Poštarina plavam
Štev. 24.
V Mubliani, dne 11. iuniia 1926.
Posamezna Itev. Oin v-
Lefo IX.
Upravništvo „0omovine" v LJubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72
iz
Beograda
Razprava o načrtu zakona za izenačenje neposrednih davkov je padla v junij, baš ko se je začela vročina in ni v Narodni skupščini več pravega veselja za temeljito delo in pro-učavanje. Poslancem se mudi domov in tudi mene že hudo vleče v gorenjski zrak.
Ze ves teden poslušamo, govore o novem zakonskem načrtu. Mnogo nismo izvedeli, kajti vladni poslanci so zelo redkih besedi, opozicija pa tudi noče s poslednjo besedo na dan.	>
Govorila sva tudi jaz in moj tovariš doktor Svetlslav P o p o v i č ter sva v mirni in stvarni obliki izrazila pomisleke ?nS proti zakonu. Bila nisva v lahkem položaju: zakon ima hude napake, na drugi strani pa nisva hotela vzbuditi niti za trenutek vtisa, da hočemo ovirati tako potrebno izenačenje davkov.
Držala sva se uri tem naslednjega načela: res plačajo Srbijanci mam hišnega davka in nimajo dohodnine, ki nas najbolj duši. Zemljiški davek je pač enak, obrtni davek pa je v Srbiji večji. V novem zakonskem načrtu pa najdemo v glavnem to misel, da se naj davek izenači, a to ne v tem zmislu, da se nam Slovencem zniža, ampak da se drugim zviša.
Midva z dr. Popovičem sva se po sklepu SDS držala zahteve, naj se davki pri nas znižajo in na znižani podlagi izenačijo v vseh krajih. Najbolj smo morali napasti dohodnino, kjer je ključ naših davčnih težav. Mi torej nismo mogli Srbijancev zavajati, naj pritrdijo na naše visoke davke, ampak naj nam pomagajo ob izenačenju, da se vsi naši davki znižajo.
Mislim, da je ta taktika boljša nego onih Slrugih, ki pravijo, naj se zakon kar sprejme brez kritike in pregleda.
Zelo dvomim, da bi letos bilo kaj uspeha Z izenačenjem davkov, a to je gotovo, da se Stvar ustaviti ne da več. SDS se je pripravila, predlagati znižanje zemljiškega davka, preprečiti 12odstotno pridobnino, znižati da
vo, ker ni možno kaznovati, če kdo ne prijavi delavca in tudi eksekucija v zakonu ni nikjer predvidena.
IUr»čal*i u ttieaitr*: čttrtlett. f-M Dia, palleta. II Dli, et(*IM<t II Dii; u laucmitT«! {etrtltta. It Mi, p.lteta« (4 Na, ceMctM M Dla. — RiC» Mitie traaUilce, »Hraiilct t LJaUJiil, it ».TU.
Razprava o davčnem zakonu bo trajala še dva tedna, a dovršena dotlej ne bo. Pre* ložena bo na jesen in s tem bo stvar sama odložena v novo zasedanje.
Narodni poslanec dr. Gregor Žerjav.
Belokranjci! Dolenjci!
Zaradi zavožene politike klerikalcev in radičevcev ste skoro že obupali nad svojo bodočnostjo. Sedaj ste že vsi prepričani, da ta politika ne more roditi nobenega dobrega sadu. Nihče izmed teh ljudi, ki samo neprestano govore o kmetsklh koristih in blagostanju kmeta, ni doslej še ničesar storil za izboljšanje razmer in povzdigo kmetskega stanu.
Belokranjci! Dolenjci l Tožite, da se Vam z vsakim dnem slabše godi. To Vam vsakdo verjame. Saj je to posledica dejstva, da ste nasedli v slepi veri lepim besedam in praznim obljubam ljudskih demagogov in jim poverili svoje zaupanje, ne da bi jih presodili po njihovih delih I
Izboljšanje političnih razmer, državnega gospodarstva, ureditev davčnih bremen ter povzdiga kmetskega stanu le odvisna od tega, da pogledate resnici v obraz ter Dokažete hrbet strankam, ki so Vas doslej samo varale s praznimi obljubami.
Vaša boljša bodočnost je v Vaših rokah! Zato pohitite v nedeljo 13. t. m. dopoldne v Metliko
NA VELIKO LJUDSKO ZBOROVANJE
belokranjskih in dolenjskih kmetov, na katerem bo govoril o sedanjem političnem položaju v naši državi
narodni poslanec Svetozar Pribičevič.
voditelj Samostojne demokratske stranke, ki se je vedno borila proti demagoškemu vara-nju našega ljudstva in je vedno dosledno zagovarjala načelo državnega ln narodnega edinstva ter s tem tudi popolne enakopravnosti vseh državljanov v pravicah in dolžnostih.
Zvedeli boste od voditelja SDS, kakšen je resničen položaj našega državnega gospodarstva in katera pot vodi k njegovemu izboljšanju.
Udeležite se vsi zborovanja, ki bo v nedeljo 13. t. m. ob 11. dopoldne na Glavnem trgu v Metliki. Železniške zveze so ugodne; nihče naj se ne straši malenkostnega truda, da bi se ne udeležil te velike manifestacije belokranjskega in dolenjskega kmetskega ljudstva za politiko SDS v korist vsega naroda ln države, za zmago resnice, pravice ln poštenja nad neizpolnjenimi in praznimi obljubami klerikalnih in radlčevskih obljub-karjev.
Klerikalce fe strah pred Belokranjci
„Domoljubovo" divjanje proti samostojnim demokratom zaradi napovedanega manifestacijskega zborovanja SDS v Metliki
Zadnji «Domoljub» je objavil članek pod naslovom «Belokrajine se jim hoče», v katerem zliva po klerikalni metodi golide gnojnice, laži in obrekovanj na samostojne demokrate z namenom, da bi odvrnil belokranjsko kmečko ljudstvo od udeležbe na zborovanju SDS v Metliki in tako preprečil, da bi ne zvedelo iz ust voditeljev SDS resnice o zavoženi klerikalni politiki.
Seveda udarja «Domoljub» predvsem na svoj razbiti avtonomistični boben in dolži dr. Žerjava in Pribičeviča vsega centralizma, češ, da zastopata načelo: Le nič v Ljubljani, ampak vse v Beograd!
«Domoljub» poudarja, koliko lepih cest in vodovodov je zgradil bivši kranjski deželni vek na zgradbe, dohodnino pa ali postaviti zbor in koliko je pomagal vinogradništvu ter
na novo podlago ali pa vsaj znižati davčno lestvico bližje predvojni višini.
V odboru sem tudi zahteval takojšnje uki-njenje 2odstotnega davka na ročno delo in dokazal, da ie pobiranje tega davka neizoelji-
poljedelstvu na Belokranjskem. Kar se tiče bivšega kranjskega deželnega zbora, ugotavljamo, da je storil samo svojo dolžnost, ako je z denarjem Belokranjcev kaj koristnega napravil za Belokranjce. Ta kranjski deželni zbor pa so razpustili po prevratu klerikalci, ki so z večino glasov odločevali v tedanji
narodni vladi ter ga niso hoteli sklicati niti tedaj, ko je tedanji notranji minister Svetozar Pribičevič izrecno v to privolil. Takrat je bil predsednik narodne vlade v Ljubljani pristaš klerikalne stranke. Ta vlada samo zato ni hotela kljub Pribičevičevemu privoljenju sklicati deželnega zbora, ker se je zbala nadzorstva javnosti nad poslovanjem narodne vlade, v kateri so imeli klerikalci odločilno besedo.
Kar se pa tiče nekdanjih lepih belokranjskih cest. je Belokranjcem zlasti v črnomelj-skem okraju prav dobro znano, koliko so se morali boriti z nekaterimi vplivnimi voditelji klerikalne stranke, ki so kot zasebni podjetniki izsekavali tamošnje gozdove ter s transportiraniem lesa razrušili ceste, ki so se zgradile z denarjem belokranjskega prebivalstva. Prav dobro je znano belokranjskemu prebivalstvu, kako se ie moral zlasti črnomeljski cestni odbor boriti s temi ljudmi za popravo cest, za katero niso hoteli prispevati niti vinarja.
niso nikjer drugod doma kakor samo med klerikalci, ki sistematično goje hinavščino in svetohlinstvo.
Škofov tednik zlorablja tudi vero za svoje hujskanje. Pribičevič in dr. Žerjav sta po njegovih trditvah zagrizena svobodomis-leca. Res sta in tudi Belokranjci, ki so se mnogi ogledali po svetu in bili v Ameriki, dobro vedo, kaj je svobodomiselstvo. Svo-bodomiselstvo je proti vsaki duševni diktaturi in komandi ter tudi demokratska stranka je proti njej, ker hoče, da naj vsakdo in tudi kmet misli z lastno glavo. Laž pa je trditev «Domoljuba», da je demokratska stranka veri sovražna. SDS spoštuje vse vere, v kolikor niso nasprotne javnemu redu in javni blaginji, zlasti pa spoštuje narodne duhovnike, ako vrše v resnici svoj poklic v korist ljudstva. Zborovanja SDS v Metliki sc bo udeležilo tudi nekaj teh duhovnikov, kar je najboljši dokaz, da SDS ni sovražra veri, kakor laže glasilo SLS.
Vzrok današnjih neurejenih razmer v državi in tudi v Sloveniji, katerih krivdo vali v svojem demagoškem hujskanju «Domoljub» na samostojne demokrate, pa je predvsem v
tem, da 20 slovenskih klerikalnih poslancev doslej še ničesar ni storilo za rešitev raznih vprašanj javnega življenja. Vse, kar Se ie doslej storilo za rešitev teh vprašanj, se je zgodilo le s sodelovanjem samostojnih demokratov. Klerikalna stranka, ki je samo razdirala, jih je v njihovem delu samo ovirala.
Separatistično hujskanje klerikalcev je ravno med Belokranjci najmanj na mestu. Saj Belokranjci sami najbolje vedo, da so v vsakdanjem življenju navezani na stike s sosednimLHrvati, in med njimi samimi žive potomci nekdanjih Srbov.
Ako smo navedli nekaj največjih laži iz «Domoljuba», smo storili to zato, da ponovno pokažemo, s kakšnimi podlimi sredstvi se bori klerikalno časopisje.
Pošteno belokranjsko kmečko ljudstvo, ki je doslej imelo že dovolj škode od hujskanja klerikalcev ter od nesposobnosti in nedelavnosti voditeljev in poslancev klerikalne stranke, bo v nedeljo na shodu v Metliki odločno obsodilo pogubno politiko te stranke ter vse njihove pomagače, ki ga hočejo še nadalje varati z lažmi in praznimi obljubami.
Tudi v Beli Krajini se svita!
===== Stran 2
Kar se tiče laži, da_ sta se Svetozar Pribičevič in dr. Gregor Žerjav borila za to, da se naj v Beogradu sklepa izključno tudi o stvareh, ki bi jih Slovenci mogli sami najboljše urediti, ponovno ugotavljamo, da so bili klerikalci tisti, ki so se neprestano borili proti decentralizaciji državne uprave, ker so neprestano ovirali izvedbo vidovdanske ustave in s tem tudi oživotvorjenje oblastnih in okrajnih samoupravnih skupščin, ki naj bi nadomestile bivše deželne zbore ter v svojem delokrogu reševale v prvi vrsti stvari pokrajinskega in lokalnega značaja. Ako imamo danes še vedno prav tako centralistično upravo, kakor se je ustvarilo po prevratu s sodelovanjem klerikalcev v beograjski in ljubljanski vladi, so krivi predvsem klerikalci, ki so vedno ovirali izvedbo vidovdanske ustave in se še danes bore proti njej.
Za »Domoljubov©* hujskanje proti samostojnim demokratom je značilno tudi ponavljanje dr. Kulovčeve laži o pismu dr. Žerjava zunanjemu ministru dr. Ninčiču, da imamo Slovenci samo svoje narečje. Iz tega sklepa glasilo ljubljanskega škofa, da po zahtevah dr. Žerjava in Pribičeviča niti Slovenci ne smemo biti, da po njunih trditvah nimamo svojega jezika, da smo samo oritiklina Hrvatov in Srbov, ki sme imeti samo svoje domače narečje, ne pa pravega poštenega slovenskega jezika. Ugotavljamo, da je trditev o takem pismu dr. Žerjava nesramna iaž ter da dr. Žerjav nikoli pisma take vsebine ni pisal. Pismo, ki ga je objavil dr. Kulovec v ♦Slovencu«, je bilo falzificirano. Na podlagi tega falzifikata razširjajo sedaj klerikalni listi nove laži! Ali je večja lopovščina mogoča?
Škofov tednik govori tudi o denunciranju Slovencev v Beogradu, ker se samostojni demokrati javno in odkrito bore proti klerikalnemu separatizmu. Belokranjci in vse slovensko ljudstvo pa dobro ve, kje so denunci-janti. Mnogi izmed Belokranjcev so bili med svetovno vojno zaprti zaradi klerikalnih denuncijantov in iz črnomeljske okolice je lil med vojno zaradi klerikalnih denuncijacij ustreljen belokranjski domačin. Denuncijanti
Anton Stražar:
Od vojaka do graščaka
(Po ljudskem pripovedovanju.)
(Dalje.)
IX.
Zadnji dan, preden je odšel stotnik s svojo družino na Kranjsko, je baronov sin Rihard s pomočjo dveh tovarišev na vrtu ugrabil Katinko.
Kakor bi ju veter nesel, sta jezdila Katinkin oče in Tomažek za lopovi. Sreča jima je bila mila.
Na vzhodni strani mesta Brucka ob Muri je bila tiste čase mala predmestna gostilna «Prj zlati ribi». Ko sta odjezdila Henrik in Tomažek na Kranjsko, je bila neko popoldne zbrana v tej gostilni družba treh mladih ljudi: baronov sin Rihard in dva popotna rokodelca; eden je bil čevljarski, drugi pa strojarski pomočnik.
Družbica ie sedela v stranski posebni sobici. Rihard je tovarišema nalil vina v kupice in začel: «Na zdravje, fanta! Vrata so zaprta in sami smo tukaj; poznata me, kdo sem in kaj želim od Vaju. Petdeset tolarjev odštejem vsakomur, samo da ml pomagata ugrabiti tisto oficirjevo golobico Katinko. Imel sem že dosti ljubic, toda do tega dekleta mi je le zato toliko, ker vem, da jo bo dobil tisti kmečki kranjski potepih.?
Tovariša sta vstala in oba hkrati odgovorila:
Politični
Tako imenovana velika politika je v Beogradu že ponehala, ko sta se
podala na počitnice Pašič in Radič,
oba šefa združenih vladnih strank. Radič se je umaknil za dva meseca tja nekam v Dalmacijo ob morje, kakor mu je to bilo zapovedano od radikalov. Ne da nikake izjave o političnem položaju in ne sme nastopiti na nobenem shodu. Dočim se je torej Radič po zapovedi radikalov umaknil v neprostovoljno letovišče, se je Pašič v nedeljo zarana odpravil v zdravilišče Karlove vari na Češkoslovaškem, kjer namerava prebiti par tednov, na kar se odpravi še v kako francosko kopališče. Pašičev odhod se tolmači tako, da za časa Pašičeve odsotnosti ne bo prišlo do kakih pomembnejših izprememb. Uzunovič, ki predseduje sedanji vladi, bo pač še po-
«Milostljivi gospod Rihard, ni hudič, da bi se nama to ne posrečilo!»
Take in enake pogovore so torej imeli ti poštenjaki. Ko se jih je že vino oprijelo, se niso več tako oprezno pogovarjali. Ze vinjeni Rihard je kar kričaje govoril:
«Pa tudi tistega kranjskega potepuha bi bilo dobro premlatiti, da bi nas poznal, kaj smo mi!»
Domača hči, ki jim je sem in tja donašala vino, je ujela par besedi o gospici Katinki. Poznala je dobro nasilnega in skrajno nadležnega Riharda kakor tudi ljubko gospico Katinko. Sklenila je torej: «Le počakaj, ta račun ti bom pa zmešala!«
Dober četrt ure po njihovem odhodu je odhitela tudi mlada gostilničarjeva hči na stanovanje Katinkino.
Gospa stotnikova in Katinka sta sedeli baš na vrtu pred gradičem, ko je kuharica javila, da želi neko dekle o važni stvari govoriti z gospo.
Zelo sta se obe prestrašili, ko sta izvedeli, kaj namerava nasilni Rihard.
Pošteno gostilničarjevo hčerko ie gospa bogato obdarila za to novico.
Ko je deklica odšla, je vstala gospa in govorila hčerki:
«Katinka, sedaj pa glej, da se boš varovala, vsaj, dokler ne prideta nazaj oče in Tomažek!«
«Mamica, ako je Bog doslej varoval mojega ljubega očeta in Tomažka, upam, da bo tudi mene in Vas. Seveda, čuvala se bom že tega siroveža.»
pregled
skušal, da vzdrži poslovanje Narodne skupščine. Če pa to ne bo šlo, bo poslal poslance na počitnice in s tem vsekakor do jeseni ne bi prišlo do izprememb.
V Narodni skupščini, ki je bila zadnja dva tedna radi nedelavnosti radikalskih in radičevskih poslancev vrlo lenobna, je zadnje dni nastopilo zopet nekoliko živahnejše gibanje. Med najvažnejšimi zadevami, ki jih ima Narodna skupščina obravnavati, je zakon o izenačenju neposrednih davkov.
O zakonu za izenačenje davkov je zadnji teden razpravljal poseben skupščinski odbor, toda radikalski in radičevski poslanci so kazali za razpravo tako malo zanimanja, da se lahko trdi, da ta zakon do parlamentarnih počitnic ne bo prišel v resen pretres. Za radikale ni nič čudnega, da se malo brigajo
Kako dolgi so se zdeli dnevi gospe in gospici; s strahom in trepetom sta pričakovali svojih dragih nazaj.
Veselje v Henrikovi družini je bilo veliko in prisrčno, ko sta se srečno vrnila nazaj gospodar Henrik in Tomažek. Obe sta bili kar iz sebe, ko sta izvedeli, da se v kratkem preselijo na Zaleški grad v prijazno kranjsko deželo.
«Ljubi moj Henrik, ne moreš si misliti, kako sva s Katinko veseli, da odidemo iz tega kraja. Oh, ti Še ne veš, v kakem strahu sva bili v tem času! Pa zakaj? Baronov sin Rihard je nameraval Ugrabiti najino Katinko.s
Gospod Henrik kakor Tomažek sta hotela v prvi razburjenosti kar iti in poiskati tega nasilnika. Komaj sta jih zadržali ženski.
«Sedaj naj se prikaže ta sirovina, jaz ga pretepem kot psa!»
«Gospod stotnik, tudi jaz bi ga ne gladil!»: je odgovoril Tomažek in prav prisrčno objel ljubljeno deklico.	■ • .
Prav lep večer so imeli ti srečni ljudje!
Pri vinu so se pogovarjali dolgo v noč.
* # *
Znova so bili zbrani Rihard in njegova dva tovariša; toda to pot ne v gostilni «Pri zlati ribi«, temveč v prostorni grajski sobani na domu Rihardovem. Da se ni ta družba' preveč dolgočasila, so imeli na mizi velik
vrč vina.	, , .
«Kak vrag je ta,« je govoril Rihard, «da se nam ne posreči ugrabiti te vražje grlice. Pa naj se nam vse nasproti stavi, sedaj jO moram dobiti! Ko je bom jaz sit,, naj jo le dobi tisti kranjski potepuh.«
================= «DOMOVINA»
za stvari, ki bi nekoliko poslabšale dosedanji davčni položaj njihovih volilcev, tem bolj sramotno pa je za radičevce, da za hrvatskega in slovenskega kmeta ne marajo niti v vprašanju davčnih bremen pokazati nika-kega resnega zanimanja. Priznati se mora, tia je v zaščito slovenskih davkoplačevalcev znal nastopiti edino
dr. Žerjav, ki ie odločno grajal vse krivice in pomanjkljivosti novega davčnega zakona
ter je poleg svoje vsestransko strokovnjaške kritike napovedal še to. da bodo SDS-poslanci stavili v Naroani skupščini celo vrsto predlogov za izpremembo tega zakona in za ublažitev davčnih bremen.
V medsebojni politični borbi je zadnje čase opažati zopet precej ostre spopade med posameznimi strankami, deloma pa tudi v strankah samih. Predvsem radikali preživljajo med seboj ostre konflikte, ker so eni za nadaljnjo skupnost z radičevci, drugi pa zopet za takojšnjo prekinitev te vladne zveze. Istotako se radičevci ravsajo med seboj, a obenem izpadajo proti klerikalcem, ker je dr. Korošec zadnje čase skušal na Hrvatskem prirediti par shodov. Radičevci vidijo v tem drzno izzivanje, ki ga dr. Korošcu ne morejo gladko odpustiti.
Brez ozira na jezo in zavist nasprotnih strank pa je Svetozar Pribičevič v nedeljo priredil
velik zbor v Šabeli,
kjer je njegov obširni in zanimivi govor poslušalo nad 5000 oseb. S tem zborom na srbijanskih tleh si je Pribičevič utrl pot v Srbijo in bo odslej gotovo z uspehom razvijal samostojnodemokratsko ofenzivo vedno bolj proti jugu.
To nedeljo pa bo voditelj SDS
Pribičevič nastopil na velikem zboru v Metliki.
Izven dvoma je, da bo zbor uspel, pa naj klerikalci in radičevci divjajo kakor hočejo. Ljudstvo se iztreznjuje povsod in spoznava z lastno pametjo, kje je solnce, kje senca, kje poštenost, a kje zifcba in lenoba.
št. 24 -
BEVKE PRI VRHNIKI. Prerekanje o naši šoli glede krivde o povišanju občinskih doklad je sedaj končano. G. veliki župan je odločil, da so se zaradi potrebščin za šolsko stavbo morale doklade zvišati in da temu zvišanju tedaj niso krivi niti šolski upravitelj g. Kristan, niti demokrati, oziroma socijalisti. Veseli nas, da je naš šolski upravitelj, ki pripada SLS, ta očitek našega župana g. dr. Marolta natančno pojasnil in podprl z navedenimi dokumenti v zadnjem «Do-moljubu». Najbolj si bomo zapomnili naslednje resnične vrstice g. Kristana v «Domoljubu»: »Povišanje doklad je krivda onih, ki celih 12 let niso hoteli vedeti, da bo treba zgraditi šolsko poslopje.® To je pač hud poper za našega g. župana, ker ga mu je dal poduhati njegov lastni pristaš. Leta in leta smo prosili g. župana, naj prične z gradbo naše prepotrebne šole, a vse zaman.
—	Kmetje.
GORNJI LOGATEC. Dne 27. maja letos se je vršila pri nas prva civilna poroka. Poročil se je g. Matija Vrabec, gostilničar in posestnik na Kalcih, z gdčno. Terezijo Udovičevo, posestnikO-vo hčerjo iz Slivnic pri Rakeku. Poročil ju je srezki poglavar. — Umrl je v ljubljanski umobolnici g. Anton Nagode, posestnik v Gorenji vasi. Prepeljan je bil domov in pokopan na domačem pokopališču. Pokoj njegovi duši, preostalim iskreno sožalje! — Sokole-zmagovalce v svetovni tekmi v Lyonu je pozdravil na kolodvoru tudi naš Sokol. Sestra načelnica je izročila vodji tekmovalne vrste br. dr. Murniku krasen šopek.
—	Javen shod SDS dne 30. pr. m. je uspel prav dobro. Številni udeleženci — med njimi tudi somišljeniki iz Dolnjega Logatca, Žiberšč, Ravnika itd. — so z največjim zanimanjem sledili temeljitemu poročilu dr. Kramerja o današnjem političnem položaju. Vsi smo odnesli s shoda trdno prepričanje, da je edino SDS zmožna tako po svojem programu kakor po svoji čisti preteklosti, da postane jedro novim političnim grupacijam, ki morajo čimprej prevzeti v roke krmilo države, da ne bo prepozno. Zmaga demokracije se bliža! — V ponedeljek so našli na Markovi
= Stran 3 ----
gmajni na Kalcih obešenega 24letnega Dahnatin-ca, ki je zadnje čase beračil po okolici. Bii js pohabljen. Pri njem so našli nekaj nad 50 Din denarja in harmoniko.
GOLO PRI LJUBLJANI. 10 let je že minilo, odkar nam je vojna pobrala dva bronasta zvonova. Z velikim trudom smo spravili sedaj denar skupaj za železna zvonova v veliko veselje vsem faranom. Dobili smo monterja g. Franca Jermana iz Dola pri Ljubljani, ki nam je v redu spravil zvonova v zvonik. Zvonova smo dobili iz jeseniške tovarne, ki Ju je prav dobro izvršila.
SV. KRIŽ PRI KOSTANJEVICI. Minuli ponedeljek je neizprosna smrt zopet segla v naše vrste. Na Pristavi ob Krki je zadet od kapi preminul odločen naprednjak, kremenit kmetski značaj, posestnik in večletni občinski predstojnik g. Janez Kuntarič. Občini Sv. Križ je županoval v najbolj kritični medvojni dobi. Terorju, katerega so naši politični nasprotniki zlasti med vojno uganjali proti naprednemu življu, se ni kljub velikim neprilikam, katerim se je izpostavljal, uklonil. Intrigantstvo je pa leta 1918. doseglo svoj vrhunec in odložil je župansko čast. Pri vseh volitvah v zadnjih letih je volil napredno. Kot umen gospodar si je tudi svoje posestvo lepo uredil in je tudi v tem pogledu veljal za vzornega moža. Blag mu spomin, njegovim preostalim pa naše sožalje!
STRAŽA. Iz vseli krajev čitam novice v »Domovini ki je precej razširjena tudi v naši dolini, al • ■ traže ni nikdar nobene vrstice. Naj torej iaz j napišem. V najkrajšem času dobimo svi■• bčino, kar je zasluga nas demokratov. 1 Ui pa si bomo naprednega župana. " — Pri n: lamo sedaj tudi tamburaše, člane Sokola. S . da naš Sokol malo hira. Fantje so odšli po svetu za kruhom, dekleta pa imajo premalo časa. Nekatera se mogoče tudi sramujejo bratiti se s preprostimi dekleti. Manjka nam odločnega voditelja. — Poročil se je lesni trgovec g. Martin Štrumbelj iz Valte vasi, vnet Sokol in demokrat, z gdč. Tončko Češnovarjevo. iz Novega mesta. Obilo sreče!
SODRA ŽICA. G. urednik, prosim Vas, da mi daste malo prostora za naše prostovoljno gasilno društvo, ki bo priredilo 27. t. m. večjo slovesnost.
« Veste, milostljivi gospod,» je menil Jok, ki je bil strojarski pomočnik, «tukaj ima neki hudič svojo roko vmes. Kaj, ko bi bila takrat, ko smo bili v tisti beznici «Pri zlati ribi», poslušala tista deklina in nesla vse na nos babnicam. Saj sedaj, kar sta stari in tisti Kranjec nekam odšla, ni babnic več na iz-pregled. Že devetkrat smo se plazili okrog njihovega gnezda, pa jim ne pridemo do živega.»
cVsi skupaj smo neumni,» poseže v besedo čevljarski pomočnik Fric, «jaz pa vem še eno pomoč. Kajne, da poznate ,dolgega Petra', tega Petra, ki se da porabiti za vsako slabo in dobro stvar. Njemu se da nekaj, pa bo vohunil okoli, mi pa bomo čakali v zasedi, kdaj bo grlica na vrtu. Ali nisem dobro povedal?«
Rihard je bil na vso moč zadovoljen s tem predlogom. Takoj je velel Fricu, naj gre poiskat dolgega Petra.
S;	J:	&
Preden je odšel Henrik s svojo družino na Kranjsko, je priredil svojim ožjim prijateljem domačo veselico. Vsi so se dobro imeli in zabavali.
Gospica Katinka se na ta veseli dan ni nadejala nobene nevarnosti; odšla je še enkrat na vrt k svojim ljubljenim cvetlicam, da se poslovi za vedno od njih. Bila je tako zamišljena, da ni opazila niti dolgega Petra, ne ostalih dveh pomočnikov in ne barona Riharda; bili so našemljeni in čakali zunaj vrta za gostim bezgovim grmovjem...
Ravno je Katinka vezala raznobojne cvetje v šopek za Tomažka. ko planeta k nji
grdo našemljena pomočnika; eden ji tlači v usta robec in jo pograbi pod pazduho, drugi pa za noge in jo hitro neseta skozi odprta vrtna vrata. V prvem strahu si ubogo dekle ni moglo nič pomagati; a na pomoč ni moglo klicati. Šele ko jo je zgrabil zunaj mladi baron Rihard in vlekel k sebi na konja, je obupno kriknila, proti gradiču obrnjena, na pomoč:
«Oče, Tomažek, pomagajta, pomagaj ta! Rihard me — me —» *
Dalje ni mogla govoriti; kajti baron je zdirjal s svojim plenom ...
4! <: *
Vesela družba stotnika Henrika je čuia obupne klice in M' ik ter Tomažek sta drvela kot na bojišču po stopnicah in iz gradiča na vrt. Toda Katinke že ni bilo nikjer. Gospa je od strahu omedlela in skrbne ženske so imele dosti opravka z njo. da so jo spravile spet k zavesti...
Par minut za tem sta bila Henrik in Tomažek že na konjih in drvela kot blisk, da rešita ubogo Katinko.
Pri tem divjem dirjanju bi bila kmalu pohodila hčerko gostilničarja «Pri zlati ribi». Šele, ko sta čula, da mlado dekle kriči in daje z rokami znamenje, naj se malo ustavita, sta jo ubogala in izvedela, da je s Katinko baš tod mimo jezdil baron Rihard, a pri njih v gostilni pa pije dolgi Peter, ki je bil eden izmed Rihardovih pomočnikov.
Od samega strahu bi se bil kmalu sesedel dolgi Peter, ko sta stopila tako iznenada naša dva jezdeca v sobo. Prav v kratkem sta
izvedela od Petra, kam se hoče skriti baron s svojim plenom.
Henrik si je kar po vojaško hitro naredil načrt, kako bo, kar se bo dalo najhitreje rešil svojo ljubljenko. V pomoč je dobil še štiri krepke možake. Tako je jezdilo dalje šestero jezdecev...
Poželjivi in strastni Rihard je pridirjal z do smrti prestrašeno Katinko do logarjeve koče; tam je izročil konja svojemu logarju, sam pa tiral pred sabo ubogo deklico. Kakor satan se ji je rogal in govoril:
«Čakaj, čakaj, ti ošabnica, prej boš moja nego tistega prokletega kranjskega potepuha!«
Pohotnež se ie zeio varal. Komaj par minut sta bila s Katinko v logarjevi sobici, ko so pridrveli jezdeci. Kot blisk so poskočili raz konj in vsi oboroženi navalili na Riharda. V divjem srdu je potegnil mladi baron za svoj kratki meč in hotel končati ubogo Katinko. pa se mu ni posrečilo.
Tomažek ga je pograbil kot otroka in treščil po trdem tlaku, da se je kar koča stresla. V svoji upravičeni jezi in naglici bi ga bil zadavil kar z rokami, ko bi ne planila k njemu Katinka in ga prosila zanj.
Tomažek je ubogal Katinko; bil je čisto pomirjen, ko je čul iz ust svoje ljubljenke, da so jo še pravi čas rešili iz zlobneževih rok.
Jezdeci so se vrnili; Tomažek je imel pred seboj na konju svojo ljubljenko. Ko so jezdili, mu je Katinka govorila:
«Tomažek. koliko moraš ti trpeti za nas!»
«Kai to! Saj veš. da vse rad storim zate!»
dobi svetih zakramentov. Sedaj pa ne vem, ali je ta napis namenjen ženskemu spolu ali zadene to tudi turiste in vse one, ki nosijo irhaste hlače, da kažejo tista pregrešna kolena. — Lukovčan.
TRBOVLJE. Naše sokolsko gledališče je v proslavo 501etnice rojstva Ivana Cankarja igralo njegovo dramo «Pohujšanje v dolini šentflorjan-ski». Sokolsko gledališče je vzdrževalo lastno dramsko šolo, ki jo je vodil g. Osip Šest iz Ljubljane. Kot prihodnjo gledališko predstavo pripravljamo Langerjevo dramo «Periferijo». Da je sokolsko gledališče v Trbovljah res agilno, dokazuje to, da je v minuli sezoni dalo 10 predstav, katere je po večkrat ponavljalo. (Slika je za kli-še premalo razločna. Obrazi za kliše morajo biti bolj jasni. Ako imate dobre slike, nam jih pošljite. Op. ur.)
TRBOVLJE. Župni izlet celjske sokolske župe se je vršil ob najlepšem vremenu in ob mnogo-brojni udeležbi v nedeljo 6. t. m. Članstva v krojih in v civilu se je udeležilo okrog 400. Vse vaje, proste kakor na orodju, so se vršile precizno, tako da lahko rečemo, da je župa lahko ponosna na svoj letni račun, ki ga je letos položila pred narodom v Trbovljah. Obenem se je otvoril So-kolski dom v Trbovljah. Krasna in solidna, obširna in praktična stavba — delo našega severnega brata Čeha, stavbenika Ročaka. čast gre vsem bratom Sokolom v Trbovljah, posebno Stavbenemu odseku, načelniku Goropevšku in Hamerlu kakor tudi bratu Sušniku za izredno požrtvovalnost in trud.
SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Da bo javnost pravilno informirana glede nesklepčnosti občinske seje 6. t. m., podaja Gospodarski klub odbornikov občine Sv. Krištof naslednje pojasnilo: Na občinski seji dne 2. maja se je na predlog župana g. Sluge ter gg. Bantana in Napreta sklenilo, da se sprejme v občinski urad kot pomožni pisar in blagajnik g. Ivan Deželak iz Šmiklavža pri Rimskih toplicah. Klub je naknadno doznal, da je prejel župan na razpis mesta, kar je storil na lastno roko brez vednosti občinskega odbora, preko 30 prošenj, katere ni predložil odboru v pretres, temveč predlagal dosedanjega tajnika SLS (raz-
vidno iz sejnega zapisnika) v Kozjem za nastavitev. G. Deželak ima samo ljudskošolsko izobrazbo iz Šmiklavža in kot tak za tajnika ni kvalificiran, pač pa je izvrsten agitator SLS (razvidno iz sejnega zapisnika po predlogu gospoda Bantana). Ker se je dognalo, da je nastavitev pomožnega tajnika nepotrebna in zgolj političnega značaja, je Gospodarski klub v občina skem interesu sklenil in predložil odboru na občinski seji dne 6. t. m. pred odobritvijo zadevnega zapisnika, naslednji predlog: Gospodarski klub občinskih odbornikov občine Sv. Krištof pripominja k točki 10. zapisnika občinske seje z dne 2. maja 1.1. in predlaga, da se točka spremeni m toliko, da se namestitev pomožnega tajnika in blagajnika prepreči iz naslednjih razlogov: 1.) G. veliki župan je postavko v proračunu za pomožnega tajnika kot nepotrebno črtal. 2.) Občina nima v tekočem letu zadevnega kredita in je proti interesu občine, da bi se delali dolgovi na račun prihodnjega leta, kakor je mnenja g. Ban-tan, ker so davkoplačevalci že itak preobremenjeni z občinskimi dokladami. 3.) Nastavitev pomožnega pisarja je nepotrebna, kar priznava dosedanji tajnik g. Krajnc, ki vodi še danes blagajniško knjigo in ki je pripravljen izvrševati še v bodoče vse posle pod istimi pogoji kakor do sedaj. V izrednem primeru ima občina v lastnem delokrogu dovolj sposobnih moči, še celo invalide, ki so pripravljeni za malenkostno odškodnino pomagati pri upravljanju pisarniških del. 4.) V interesu občinskega gospodarstva ni, da bi se trosil denar po nepotrebnem, ker se isti rabi v druge nujne svrhe v občini. 5.) Predlagani pomožni tajnik nima potrebne šolske izobrazbe in občina nima povoda, da bi trošila denar za vež-banje. 6.) V primeru potrebe se naj mesto tajnika razpiše, prošnje se naj predajo odboru v pretres, ki naj sprejme moč, katera bi bila po kvalifikaciji najboljša in upravljala posle za najnižjo plačo. —• Navedeni predlog se je predložil odboru v pretres. Blagajnik g. Bantan je po svoje utemeljeval nujno nastavitev pomožnega blagajnika z motivacijo, da on sam ne more upravljati blagajniških poslov. Na poziv, naj odstopi, ako ne
Dopoldne omenjenega dne bo razvitje društvenega prapora, katerega nam je izdelala tvrdka Neškudla v Ljubljani v popolno našo zadovolj-nost. Po tem obredu bo občni zbor ribniške gasilske župe. Popoldne ob 3. uri se bo pričela prosta zabava na obsežnem vrtu tovariša Fajdige. Pri vsej tej slavnosti pa bo sodelovala dobro znana, izvrstna društvena godba iz Domžal, katero bomo imeli v kratkem času že drugič. Vsa Okoliška društva tem potom uljudno prosimo, da uvažujejo našo prireditev ter da nas posetijo v obilnem številu. Preskrbljeno bo tako za zabavo kakor tudi za lačne in žejne. Društvo bo imelo ivse v lastni režiji. Torej na svidenje v Sodražici 27. t. m.
ČRNOMELJ. Glasbena Matica v Novem mestu je priredila na Telovo koncert. Dvorana je bila prenapolnjena. Pevskih točk nismo slišali že 'dolgo. G. pevovodji kakor tudi vsemu zboru se zahvaljujemo za lepa izvajanja; enako kvartetu. Posamezne točke so bile prav dobro izvajane.
TALČJI VRH V BELI KRAJINI. V nedeljo se je ponovila uprizoritev igre «Sirota Marica», ki je prav dobro uspela. Podrobnejšo oceno je prinesla zadnja številka «Domovine». Hvala oddaljenejšim za poset.
LUKOVICA. Odkar nas je zapustil ljudski pisatelj g. Anton Stražar, ni nobenih novic iz naše fare. Zato vam hočem, dragi bralci in bralke :«Domovine», sporočiti jaz nekaj novic. V Luko-ivici stoji ob državni cesti precej visok kip Matere Božje, ki bo popolnoma prenovljen. Spodaj v podstavku bodo vklesana imenh .sili, v svetovni vojni padlih faranov, kateril H. Stroški za delo so proračunani na 4000 D: Našli so se dobrosrčni darovalci, ki so že d precejšnje vsote. Druga novica je, da se na d.-; -v. Rešnje-ga Telesa ni vršila procesija. Zakaj se je to zgodilo, ne vemo. Govori se, da zaradi tega, ker bi nosili bandero Iukovški fantje, ki so našega mišljenja. Skoro tega ne verjamemo, ker je naš župnik znan kot poštenjak in miroljuben človek. [Tretja novica pa je naslednja: Kakor pravijo, visi na cerkvenih vratih neki napis, češ, kdor ima rokave nad komolcem in krila nad kolenom, ne
Katinka se je obrnila k ljubljenemu fantu in ga je strastno poljubila.
Stotnik Henrik, ki je jezdil poleg Tomažka in svoje hčerke, je bil zelo ginjen ob tem prizoru in je dejal:
«Bog vaju blagoslovi! Velika sreča je vama še namenjena. Saj sta je tudi vredna. [Vesel sem, ker vidim, da bo moja hči imela dobrega varuha. Bog vama daj vso srečo!»
Prijezdili so do gradiča. Še pred kratkim Časom tako obupana gospa je bila zdaj od Veselja vsa iz sebe, ko je spet imela pred seboj svojo hčerko.
«Sedaj, Henrik, pa odpotujmo čim prej mčgoče iz tega kraja, kajti jaz si želim, da Čim prej gremo v Tomažkov kraj; tam bomo šele varni pred zlobnimi ljudmi.»
:«Takoj jutri odpotujemo. Tudi meni več ne ugaja tu,» je odgovoril mož svoji ženi.
Tomažek si je ob tej novici od veselja, 'da se je vse tako srečno izteklo, zapel priljubljeno fantovsko:
Oj tam na ravnem polju stoji jan beli grad, za gradom pa špancira jan zavber šlibar mlad.
Skoz okno doli gleda jana mlada junfrava: «Le pojdi, fantič, gori, saj sama sem doma. Imam petelinčke tri: Ta prvi me pokliče, k' je ur'ca polnoči. Ta drugi me pokliče, k' je ur'ca dve al' tri. Ta tretji me pokliče, k' se dela beli dan...»
(Dalje prih.)
Ivan Albreht:
Za sina ~
Povest.
(Dalje.)
Ko je ležal stari Podlipec na mrtvaškem odru, je streslo Andreja do mozga. Trdi, ostri mrličev obraz je bil za njim, kamor se je ganil.
«Ti si kriv,» so vpile nad njim mrtve, komaj za spoznanje odprte oči.
Andrej je gledal v tla in lazil okrog kakor senca. Ne žene ne sipa si ni upal pogledati.
Julka je dan in noč posedala v sobi, kjer je na mrtvaškem odru, visoko pod stropom, med cvetjem, zelenjem in svečami v slovo počival njen blagi tast. Dečka je imela poleg sebe, ga gladila in božala in mu rosila mlada ličeca s solzami. Svetarnik* je sedel na klopi pri peči. Poleg sebe je imel ogromen jerbas s kosi kruha. Kdor je prišel kropit, mu je svetarnik pred odhodom dal kos kruha, za kar se je vsak zahvalil:
«Bog plačaj. Bog se usmili vernih duš v vicah!»
Nekateri so potem posedeli in se raz-govarjali o pokojnem, ga hvalili in slavili ter poveličevali njegove vrline. Zlasti ženske so vedele mnogo povedati, kako dober človek je bil rajni.
Julko je ta hvala deloma tešila, deloma pa ji je vzbujala še trpkejše občutke bolesti. Kajti prav ob teh pohvalnih besedah je še bolj občutila, da bo zdaj ostala s svojim malim čisto sama na tem sovražnem svetu. Naj prihruje kdaj Andrej še tako divji in pobesnel domov, ne bo nikoli roke, kjer bi iskala za-
* Svetarnik = mrliški čuvaj (vahtar).
vetja, ne srca, ki bi čutilo zanjo. Deček bo samo jokal in se zaman oprijemal njenega krila... Bog nebeški, kakšni dnevi jo še čakajo!?...
Mali je plaho pogledaval kropilce, mater in mrliča. Slišal je že dosti o smrti, tudi več mrličev je že šel kropit z materjo, vendar smrt še ni nikoli tako stopila predenj, kakor sedaj, ko mu je umrlo bitje, ki mu je bilo za materjo najljubše na svetu, njegov stari oče. Najrajši bi stopil k njemu, ga potresel za rame in poklical, naj vendar vstane, da poj-deta na polje ali v gozd, kakor sta hodila nekdaj, ko mu je delal stari oče tako lepe igračke: piščalke, palice in strgalice iz orehovih lupin, s katerimi je potem pod grmom skrit vabil stržke in je priklical toliko, da jih je bilo vse živo v obližju.
«Mama,» se je vzdramil iz tega svojega premišljevanja, «ali stari oče res ne bodo nikoli več vstali ?»
Mater so polile solze, ko je videla z. žalostjo zastrte te verne otroške oči. Privifa ga je k sebi in mu med solzami šepetala:
«Ne vprašaj, dušica moja mala! Samo moli za očeta! Danes jih še vidiš, jutri jih ne boš več — in pozneje nikoli več — do sodnega dne!»
Tedaj je zajokal tudi otrok. «Nikoli več!» Tako strašni sta bili ti dve besedi, da je ves trepetal, ko si jih je ponavljal v mislih. Oj, šel bi za starim očetom naravnost v nebesa. Saj bi mu ne bilo tako težko. Kolikokrat ie že ogledoval nebo, kako se tam daleč dotika zemlje. Šel bi tja, pa bi planil magari na oblak in odplaval k staremu očetu. To bi bilo veselje!
Ta misel ga je znatno potolažila! Stopil ie malo ored hišo. Bilo ie že pod večer, ko
mara upravljati poslov blagajnika, mesto drugemu odborniku, ki bi upravljal blagajniške posle brezplačno, iz nerazumljivih vzrokov ni pristal. Ker župan ni hotel dati predlogov našega kluba na glasovanje, je večina odbornikov zapustila sejo Še pred odobrenjem sejnega zapisnika. Gospodarski klub je s tem storil svojo moralno 'dolžnost v interesu občinskega gospodarstva in izjavlja, da se toliko časa ne bo udeležil občinskih sej, dokler se nastavitev pomožnega tajnika ne črta v sejnem zapisniku, ker je zadeva po inicijativi župana g. Sluge, ter gg.Bantana in Napreta zgolj političnega in ne gospodarskega značaja. — Gospodarski klub odbornikov občine Sv. Krištof.
SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Znani dopisnik »Slovenskega Gospodarja« v 18. številki besno napada nas demokrate v občini. Svetujem g. Ban tanu, da gre na okrožno sodišče ter se prepriča o sklepu sodbe, da mu ne bo treba govoriti o »ričetu«. O poravnavi stroškov pa naj vpraša župana g. Slugo, morda je njemu bolje znana, ker jaz o zadevi ne vem ničesar. Gospodje kle rikalci, bodite prepričani, da je doba, ko je gospod Bantan nastopal kot diktator občine (primer gradba ceste na Slatno, za katere napravo je dal dovoljenje samo župan, brez vednosti občinskega odbora in izplačal 5000 Din) minila. Ivan D r a k s 1 e r, občinski odbornik.
BREZNO PRI SV. JEDERTI. V nedeljo 30. maja se je vršila v prostoru g. Kozoleta seja odbora Javne ljudske knjižnice Brezno. Ker je mnogo članov, ki ne izpolnjujejo dolžnosti, kakor zahtevajo pravila na članski izkaznici, je odbor ponovno sklenil, da se od l.t. m. naprej vsak član, ki ne vrne tekom 24 dni izposojene knjige, kaznuje z globo 5 Din. Denar od teh kazni se bo porabil za nabavo novih knjig. Komur je na srcu, da se slovensko ljudstvo izobrazi, naj nam daruje kakšno knjigo, kajti naša knjižnica je še mlada in nima zadosti knjig, a tudi denarnih sredstev ne. Prosimo, da se oglase dobrotniki.
ROGAŠKA SLATINA. V zadnji številki »Kmetskega lista» smo čitali članek iz Rogaške Slatine, ki je po vsej svoji vsebini tako poln laži
in klevet, da se morajo ježiti lasje pač vsakemu bralcu, ki ima količkaj čuta za poštenje v sebi. Napaden je bil na nesramen način tukajšnji državni kopališki zdravnik, ki je v svoji službeni dolžnosti v lepem in poučljivem načinu opozoril Slatinčane in okoličane na vse napake, koje naj opuste, ako hočejo, da se Rogaška Slatina priljubi gostom, od kojih živi skoro vsak Slatinčan in okoličan. Ti poučljivi letaki, ki so priromali pod vsako streho, so marsikomu odprli oči in ga poučili, kaj se pravi, živeti čisto in higijenično ter kaj znači gostoljubje In pravo obnašanje napram gostom, ki nam prinašajo blagostanje v naše siromašne kraje. Obrtniki, posestniki, delavci in uradniki, vsi ti dobe zaslužka od Rogaške Slatine, ki pa more dajati zaslužek Ie, ako bo pri nas vsako leto dovolj gostov, Dotični dopisnik radičevskega »Kmetskega lista« to sam dobro ve, zato je tem strahovitejša obsodba za tega človeka, ki na tak način hujska ljudstvo s svojim zlaganim dopisom. Naš zdraviliški zdravnik dr. Kolterer, ki ga je «Kmetskl list» prekrstil celo v Nemca In tujca, naj bo ponosen na svoje delovanje med ljudstvom in se naj ne ozira na to, kar trobi kak puhloglavec in brezvestnež v »Kmetski list«, ki ga tukaj itak skoro noben človek ne vpošteva in tudi ne bere. Plačilo za hudobnost in kleveto dobi »Kmetski Ust» aH njegov dopisnik itak pred sodiščem. Tudi g. Bizjak, tukajšnji tovarnar, dobi gotovo svoje polno zadoščenje pri sodišču. Tvrdka Bizjak slovi po vsej državi kot solidna, prvovrstna in hlgijensko urejena; samo kak zlobnež jI odreka ta sloves. Vsa zloba, napisana v omenjenem dopisu »Kmetske-ga lista«, bo skuhala prizadetim gospodom v Rogaški Slatini dobro papriciran ričet, na kojega se le pripravite.
POLZELA. Ker iz našega kraja dobite malo dopisov, sem se odločil napisati Vam nekaj vrstic. Našo Savinjo pridno izkoriščajo gornjesa-vinjski splavarji, ki na Polzeli večkrat prenočujejo, zgodaj zjutraj pa odjadrajo naprej. Tudi izletniki nas pridno obiskujejo, ker je v bližini gora Oljka, ki se postavlja s svojo veliko romarsko cerkvijo daleč naokrog. V nedeljo 6. t. m. so nas
posetili paški diletantje in priredili v veliki gornji dvorani pri g. Cimpermanu «Desetega brata» ob številni udeležbi. Igralci so prav dobro rešili svoje vloge. Mnogo smeha sta izzvala Krjavelj in deseti brat. Med odmorom so tamburaši iz Rečice zaigrali nekaj lepih komadov. Po predstavi" je bila prosta zabava.
BRASLOVČE. Naši Sokoli so nedavno prav lepo podali Petrovičevo šaloigro »Vozel«, in sicer prvo na lepem novem odru. Med drugimi sta sodelovali dve naši učiteljici. Igralci so svoje vloge rešili prav izvrstno. Igrali so v pristnih hrvatskih nošah. V nedeljo 13. t. m. bo priredil Sokol žaloigro »Preužitkarji«, ki bo menda vsem ugajala. (Sliko igralcev «Vozla» smo imeli v zadnji številki. Op. ur.)
GRADIŠČE. Od g. Janeza Titana, poštarja v Rankovcih, smo prejeli naslednje: Jaz se držim točno moje dolžnosti, da vse liste, ki prihajajo na mojo pošto, dostavim takoj. Isto storim tudi glede dostavitve «Domovine». Zal, jaz »Domovino® dobivam na svojo pošto v ponedeljek, zaradi česar je ne morem dostaviti že v petek ali soboto. V Gradišče dostavlja tukajšnji poštni sel pošto vsakega drugega dne z izjemo nedelje, torej v ponedeljek, sredo in petek. Ne more biti točno, kakor piše vaš dopisnik, da dobiva list v torek, saj v torek sploh ni dostave v omenjeni rajon.
ZBIGOVCI. Pred kratkim ustanovljena krajevna organizacija SDS se prav lepo razvija in se novi člani stalno priglašajo. Nasprotniki agltl-rajo z vso silo, da bi odvrnili naše ljudi od naše organizacije, češ, da so s tem, ker so stopili v našo organizacijo, zapustili svojo vero. Ker pa naši pristaši dobro vedo, da nima naša stranka proti veri ničesar, temveč še verske nauke bolj spoštuje kakor klerikalci, vsi ti poskusi ne uspejo. Svetujemo prizadetim, da prenehajo s takšnimi in podobnimi lažmi.
OSLUŠEVCI. Ze precej let je preteklo, odkar so Osluševčani poskušali doseči ustanovitev postajališča. Bili so pri tem vztrajni in ta njihova vztrajnost se bo v nedeljo 13. t. m. poplačala, kajti tega dne ob 13. uri 27 minut se bo otvorit-
gori zarja na nebu in legajo dolge sence na vrtove. Pred stajo je leno posedal pastir in k njemu se je zatekel mali. »Ti, Martine, veš kaj?» :«Kaj?» je zategnil pastir. «Jaz pojdem v nebesa.» Pastir se je zasmejal. «Ali ne verjameš?« se je nekoliko užaljeno zavzel Podlipčev.
»Res, res,« je pristavil nato, «prav za resnico pojdem!« «Kako pa?«
«Kar tako! Najprej pojdem na Javor-nik —»
«Kaj misliš, da moreš z Javornika v nebesa?« ga je še vedno v smehu vprašal pastir.
»Zakaj ne? Saj je tja nebo prislonjeno, ali ne?»
«Ti si še majčken in ne razumeš tega,» je zdajci važno pripomnil pastir, ki je imel že svojih štirinajst let. «Ako greš na visoko goro, se razgrne spet svet pred teboj in nebo se odmakne. Še višje gore se ti pokažejo.® »Potem grem pa na tiste —» «Pa se ti spet zgodi kakor prvič —» «No, pojdem pač dalje,» je z otroško trmo vztrajal deček, «pojdem do konca —» »Tako prideš do morja —» :«Pa pojdem po morju —» »Revček, kaj ti veš, kaj je morje! To Je velika, velika voda. Kamor seže oko, sama voda. In po tej vodi plavajo velikanske ladje, večje nego naša farna cerkev —»
Zdaj ja mali utihnil. V srcu mu .je sicer vstajal odgovor, da bi se pač odpeljal tudi s tako ladjo, vendar ni maral povedati tega. Vendar je prej plaha misel postala sedaj živa lelia: oditi no svetu, po svetu do kraja, doklef
ne najde poti v nebesa.
Počasi je odšel proti hiši in spet k materi. Soba je bila polna ljudi. Tudi mladi gospodar Andrej je sedel zdaj poleg svoje žene Julke. Bil je bled In prepaden in je le na kratko govoril.
Kaj je povzročilo pri starem Podhpcu tako naglo smrt, tega ni vedel razen Julke živ krst na svetu. Andrej pa je menil, da mu pogledi vseh teh ljudi očitajo:
«Morilec!»
In kakor se jih je ogibal, je odmevalo zlo-kobno tudi v njem: «Morilec!»
Jel je drgetati kakor trepetlika. «Moram malo leči,« je dejal Ženi in jo s pogledom zaprosil, naj stopi v sobo z njim. Julka je še pobožala otroka, ga izročila sve-tarniku in odšla z možem.
«Kako ga je presunilo,» so si šepetali ljudje, ko sta mlada dva odšla.
«Oče je le oče!»
«Pa se menda nista nič prav razumela.«
«Oh, kaj se ne bi?! S takim očetom se je lahko razumeti —»
Potem so šušljali, pogledavali malega m skimavali z glavami.
»Ej, Julka je tudi reva,» je vzdihnila neka ženska.
Druga je začela z zateglim glasom:
Ena duša ie pritekla, Marija ji ie rekla: «Dušica, odkod si pritekla?«. Duša je rekla: c Jaz sem prišla skozi teh devet visokih gora,_ skozi teh devet globokih voda, .skozi teh mlinskih kamnov devet —»
«Oh no,» jo je prekinila druga, «kaj boš
pravila!? Bog se usmili vernih duš v vicah in nam daj srečno zadnjo uro!«
Nato so govorili o trpljenju po smrti, o strašnih kaznih v vicah (pekla ni nihče omenil, da ne bi morda žalil domačih!) ter o nebeškem veselju. Tedaj je začela priletna ženica s cvilečim glasom:
«Na svet' je res težko .življenje —»
In takoj je poprijela za njo vsa hiša: tiNa svet' je res težko življenje, pa nič ne porajtal, moj brat, v nebesih naj' čaka veselje, uživala ga bova enkrat!*
«Podlipčev oče ga pa že zdaj,« je dodal svetarnik, otrnil sveče in pogledal, da se ne bi kje kaj vnelo. Na krožnik, ki je stal na mizici pred mrtvaškim odrom, je še dolil blagoslovljene vode in pritresel blagoslovljene soli.
Medtem sta Andrej in Julka ves čas ostala sama v svoji sobi. Andrej se je takoj, čim je videl, da je z ženo sam, sesedel na posteljo. Žena je jokala in si ni upala govoriti, ali njene solze so ta večer bičale Andreja huje nego še tako ostri udarci.
«Zame ni več mesta na svetu,« Je naposled izbruhnilo iz njega. In solze, tiste strašne, dannadan zadrževane in zaklepane solze so mu jele polzeti po bledih licih. «Tebi sem enkrat za vselej zagrenil življenje, očetovo smrt sem zakrivil — vse samo zaradi zlobnih jezikov —»
«Andrej,» je komaj slišno jekmla zena. Mož je odkimal in zastokal: «Zame ni rešitve razen groba, pa še ta — ne vem, če me bo sprejel vase.«	.
In kakor v strašnem snu se je dvignil m
zdrknil na kolena:
«Julka, angel božji, ali me bos mogla
rešiti?«	<Dal)e pnU
bile za kilogram žive teže naslednje cene: debeli voli 8 do 9 Din, poldebeli voli 7 60 do 8 Din, plemenski voli 7 do 7 50 Din, biki za klanje 550 do 7 Din, krave, klavne, debele 650 do 850 Din, plemenske krave 450 do 625 Din, krave za klobase 3'50 do 4'25 Din, molzne in breje krave 6 Din, mlada živina 625 do 875 Din, teleta 10 Din.
Kratke vesti
= Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo 9. t. m. v devizah: 100 avstr. šilingov za 80015 do 80415 Din, 100 italijanskih lir za 208 97 do 21017 Din, 1 dolar za 5644 do 56 74 Din, 100 češkoslovaških kron za 167 70 do 168 70 Din.
= Občni zbor hranilnice v Gorenji vasi se bo vršil v nedeljo 20. t. m. ob 15. uri v hranil-nični pisarni z običajnim sporedom.	115
= Slovenska številka «Poljopri v rednega Glasnika«. Danes 10. t. m. je izšla v Novem Sadu slovenska številka «Po!joprivrednega Glasnika*, najboljšega in najbolj razširjenega kmetijsko,-strokovnega lista v naši državi Ta številka bo v spisih in slikah podala pregled kmetijstva vi Sloveniji z namenom, da se predvsem naši bratje Srbi in Hrvati seznanijo z našimi kmetijskimi razmerami. Sotrudniki so skoro sami priznani slovenski kmetijski strokovnjaki. Prvo stran platnic bo krasila izvirna umetniška slika slovenskega akademskega slikarja Rudolfa Maršiča. Glede na pomen, ki ga ima ta opis kmetijskih razmer v Sloveniji, se ta številka «Poljoprivred-nega Glasnika* prodaja tudi posebej ter stane 20 Din izvod. Naročila sprejema uprava lista v Novem Sadu, Željeznička ulica 20. Toplo priporočamo naročitev te številke «Poljoprivrednega Glasnika» vsem, ki hočejo dobiti kratek pregled kmetijstva v Sloveniji.
„EDINOST"
Vestnik Zveze demokratske mladine v Ljubljani
\ eni vlak prvič ustavil "na osluševskem polju ob majhni, toda lični stavbi, ki je domala zgrajena z domačimi žulji. Duša gradbenega konzorcija neumorni g. Josip Lah s svojo desno roko g.Fer-dom Korparjem se je skozi tri mesece trudil, da se je delo dokončalo in otvoritev izposlovala. — Pridite v nedeljo 13. t. m. v čim večjem številu, da se boste z nami v Osluševcih skupno veselili!
DOLNJA LENDAVA. Pri nas sc je ustanovila nova stranka, katere voditelj je tukajšnji dekan in pa neki dr.Nemety. Nova stranka ima svoje glasilo, ki prav dobro obsoja Kleklovo stranko (SLS), če se bo ta stranka obdržala, je dvomljivo. — V soboto 29. maja je predaval v hotelu «Krona» brat Grča o dobrovoljcih, pri čemer je opisal svoje doživljaje od ujetništva v Rusiji do svojega pohoda v Solun.
RSTV0
Kmetijski pouk
POMOČ LETOŠNJEMU FIŽOLU!
Letos je fižol po naših krajih sploh slabo kalil in počasi lezel iz zemlje. Tudi prva njegova rast je šibka in pomanjkljiva. Letošnje hladno in mokro vreme je temu največ krivo. Mogoče, da je slabemu kalenju tu in tam krivo tudi premalo odbrano in zato slabo seme, ali vobče je povzročilo to slabo uspevanje skrajno neugodno vreme, ki ga imamo že vso pomlad. Hlad in dež ga kvarita in mu jemljeta odporno silo. Fižolovi grmi so redki, rastline same pa kakor bi bile bledične. če ga prepustimo samemu sebi, se lahko zgodi, da bo letina prav slaba, ker ga utegnejo kvariti tudi bolezni in drugi škodljivci.
Letošnjemu fižolu moramo pomagati, da se popravi. Redkih njegovih grmov ne moremo zgostiti, ali lahko pomagamo, da se vsaj to, kar je ostalo, bolj krepko razvija. Ugodnejše vreme bo gotovo pripomoglo, da se fižol nekoliko okrepča, popolnega zagotovila pa le nimamo, da se zadosti popravi. Zato priporočam, da mu sami pomagamo k bolj krepki rasti in k večji rodovitosti.
Priporoča se v ta namen, da ga letos bolj skrbno obdelujemo in da mu tudi gnojimo. Gnojiti mu je treba takoj, in sicer glavno s pomočjo čilskega solitra. Za mernik posetve potrebujemo 10 kg čilskega solitra, ki ga moramo dobro stolči, da ga laže raztrosimo. Tudi mu kaže primešati toliko količino drobne prsti, da ga laže razdelimo po vsem prostoru. Dalje je treba fižol dvakrat skrbno okopati in nazadnje še nekoliko prisuti, da bo bolje uspeval. Slednjič ravnamo povsem previdno, da ga poškropimo z raztopino modre galice in apna, slično kakor priporočam za krompir. Znano je, da se po takem škropljenju okrepi vsa rast, glavno pa je, da ga na ta način obvarujemo pred napadi glivičnih bolezni, zlasti pred pegavostjo fižolovega stročja, ki v mokrih letih tako rada nastopa in ki se ne kaže samo na stročju, ampak tudi na listju, posebno na mlajših in vrhnih delih listja.
Fižol je po naših krajih tako važna rastlina, pa naj si bo na njivi ali pa na vrtu, ta nizki ali pa ta visoki fižol, da ga ne smemo v nobenem pogledu zanemarjati. To .velja še prav posebno v takih letih, ko se mora bojevati z vremenskimi neprilikami!
Tedenski tržni pregled
ŽITO. Cene žitu so se od našega zadnjega poročila zelo okrepile, in to ne samo v naši državi, nego tudi v inozemstvu. Vzrok temu so deloma zmanjšane žitne zaloge in pa tudi vesti, da so se ponekod izgledi na žetev poslabšali. Na novosadski blagovni borzi so bile zadnje dni za 100 kg naslednje cene: pšenica 312 do 325 Din, ječmen 150 do 165 Din, turščica 140 do 145 Din, moka «0» 505 do 525 Din.
ŽIVINA. V cenah že dalje časa ni posebnih izprememb. Na zadnjem mariborskem seimu so
LEPA MANIFESTACIJA NAŠE MLADINE V DOMŽALAH.
V nedeljo 6. t. m. ob 6. uri je imela domžalska «Edinost» svoj ustanovni občni zbor v restavraciji g. Bučarja. Zbora so se v lepem številu udeležile tudi organizacije iz Kamnika, Mengša in Ljubljane. Zborovalna dvorana je bila nabito polna.
Po poročilu predsedstva pripravljalnega odbora je povzel besedo delegat ZDM br. Šimno-vec, ki je na kratko orisal pomen in namen hove organizacije. Za svoja izvajanja je žel obilo priznanja ter ga je navzoča mladina burno aklami-rala. Dalje so zbor pozdravili zastopniki «Edino-sti» iz Kamnika, Ljubljane in Mengša, v imenu k., o. SDS br. Rechberger in v imenu Sokola br. Stenovec.
Izvolil se je naslednji odbor: za predsednika br. Grošelj, za odbornike bratje Rechberger ml., St. Logar, Fr. Pire, SI. Hut, Vidmar, Levičar in Prime, v nadzorstvo pa brata Leljak in Rechberger st.
Po zborovanju se je vršila prosta zabava. Škoda le, da je morala mladina tako kmalu domov tako v Kamnik kakor v Ljubljano.
Bila je lepa manifestacija naše mladine za narodno in demokratsko idejo. Redka je prilika, kjer bi mladina pokazala tako navdušeno razpoloženje za idejo, ki jo gojijo naše organizacije. Le tako naprej in pridobili bomo srca tudi onih, ki še niso naši.
Tajništvo Zveze demokratske mladine ponovno opozarja organizacije Jesenice, Tržič, Litijo in Kranj, da nemudoma pošljejo izkaze o gibanju, oziroma o delovanju društev. Kranj naj poda poročilo za Strahinj in Dobravo. — Dalje opozarjamo na svoječasno okrožnico, da naj člani posameznih organizacij dopisujejo za list «Domo-vino». Poročila in dopisi naj se pošiljajo ZDM v Ljubljani, Gajeva ulica 2/1.
Vso napredno mladino vabimo, naj se organizira v «Edinosti». Kdor ima veselje do športa, tamburaške godbe itd., naj se javi odboru ,v do-tičnem okraju. Do sedaj obstojajo «Edinosti» poleg Ljubljane še v Kranju, Tržiču, na Jesenicah, v Kamniku, Mengšu, Domžalah, Litiji, Hrastniku, Strahinju pri Naklem in Dobravi nad Podnartom. Začeli bomo z ustanavljanjem novih organizacij, na kar že sedaj opozarjamo vso napredno kmet-sko in obrtno mladino. Marsikje bi radi ustanovili našo «Edinost», pa mogoče nimajo informacij in ne vedo, na koga naj se obrnejo. V vseh krajih ljubljanske in mariborske oblasti, kjer želijo, da se organizacija ustanovi, naj se obrnejo za vse informacije in navodila na Zvezo demokratske mladine v Ljubljani, Gajeva ulica
Tajništvo ZDM rade volje pomaga z vsemi potrebnimi tiskovinami in podrobnimi navodili. Vpiše se lahko vsak moški in ženska med 14. dovršenim do 30. leta. Starejši člani se smatrajo samo za podporne. Upamo, da naš poziv ne bo ostal brez uspeha. Naše somišljenike prosimo, da nas v našem stremljenju krepko podpirajo.
Nogometna tekma v Domžalah. V nedeljo je odigrala ljubljanska «Edinost» nogometno tekmo proti S. K. Disk v Domžalah s 5 : 3 (7 :2) v korist «Edinosti». Igra je bila zanimiva ter je privabila tudi dokaj publike. Zal, da agilni S. K. Disk ne pride do boljšega športnega prostora, kjer bi imela publika mnogo več užitka od nogometnih tekem.
Iz Zveze kulturnih društev v Ljubljani
OBČNI ZBOR ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV V LJUBLJANI.
V četrtek 3. t. m. se je vršil v Ljubljani VI. redni občni zbor Zveze kulturnih društev, ki je matica vsega fiaprednega kulturnega življenja ljubljanske oblasti. Zbor je otvoril ob navzočnosti delegatov predsednik ZKD ravnatelj g. Anton Jug. Zahvalil se je za lepo udeležbo, pozdravil predsednika mariborske ZKD gospoda Skalo ter se spomnil s toplo zahvalo vseh onih činiteljev, ki so moralno in gmotno podpirali ZKD pri njenem kulturnem delovanju. Zahvalil se je narodnemu poslancu g. ministru dr. Gregorju Žerjavu, naprednemu tisku, šefu higijenskega zavoda g. dr. Pirctj, društvu «Treznost», gerentskemu svetu mesta Ljubljane, prosvetnemu oddelku velikega župana ter vsem denarnim in bančnim zavodom.
Nato je tajnik ZKD g. Rudolf Prešern podal obširno in pregledno sestavljeno tajniško poročilo, ki je obsegalo najprej statističen pregled delovanja vseh v Zvezi včlanjenih društev, nato pa sliko delovanja ZKD same.
STATISTIKA VČLANJENIH DRUŠTEV.
Ob zadnjem občnem zboru, ki se je vršil 7. junija 1925., je imela ZKD včlanjenih 284 društev v ljubljanski in mariborski oblasti. Ker pa radi obsežnega delokroga ni mogla v polni meri ustrezati željam svojih' društev, se je pokazala nujna potreba cepitve dela. in tako je nastala poleg obstoječe ZKD za ljubljansko oblast še nova popolnoma samoupravna posestrimska organizacija ZKD za mariborsko oblast. Dne 4. oktobra 1925. ob ustanovnem občnem zboru v Mariboru smo predali Mariboru 98 društev, spadajočih pod tamkajšnjo oblast. Ce vpoštevamo to predajo društev, je ostalo ljubljanski ZKD v minulem letu 186 društev. Sedanji stalež (dne 31. maja 1926.) pa znaša 225 članskih društev, kar znači prirastek 39 društev v tekočem letu. V teh društvih je včlanjenih po došlih statističnih poročilih 30.856 ljudi. 41 društev poseduje lastne domove, 28 društev deluje v tujih, deloma skupnih društvenih domovih; 50 društev izkazuje lastne prapore.	r Knjižnice.
Društva ZKD imajo 100 lastnih knjižnic. V njih ie 103.500 knjig, in sicer 62.330 slovenskih, 29.964 nem-
ikib in 11.206 drugojezičnih knjig. Te knjige so se izposodile v tekočem letu 288.620 osebam. Poleg knjig so večinoma vse knjižnice iinele tudi čitalnice, v katerih je bilo na razpolago 98 dnevnikov, 83 tednikov, 129 mesečnikov in 50 znanstvenih revij.
Dramatika.
Lastnih odrov izkazujejo društva 87, igralcev diie-tantov 1389. Odri imajo v prepisu 2045 iger, 248 kulis in izpreinemb; v minuli sezoni so uprizorili 491 predstav, katerih obisk ie znašal 54.634 oseb.
Predavanja.
Pri naših društvih je bilo v minuli sezoni 547 predavanj, obisk je znašal 27.274 ljudi.
Pevska iu tamburaška društva.
Pevskih društev, oziroma odsekov jc včlanjenih v ZKD 41 s 1089 pevci. Koncertov je bilo v minuli sezoni 73: obisk je znašal 8540 oseb. Radio-koncertov }e bilo v minuli dobi 44, obisk je znašal 3174 ljudi. Nadalje imajo društva ZKD 43 tamburaških odsekov. 22 društev, ki izkazujejo lastno godbo na lok, oziroma na pihala Njihovi koncertni nastopi so imeli v minuli sezoni obisk 9560 ljudi.
To je statistika živahnega delovanja društev na deželi. Že itak ogromne številke bi bile seveda še večje, če bi se vsa društva zavedala velikega pomena in točno in pravočasno poslala statistična poročila. Žal. smo prejeli le 79 % poročil, dasiravno smo ope-tovano naglašali potrebo celokupnega odziva vseh naših članov.
DELOVANJE CENTRALE ZKD V LJUBLJANI.
Tudi ZKD sama je z vsemi svojimi silami delovala v prospeh in napredek narodne prosvete. V prošlem letu ima zaznamovati na vseh poljih lepe uspehe.
Ljudske knjižnice.
V pretekli sezoni je ustanovila ZKD 16 novih knjižnic, katere je založila s 1118 knjigami. Doslej je ustanovljenih potom ZKD skupaj 47 ljudskih knjižnic, katere so dotirane od ZKD s 4136 knjigami. Poleg tega smo novoustanovljene knjižnice založili z vsemi potrebnimi tiskovinami, članskimi izkaznicami in navodili 0 pravilnem vodstvu istih.
Da se veselje snovanja ljudskih knjižnic čimbolj poživi, je priredila ZKD od 30. januarja do vštetega 2. februarja t. 1. knjižničarski tečaj, na katerem se je predavalo o pravilnem vodstvu ljudskih knjižnic. Tečaj je bil istočasno združen s knjlgovešklm tečajem, katerega namen je bil priučiti knjižničarje lastne vezave in popravila raztrganih knjig. Tečaja se je udeležilo 14 društev s 17 delegati. Udeleženci so si tekom tridnevnega pouka in praktičnih vaj prisvojili najpotrebnejše znanje knjigoveške stroke.
Predavanja.
Drugo torišče kulturnega delovanja ZKD so bila predavanja po deželi. Zvezi je v tej panogi poleg Državnega higijenskega zavoda in Društva za gojenje treznosti, ki sta ji stavila na razpolago vse gospode zdravnike in predavatelje, ki so prirejali predavanja poljudno znastvene, gospodarske in zdravstvene vsebine. ZKD je priredila do 31. maja 1.1. v 86 krajih ljublianske oblasti 251 predavanj, katere je obiskalo 21.378 ljudi.
Najbolj so zanimala higijenska predavanja. Poleg dežele ie ZKD priredila poljudna predavanja tudi v Ljubljani z velikimi uspehi. Prirejali smo večinoma higijenska predavanja: o tuberkulozi, o alkoholizmu, o kožnih in spolnih boleznih, o otroških boleznih in o vražah, o pravilni prehrani male dece, o prvi pomoči pri nezgodah, o načinu pravilnega življenja itd. Vsa ta predavanja so napolnila dvorano Matice do zadnjega kotička in so žela najtoplejšo zahvalo občinstva. Končno smo priredili predavanja o Češkoslovaški, o legijonarjih itd.
Dramatika in odri.
ZKD je posvečala svojo skrb tudi napredku podeželskih gledaliških odrov in dramatskih društev. Našim članom smo preskrbeli zaželjene igre deloma iz lastnega arhiva, deloma smo si igre izposodili drug-ie. V svojem lastnem arhivu imamo danes 97 dramskih del, prepisanih večjldel v petih izvodih, ter 82 dram v tisku, deloma iz Talije, Odra itd. Skupno število vseh iger. ki so last ZKD. je 567 komadov. Seznam teh iger izide v najkrajšem času. Do 31. maja smo v prošli sezoni izposodili 276 iger na 172 društev. ZKD si je nadalje nabavila svojo prvo gledališko garderobo, katero izposoja včlanjenim društvom. V zalogi so francoske uniforme, bidermayerji in vse kompletno za igro «Mefistov izum*. Kmetske kostume in druge za navadne vloge morajo društva kriti iz lastne zaloge, ker imamo na razpolago le to, kar je najpotrebnejše in česar na deželi ni dobiti. Ta garderoba se izposo-juje za nizko izposojevalnino, toda pod strogimi pogoji glede točne in brezhibne vrnitve.
Dne 31. oktobra do 2. novembra 1925. je priredila ZKD režiserski tečaj, katerega namen je bil potom praktičnih vaj in predavanj skrbeti za napredek režiserjev na deželi. Tečaja se je udeležilo 36 društev s 53 delegati.
Dne 25. aprila 1.1. se/je vršil krajevni tečaj o šmin-kanju na Bledu, kater2l'a so se udeležila naša društva na Goreniskem.
Nadalje je organizirala ZKD vzorno turnejo nekaterih članov Narodnega gledališča v Ljubljani po večjih podeželskih odrih. Namen akcije ie bil zgolj' vzgojnega in poučnega značaja.
Glasba in petje.
Pa tudi na polju glasbe in petja se širi delovanje ZKD. V tekočem letu se je ustanovilo novih 15 tamburaških društev in odsekov. ZKD jim je dobavila proti odplačevanju na obroke 109 tamburaških instrumentov. Potom dopisov in okrožnic smo vspod-bujali zlasti mladino in delavstvo v ljubezni do te primitivne stopnje glasbe, do tamburaštva.
V svrho naraščaja pevovodij in poglobitve ljubezni do petja je priredila ZKD od 4. do 6. junija pevski in pevovodski tečaj pod vodstvom naših pevovodij in skladateljev. Na tečaju so se vršile poleg pouka iz teorije, fonetike in glasbene zgodovine tudi praktične vaje iz pevovodstva pod vodstvom kapelnika g. Zorka Prelovca.
Kino.
Končno se je ZKD posluževala tudi najnovejšega načina ljudske izobrazbe in širjenja prosvete, to je kinematografa in filma. Nabavila si je dva potujoča kinematografska aparata in 12 poučnih filmov: o čebeli, o postrvih in ribah, o lovu na krokodile itd. S temi filmi prirejamo na deželi predstave, deloma združene s predavanji Poleg tega je ZKD dajala navodila za praznovanje koroškega plebiscita, Cankarjeve proslave, proslave 501etnice nestorja slovenske drame g. Danila itd.
Po prečitanju tajniškega in blagajniškega poročila je bil odboru izročen absolutorij, na kar so sledile VOLITVE.
Izvoljen je bil za predsednika dosedanji predsednik ZKD ravnatelj g. Anton Jug, za odbornike pa gg. profesor Breznik, R. Binter, Pavel Borštnik, profesor Pavlič, Avgust Pertot, Rudolf Prešern, Franc Gove-kar, Emil Adamič in Anton Patik. Za preglednike so bili izvoljeni gg. Tavnatelj Juvanc, ravnatelj Jeran in dr. Lah.	» •
Po volitvah se je razvila živahna debata, tekom katere je bilo stavljenih in sprejetih več umestnih predlogov in vpoštevanja vrednih nasvetov. Profesor g. Zgrabiič je v imenu društva «Soče» želel, da posveča ZKD čim več pažnje našim neodrešenim bratom. zlasti pri predavanjih na deželi. Tajnik g. R. Prešern je predlagal, naj vsa včlanjena društva uvedejo za ZKD enotno bilančno dobo, ki se bo krila s poslovnim letom ZKD. to je od 1. junija do 31. maja. kar je velike važnosti za zanesljivo statistiko.
Pevski tečaj ZKD v Ljubljani. V nedeljo 6. t. m. ob 20. uri je ZKD s prav prisrčno slav-nostjo zaključila svoj trodnevni pevski in pevovodski tečaj. V prostorih restavracije «Zvezda» so se zbrali v prijateljskem krogu predsedstvo ZKD, vsi gg. predavatelji, udeleženci tečaja, pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» ter odbor pevskega društva «SIavec» in orkestralnega društva Glasbene Matice. Zaključno prireditev je otvoril predsednik ZKD ravnatelj g. Anton Jug, ki je v vznešenih in prisrčnih besedah opisal pomen naše pesmi za narod. Zahvalil se je v imenu ZKD vsem gg. predavateljem, orkestralnemu društvu Glasbene Matice in društvu «Ljubljanski Zvon» za lepi koncert, društvu «Slavec» za pevsko razstavo, prosvetnemu oddelku velikega župana Ljubljana in Maribor za moralno podporo, Glasbeni Matici za vsa učila ter vsem drugim čini-teljem. V imenu udeležencev sta izrekla zahvalo predavateljem in odboru ZKD za lepo uspeli tečaj učitelj g. Josip Čulek in učiteljica gdč. A. Škerle-tova. Pevsko društvo «Zvon» in kvartet istega društva sta nastopila medtem z lepimi narodnimi skladbami.
Edino tolažbo vidi minister Pucelj v tem, da bo nova večja davčna bremena moralo plačevati prebivalstvo vse države, ne pa samo prebivalstvo posameznih pokrajin. T<* je seveda zelo slaba tolažba, od katere prebivalstvo Slovenije ne bo imelo nobeniH koristi. Slovenci so zahtevali izenačenje davkov zato, da bi se jim previsoka davčna bremena zmanjšala in izenačila z onimi pokrajinami, kjer so bila manjša kakor pri nas.
G. Puclju kot ministru vlade, ki je predložila novi načrt davčnega zakona, nikakor* ne pristoja zagotovilo, da bo po izenačenju davkov laže doseči njihovo znižanje, ker se bo proti njim uprlo prebivalstvo vse države in nele posameznih pokrajin. To kaže le ne-resnost njegovega dela v vladi. Zakaj pa je minister Pucelj sploh dovolil, da se zahtevajo tako veliki davki, za katerih znižanje se bo treba šele boriti. Kdo pa se bo končno tudi boril za to znižanje? Ali morebiti vladna večina? Ce bi imela vladna večina ta namen, potem bi to znižanje že s predložitvijo zakonskega načrta o izenačenju davkov lahko dosegla brez vsakega boja. Tega vladna večina ni storila, kar je bilo spričo povečanega državnega proračuna tudi popolnoma um-Ijivo.
Poziv ministra Puclja na opozicijske stranke, naj se izogibajo vsake demagogije in naj ne postavljajo pretiranih zahtev, češ, da bi to moglo roditi nasproten učinek, ker bi se lahko zgodilo, da bi prečani še naprej nosili največji del državnih izdatkov, je samo lep izgovor. Prečani hočejo izenačenje, pa tudi zmanjšanje davkov. Zlasti pri nas v Sloveniji se morajo znižati neznosna davčna bremena, ki grozijo uničiti vse naše gospodarsko življenje. Da je ta naša trditev dejstvo, tega g. Puclju menda ni treba dokazovati. Spričo takega stanja v Sloveniji bi se moral g. Pucelj malo odločnejše in resnejše poprijeti davčnega vprašanja, ne pa samof pisati nezmiselne tolažbe v svojem listu.
Davki se morajo tudi znižati
Minister Pucelj pravi v «Kmetskem listu», da zakonski načrt o izenačenju davkov ni tako dober, kakor bi bilo želeti, češ, da je davčni zakon pač najboljši tisti, ki ga sploh ni. Tak izgovor aktivnega ministra, ki nosi soodgovornost za predloženi zakonski načrt, samo dokazuje, s kako površnostjo radičevci rešujejo važna gospodarska vprašanja.
Radičevska stranka je imela vse leto dovolj časa, da bi pomagala izdelati v vladi tak zakonski načrt o izenačenju davkov, ki bi vsaj deloma odgovarjal željam, prebivalstva. Minister Pucelj priznava, da vlada, v kateri je on minister za kmetijstvo in vode, tega ni storila, s čimer je sam obsodil njeno in svoje delo.
Pribičevičev shod v Metliki
Čim bolj se bliža 13. junij, dan velikega ljudskega zborovanja v Metliki, tem večje navdušenje vlada v vseh krajih Bele Krajine. Od vseh strani prihajajo pripravljalnemu odboru v Metliki prijave o veliki udeležbi našega ljudstva na tem zborovanju. Vse željno pričakuje, da bi videlo in čulo našega prvo-boritelja Svetozarja Pribičeviča. Tega dne bomo videli v Metliki tudi naše narodne duhovnike iz Žumberka. ki bodo na zborovanju z lepim zgledom prednjačili svojemu narodu. Tako n. pr. javlja župnik Gvozdanovič iz Radatoviča (Sv. Nedelja) pripravljalnemu odboru v Metliki naslednje:
«Na Vaše vprašanje glede manifesta-, cijskega zborovanja SDS v Metliki javljam, da bo naših pristašev iz občine Rada-tovič došlo na shod 400 ljudi, v sprevodu pa bo sodelovalo iz iste občine 25 okrašenih vozov pod jugoslovenskimi zastavami. Istotako bo došlo na zborovanje iz naše občine 20 fantov na konjih pod jugosloven^ skimi zastavami. Sv. mašo bom čital ob osmih zjutraj, da bom lahko s svojinu ljudmi prišel pravočasno v Metliko. Cujem, da se tudi v drugih občinah pripravlja narod k čim večji udeležbi na zborovanju SDS in da vidi ter čuje svojega prvo-boritelja.
Z demokratskim pozdravom
Gvozdanovič,
župnik v Radatoviču.
Tako delajo naši narodni svečeniki iz-Žumberka. Kako pa drugi? Ce bi ne bili nesrečni sluge politike, potem bi nikjer vera ne pešala in bi tudi mi naše duhovnike radi imeli.
V	primeru slabega vremena se bo shod Vršil v vseh prostorih čitalnice v Metliki. Železniške zveze so zelo ugodne ter je tudi preskrbljeno za zadostno število vagonov.
Protestno zborovanje proti farnemu gospodarstvu v Žužemberku
V	nedeljo 30. maja je sklicala krajevna Organizacija SDS v Žužemberku protestno zborovanje proti tamošnjemu farnemu gospodarstvu. Zborovalci, katerih je bilo okrog 600, so izvajanjem govornikov pazno sledili ter ob viharnem odobravanju soglasno sprejeli naslednjo resolucijo:
Davkoplačevalci, zbrani na protestnem Ssboru dne 30. maja v Žužemberku, kar najodločneje protestirajo:
1.	Da se glede popravila župnišča prvotna konkurenčna razprava ni vršila v smislu razglasa št. 16.946 z dne 27. oktobra 1924., temveč so se vabljeni davkoplačevalci s silo odstranjevali, dočim se je dovoljevalo, da so glasovali farani iz Šmihela in Hinj o stroških, ki naj jih nosita Dvor in Žužemberk, h katerim pa oni ne prispevajo ničesar.
2.	Protestiramo proti temu, da se je že itak nezakonito določeni znesek 554.000 Din samolastno in, kakor zatrjuje stavbeni odbor, brez njegove vednosti zvišal na en milijon dinarjev.
3.	Izražamo svoje največje začudenje nad tem, da se stara, veličastna stavba, ki je bila svoj čas podarjena cerkvi, z razstrelilnimi snovmi podira, pri čemer gredo v zgubo oni težki tisočaki, ki so bili šele preteklega leta izdani za popravila.
4.	Izjavljamo, da nas kot umne gospodarje in kmetovalce veseli zamišljena preuredba gospodarskih poslopij, mnenja pa smo, da naj g. dekan to preuredbo izvrši iz obilnih dohodkov, ki mu jih donaša njegovo umno lastno gospodarstvo, ter naj ne nalaga nam plačevanja, ki že itak komaj dihamo pod silnim bremenom davkov, koje smo obvezani plačevati.
5.	Zahtevamo, da se župnišče popravi po prvotnem načrtu v okviru zneska, ki je bil pogojen s tvrdko Probuda, kar najodločneje pa odklanjamo vsako nadaUno obremenitev. Posebno še protestiramo proti temu, da se smatra za dopustno in pravilno glasovanje davkoplačevalcev sosednjih fara, ki ne plačujejo nikakih dajatev za popravila tukajšnji fari.
6.	Prepričani, da živimo v državi reda in fcakona, zahtevamo kar najodločneje, da v smislu določb g. dekan prispeva iz farnega premoženja primeren les, ki bi se za stavbo lahko uporabil, odnosno prodal.
BEL E?KE
+ Obsojen obrekovaleč. V torek je bil pred beograjskim sodiščem obsojen na tri mesece zapora in povračilo pravdnih stroškov bivši poslanec dr. Mcračilo Ivanič, ki je v svojem listu »Radikalu« pisal, da je poslanec dr. Žerjav kot minister za šume in rudnike oškodoval državo za 30 milijonov dinarjev, ker je sklenil z zagrebško Bružbo «Nihag» pogodbo za izsekavanje državnih gozdov. Obsojeni dr. Momčilo Ivanič v sodni razpravi svojega obrekovanja ni mogel dokazati ler je sodišče ugotovilo, da se dr. Žerjavu ne morejo očitati nobene nepravilnosti. Z obsodbo dr. Momčila Ivaniča so bili moralno obsojeni tudi Klerikalni listi, ki so ponatiskovali njegove laži In vprizorili veliko gonjo proti obrekovanemu Ur. Žerjavu. Ali bodo sedaj popravili prizadeto /krivico?
DOMAČE NOVOSTI
*	Vodnikova družba. Novi člani še vedno pristopajo. Število članov se že približuje devetemu tisočaku. Ako vsi poverjeniki store svojo dolžnost, bo družba v prvem letu štela nad 12.000 članov. Družbin koledar, imenovan «Velika pra-tika», pride v kratkem v tisk. Njegova vsebina je raznovrstna in pestra, zlasti ker so vsi sestavki bogato ilustrirani. Tudi druga knjiga prirodo-slovne vsebine bo lepo ilustrirana. Tudi ta je že v tisku. Veliko pozornost bosta gotovo vzbudili obe leposlovni knjigi, katerih avtorja sta dva najboljša naša pisatelja Vladimir Levstik in Juš Kozak.
*	Odkritje spomenika kneginji Zorki. V Beogradu so odkrili na Kalimegdanu spomenik kneginji Zorki, materi kralja Aleksandra. Svečanosti so prisostvovali princ Pavle in princesa Olga, diplomatski zbor, člani vlade in Narodne skupščine, generaliteta in številne dobrodelne korpo-racije.
*	Kongrei narodnih železničarjev v Ljubljani.
V nedeljo je bil v Ljubljani z manilestacij-skim zborovanjem v Narodnem domu zaključen VIII. redni kongres Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev. Ljubljana nedvomno še ni videla v svoji sredi tako ogromnega števila narodnih železničarjev kakor ta dan.
*	SDS shod v Jarenini se bo vršil 29. t. m. Posetile bodo Jarenino tudi sosednje organizacije. Shod bo veličastna manifestacija za idejo Samostojne demokratske stranke. Vršil se bo zjutraj po cerkvenem opravilu na prostem pri vaški lipi.
*	Gostovanje članov ljubljanske drame v Murski Soboti. Člani ljubljanskega dramskega gledališča obiščejo tudi letos Mursko Soboto. Vprizo-rijo pa samo dve igri, in sicer Schnitzlerjevega
«Anatola» in Petrovičeve «Duše».
*	Redek pojav v čebelarstvu. Pišejo nam: V Kropi pri Gornjem gradu je kmet in gostilničar g. Franc Krajnc, ki se bavi tudi s čebelarstvom, dobil roj dne 14. maja in dotični roj je rojil dm- J gič dne 6. t. m. To je redek primer, posebno pa v letošnjem za čebele jalco neugodnem času.
*	Potres na Talčjem vrhu. Pišejo nam: 4. t. m. smo občutili pri nas potresni sunek. Smer mu je bila od jugovzhoda proti severozapadu. Čutilo se je, kakor da bi se kaj prevalilo. Drugi potres se je pa čutil 8. t. m. s precej močnim tresenjem. Prvi potres je bil ob 9. uri 35 minut zvečer, drugi pa ob 11. uri 26 minut ponoči. Škode potres ni napravil.
*	Novice iz Mojstrane. Pišejo nam: Ob bin-koštih se je pripeljal ravnatelj g. Albert Pečovnik z avtomobilom do Aljaževega doma v Vratih. Bil je to prvi avto v Vratih. — Naši Sokoli bodo postavili nov zidan dom. Zato so šli te dni z velikim veseljem podirat les, katerega bodo prodali in denar porabili za dom. V mojstranski sokolski dvorani je gostoval Sokol iz Hruščice z lepo uspelo predstavo «Maruša». Še večkrat nas po-setite! — Mesec junij se je začel pri nas nesrečno. Na državni cesti blizu kolodvora se je zaradi hitre vožnje nevarno ponesrečil neki motociklist. — Na praznik sv. Rešnjega Telesa je bilo pri nas deževno. Zato se ni mogla procesija vršiti zunaj po poljih, temveč smo ostali kar v cerkvi. Vseeno pa so domači fantje z vso vnemo streljali. Nesreča se ni zgodila nobena, ker so naši fantje zelo previdni. — Dne 5. t. m. so imeli naši finančni stražniki posebno srečo. Ob štirih zjutraj so vjeli v Belci pod Kepo celo družbo deklet; ki so mislila brez potnih listov iti na Koroško. Zato so morala tudi nazaj brez njih. — Napredni beliški fantje so se zbrali v pevski zbor. Vaje imajo dvakrat na teden. Želimo jim mnogo uspeha.
*	Glavnt dobitek državne razredne loterije zadet v Brežicah. Glavni dobitek državne razredne loterije je zadela št. 5B.89B. Srečni lastniki polovične srečke so trije obrtniki v Brežicah. Kd." ie lastnik ostale polovice, ni znano.
*	Smrtna kosa. V Mokronogu je umrl v starosti 16 let Ladislav Kaj bič, praporščak tamkajšnjega sokolskega naraščaja. — V Celju je umrl od kapi zadet g. Karel G o r 1 š e k, posestnik in bivši večletni župan na Teharjih pri Celju. — Umrla je v Trbovljah v starosti 74 let ga. Katarina Jermanov a, rojena Lanišni-kova, nekdanja posestnica. — Blag jim spomint
*	Nesrečna obitelj. Iz Radoslavcev nam pišejo: Pri nas je umrl leta 1917. na jetiki kmetovalec Franc Marinič. Njegova dva oženjena brata sta na isti bolezni umrla že pred vojno. Leta 1922. je jetika zahtevala novo žrtev, namreč njegovega sina Franceta Mariniča. Dne 20. aprila 1.1. je umrla hčerka Marija, omožena Novakova, v 27. letu svoje starosti, mesec dni pozneje pa druga hčerka Antonija v starosti 20 let, obe na jetiki. Nesrečni obitelji naše sožalje!
*	Nesreča pred oltarjem. Iz Nemške Loke nam pišejo: Na dan sv. Rešnjega Telesa smo imeli pri nas žalostno mašo. Župniku, ki mu iz rane na nogi teče že več let, je postalo slabo, da se je zgrudil na tla. Ljudje so takoj priskočili na pomoč ter nesli nezavestnega v župnišče.
*	K tatvini trt v Mirni Peči. Svoječasno sm® poročali, da so bile v vinogradu g. Antona Jankla ukradene izkopane trte. Naša vest, da se je ukradeno blago našlo v vinogradu g. Antona Novaka, je neresnična. Tudi ni g. Anton Novak tatvine priznal. Proti g. Novaku je bila sicer vložena od strani orožništva kazenska obsodba po tozadevni naznanitvi g. Antona Jankla, toda g. Anton Novak je bil pri razpravi 25. maja t m. oproščen, ker se je izkazalo, da je v svojem vinogradu zasadil lastne cepljenke. S tem popravljamo krivico, ki smo jo po napačni informaciji delali g. Novaku.
*	Samomor v duševni zmedenosti. Te dni se
je obesil na skednju 401etni delavec Janez Dimi-trovič iz Srebrnika pri Sv. Petru pod Sv. Gorami. Z njive se je nenadoma napotil domov, splezal po lestvici na skedenj, kjer si je vrv že prej pritrdil na slemenu ter pripravil zanjko za obe-šenje. Samomorilec je bil duševno manjvreden človek in trdovraten alkoholik. Na vsak način je storil svoje dejanje v duševni zmedenosti.
*	Nesreča. Dolenjelendavski orožniški vodja poručnik g. Podobnig je na kegljišču v gostilni pri Deutschu pri metanju krogle tako nesrečno padel, da si je zlomil roko.
*	Požar. Te dni okoli 2. zjutraj je na Janževi gori pri Selnici izbruhnil požar pri posestniku Martinu Mačku. Požar je uničil hlev, stiskalnice hi skedenj. Gasilci so stanovanjsko poslopje ter druge v bližini se nahajajoče objekte rešili. Gašenje je bilo zelo otežkočeno, ker v bližini nt nikake vode. Škoda je deloma krita z zavarovalnino. Najbrže je bil ogenj podtaknjen.
*	Velik vlom v Ptuju. Te dni ponoči so vlomili doslej neznani zlikovci v prostore trgovca Zorlca na Bregu pri Ptuju. Trgovino so dobesedno oplenili. Celokupna škoda se ceni na 300.000 dinarjev. Vlomilci so se pripeljali s tovornim avtom. Ko so jih opazili stanovalci nasproti stoječe hiše, so lopovi spretno hlinili, kakor da je nekomu slabo ter da ga pomagajo spraviti na voz. V tem času pa so opravili svoje vlomilske posle. Orožništvo, ki je takoj pričelo z zasledovanjem, je ugotovilo, da so se odpeljali v smeri proti Krapini na Hrvatsko.
*	Samoumor v Prekmurju. V Veščici pri Murski Soboti se je obesila 311etna posestnikova žena Terezija Kutušova. V smrt je šla zaradi sporov ,v obitelji.
*	^Brezalkoholna Produkcija*, Ljubljana, Poljanski nasip 10/7, pošlje vsakemu naročnika
«Domovine» zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žali	52
*	Nenadna smrt. Te dni je bil Rok Košnik, 251etni hlapec pri posestniku Kodelji v Ljubljani, zaposlen na dvorišču s kidanjem gnoja. Med delom se je z 2 m visokega gnojišča zgrudil nenadoma mrtev na tla. Mogoče se je Košnik dotaknil nad gnojiščem napeljane električne žice in ga je ubil tok, bolj verjetno pa je, da ga je zadela kap.
SOKOLSTVO
Sokoiska prireditev v Jarenini je prav lepo uspela. Ob nameravanem pričetku ie curkoma lilo, pa je zasijalo zopet solnce in lični vrtni prostori g. Cvilaka so se napolnili. Res smo se čudili spretnim kretnjam mladeničev in mladenk, ki so prvič nastopil na svojem novem sokolskem odru. Menda neprekosljiv pa je bil «Čevljar baron»; kar zadivil je občinstvo. Na občo željo se bo igra ponovila 19. t. m.
Sokolsko društvo v Boštanju ob Savi bo v nedeljo 13. t. m. ob petletnici ustanovitve slavilo razvitje prapora. Prapor je izvršil prav lepo Državni zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani pod vodstvom ravnatelja našega rojaka brata Boža Račiča. Razvitje se bo vršilo ob pol štirih popoldne. Nato bo javen telovaden nastop, na kar sledi prosta zabava. Sodelovali bosta krška sokolska fanfara in domača gasilska godba.
I IZ POPOTNIKOVE TORBE
PISMO IZ ŽUŽEMBERKA.
Žužemberk, koncem maja.
Po dolgem času naj se v naši priljubljeni «Domovini» zopet enkrat oglasim. Tudi mi prebivalci divne Krške doline tožimo in zabavljamo zaradi večnega slabega vremena. Drugače je pa pri nas vse bolj po starem. Letina se nam obeta dobra, posebno sadje kaže jako lepo. Pa tudi drugih pridelkov bomo imeli, ako nam toča vsega ne zbije. Bog nas obvari te ali pa kakšne druge nesreče, saj smo že itak močno udarjeni. Poleg velikanskih davkov bomo morali šteti še lepe vsote za prezidavo našega župnišča. Mesto da bi se delalo bolj s pametjo in sedanjim težkim časom primerno, da bi vse skupaj stalo tem manj, se dela, kakor bi bili mi ubogi farani sami ameriški milijonarji. Malo bi se gospodje morali že ozirati na to, da tako siromašna fara, kakor je naša, ne more postavljati v teh časih takih gradičev. Izostati bi moral že prav posebno vsak luksus ter bi se moralo gledati na to, da se dela po načrtu, ne pa, da se že itak visoko dovoljena vsota še poviša. In nekaj bi morali g. dekan tudi sami prispevati, saj je nadarbinsko posestvo eno največjih in najlepših v naši fari. Vsaj stavbni les bi lahko dali iz teh gozdov, ne pa, da se ta za drag denar kupuje. Kaj pa je tudi treba dvema duhovnima gospodoma toliko sob, ako pomislimo, da ima pri nas kmet kvečjemu po dve izbi in šteje družina ponekod po deset oseb.
Kakor se sliši, bo stalo celo popravilo farovža do štiri milijone kron, in ta velikanski znesek naj uboga in zadolžena fara plača v petih letih. Čez par let bo moral pri nas peti boben, če se bo z nami tako postopalo. Zadolženi smo že sedaj skoro vsi, nekateri že toliko, da cela kmetija ni več toliko vredna; tudi nagi in bosi smo že, tarejo nas poleg velikanskih davkov še doklade za ceste, občino itd. in sedaj naj plačujemo še visoke farov-ške doklade. Vse to nas mora popolnoma ugonobiti. Popolnoma smo že obupani, ker vidimo, da bomo kmalu pognani z gruntov. Obrniti pa se ne vemo na koga. Naši slovenski poslanci, posebno klerikalni, ki jih je v Sloveniji 20, se za nas prav nič ne brigajo. Oni, ki imajo vso moč kranjske dežele v roki, katerim smo do sedaj še vedno dali vse svoje glasove in zaupanje, nas pitajo z avtonomijo, katere pa nikoli ne bo, namesto, da bi nam pomagali. Gorje nam, če bi prišlo do avtonomije, potem bi bili kmetje šele siromaki. Saj imamo sedaj najlepši zgled, kako bi se delalo z nami, ako bi prišlo do klerikalne avtonomije. Potem bi gospodje šele zidali farovže in društvene domove z našim denariem.
Mnogo nas je že, ki smo obrnili hrbet SLS, a upamo, da nam slede še drugi. Sedaj, ko so nas privedli že na rob propada, smo šele uvideli, med kakšno druščino se nahajamo. Prepričani smo danes, da je za nas kmete edino mesto v Samostojni demokratski stranki. Klerikalna stranka ni za nas, ker nas njeni voditelji duhovniki samo izžemajo. Dajati jim moramo bero, popravljati farovže itd. Kaj je gospodom mar, če se ubijamo dan in noč, pa še ničesar nimamo, oni pa od nas samo zahtevajo dajatev, ne da bi vprašali, kje naj vzamemo. Da se le njim dobro godi tudi že na tem svetu!
Kmetje! Zapustimo vsi SLS ter se orga-nizirajmo v res kmečki Samostojni demokratski stranki, ker edino ta nam more in tudi hoče pomagati. Združimo se s hrvatskimi in srbskimi kmeti v močno stranko, ki bo res zastopala naše kmečke interese. Naj živi in se razširja SDS. Kmetje, vsi v boj za staro pravdo, v boj za enakost, bratstvo in svobodo pod zastavo SDS! Lepo vas pozdravlja	Rozmanov Janez.
PISMO IZ ČRNOMLJA.
Črnomelj, koncem maja.
Dne 12. maja se je vršil občni zbor krajevne organizacije Samostojne demokratske stranke v Črnomlju, ki je bil dobro obiskan. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. Karel Miiller, za podpredsednika g. Alojzij Stepec in za prosve-tarja ter zaupnika g. mag. phar. Špiro Vrankovič. Veseli nas, da smo pridobili lepo število novih moči in pristašev. Na dan pravoslavnega sv. Jurija je bila odposlana brzojavna čestitka g. Sveto-zarju Pribičeviču ob priliki njegove krstne slave in ta dan smo pridobili v Črnomlju ter okolici 12 novih naročnikov za «Domovino», tako da smo v polni meri izvršili podano nam nalogo.
Nepričakovano lepo število naših ljudi je pristopilo k Vodnikovi družbi ter se še vedno novi priglašajo. Z igro «Pri Hrastovih« je končala letošnja sezona dramskega odseka našega Sokola. Nič manj kakor osem iger je letos vprizoril naš odsek, katere so nam prinesle lep dobiček za naš dom. čast požrtvovalnim igralcem in režiserju g. Znideršiču. Ne smemo pozabiti, da je gostoval naš dramski odsek letos tudi v Novem mestu z odličnim uspehom. Lepo napredujeta društveni orkester in pevski zbor pod vodstvom požrtvovalnega načelnika g. Rožanca. Priprave za javno telovadbo, ki se bo vršila 18. julija, so v polnem teku in vse nestrpno pričakuje prve veselice, ki se bo vršila po javni telovadbi v, Sokolskem domu.
Dne 16. maja se je vršila v Metliki tekma za Prago. Članice našega Sokola so dosegle lep uspeh, in sicer: sestra Vera Maleničeva v prostih vajah 975 točke in sestri Mici Flekova ter Angela Fabjanova po 9 50 točke. Dne 30. t. m. bo priredil Sokol pešizlet na Mirno goro in meseca julija v Dugoreso, kjer bodo imeli priliko naši člani in članice ter naraščaj, da si ogledajo ogromno tkaninsko tovarno.
ZKD iz Ljubljane je priredila pri nas letos tri predavanja: o sadjarstvu, o alkoholizmu in o radiju. Vsa predavanja so bila izredno dobro obiskana. Pripomniti moramo, da je tudi v gasilnem društvu zavladalo novo življenje pod agilnim načelnikom g. Šetino. Društvo se je zaradi dotoka novih in mlajših moči močno osvežilo. Dobili smo nove kroje in čepice, nameravamo pa tudi naročiti novo motorno brizgalno.
V	novem cestnem odboru se pozna nova roka. Popolnoma umljivo je, da se vse naenkrat ne more narediti in popraviti, posebno, kar se je desetletja zanemarjalo. Stari cestni odbor je zapustil samo velike dolgove ter popolnoma prazno blagajno. Pomoči ni pa od nikoder.
Naša mestna godba lepo napreduje in šteje z naraščajem približno 36 godcev, kar je prav razveseljivo. Kakor se do sedaj kaže, bomo z novim kapelnikom g. Picmausom zadovoljni.
V	Črnomlju je nekaj nepridipravov, ki bi radi v naših društvih izzvali umetne boje in naše
stvarno delo ovirali. Videti je, da tem ljudem na ugaja naša narodna svoboda in posebno intenzivno narodno ter kulturno delo naših društev med našim narodom. Njim sporočamo, naj kar naprej bojkotirajo naše narodne prireditve in Vodnikovo družbo. Nam ne bodo škodovali. Naše stvarno delo, naše poročevalce in delavce, o katerih govorijo, naj pustijo raje pri miru. Mi te gospode samo opozarjamo, da so naše narodne in napredne vrste v Črnomlju močno strnjene iq kdor se z ognjem igra, se bo opekel.
NEURJA V MARIBORSKI OBLASTI.
V ponedeljek popoldne je bilo v Mariboru in okolici strašno neurje s točo, kakršne ne pomnijo najstarejši prebivalci Maribora. Pa« dala je toča, debela kakor srednji orehi, tako gosto, da so bile mariborske ulice zasnežene. Veliko škodo je napravila toča mestnim vr« tom, zlasti v vzhodnem delu. Njena debela zrna so pobila celo nekaj uličnih obločnic. Toči je sledil hud naliv. Kmalu nato je sledil ponoven naliv, ki je trajal skoro dve uri teii povzročil povodenj v mariborskih ulicah.
Iz Studenca ob Savi nam pišejo, da je koncem maja popoldne divjala tamkaj huda nevihta s točo. Vihar je z veliko silo podiral sadna drevesa in metal opeko raz strehe. Prizadete so bile zlasti vasi Studenec, Brezje, Log, Lukovec, Radna in Ponikve.
Koncem maja je divjala v brežiškem okraju, kakor nam pišejo, strašna nevihta s točo, ki je padala četrt ure, da je bilo po tleh belo kakor pozimi, kadar zapade sneg. Toča je napravila strašno škodo v vinogradih in na polju. Vinograde je popolnoma oklestila, žito pa tako zbila v tla, da ga morajo večinoma pokositi. Najhujše prizadete vasi sc* Zdole, Kostajnik, Ravne, Pleterje, Anovec, Kremen. Libna, Dolenja vas in Stari grad. Toče je bilo toliko, da so jo našli še tri dni na to pod marsikaterim kapom.
Iz Rajhenburga nam pišejo, da je istega dne padala v Rajhenburgu, Malem kamnu in Koprivnici toča orehove velikosti. Tako debele toče ne pomnijo že izza leta 1915. Toča se je vsula kar na suhem in je bila proti koncu drobnejša. Padala je četrt ure ter napravila veliko škode.
POZIV
One osebe, ki so se bavile javno z mojimi službe« • nimi spisi za tri leta nazaj, da bi tako šele sedal našle nekaj, da škodujejo meni in nacijonalni stvari pozivam tem potom javno, da mojo odgovornost za te spise tudi pravno utemeljijo, sicer jih smatram za-škodoželjne obrekovalce.
Preiskava pri rudniku v 1.1925. ni dokazala meni nobene nekorektnosti za vse moje petletno službovanje nazaj. Gotovi ljudje so pošiljali vohunit avto-, nomiste po gostilnah, če me gostilničarji poznajo in j če sem bil pijači udan, da se tako očistijo, zakrijejo in olepšajo prave plohe, zlasti pa, da olepšajo s protU dokazi tako očividno krivične redukcije nacijonalli stov pri rudniku v Trbovljah in škodujejo nacijonah nema pokretu.
Da bi ne našli pri nikomer večjih napak, bi bik» že bore malo krivic na svetu in bi bila lahko našai država res že svobodna ter urejena tudi za oue sto-tisoče brezpravnih žuljavih rok, katerih posamezni voditelji se družijo danes ravno s tujimi krvosesi teS trpinov, se družijo z avtonomisti in kapitalisti, ra-' čunajoč na protekcije v škodo drugih. Tisoči trpino* morajo iti jlanes ravno zaradi tega iz rodne domovine, ki ima sicer kruha za vse dosti, s trebuhom zal kruhom v tuji svet. Tujci pa ostanejo tu.
Kar ste še pred letom podtikali nacijonalistonf, to ste in vršite danes v škodo delavca le Vi sam!« Krivda žalostnih in krivičnih razmer po revirjih leži danes na Vas samih.
Zakaj ne vidite svojih lastnih napak, če ste ta pravico in poštenje? Kaj ste storili koristnega zai tisoče nesrečnih in brezpravnih naših državljanom delavcev?	Fr. Purkart.
\ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Med prijateljicami.
Manica: «Za božjo voljo, zakaj pa oglašaš v časopisju, da imaš avtomobil na prodaj? Saj ga vendar nimaš!»
Mica: «To je že res, toda na ta način se bom seznanila s finimi gospodi.«
Samospoznanje.
Slikar: «Za vraga, da ne morem naslikati te slame tako, kakor jo imam v glavi-...!«
Slabo sta se razumela.
Neka gluha ženska je prala ob potoku vreče. Mimoidoči možak jo je vprašal: »Ali pridem prav po tej poti k Mali Nedelji?«
Ženska: « Vreče perem.«
Možak: «Ti ženska, si gluha.«
Ženska: »Res je bila nekdaj rjuha, sedaj sem pa vreče napravila iz nje.»
»Možak: «Ti si nora.«
Ženska: «Tam je velika gora. Boste težko prišli čez njo.»
Zakon iz sovraštva.
Kunigunda je razlagala svoji prijateljici poroko dveh znanih ji oseb na naslednji način: «Ona je bila sovražnica moških, on pa sovražnik žensk. V tem medsebojnem sovraštvu je bilo nekaj, kar ju je vezalo, da sta se poročila.«
Razumljivo.
Mati: «Ti potepin ti, v novih hlačah si pade iM vodo?«
Jakec: «Saj jih med padcem nisem utegni jsleči in obleči stare.«
Previdna priča.
Sodnik (kmetovalcu Melhijorju, ki je bil s svojo ženo povabljen kot priča): »Pozivam vas, da na vaše izjave prisežete.«
Melhijor (obotavljajoč se): »Pridi sem, stara, prisezi tl.»
Opravičeno začudenje.
Evzebij: «Kdo pa je tista debela ženska, ki tako salamensko kriči?«
Evstahij: »To je neka gledališka pevka, ki je zaradi neke bolezni izgubila glas.« 1 Evzebij: »Glas je izgubila: To pa ni baš verjetno.«
—	Odkritosrčen.
Oče: cPovej mi, Jožek, kdo je danes največ rvedel v šoli?«
Jožek: »Gospod učitelj.«
Ni konca.
Gospod: »Zakaj jočeš, dečko?«
Dečko: »Izgubil sem pet dinarjev.«
Gospod: »Na, tukaj imaš pet drugih, pa nikar ne jokaj. No, zakaj se še vedno solziš?«
Dečko: «Ker bi — ker bi — imel lahko sedaj leset dinarjev...»

Listnica uredništva
Poljanska dolina pri Črnomlju. Dopis je proti tiskovnemu zakonu in brez podpisa. Zato v koš!
Gresovščak. Pišite nam o drugih stvareh! Pesmica ni prikladna.
■ Sv. Križ pri Kostanjevici. Glede pošiljanja iista bomo ukrenili potrebno.
Št.Jur« pod Rumom. Dopis ni v skladu s tiskovnim zakonom.
Bohinjska Bistrica. Prosimo, da nam dopisujete.
Šmarje pri Jelšah. Vaši dopisi so vse preostri ln bi nas spravili v konflikt s tiskovnim zakonom.
. Dol pri Hrastniku. Dopis je žaljiv in bi nam nakopal tožbo.
Sv. Lovrenc v Slovenskih Goricah. Ni nam lasno, za kaj gre v dopisu. Namigavanj ne moremo objaviti radi strogega tiskovnega zakona
nic nismo razumeli, ker so napisane v narečju. Dajte nam jih napisati v književni slovenščini.
Mnogi ne vedo, da je glavni vzrok mnogih trpljenj in bolezni slabo negovano in zato občutljivo telo. Ni domišljavost, temveč le izpol-njenje prirodnega zakona, če negujemo polt in lase. Za racionalno nego telesa slišimo vedno spet hvaliti: Fellerjevo pravo kavkaška Elsa po-mado za obraz in kožo, Fellerjevo močno Elsa po-mado za lase, Elsa milo zdravja in lepote, ki ne zahvaljuje svoje pristaše samo prijetnim vonjem, temveč tudi koristnim sestavinam, ki oplemenju-jejo kožo, Elsa milo se dobi 5 vrst: Elsa lilijine mlečno, glicerinsko, boraksovo, katransko ter milo za britje. Zd~ poizkušajo se moreta naročiti 2 lončka pomade za 38 Din; 5 mil za 52 Din, že
z zavojnino in poštnino pri lekarnarju Eugenu V. Fellerju, Stubica Donja, Elsatrg 300, Hrvatska.
OPOZORILO.
Kdor bo govoril o meni zlobne izmišljotine, kakršne so začeli brezvestni ljudje razširjati, ga bom brez obzira sodnijsko zasledoval.
Ljubljana, 9. junija 1926.
Anton Stražar.
I MALI OGLASI
Sube gobe
kupuje vedno po najvišji dnevni ceni trgovina Frane Sen čar. Mala Nedelja in Ljutomer. 107
k »r
ivrnlli.
Brezovica pri Nemški Loki. Slike Vam bomo
če se niso pokvarile pri poskušanju. Smeš-
28 C- Vsi
hočejo zlatnik, ki se nahaja v
Poskusite tudi Vašo srečo in prepričajte g se o nedosegljivi kakovosti tega res čudo-1 vitega mila!
KOLESA
in vse potrebščine
kupite najbolje pri tvrdki
J. GOREČ
42
OSRAM I EXCGLLA žapnice I šivalni stroji.
Ljubljana, Dunajska cesta 1 v palači Ljubljanske kreditne banke in Gospo-svetska cesta 14 v hiši gostilne Novi svet.
Ne pomaga nič! — Prepričajte se!
I
i
Je pa 1«
Ljubljana, Lingarjeva ulica "
Največja izbira svilnatih rut in šerp. j
Kdor želi glede dela v Franciji
kaka pojasnila, se lahko obrne nroti odškodnini 10 Din na Josipa O t r i n, Algrange, Rue National I, Moselle, France.	112
Iščem službo kot Žagar
dobro izurjen za vsako manjšo ali večjo žago. — Cenjene ponudbe na upravništvo «Doinovinc» pod «Zagar».	109
Kdor želi brzo in enostavno izmeriti, sod,, kad ali okrogel les; naj si takoj naroči najnovejšo
tabelo za kubiranje.
ki stane s poštnino vred samo dva dinarja. Preprodajalcem primeren popust. — Franc Makuc v Vinici pri Črnomlju.	106
Kupci, pozor!
Ugodna prilika!
Krasno majhno posestvo z vinogradom, četrt ure od premogokopa. se proda za 20.000 Din. — Vpraša še pri Josipu P o s i 1 o v I č u, Zibika - Pristava. 105
Poceni prodani	103
dobro ohranjeno Lubasovo harmoniko. Vinko Ažimtn, Kovor, pošta Križe na Gorenjskem.
Kroje (uiuštre)	102
vsakovrstne, po poljubnih modelih, izdeluje in Tazpo-Šilja za dame. gospode in otroke A 1 o i z i j K n a f e 1 j, strokovni učitelj za krojaštvo, Ljubljana, Križevniška ulica št. 2, I. nadstr.
Proda se:	ioo
1 kosilni stroj za travo znamke Cormick, 1 obračalnik za seno z vilami, 1 bik montafonske pasme za pleme. Pojasnila daje Fr. M a 1 a s e k, Grm pri Novem mestu.
Vinski trgovci!	96
Lepa, obokana vinska klet v obljudenem kraju, ob cesti, na Dolenjskem — brez konkurence — se proda ali da v najem. Zastopnik (kletar-poslovodia) na razpolago. Informacije daje Josip Šenica, Dobrniče pri Trebnjem.
Sadjevec
prvovrsten in mošanska jabolka proda A. OSET, Maribor.
S7
Štajerska klet Oset v Mariboru
NARODNI DOM Izvrstno vino.	Kegljišče.
Srebrne krone, goldinarje in zlatnike
kupuje URBANC. Narodni dom. Maribor.
ts
61
Kot nagrada novo dvokolo ali športni voziček!
Kdor kupi ali posreduje., da proda podpisana tvrdka 10 novih dvokoles ali otroških vozičkov v letošnjem letu. dobi kot nagrado novo dvokolo. kompletno z. angleško pnevmatiko, ali otroški športni voziček. — Zahtevajte ceniki — Prodaja tudi na obroke. —, Največje skladišče dvokoles. otroških vozičkov in pnevmatike. — »Tribuna*. F. B. L., tovarna dvokoles. otroških vozičkov in delov, Liubljana. Karlovška cesta 4.
REVMATIZEM!
6	Zahvalna izjava.	77
Spoštovani gospod Rahlcjev! Tudi jaz se javljam z eno zahvalo. Spomladi sem naročil dve steklenici Vašega zdravila za svojo žetto, ki je popolnoma ozdravela že v enem mesecu, potem za Draginjo Dakmavjo, za Marka Ciriča, za Nikolo Markova in Djurašiča ter eno za Kula „• Ledjenskega. Vsem je dobro učinkovalo, predvsem Djurašlču. To je sedmo pismo od mene.
S spoštovanjem Ncnad Brkic, Stapar, Bačka.
Gospod doktor! Vaše zdravilo «Radio Balsa-mikas smo uporabili in se vrlo dobro udejstvuje. Zategadelj nam pošljite še eno steklenico, in sicer na naslov: Dušan Milenovič, trgovec z železnino v Kragujevcu.
Z odličnim spoštovmjem Hranisldv Nešovič, kovač iz Bara.
Zdravilo „Radio Balsamika" se izdeluje, prodaja iti pošilja s povzetjem laboratorij „Radio
Balsamika", Beograd, Kosovska 49?

P

k
Advokat dr. Josip Lavrič
vljudno naznanja, da je
otvoril svojo odvetniško pisarno v Ribnici
(v Prajerjevi hiši) & -----^
NAZNANILO.
Vljudno naznanjava, da se nahaja
108
zobni ateijč
FRANJO RADOVAN
v LJubljani VII.
Celovška cesta 14
zobni atelje
IVAN RADOVAN
v Ljubljani
Šelenburgova ulica 4, I. nadstr.
(prej dr. Prossinagg)
iajtrpežnejše strešno kritje!
Združene opekarne, d. d. v Ljubljani
prej V1DIC-KNEZ, tovarne na Viču in Brdu
nudijo ? poljubni množini, takoj dobavuo, najboljše preiz kužene modole strešnikov, z eno ali dvema zarezama, kakor tudi bobrovcev (biber) in
Miklošičeva
Stekleni strešnik stalno na zalogi.
Na željo se pošljeta takoj popis in ponudba i

Telefon štev. 16.
Ustanovljena leta 1889.
Poštni ček tO.533.
Mestna hranilnica ljubljanska
Stanje vloženega denarja nad 200 milijonov dinarjev.
(Gradska štedionica)
LJUBLJANA
Prešernova ulica
VTTTTTTTTVTTTVTTTTTTTTTVVVTTTTTV
Stanje vloženega denarja nad 800 milijonov kron.
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega kranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi, cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice.

delati iu pridobivati denarja moremo edino le s povsem zdravimi rokami iu nogami. Ako se naših tidov polote vstrajne bolečine ter začne trgati, zbadati, bosti in mučiti tedaj je to velika zapreka pridobivanju. Kako blagodejno se izkaže ta v teh težkih urah drgnjenje in umivanje z našim že
TH2AKOVO
OLjE
Mobena slovenska, slasti nobana kme?ka hiša bi ne smela biti bres Gasparijeve
To volevažno vprašanje r,a vsak. gar, naj Bi lo bogat aH ne, ni težko rešiti. Rešitev je namreč prinesla trgovina s čevlji
Ljubljana, Prešernova ulica št. 9 (dvorišče).
Ta trgovina, ki prodaja le obutev, izdelano v lastnih delavnicah in pod strogim nadzorstvom, jamči, da so vsi njeni izdelki iz preiskano breedefektnega usnja ter iz prvovrstnih podplatov.
Čevlji, kupljeni v tej trgovini, trpijo dvakrat
toliko česa od drugih manjvrednih čevljev. Pri tem pa so cene tudi še nižje, kakor v drugih trgovinah. Zahtevajte oenik! Po pošti se pošilja le izbrana najboljša obutov.
Slika je polna nežnosti in miline in svež domači zrak veje od nje. Zato bo najlepši okrasek vsakega stanovališča.
Cona v lepem barvotisku izgotovljene 42 cm široke in 32 cm visoke slike je
30 dinarjev, s poŠto 34 dinarjev m
katero je treba podpisani družbi poslati po nakaznici ali pa v priporočenem pismu. Na zahtevo dopošljemo tudi položnico ali pa sliko po povzetju.
Kdor si sliko naroči, pa ne stori samo važnega koraka za okrašenje svojega bivališča, temveč so udeleži tudi
bogatega srečolova, 1Ua
ki bo tem izdatnejši, čim več bo odjemalcev te izredno lepe slike.
Izmed prvih tisoč, naročnikov bosta dobila namreč dva srebrni žepni uri, eden zlato; izmed drugega tisoč trije srebrne, eden zlato žepno uro večje vrednosti; izmed tretjega tisoč trije srebrne, oden zlato žepno uro z dvema pokrovoma; izmed četrtega tisoč štirje srebrne, eden zlato žepno uro z dvema pokrovoma; izmed petega tisoč štirje srebrne, eden zlato žepno uro z zlato verižico.
Srecolov je urejen tako, da ima vsaka slika svojo številko in se smatra za srečko. Žrebanje teh številk se bo takoj po dopolnitvi vsakega tisočaka vršilo pod nadzorstvom notarjevim tako, da se na posebne lističe spisane številke denejo v žaro, iz katere potem sirota iz zavoda za slepe potegne toliko številk, kolikor je v srečo-lovu dotičnega tisočaka dobitkov. Številke tega tisočaka pri naslednjih žrebanjih ne igrajo več; pač pa se po dopolnitvi vsakega naslednjega tisočaka postopa analogno.
Trgovci in sejmarji, ki naroče večje število slik, dobe primeren popust; vendar se žrebanja udeležujejo s tolikimi številkami, kolikor slik so naročili.
hVERA11, d. z o. z. v Ljubljani, Aleksandrova c. 8A.
Izdaja za koruor.-i: .fWnin<. AdoU Ribmkar	Urejuje Filip Omladi*	3a Narodno tiskarno Fran Jezeršek