000.000, od katerih je žt
$1.500.000 uplačanih.
108 Greenwich Street, New York.
Cenjeni gospod:—
S tem predplačam na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družbe po $6.00
komati, in Vam prigibno pošljem svoto od....................dolarjev, katero upotrebite v a^oraj
povedano qvrho, in delnice mi prej ko mogočo dopošljite,
S tem se razume, ako predplače prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo svoto vrnete v celem zneBku.
Ime.......................
,	Ulica in št..................
Mesto in država...... ........
Dne..................190,...
Ceki, menice (trate) in poštne nakaznice naj se pošiljajo direktno na:
Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. Y.
---J_
_______
_________ - ______________________ _____________
___________________
Dokaz jo zdravilo samo
Kričlstikc. ki Je
••MoJ obraz Je bil poln strašnih bolezni. Rabila sem Severov popolnoma očistil moj obraz in sedaj se čutim boljše kot kedaj poprej".
Magdalena Picniondz,
Royalton, Minn
r^ilr«!!1? Zakaj prenašati želodčne boletine, oviro, /j<lh<l | S tresenje, žabosanje, neprebavljivost, ali kak drugi nered v prebavnih udih, koso lahko ozdravite z rabo Severove Želodčne Orenčice. Najboljšo ud xlcno Zdravilu. Cena 50c in $1.00
IT"* fl Dobite zdravilo zoper veden kašelj,tisto pra--I\-J"» skanje po grlu, tisti bolečine v prsih, tisto bol v plucih? Ničesar ni tako lahko odgovoriti
— Rabite -Severov Balzam za Pluča--
Najboljše zdravilo za pluča. Cena 25c in &Oo
V vseli prodajalnah Zdravniški svet pr0Ht
Nadzorniki:
Pomožni odbor:
Bolniški odbor:
o sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonich, 559 S. Centre Ave., Chicago, III. Podpredsednik: Matija Strohen, 443 Main Str. La Salle, 111. Tajnik: Martin Konda, 057 W. 18. St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 134 W. J9tJj Str., Chicago, 111. Blagajnik: Frank Klobučar, U617 Ewing Ave., South, Chicago, Dan. Badovinac. P. O.Box 19if Ln Salle, 111. John Verščaj, «74 W. 21 Bt PI., Chicago, 111. Matija Strohen, 443 Main Str. La Salle, 111. Martin Potokar, 564 S. Centre Ave., Chicago, 111. Mohor Mladič, 617 S. Centre Ave., Chicago, 111. Jakob Tihol, J143 Fulton St. Pullman, 111. Mabttin Skala, Box 1056 Ely, Minn. J,;8*p Matko, Box 481 Claridgo, fa. Matija Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa.
TSE DOPISE naj blagovolo društveui zastopniki pošiljati na I, tajnika Martin Konda; denarne pošiljatve pa blagajniku Frank Klobučarju.
Osrednji odbor S. N. P. Jednoto ima vsako tretjo Boboto svojo redno mesečno sojo. Opozarja se vsa društva, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno dopošljejo svojo dopise jednotneinu tajniku.
DRUŠTVENI IMEMIK.
(Hum sklep* t. »lavnega »bora B. N. P. J. v Chicago. 111., priobčiti ae Ima v JW*«U*a> glasilu enkrat na mesec Imenik tm* druit«v ln njih uradnikov t. J. naslov predsednika, tajnika ln sastopal-k a.
"■LAVIJA" it. L v Chicago, 111. Frank Klsbučar, predsednik; M17 Ewlng »ve., John Duller, tajnik; U W. 861 h St.. Frank Mladic, sastopnlk; 687 S. Centre ave. — Mesečna sej*, vsako t. nedeljo v mesecu.
"TRIOLAV' It. I v U Salle. III. Bil« ▼••ter KramarftlC, predsednik; 10M 1st Bt,
It as VogrlC, tajnik; 1026-lst St., Alojs Kr**tartlč, sastopnlk; lQSft-lst St. Mesecu seja. vsako L nedeljo v mesecu.
"ADRIJA" it. 3 v Johnstown, Pa., Marti* Štrukelj, presednlk; 124 Chestnut Bt., Fellk* VolCko, tajnik; 913 Chestnut Bt., Mlkkel Pečjak, sastopnlk; 819 Chestnut at, MeseCna seja, »adnjo nedeljo v me-
"BRATBTVO'* it. 4 v Steel, O., IgnacU žlesibergar. presednlk; Box IX (Jlencoe. O., Ivan Kravanja, tajnik; Bo* IM Olen-oh, o.. Josip Dern*£, sastopnlk; Box I Steel. O. MeseCna sej*. 1. nedeljo v mese-o«
"NAPREJ" tt. t v ClevsUnd, O., Frank Černe. presednlk; 110« Hamilton Bt., Frank Russ, tajnik; 17H St. Clair St., Anton Bobek, sastopnlk; 1762 St. Clair St. Mesečn* sej*, vsako 2. nedeljo v mesecu ob 10 url dopoldne v Krausovl dvorani
"BRATSTVO" it. « v Morgan, P*., Frank MlklauClfi. predsednik, Box M Morgan, Pa.; Frank Drmota. tajnik, Box 96 Morgan, Pa.; Leo. Werdlnek, sastopnlk; Box 368 Brtdgevllle, Po. Mesečna seja, 1. nedeljo v mesecu.
"BRATOLJUB" It 7 v Clarldge, Pa., Lorenc Sturm, predsednik; Jacob Jerai, tajnik; Box 208; Valentin Rednak, sastopnlk; Box 462. Mesečna sej*, vesko l nedeljo v mesecu.
"DELAVEC" It • v Bo. Chicago, I1L, Jacob TI sol, predsednik; »41-3. floor Fulton St. Pullman, III., August AuCin, tajnik; 92M So. Chicago ave., Michael Ml-lakovlC, sastopnlk; 9656 Ave. N. Mesečne seja. vsako 1. nedeljo v mesecu.
• BRATSTVO NAPREJ" it. 9 v Tale. Kans.. Anton Rupar. predsednik; Box m. Ivan Žager. tajnik; Box 1., Frank Papei, sastopnlk; Box 33. Mesečna seja, vsako L nedeljo v mesecu.
"TRDNJAVA" it. 10 v Rock Springs, Wyo.. Alojs Proiek, predsednik; Box 380., Oregor Raspotnlk, tajnik; Box 380., Fr. Cukale, sastopnlk; Box 380. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu.
"SOKOV" 11 v	Wash., Mati-
ja Derganc. predsednik; Iv*n Slkonlja, tajnik; Anton VonCIna, sastopnlk. MeseCna sej*, vsako L nedeljo v mesecu.
"EDINOST" it. 12 v Murray, Utah. Ivan R. Orahek, predsednik; Box 201.. Mihael ŽugelJ, tajnik; W. Jordan, Utah, Matija Kolar, sastopnlk; Box 43 W. Jordan. Utah. Mesečne seje vsako 15. v me-v mesecu.
"EDINOST* it. 13 v Wheeling Creek, O., Josip Straus, predsednik; Lansing. O. Josip Long*r, tajnik; Box 9B Lansing. O., Frank Spend*], sutopnlk; Box 2» Bridgeport, O. Mesečne seje vs*ko 4. nedelje v mesecu.
"SLOGA" it. 14 v Waukegan. 111., Ivan Zdeiar, predsednik; 70S Market St. Alojs Klrar, tajnik; 709 Market St., Oabrljei Dominik, s*stopn!k; Box 481 Mesečna seja, vsako 1 nedeljo v mesecu.
"ZARJA" it U v R*vensdale, Wash.,
MaUJa Poterpln, predsednik: Ciril Erme-nc, tajnik; Anton Logar, sastopnlk. Mese-čna seja, vsako 4. nedeljo v mesecu.
"SnJOA" «t M v Milwaukee, Wis., Alojs Berg*nt, predsednik; 672 Reed Bt Ivan Kalan, tajnik; 328 Oregon Bt. Ka-rol Ilofbauor, sastopnlk; 163 Reed St. Mesečna seja, vsako L nedeljo ▼ mesecu.
"HLEJO" it. 17 v Bo. Loraln, O., M. Vr-banek, pred., «72-10. Ave.. Alesander Sel-dnliter, tajnik; 671-10. Ave., M. Kure, •71—10. Ave., sastopnlk. Mesečna seja. vsako 1. nedeljo v mesecu.
"PLANINA" »t 1» v Wsll*bur», W. V*.. Vlncenc Kol*r, tajnik; R. D. No. 2 Virginia Bt*., Anton Jenn*n, s*stopnlk; H d. No. 3 Virginia 8ta. Mesečna sej*.
vsako 2. nedeljo v mesecu.
"OREL" it. 19 v Stono City, Kans., Louls Kovač, predsednik; P. Jurie, Box 257 W. Mineral, Kan., tajnik; Ivan Kovač, sastopnlk. Mesečna seja, vsako 4 nedeljo v mesecu.
"SOKOL" It. 20 v Ely, Minn., Josip Be-llikar, predsednik; Martin Sleblr. taj-nk; Ivan Teran, sastopnlk. MeseCna seja, vsako 1. nedeljo po 20. v mesecu.
"OREL" it 21 Pueblo, Colo., Josip Samec, predsednik; Alojs AnieC, tajnik; Josip Milica, **stopnlk. Naslov drui* Iva je 1207 S. Santa Fe Ave. Mesečna seja, 1. nedeljo v mesecu.
"DANICA" it 22 v Trtmountaln, Mlch., Josip Mrvar, presednlk; Martin Bačar, tajnik; Josip ObranovIC, sastopnlk. Mesečna sejs, vsako 2. nedeljo v mesecu
"EDINOST" it. 23 v Darragh, P*., Jacob Jeseniek, predsednik; Box 166., Val. Urbas, tajnik; Box 163 Ilermlnle, Pa., Josip Hauptman, sastopnlk; Box 140. Mesečna sej«, vsako L nedeljo v mesecu
"&MARNICA" It 24 v Jenny Llnd. Ark. D. Si-nuikar, predsednik; Box 36, Ivan dregorlna, tajnik; Box 126. Frank Dollar, sastopnlk; Box 42. Mesečna seja, vsako 2. nedeljo v mesecu.
"ZORA" It. 28 v Tercjo Colo., Fr. Bajt, predsednik; Box 137.,' Fr, Levar, tajnik; Box 136., Ivan Adame, sastopnlk; Box 140. Mesečna sej*, vsako S. nedeljo v mesecu.
"BRATJE SVOBODE" it M v Cumber-land, Wyo., Ivan Bohw*rtskobl*r, predsednik; Jurij Peternel, tajnik; Ivan P. Korpnlk, sastopnlk. Druitvena Boxa W. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu.
"CELJE" it. 27 v Frontenac, Kans., Matija Marn, predsednik; Box 174., Anton Smode, tajnik; Fr. Boldln, sastopnlk; Box 181. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu.
"NOVI DOM" it 28 v Greenland, Mlch., Matija Schueller, predsednik; Box 203, Peter Geshell, tajnik Box 111., Jacob Bru-la, sastopnlk; Box 42. Mesečna seja vsako 4. nedeljo v mesecu.
"DOMOVINA" It 29 v Thomas. W. V*., Jacob Lusar, predsednik; Box 14L, Ivan Gruden, tajnik; Box 236., Ivan Mrhar, sa stopntk; Box 42. MeseCna seja, vsako 4. nedeljo v mesecu.
"POPOTNIK" it. 30 v Weir City, Kans., Martin BtefanCič, predsednik; R. R. No. 6 Pittsburg, Kans., Alojs Clrar, tajnik; Box 188., Paul Obregar, sastopnlk; R. R. No. 1. Mesečna seja, vsako 2. nedeljo v mesecu.
"SLOVENSKI DOM" It. 31 v Sharon, Pa.. Ivan BečaJ, predsednik; Box 932 Josip Paulenlč, tajnik; 17 Pitt St.. Ivan Smole, sastopnlk; Box 297 Glrard, O. Me sečna seja, vsako 2. nedeljo v mesecu.
"SAVA" it 32 v Winter Quarters, Utah. Ivan Jukret, predsednik; Box 38.. Louis Logar, tajnik; Box 8.. Anton Oman, sastopnlk; Box 13. Mesečna seja, vsako L nedeljo po IS. v mesecu.
"NAS DOM" it 33 v Ambrldge, Pa.. Frank TomallC, predsednik; Box 141., Frank Rosenberger, tajnik; Box 169., Josip Pele, sastopnlk; Box 141. Mesečna seja, vsako sadnjo nedeljo v mesecu.
"FRANCE PRESERN" It 34 v Indianapolis, Ind., Josip Hvalica, predsednik; 727 Warman Ave., Josip F. Falletlch, tajnik; 726 Warman Ave., Anton Mesec, sastopnlk; 714 Holmes Ave.. Mesečna seja, vsako 2. nedeljo v mesecu.
"ZVESTOBA" it. 36 v Chlcopee, Kans., Alojs Ajdi«, predsednik; Fr. K oil o, tajnik; Box 34., Ivan Lesjak. sastopnlk; Box 85. Mesečna seja vsako 1 nedeljo r mesecu.
"ZVEZA" It. 36 v Wlllock. Pa., Jos. Bln-kovlc, predsednik; Frank Mlklavec, tajnik; Box 116, Tom. Fortuna, sastopnlk; Box 207. Mesečna seja vsako 1 nedeljo v mescu.
Zastopnike krajevnih druftsv se nspro-
suje, če se Je pomota urimlla pri Imenih, Itevllkah ali pri dnevu mesečneh sej, da blagovole nasnanltl glavnemu tajniku Jednote.
PROLETAREC" «7 v Lowellvllle. O., John Rebol. pred.. Rudolf Mlglič. taj.; Fr. Bruder, sastopnlk: Bos &•. Mesečne seje vsako 1. nedeljo v mesecu.
Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino,trdi,da šo ni nikdarv svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli!
Sloyenci v Milwaukee!
T
*
* *
t *
*
*
t *
*
4
Zakaj kupnjeto slabo moso po visoki coni, ko Vam je lepa prilika dana, da kupite dobro meso in po nizki ceni.
OBRNITE SE NA
Otona Preiss,
269 Grove St.
kjer bodete točno postreženi z najboljšim blagom. V lalogt ima tudi pristne Kranjske klobase.
* * * * * * * * * *
So prodaja povsod, Phone Canal 9 Chicago, III.
John. J. Dwyer
071) Blue Island Avenue.
Gostilničar
bo priporoča Slovencem in drugim Slovanom v obilen obisk
Postrežba točna in solidna
J, J, Dwyer, 679 Blue Island Ave

Kasparjeva držav-na banka.
m Blue Island Ave. Chicago, III.
plačuje od vlog 1. jau. pa 30 jun. in 0(1 1. jul. pa do 30udec, po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vso dele sveta iti prodaja se tudi vozno listke (šifkarte).
Denar bo posojuje na posestva in zavarovalne police.
W. F. Severa Co.
_________ ___ _ ___ ____


CEDAR RAPIDS IOWA
P. Hchoonhofen Brg. Co's.
Najboljše pivo je
Slovenska Narodna
Podporna Jednota.

VESTI II STARE DOMIVIIIE IK iz ju[ulimstili pokrajin.
Ljubezniv nečak.
22letnl Jakob Cerlč Ima v DagoSab pri Mariboru bogatega strica v osebi posestnika Antona Partllča. Ker Jo Cerlč navaden delavec, ki se preživlja z delom svojih rok, se mu Jo zdelo, da premoženje med njim In stri cem nI prav razdeljeno, zato Je Sel lij 8i napravil ključ, odprl klet ln Čumnato Partllčevo, Cerlč Je pa ub mlljenega srca, je pa z raznim Bvlnj Bklm mesom in klobasami, ter dobro vinsko kapljico hranil tudi svojo ljubico Uršulo Nerat, deklo Partllčevo, ter več prijateljev, med njimi tudi hlapca Josipa Spureja, ki mu je tu-intam kaj pomagal, ko je Cerlč vlačil težke gnjatl lz Partllčeve čumnate. Ker Je orožnlStvo zvedelo za vso to stvar, ne kaže zdaj drugega, kakor da bo Cerlč sedel G, Špurej 3 meseca. Nerat pa 8 tednov, kakor jo določilo sodišče. '
Verska blaznost.
K nekemu ljubljanskemu zdravniku je prišla te dni mlada, zala deklica lz Notranjske. Ko jo je zdravnik prelB-kal, vprašal Jo Je, kateri zdravnik jo je dosedaj zdravil. Deklica mu Je povedala, da je bila v trnovBkem samostanu, kjer Imajo uboge —!— šolske seBtre "de Notre dame" Javno samostansko šolo. Ona kakor 4 ali 5 drugih deklic Je obolelo na nalezljivi bolezni. Da bi ne prišlo v javnost, da je v samostanu nalezljiva bolezen, zdravilo so nune revne otroke same ln Beveda ntno zdravnika klicale. Bale bo se namreč, da bode šola za nekaj časa zaprta, kar poinenja zanje "deficit". Pa še več! Ko le Blilčajno zdravnik v šolo prišel, poBkrlle so skrbne "nune" male bolnice v Jedilnico, ko pa Je zdravnik dr. Perlšlč, lz Ilirske Bistrice odšel, reklo so deklicam: "Hvala Bogu, da vas ta starove-rec ni videl, — g. dr. Perlšlč Je rodom Srb — saj ne veruje v našo vero. To prlobčujemo brez komentara! Deklica Je potem navidezno ozdravila, a ostala jej je v notranjem huda kronična bolezen In najbrže bode morala deklica prestati radi brezvestnih nun hudo, nevarno operacijo.
Izseljevanje,
Razmere v Avstriji osvetljuje najbolj žalostno resnica, ker zapušča vedno več ljudi svojo domovino ln išče opotoče sreče v daljni tujini. Izseljevanje je bilo vedno gotovo znamenje, da peša država ln ljudstvo blagostanje v njej. Naselilo Be L 1904-05. lz Evrope v ZJedinjene države l.t&fl,-400 oseb, izmed katerih Je bilo 275,-981 avBtro-ogerskih državljanov, za 98.000 več, kakor leta 1903-04, več kot četrtina vseh naseljencev v ZJedi-njenlb državah. Nenavadno hitro ln kar skokoma Je narastlo število avstrijskih Izseljencev v ZJedlnJenlh drŽavah. Leta 1861 so našteli samo 13 avstrijskih izseljencev, 1. 1875 že 7559 1. 1885 pa 27,898 In leta 1895 Je Iskalo sreče v ZJedlnJenlh državah 33.389 oseb lz naše države! Nezdrave poli tlčne ln socialne razmere v naši državi so stisnile popotno palico v roko L 1901: 113.390, 1. 1902: 171.989, 1. 1903: 20G.043; 1. 1904: 177.150 in leta 1905. 274.409 osebam. A število avstro-ogrsklh izseljencev je še večje, ker ne vemo, koliko Izseljencev je iskalo opotoče srečo v Južni Ameriki, Kanadi, v Nemčiji in v Egiptu.
Dober prorok. Pred 14 dnevi Je bilo v neki gostilni Izgubljenega nekaj denarja, katerega Je našel neki delavec In takoj zahteval najdnlno. Natakarica mu Je toliko časa prigovarjala, da naj da denar nazaj, da Be Je to res zgodilo. — Toda delavec Je proroško stopil pred natakarico in JI rekel: "Dobro, Jaz dam denar nazaj, ker ml pa ne privoščite najdnlne, bodem tako naredil da bodete danes Izgubili ves denar, ki ga bodete nesli seboj." Beveda si natakaric* zaradi tega ni delala sivih las, a delavčeve besede so se vendarle izpolnile. Ko so namreč »večer lokal saprll ln Je prilla natakarica domov, je opazila da Je denarnico res A jo Je le dane« s vsem de-
dobil« nazaj. Pa naj ie kdo reče, da al vrt coprnlkov!
Odlikovan Slovenec.
V Peterburgu Je bil pred kratkim odlikovan z redom bv, StanlBlava t j. srebrna kolajna, ki ae nosi pripeto na vratu, črkostavec gospod Matija Klavžar, rojen leta 1851 v Oorellcah pri Radečah, ki Je bil v kondlcljl v tiskarni, znanstvene akademije v Peterburgu. Gospod Klavžar Je bil revnih staršev, Je s pomočjo podpornikov dovršil spodnjo gimnazijo, potem pa šel k tiskarstvu. Užival Jo pa to CaBt le malo časa. „ kajti kakor posnamemo lz peterburšklh časnlšklh poročil. je sedaj umrl.
Papežev ukor. •
Podpredsednik ogrske katoliške ljudske stranke, prelat J. Molnar, ki je povodom razpusta ogrskega državnega zbora služIl v budlmpeštanskl baziliki črno mašo, Jo dobil baje vsled posredovanja dunajske nuncljature od papeža oster ukor. V ukoru opozarja papež, da se duhovniki morajo Izogibati vsaki politični demonstraciji. — Molnar Je odgovoril nunciju, da se nima pravice vmešavati v ogrske politične zadeve. Ta odgovor jo napravil na Dunaju ln v Rimu najmučnejši vtisk.
Ponujajo dekleta in zemljo.
Po Slavoniji se je raznesel glas, da so prišli v Duruvar in Pakrac ruski agenti, da na stroške runke drŽave odvedejo čimveč mladenlčev na Rusko, češ, da imajo na Ruskem toliko deklet ln zemlje, da ne vedo kaj ž njimi početi. Nekoliko hudi Japonci, še več pa krvava revolucija so pobrali ru*:ti moški t»vvt a sedaj kliče cnr mladcničo iz inozemstva, da no bo obležala zemlja neobdelana. Vsak sl lahko izbere itokllco, katero koli hoče in zemlje toliko, kolikor se mu Jo ljubi. In lahko verno ljudstvo Je res navalilo od vsih strani v Daruvar ln Pakrac, lcjer pa seveda nlčeBar niso vedeli o ruskih agentih ln njihovih sijajnih obljubah.
Iz škofovih zavodov. * V št. Vidu pri Ljubljani so zapodili dva duhovnlka-profeBorja, jeden je šel na Dunaj, drugI za kaplana, ker so se godile v zavodih reči, kakoršne se godijo v vsakem kutollškem zavodu. Ubogi otroci, komu so Izročeni! Papež razpustil svojo 'nobelgardo"7
Papež meni, da Je garda odveč, ker ni več posvetni vladar. To gardo sestavljajo plemiči—bogataši, ki dobivajo za svojo 'Blužbo' mesečno 300 lir. Papežev blagajnik zahteva, da se gardisti odpovedo tej mesečni nagradi ln da obavljajo svojo službo brezplačno, alt naj pa prepuste svoja mestn takim plemičem, ki bodo zastonj služIli v gardi. Ako se taki ne prijavijo, bo garda razpuščena.
Kaj to poinenja lahko povzamemo. Ljudstvo napreduje, a Petrov novčlč nazaduje. Papež garde ne more Iz-drževatl, radi tega "garda" pojdi s trebuhom za kruhom.
Boj z medvedom.
Nedavno so šli trije bosanski kmetje lz Rakltnlce v gozd "Črna Bljeka" po drva. Prlšedšl v gozd, bo zaslišali Iz nekega votlega hrastovega debla čudno renčanje. Kmetje so šil bližje tedaj pa je lz štora skočila medvedka ter planila na prvega Osmana Deglča. V boju Je dobil Beglč smrtno nevarne rane, preden sta mogla ostala kmeta razjarjeno živeli ubiti s sekiro In kolom. V hrastovi votlini so našli nato tri mlade medvede.
Je Tvoj |ezlk Cist?
Postavi se pred zrcalo in oglej si svoj jezik. Ako mi čist, potem je Tvoj želodec pokvarjen. Čo je dihanje težko, tek pokvarjen, ne-redno prebavljenje, če te boli glava če imaš mnde roke in noge, slab pogled in se slabo počutiš, takrat vzemi Severovogrenčico za želodec kajti to zdravilo ti pomaga, od strani slabosti, drisko in glavobol. Zaupaj zdravilom, s katerim se us-pesno zdravi vie 25 let.
Dobiva se v vsih lekarnah ali pai W. P. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
pošljete denar v staro domovino, obrnite se zanpno na M V. Konda-ta, 667 W. 18th Str., Chicago, III.
h
n
i
Tak uči sv. pismo knjiga modrosti Isusa šfrta Sirahovega v 18. poglavju na 1<?. stran L
Ta izrek je dobro, da si zapomni naše ljudstvo, kajti ako je komuna svetu pot p ba nauka o čuvanju zdravja, je v prvi vrsti to naše ljudstvo, katero navadno t>e 1j takrat išče zdravniške pomoči, ko bi bilo bolje poklicati duhovna.
' Blagor onemu, kateri je zdrav, a kedor zdravje izgubi, je v nadlogo sebi in drugim. Zdrav človek je trden in vesel, njemu ne škoduje veter in zima. Jed in pijača mu diši in delo mu je o veselje. Nič ga ne boli in ničesar r.c pogreša ter je popolnoma srečen in zadovoljen.	*
Zatoraj rojaki! ZAKAJ TRPITE IN BOLUJETE? Ako ste bolni in slabi, sploh, ako rabite zdravniške pomoči ter želite popolnoma ozdraviti, obrnite se samo na:
Dr. E. C. Collins Medical Institute
Kiytl znano Yam je dajo on edini, kateri Vam garantira in vas v resnici do kraja in popolnoma ozdravi bodisi katere koli bolezni kronične ali akutne kakor: bolezni na pljučab, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, reomatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato Žilo (heme-roidc), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noRe in telo, vodenico, boŽjast, šumenje in tok iz ušes, ogluŠenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po filavi, srbenje, lišaje, ma-zole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobolj, kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni moške ali ženske, kakor tudi vsake tuj ne spolno bolezni lil napake. On je prvi in edini zdravnik, kateri ozdravi jetiko točno in popolnoma.
Čitajte nekaj najnovejših	priznanj, s katerimi re rojaki zahvaljujejo za popolno ozdravljenje.
Ozdravljen: trganja po nogah in	Ozdravljen: tajne bolezni in izpa-
bolezni v prsib in želudcu.	danja las.
Jiivna zahvala.
.Springfield, Ills.
draqi oospod dr. e. c. collins m. i.
new vohk.
Vam naznanim, da sem prejel Vaša posljana zdravila za srbeči lišaj in Vam se imam zahvaliti, ker so Vaša zdravila zares uspešna, kajti jaz sem sedaj p_"|q1do-ma zdrav.
Vas pozdravljam s spoštovanjem
Johan Intihar,
1917 So. 15th Street,
SPRINGFIELD, ILL.
>
John dubik, 17 Reed St., North Adams, Mass.
Alex Lomiiardt,
Glems Falls, N. Y.
Da bodete bolezen loŽje spoznali pišite po knjigo „Z(lrnv.|0 , katero dobite zastonj, uko pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Ako ste bolni ali slabi ter rabite zdravniške pomoči, natanko opišite svojo bolezen in naznanite, koliko časa že trpi in koliko sle stari in vse glavne n z rok o radi katerih je bolezen nastopita in pisma naslavljajte na sledeči naslov,
DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
140 West 34th Street,
New York, N. Y.
Zavod je odprt vsaki dan od 9 ure zjutraj do 6 ure popoldan, ob nedeljah in praznikih od 10 ure * dopoludun do 1 ure popoludan. <1II.II. 1 > ^^'-^T^jgMIlJtgržajSgSgM
phone: Bell 1271 J.	Cuv, Central 1271) K
Slovenska notarska pisarna,
V CLEVELAND, OHIO, kjerae izdeluje vbii notarska in sodnijska opravila kakor: pobotnico, pooblastila, dolžna, odBtopna, čezdajaiiBka, ženi-tovanjska, kupna pisma, i.t.d, prepisi intabulacije, tožbe v slovenskem, nečistem in angleškem jeziku raznovrstne prošnje v vojaških zadevah, ter iztirjavajo dolgovi tukaj in v stari domovini.	Zastopstvo pri sodnijah. Prodaja
parobrodnlh listkov, pošiljanje denarja.
FRANK KOllČE & A ItENEDIK. (»204 St. Clair Ave.,' preje 1778 St. Clair St. Clevelad.
e 6204 St. Clair Ave.,' preje 1778 St. Clair St. Clevelad. 3
iiUiUiUiUiUlUiUiUiUiUiUiUiUiUiUiUiUiUiUiUiUiUiUiUK
POROČNE SLIKE
izdeluje v najlepših pozicijah. Venka pctloba je lepo in naravno zgotovljena. Vsakovrstne družinske in društvene slike v poljubni velikosti za, nizko ceno. Tudi povečuje manjše slike v naravno velikost
The Reliable Photograph.
391_393 Blue Island Ave. vogal 14. Plač«. CHICAOO, ILL.
establish 1883	phonb Canal 187
Telefon urada Main 39.
Telefon stanovanja 328—Y.
Dr. F. E. Hicklin
La Sal le, III,
Se priporoča tu živečim Slovanom. Urad ima nad Strauso-vo prodajalno.
Ozdravljenje odi je moja posebnost.
Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno
na 257 - 1st Ave,Milwaukee, Wis.
Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Slovenec dobro do-C. HOFBAUER.
N a z d a r rojaki!
Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni
Saloon:
Točiva vedno sveže pivo in pristne drage pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Za obilen peset se priporočava
brata KoSiček
Sil S. Cintie Ive, Chici(i, III

Mirko Yadjina
priporoča bratom Slovencem svojo J1RIVNIC0. i 390 W. 18. Nt. Chicago.
Najvočja slovanska tvnlka
Emil Bachiiian,
580 No. Centre Ave. Chicago.
Izdeluje društveno znake, jtrs-be, zastavo in druge ptrebSČine^
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "aaloonu" vedno sveže najfinejše pijačo-"atlaB beer" in vsakovrstna vina. Unijske amodke na razpolago. Vsaoe-mu ▼ zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrež. ba zagotovljena.
Za obilen obisk so vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
617 S. Center Ave. blizo 19 ulice Chicago, III.

Jakob Dudenhoefer
VINOTRZEC
339 Grove Street,
Milwaukee, Wisconsin.
Priporoča vsini slovenskim salonom svoja izvrstna vina in likerje. Ima v zalogi tudi Im-portirane, vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka.
P.J.Dedehich je pooblaščen sprejemati iinročila in denar.

ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrom glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz čeBkega hmelja in izbranega ječmena,
g LAOER | MAONET | ORANAT |
Haivaža pivo v steklenicah na v#e kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne zabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Poštnim potom lahko vlagate denar.
Da »moremo vsluiiti tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. VI lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej.
Pišite po navodila na
soma Chicago savings
278—92nd Street
Chicago, III.
ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU
se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno čmerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno ao pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak Človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi
Trinerjevo zdravilno grenko vino,
ki pospešuje slast do jedi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v eisto kri, ki je glavni pogoj življenja.
Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo, da le edino pristno
Trinerievo zdravilno, grenko vino
najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu.
Dober tek.	Močni živci.
Izborilo prebavljanje. Močne mišice. Trdno zdravje.	Dolgo življenje.
To je zdravilo, kakeršnemu ni paru na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bolezni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepčalo in čistilca krvi, branite bolezni.	» • • »
POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač.
* * • m
V LEKARNAH
V DOBRIH GOSTILNAH
Jože Triner
799 So. \sh1atid Ave.
CHICAGO, ILLINOIS.
Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih gpeoielitet:
Triner je v brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak.
RAZNO.
i ^
Izgon bivie srbske kraljice iz — Francoske.
Francoska vlada Je bivši srbski kraljici Nataliji namignila, Daj, zipustl Francijo, »lcor bo iztiranu. Natalija so Jc namreč tudi udeležila duhovake-1?» punta zoper inver.turlzirnnjo cerkvenega Imetja. Vslfed dobljenega migljaja se je Natalija proBellla v San Sebastian.	„
Narodnosti v Italiji. ' _> .
Italija ima med 35 milijoni prebi-balcev okolu 300.000 podanikov, ki niso italijansko narodnosti. Od teh Je pa 100.000 Francozov v Pljemontu, 100.000 Albancev, 38.000 Grkov. 40.000 Slovencev na Beneikem, 12.000 Nemcev med Švicarskimi kantonoma \Val-lis In Tenis, 5000 Hrvatov v nekdanjem napolltanskem kraljestvu In 15.-000 pripadnikov drugih narodnosti.
Verska blaznost.
V Kečkemetu se Je pojavila verska blaznost epldemlčno. Mnogo Žen ln deklet Je prišlo pod zdravniško nadzorstvo. Blaznost bo provzročlli Na-zarcnct, ki razvijajo po južni Ogrski živahno delovanje. Središče Jim Je Kečkemet. Oznanjevalcl te verske sekte sq Imenujejo veliki bratje, delujejo z vsakovrstnimi "Čarovnijami" ter svoje žrtve hlpnotizujejo ter dokazujejo, da so tolmači resničnih In pravih Kristusovih naukov. Posebno ženske bo lahko pristopno fanatičnim naukom, samo v enem mesecu jih je zblaznelo 30. Pretečeno nedeljo Je 5 žensk kar na ulici zblaznelo grede domov od nazarenske pridige. Obla-sti na vso moč delujejo proti novim naukom posebno zato, ker nazarens-ka vera Btrogo prepoveduje nositi orožje ter mladeniči rajši presede leta in leta v Ječi, kakor bi vzeli v roke vojaško puško. Vse zblaznelo dekleta trdijo, da Jih Je obsenčil sveti duh ln da so vsled tega v blagoslovljenem stanju, toda zdravniki bo Jih preiskali ter spoznali, prazno domišljijo. Na vsa vprašanja odgovarjajo samo a citati lz bv. pisma.
Papel ne veruje v čudeže.
Dr. Bolssarle, zdravnik v Lourdu, Je nedavno predložil papežu letno poročilo o čudežno ozdravljenih v sloveči Jami. Papež pa najbrže no veruje v tako farbarljo brezpogojno, zakaj dr. Boissarie Je dobil nato od papeževega zdravnika dr. Lapponlja pismo, v katerem mu papež naznanja, da je za bodočnost odredil, da se bo dognala identiteta ozdravljenih oseb po zdravniških spričevalih in po osebah, ki so bolnike poznali pred ozdravljenjem.
Premeten sodnik.
Gozdar jo naletel nu družbo tatinskih lovcev, ko so Bi ravno delili u-streljeni plen. Tatje so ušli, lo puške je dobil gozdar, ki j« prijavil tatove sodišču le po svoji sumnjl ker ni bil spoznal nobenega. Pri sodišču pa so vbI ovadeni trdovratno tajili ln tudi dokaza nI bilo nobenega proti nJim. Tedaj pa Je rekel Bodnlk ravnodušno: "No, Izmed va» tedaj nI bil noben v gozdu. Sedaj vzemite vsak svojo puško ln Ulite domov" Komaj Je to izgovoril. bo planili proti mizi ter Je vsak zgrabil svojo puSko. So hitrejši pa je bil državni pravdnlk, ki Je brez zasliševanja vse obtožil.
Ljudske univerze na Danskem.
Na Danskem Je 89 ljudskih univerz, katerih vsaka Ima povprečno 40 članov, ki se udeležujejo vseh predavanj Država daje univerzam 160.000 K letno podpore, slušateljem pa štipendij v znesku 200.000 K.
Koliko velja krožnik leče 1
Vojvodlnjl Alba Je bilo J. 1904 v hotelu "Bristol" ukradenih 100.000 frankov. Njeni dediči sedaj tožijo hotelirja za odškodnino, češ, da Je odgo-voren za premoženje svojih gostov, a to tembolj, ker Je vojvodlnjl vse nenavadno drago zaračunal, za enkratno kurjavo Je morala plačati franka, za krožnik leče 3 franke. Zagovornik Je pripomnil : "Samo Ezav Je Se dražje plačal krožnik leče." •
Nove čepice avstrijskih vojakov.
Avstrijski vojaki dohe nove čepice. Tehtate bodo po 138 fj. Po tilniku bodo
imelo robec, s katerim se bodo vojaki branili vročino, v čopiči je pa priprava za zračenje glave.
Roj^n za trgovca.
V nekem angleškem čubopIsu jo bilo nedayno čltatl sledeči dogodek: — 'Malemu Viljemu je mati dajala vsak dan par vinarjev za sladkarije. Nekega dne pa mu Je mati povedala, da jo sedaj ž? prevelik, tako veliki otroci si morajo sami' zaslužiti denar, ako si hočejo kupovali slaščice. Dečak jo bil po tem obvestilu nekal časa zamišljen, toda kmalu se jo potolažil, in dali nI dobil od matere več vinarja;— vendar bo bilo njegove življenske razmere ugodnejše, kakor poprej. Nekega dne Je videla mati okoli Bvojega Vltčka gručo glasnih otrok, na zidu pa Jo bil obešen velik papir s Blcdečlm naznanilom: "Willi Jones požre malega zelenega črva za 10 h, vellkoga zelenega črva za 20 h, glisto deževnico za 25h, veliko glisto za 30 h, malo žabo za 80 h, veliko zeleno žabo za 1 K." — In otroci bo zlagali Vllčku vinarje skupaj, da bo gledali njegove čudeže, a on si Jo po zeleni žabi lahko .privoščil dovolj — bombonov.
Žene v Maroku.
žive pač kakor drugo vztočne žene zelo samotno in enolično. Celi dan ne sme nobena na svetlo, na zofl leži brez dela In zabave. Tudi Čltatl ne sme ničesar ako Je tudi sedunja maroška literatura zelo pusta. PuBta e-nollčnost se moti samo b tem, da bero sužnje Bvojlm gospem Bamo vztočne bajke. Kadar se stori večer smejo ženo na ravno Btreho, kjer ae na-vžljejo svežega zraka. Zabave nimajo nikakoršne, veselic Be smejo udeleževati Bamo ob družinskih praznikih ob svatbah ln krstih. Obiskovalcev nimajo razun čarodejk, ki prorokujejo lz kart bodočnost. Poslopja, kjer stanujejo pa bo polna lepotlčja. MaroSke žene zlasti ljubijo drago kamenje In imajo zato tiste, ki so premožne, ž njim okrašeno vbo obleko In obutev.
Listnica upravnlltva.
Neimenovan La Salle, 111., Prosimo sporočite nam pri spremembi Vašo imo, ker drugače Vam ne moremo ustreči. Pozdrav!
Proti hudodelstvam.
V nekaterih večjih meatah usta-novljajo treznomislečl državljani klube, katerih naloga jo obvarovati ljudi pred hudodelstvi, toda uspeli tega podjetja je do sedaj ne-po vol jen, kajti hudodelstva so s silo ne odpravijo.
Dobro in stalno delo, ki bi pri-pomoglo vsakomur da bi pošteno svojo družino preživel to bi imelo uspeha- Ljudem pu, katerim delo smrdi, ne bi imeli prostora med človeštvom. Ljudje pa, kateri za delo radi bolezni ali oslabelosti niso zmožni, pomagalo jim bode Trinerjevo zdravilno grenko vino. To ozdravlja vsako oslabelost in doseže najboljše uspehe Ojači že-lodec. ter povspeši tek do jedil. Deluje na prebavljenje, čisti kri in telo ter povspešnje ozdravljeuje Dobiva »c v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 S«. Ashland Ave., Chicago, III.
ODPRTO PISMO SLOVENCEM. Cenjeni gosp. Dr. E. C. Collins New York.
Naznanim Vam, da sem prejel poslana mi zdravila od American ExpresBH vse v redu. Po teh po-slanih Vaših zdravilih Bern po preteku 10. dni popolnoma ozdravel bolezni na očeh, za kar se Vam srčno zahvaljujem,—
Vas pozdravljam ter ostanem 8 spoštovanjem Josef Cicigoi,
2<>15 W. Valnut Str.
Indianapolis. Ind.
DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. vel J. Je >20 » Temu je prldjatl te 10 centov W poštnino.
Konklave 1. 1903.
III.
Iiid prvega glasovanja Je bil na slednji: Rampolla 24 glaBov, Ootti 17, Sarto 5, Vanutelll 4, Orcglia 2, Ca pecelatro 2, dt Pletro 2, Agliardi Feratta, Rlcbelmy, Portanova, Caaet-ta In Segna po en glas.
Komaj Je bil razglašen ta Izid glasovanja, Jo že vstal kardinal Ca-vagnls In obrnivši se na kardinala Oreglla vprašal: "Ali se bo glasovalo s pristopoms(accessor? Kardinal Oreglla Je odgovoril: Ne; ne dopustim, da bi se glasovalo na ta način; žo v zadnjem konklavu se je opustil ta na čin, ker je preveč zamotan ln ker se lahko zgode presenečenja, ki niso nič prida.
Ta Izjava kardinala Oreglie je bila, kakor udarec z bičem, pravi drZavnl prevrat, prava revolucija.
"Accesso" se Je vedno praktlclral "Accesso" obstoji v tem, da Bmejo dati kardinali svoj glas tistemu — kandidatu, Ki je dobil največ glasov, 2a katerega pa pri prvem glasovanju niso glasovali. V tem Blučaju je dobil Rampolla največ glaBov. Ko bi bil Oreglla dopustil "accesso", bi bili smel! tisti kardinali, ki pri prvem glasovanju niso dali Rampolll svojih glasov, sedaj glasovati zanj — ln bržčas bi bil Rampolla dobil potrebno večino, kajti glasovi, ki jih je dobil Gotti, so bili žo zagotovljeni Rampolll. Treba bi bilo, da dobi Rampolla poleg svojih In Gottljevlh glaBov samo fie dva druga ln postal bi bit papež.
NI torej čuda, da je Rampollova stranka kar vzkipela, Uo Je čuta, da Oreglla no dovoli omenjenega načina glasovanja. Če hočemo pravični ostali, moramo priznati, da Je Oreglla postopal nasilno ln da se je naravnost poslužll neresnice, če se nI — zmotil, kar Je vzprlčo njegove starosti lahko mogoče.
Oreglla je rekel, da se "accesso'' v zadnjem konklavu nI dopustil. To Je neresnično. Prav Leon XIII Je bil Izvoljen na ta način. "Accesso" Je nad 400 let v navadi ln ta starodavni del papeškega volilnega reda jo Oreglla proti vsi tradiciji kar naenkrat ugonobil. In pri tem je Se rekel, da "accesBo" ne rodi nič dobrega, to se pravi po Oregllevem mno-nju je bila Izvolitev Leona XIII za cerkev slaba in bi bila slaba tudi Izvolitev Rampolle.
Da, ta stari hrast Oreglla Je delal kardinalom preglavice. Najprej Je dal v liste, da bi podelil blagoslov z zunanjega balkona, če bi postal papež, to se pravi, da bi poskusil doseči z italijansko vlado porazum-ljenje; potem se Je branil potrkati * srebrnim ktadlvcem mrtvemu Leonu na čelo, Če6, da je ta mnogostoletna navada sme&na, ker dandanes nihče ne verjame v tak način dokaza da Je kdo mrtev; ln naposled Je na svojo roko premenil volilni red.
Za Rampollo je postalo to Oregll-evo postopanje usodepolno.
Tu Je omeniti, da Je bilo prvo gta-sovanje nalafsč tako urejeno, da bi prišlo do glasovanja "accesso". Rampolla je predvsem skrbelo, da bi njegov najhujfil nasprotnik Vanutelll no prišel v ospredje. Zato Je en del svojih pristaSev poslal t boj za Oottlja, vedoč, da potegne pozneje vse Got-tijeve glasove za sabo. Namen tega manevra Je bil dvojen: ujeti po o-vlnku nekaj glasov ln obenem spraviti v stran tekmeca Vanutelllja. Res je dobil Vanutelll samo 4 glasove, kajti večina njegovi prijateljev jo glasovalo za Oottlja. S tem je bilo dokazano, kar je Rampolla hotel dokazati, da njegov sovražnik nič ne Šteje.
Po obedu so Sli Rampoliovl agitatorji na delo. Nagovarjali so kardinale, naj glasujejo za Rampollo, čefi Gottljevl glasovi bo mu Itak zagotovljeni in Je torej njegova izvolitev Bkoro zagotovljena.
Toda med kardinali jih je bilo mnogo takih, ki so se postavili načelno na ■ tališče, da naj postane papel kak Italijanski kardinal, ki ne biva v Rimu. In tudi ti kardinali so začeli delati, ln sicer tako proti Rampolll. — kakor proti Gottlju.
Uspeh agitacije se Je pokazal prt
popoldanskem glasovanju. Dobili so: Rampolla 29, Gotti 10, Sarto 10, Rl-chelmy 3, Capecelatro 2, Vanutelll 1 ln Segna l.glas. SteVIlo Rampollovlh glasov je bilo naraslo za 5 glasov, a tudi Sarto Je dobil 5 glasov več kakor dopoldne.
Rampollova stranka J« mislila, da Jo zdaj njena zmaga zagotovljena, treba je le, da se Gotti odpove kandidaturi in prozročl, da bodo njegovi volllcl glasovali za Rampollo. Toda Gotti bi bil sam rad postal papež in Je z vbo silo agitlral zase ln proti Rampolll. Ta razpor Je mogočno podprl prizadevanje kardinalov Satolll ln Cavagnls, ki sta hodila od kardinala do kardinala in agltirala, naj se no voli ne Rampolla no Gotti, no Bploh kateri izmed kandidatov, ki bivajo v Rimu, marveč kak kardinal, ki biva Izven Rima. In ker Je bil beneški patrljarh Sarto dobil dopoldne že 10 glaaov, Je naravno, da so se začeli pogledi obračati nanj.
Tako Je prišla nedelja dne 2. avgusta 1903. Po mafil so se aeSll kardinali v posvetovalni dvorani In kardinal Mathleu poroča, da se je vsem brala z obrazov silna razburjenost. — Ne vsem. Kardinal Rampolla Je bil miren ln hladen, kardinal Vanutelll pa tako dobre volje, kakor da bi vedel, kaj da se zgodi.
M^d splošno največjo napetostjo Be je Izvršilo oddajanje glasovnic Dobili so : Rampolla 29, Sarto 21, Gotti 9 glasov, pa en glas pa Orpglln, D1 Pletro in Capecelatro.
So med Bkrutinljem Je naenkrat vstal kardinal Puzyna ln vzel v roke neki papir. V Istem trenutku bo vstali dunajski kardinal Qruscha, praški
m
kardinal Skrebensky, Bolnograškl kardinal Katschthaler ln ogrski prlmas kardinal Vaszary ter stopila k Puzynl.
Z močnim glasom, ki se Je tresel od razburjenja, je kardinal Puzyna čltal naslednjo Izjavo:
Honor! mlhl duco, ad hoc offlcium Jubbu attlsslmo vocatus, humllllme rogare Vostram JJmlnentlam, prout decanum Sacrl Collegll Bmlnentlssl-morum et Oamerarium S. R. E, ut ad notltlam suam perclplat ldquo 'no-tlflcare et .declarare modo officloso vellt; nomine et auctorltate Suae Majestatls Apostollcae Franclscl Jo-Rephl imperatorls Austrlae et Regis Hungarlae, Jure et prfvlleglo antlquo utl volentls, veto excluslonlu contra Emlnentlsslmum Domlnum meura cardinalem Marianum Rampolla del Tlndaro.
Romae, 2. august! 1903.
J. Card. Puzyna.
"Štejem sl v čast, .poklican na ta posel po najvišjem, ukazu, najponl-žneje prositi Vašo eminenco kot dekana sv, kolegija kardinalov ln ka-merlenga sv. cerkve, naj Vaša Eml-nenca sprejme v vednost za bvoJo osebo, kakor za deklaracijo ln uradno notlflkacljo veto izključenja proti Njega Emlnencl mojemu gospodu kardinalu Marijanu Rampolll de Tlndaro v l* menu ln po avtoriteti Njegovega apostolskega Veličanstva Franca Josipa, cesarja avstrijskega, in kralja ogrskega, ki Je voljan, Be posluilti te stare svoje pravice ln svojega privilegija".
Kakor blisk z jasnega so treščile te besede med kardinale. 2e pri prvih besedah so Rampoliovl prijatelji zatrepetali. "Honor! mihl duco" .... čast ml Je.... Je rekel Puzyna. Z enim udarcem je ugonobil najmogočnejšega moža rimske cerkve in je pri tem še ošabno rekel "čaBt ml je", ko bi bil vendar vsakdo drugI rekel "oblalujem, da moram"----
Pred vsem je treba pribiti, da je modus, na kateri je bil izrečen ta veto, popolnoma nov in da je tudi oblika nekaj popolnoma novega. Na tak način Se nikdar nI bil Izrečen veto. Uvalevatl Je, da bo vb! kardinali prisegli na konstltucljo, po kateri Je izključen vsak veto. Puzyna se nI mogel pregrešiti proti konsti-tuclji, saj Je bil sam nanjo prisegel — zato je Iskal nove, doslej nepoznane oblike, da bi Izrekel veto tako, da bi n« grešil proti storjeni prisegi. Ali je Puzynov način tak,- da tej prisegi ne nasprotuj*, o tem se pač ne more ničesar reči. Kakor je — ta Oreglla Je tudi prisegel na kon-
stitucljo, tako Je pač ravnal tudi Puzyna.
Kardinal Oreglla Je na Pupynovo Oreglla nasilno odpravil accesso — Izjavo samo pripomnil: To naznanilo se niti oflcljalno, niti oflcljozno no sme vzeti na znanje in se ne bo u-poštevalo.
(Dalje prlhodj
K

naznanilo.
Matija Erklavec. edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da se jo radi premajhnega prostora preselil iz 433 W.17 St. na 024 8. Centre ave.
Nadalje javlja, da ima sedaj ve-liko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popruvo štirih vse po zmerno nizkih cenah.
MATH ERKLAVEC, 1524 So. Centre ave. Chicago,
LIEGICH Slovenski fotograf
poznat mej Slovenci ie mnogo let izdeluje najlepše velike in male sliko po najnižjih cenah.
80-86 Euclid Ave.
CLEVELAND, O.
e
Dr, M. A. Weisskopf
885 Ashland Ave. Telefon Canal 47B
Uradne ure: do 9, zjutraj od I. do 2. in
od 5.-6, popoldne	____________
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne In od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal.
;0
- , m —--—		
	F. 1. SKALA & C0. L 320-322 W.18.St.,prodaja prevoznih list J	
« a) 5	fljt-. JČEŠKA,|SLOVANSKA BANKA. Menjuje tuj denar, iztirja glavnice in preskrbuje vrednostne listine po celem svetu sosebno pa v AvstroOgrski in Zdr. državah. Sestav-Ija plačilne in druge pravne bstine. Izterju-je dedsoine. Zatopstvo prekmorskih družb: Bremen Hamburg Rotterdnm in francoske črte.	Zatopniki sprejmejo potnike na postajah.
V slučaju zadrik ali zaprek, obrnit se naravnost na na		
[i . i	To tvrdko zastopa tudi M. V. Konda v Chicago. 111. 657 W. 18 Str,, ter se vabijo rojaki,' da se zaupno na njega obrnejo.	
© -M
-a
o
rs •f*
fl o
rfl
ce
ca
h -M
x
ar
.—« £
e
o	o
*a	a
S/	d)
•a	5
~	v
s	e
<5	s
Amann & McCabc
"["mesarja | Milwaukee, Wis. 306-8 Roed St.
Se priporočata slavnenu občestvu
V zalogi Imata tudi kranj-STh ske klobase.
JA, |
PRAVA POT SO OSKARJA.
Hranite ga, ter vložite ga na zanesljivo banko, kjer bode varen.
Popolnoma zaiieslivo vložen je v
INDUSTRIAL SAVINGS DANK
652 Blue Island Ave.
Ustanovljena 1890.
vsako 80b0t0 odpbto do 8 ube zvečer.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
62—84 Fisk St, Tel. Canal 1406
f* STARA IN IZKUŠENA
(jUNAJRD LINE
ta lito.
PREVAŽA LJUDI IN BLAGO ČEZ OCEAN
ElULUB, EEHOVA. IMPEL ITD.
LIPI, VBLIKI IN NOVI
PARNIKI NA DVA VIJAKA ••CARPATHIA"	13,600 ton.
••SLA VONJA"	10,600 ton.
••PANNONIA"	10,000 ton.
•♦ULTONIA"	10,400 ton.
Ii New Yorka odplitfejo NARAVNOST V ITALIJO.
Obrnite se do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navodila o oenah in času kedaj parniki odplujejo.
§m Mejo aaeatjel
F. G. WHITING, ravnatelj. 67 Dearborn Str.	ohicago.
r*emu pustIS od nevednih zobozdravnikov izdirati svo;e, mogočo ie popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Simonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
Colorado Slovi Po Svoji Rodovitosti
NAJUGODNEJŠA VOŽNJA V NJO JE
Deny or &Rio Grand© R.R.
Vožnja predoeiva najlepši razgled.
Colorado je najrodovitnejša dežela pod soincem, in nikdo naj no zamudi prilike se tam nastaniti kot kmetovalec.
Znit&ne Toiqjt m duel?, aprila 1906.
Pišite po vozne listke in pojasnila.
S. K. HOOPER, O. F. & T. A. Denver, Colo.
R. C. NICH0L, General Agent 242 Clark Str., Chicago.
Znižane cene za
Naseljence
Samo $2.00 ye<5 kot v ©no stran za t je in nazaj.
Vsak torek (znižana cena $7.00) iz St. Paul, Minneapolis, in
DULUTH, MINN., NORTH DAKOTA, MANITOBA. WESTERN ONTARIO IN ZAPADNO CANADO.
Vsak prvi in tretji torek v februarju, Marcu, aprilu, maju, juniju, septembru, oktobru, in novembru v razne krajfe ▼
MONTANO. IDAHO, ZAPADNI DEL OREOONA, VZHODNI DEL WASHINGTONA IN VSHODNO BRITISH COLUMBIA
Veliki sevecozapad je kraj zavBaoega. Gotova letna z najboljši, mi trgi, kjer se nahaja se veliko bogate zemlje po raznih o-krajin po primerno
Za proste broiure in informacije pišite na C, W. MOTT, Gen. Emigration Agent St nizki ceni.	^^^^ Paul, Minn.
SPALNI VOZOVI ZA TURISTE NA
NORTAERN PACIFIC ŽELEZNICI
Glede vožnje pa obrnite oa
A. M. CLELAND, Gen. Passenger Agent, St. Paul, Minn.
C. A. MATHEWS, 208 S. Clark Street, Chicago, III,