Cena 400 lir	Leto XXXVIII. Št. 14 (11.142)	,	TRST, nedelja, 17. januarja 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
NIČ NOVEGA V PREISKAVI 0 UGRABITVI GEN. DOZIERA
Razočaranje nad četrtini sporočilom rdečih brigad
V sporočilu sploh ni govora o ugrabljenem častniku Odkrili še en brlog teroristov - Trupli v jezeru Tivoli
RIM — Včerajšnja kronika o preiskavah z dejavnostjo terorističnih skupin v Italiji beleži tri pomembne novosti. Prva je vsekakor ta. da so rdeči brigadisti z običajnimi anonimnimi telefonskimi pozivi včeraj posredovali 4. sporočilo po ugrabitvi ameriškega generala Doziera. Pri tem pa je pomembno še zlasti dejstvo, da poročilu ni priložena fotografija, ampak le fotokopija že objavljene fotografije, ki so jo sicer objavili vsi časopisi. Tudi v samem, štiri strani dolgem, sporočilu ni govora o ugrabitvi ameriškega generala, ampak le nekakšno posredno sklicevanje. Vse to je vzbudilo v Veroni veliko zaskrbljenost, kajti vsi so pričakovali, da bo v sporočilu štev. 4 drugi del zapisnika »zasliševanja* generala Doziera in seveda nova fotografija. Tako so si včeraj preiskovalci začeli znova postavljati vprašanje, če je ameriški general sploh še živ. Sicer pa se je ves dan nadaljevala preiskava; policisti in karabinjerji so včeraj z veliko natančnostjo pregledali vso beneško laguno, a zaman.
Druga novost v preiskavi včerajšnjega dne je, da je policija v Marinu pri Rimu odkrila brlog, kamor bi morali rdeče brigadisti prepeljati namestnika načelnika rimskega Digosa dr. Si-moneja, ki so ga nameravali u-grabiti v Rimu, a so ga med poskusom ugrabitve ranili, ker je začel dr. Simone streljati na napadalce. V stanovanju, ki so ga teroristi vzeli v najem pred štirimi meseci, v. stari dvonadstropni vili, so vse pripravili, tudi šotor v sobi. v kateri bi moral biti zaprt rimski podkvestor. Našli so tudi precej orodja in druge predmete, ki bodo verjetno koristili nadaljnji preiskavi. Ugotovili so tudi, kako so teroristi pošiljali v zapore svoja sporočila; na sveže perilo, verjetno na manšetah srajc. S posebno napravo so na manšete brezbarvno odtisnili klišeje s sporočili.
Tretji dogodek včerajšnjega dne pa je odkritje dveh trupel v je zeru Tivoli, prav tako nedaleč od Rima. Gre za trupli Vincenza Travaglioneja in Gennara Mon-delle, ki sta bila, kot kaže, povezana z mednarodno teroristično mrežo. Njuni trupli so našli v
nekem avtomobilu na dnu jezera in treba bo šele ugotoviti, kako sta umrla. Vendar pa kaže, da so ju neznani morilci ubili in nato pahnili avto s truploma v jezero.
V zvezi s preiskavami o terorizmu naj še povemo, da so se včeraj na Dunaju sestali notranji ministri Italije, Avstrije, Švice in Zahodne Nemčije, Srečanja bi se bil moral udeležiti tudi francoski notranji minister, ki pa je bil tokrat nujno zadržan. Ministri so razpravljali o sodelovanju v zvezi s preiskavami o terorističnih dejavnostih in baje je sestanek zahteva italijanski minister Ro-gnoni z namenom, da sproži nekatere nove pobude v okviru preiskave o ugrabitvi generala Doziera.
PROTI PROIZVAJALNI KRIZI IN NARAŠČANJU BREZPOSELNOSTI
Množičen pohod za delo» v Turinu možna spodbuda za sindikalno zvezo
Zaskrbljenost nad potekom posvetovanja o sindikalni platformi za pogajanja z vlado in delodajalci
TURIN — Okrog 50.000 ljudi se je zbralo včeraj v sprevodu, ki je krenil izpred glavnega sedeža Fiata in odšel po središčnih ulicah do Trga Castello, kjer se je odvijal sindikalni shod v okviru prvega »pohoda za delo*. Udeležili so se ga delavci, suspendirani v dopolnilni blagajni, brezposelni, študentje in ženska gibanja, da so izpričali množični protest proti gospodarski politiki, katere posledica je stalno upadanje delovnih mest in da podprejo o-dločnejše sindikalne pobude za nujen preokret, ki naj vodi k novemu vzgonu gospodarstva in zaposlitve. Na čelu sprevoda so bili zastopniki piemontske deželne u-prave. pokrajine in turinske občine, pa tudi ostalih občin območja s prapori, ter tovarniških svetov skoraj vseh industrijskih obratov.
Sindikalne organizacije so priredile ta prvi pohod, da opozorijo krajevne in vsedržavne pristojne oblasti na nevzdržen položaj v Pie-
montu, kjer je že 360 obratov v krizi, 135.000 brezposelnih, 50.000 delavcev v dopolnilni blagajni z malo upanja, da bi se mogli kmalu vrniti na delo. Vzdušje na manifestaciji je bilo spričo takih razmer precej razgreto, čeprav brez vsake prenapetosti, saj niso zabeležili najmanjšega incidenta. Transparenti in parole so odražali odločno voljo delavstva napraviti konec takemu stanju, hkrati pa vsaj posredno kritiko tudi na zadržanje sindikatov, poleg seveda in predvsem vladi.
«Dovolj nam je besed* je bil napis na transparentu, ki so ga
V ISKANJU TUDI FORMALNE «NORMALIZACIJE» NA POLJSKEM
General Jaruzelski bo poročal parlamentu o stanju v državi
Papež Janez Pavel II. obsodil jaltski sporazum in vojno stanje na Poljskem
VARŠAVA — Prvič po proglasitvi vojnega stanja bo 25. ali 26. januarja general Jaruzelski poročal o stanju v državi pred poljskim parlamentom, včeraj na je prvič po decembrski prekinitvi ponovno- izšel -»neodvisni* varšavski dnevnik «Zyeie Warszawy». Vojaški režim se torej trudi, da bi bil vtis o uspešni »normalizaciji* najpopolnejši. V ta okvir spada tudi napoved, da bodo danes obnovili radijski prenos nedeljske maše. Vojaški režim je namreč to oddajo prekinil in jo je posredoval samo ob božični polnočnici. Kljub vsem tem »pomirjujočim vestem* pa uradni glasnik režima Urban zatrjuje, da bodo vojno stanje umaknili šele ko bodo v celoti odpravili vse vzroke, ki so botrovali temu sklepu.
ttiliiiiiiiiimiiiiHiiMiiiiiimiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiifMifmiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiHilMiitmiii
PRILAGOJEN PO VSTOPU GRČIJE V SKUPNOST
Sporazum o sodelovanju med Jugoslavijo in EGS
BRUSELJ — S parafiranjem protokola so se v belgijski prestolnici zaključila pogajanja o prilagoditvi sporazuma o sodelovanju med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo po vstopu Grčije vanjo. Dokument so parafirali šefi delegacij, pomočnica zveznega sekretarja za zunanjo trgovino SFRJ Milica Žiberna in generalni direktor za odnose s tujimi državami v izvršni komisiji EGS Roy Denmen.
Milica Žiberna je po podpisu izjavila, da so po poldrugem letu pogajanj ustvarili možnosti za olajšanje jugoslovanskega izvoza v EGS,
Posebno v Grčijo.
Sporazum predvideva postopno odpravo (v 5 letih) carinskih pregrad za izvoz jugoslovanskih industrijskih proizvodov v Grčijo. Z njim je tudi rešeno vprašanje prodaje junetine v EGS, še posebej v Grčijo, pri čemer bo uvoz zlasti olajšan med turisti črr sezono (od junija do oktobra), uvozna kvota pa presega 50.000- ton. S tem dogovorom so dosegli tudi soglasje o »novih dimenzijah sodelovanja v prometu*, ki izhajajo od pristopa Grčije v EGS, oziroma o angažiranosti EGS pri razvoju prometne infrastrukture v SFRJ. Istočasno so sklenili tudi pogajanja o prilagoditvi sporazuma med EGS in Jugoslavijo o premogu in jeklu ter o tekstilu.
Ostali smo Slovenci, tudi če ni bilo lahko
Urban je torej posredno demantiral trditve dveh podoredsedni-kov poljske vlade, ki so v prejšnjih dneh zatrjevali, da <bi lahko vojno stanje prekinili še pred 1. februarjem. »Pomirjujoče vesti* torej ne spreminjajo bistva, da .je na Poljskem še vedno 'v veljavi policijska ura in da so okrnjene najosnovnejše človeške pravice.
O svoji domovini pa je pred diplomatskim zborom akreditiranim v Vatikanu včeraj spregovoril papež Janez Pavel H, Najprej je obsodil jaltski sporazum, ko je dejal, da je bila delitev Evrope na hegemonistične sfere rezultat posebnih in določenih razlogov, ki danes nimajo več opravičil, tembolj, ker taka delitev omejuje suverenost posameznih držav. »Vsak narod mora razpolagati s samim seboj pri svobodni izbiri svoje usode*. Papežev namig .je bil jasen, a spregovoril je tudi konkretneje o vojnem stanju na Poljskem, ko .je dejal, da so še vedno orjprti tisoči, predvsem izobraženci in sindikalisti. Obsodil pa je tudi moralno prisilo režima do delavcev, ki morajo izjaviti sVojo lojalnost vojaškim oblastem, če hočejo ohraniti svoja delovna mesta. Diplomatom pa papež ni spregovoril samo o Poljski, navedel jim je trpljenje v Latinski Ameriki, tragedijo beguncev od Afriškega roga do jugovzhodne Azije. Ob tem pa ni manjkala obsodba terorizma.
Kalezič o vprašanju ribolova na Jadranu
BEOGRAD — Uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Mirko Kalezič je v srečanju z domačimi in tujimi novinarji odgovarjal tudi na vprašanje o pisanju italijanskega tiska v zvezi z domnevno odložitvijo podpisa sporazuma o ribcn-lovu med Italijo in Jugoslavijo.
Kalezič je dejal, da se je v zadnjih dveh letih mešana skupina izvedencčv večkrat sestala in <■ i„ pogovori o uskladitvi raznih oblik bodočega sodelovanja še vedno tečejo. Dejal je tudi, da potemtakem ne more biti govora o tem, da je podpisovanje sporazuma odloženo, kajti do te faze še ni prišlo. Pogovori med predstavniki zainteresiranih ribiških gospodarstev obeh strani se br«o nadaljevali, termin pa bo usidajen v kratkem.
BEOGRAD — Italijansko podjetje «Simod» je vstopilo s tretjino glavnice v mešano družbo, ki bo zgradila dve tovarni v Vranju in Trgovištu v SR Srbiji. Skupna investicija znaša več kot 17 milijard lir, proizvodnja športne obutve pa bo znašala poldrugi milijon parov na leto.
nosili manifestanti z zavezanimi usti. V sprevodu so pa poleg napihnjene Spadolinijeve šeme hodile tudi maske z obrazi sindikalistov Lame, Carnitija in Benve-nuta. Manifestacija pa .je vsekakor v bistvu odražala podporo sindikatu, čeprav z zahtevo po večji odločnosti in tudi konstruktiven napor krepiti boj za največjo pravico delovnih ljudi, pravico do dela. O tem je priča tudi razstavljiva soha ogromne igva-ne, ki so jo izdelali suspendirani delavci kot simbol včerajšnjega pohoda (pet šap je predstavljalo komponente manifestacije: ženske, študente, zaposlene, delavce v dopolnilni blagajni, brezposelne, in so jo podarili občini, ki .jo bo namestila v parku za igro otrok.
Ob za sindikate ne ravno navdušujočem poteku posvetovanja na delovnih mestih o platformi za pogajanja z vlado in delodajalci, predstavlja množičnost včerajšnje manifestacije vsekakor spodbudo za enotno zvezo CGIL, CISL, U1L, da nastopa ostreje do sogovornikov na nasprotni strani mize. Podatki o posvetovanju med delavstvom seveda še niso niti dokončni niti uradni, a no izvedbi več kot tretjine skupščin vzbujajo v sindikalnem vrhu precej zaskrbljenosti, čeprav prevladuje prepričanje, da bo platformo odobrilo vsaj 60 do 70 odstotkov delovnih ljudi.
Toda v državnem avtomobilskem podjetju «Alfa Romeo* (ki je bile sicer vedno poseben primer) je ogromna večina delavcev platformo zavrnila, drugod je pa udeležba nepričakovano majhna, kot prav v Fiatovih obratih, povsod pa izglasujejo vrsto popravkov, zlasti v zvezi z omejevanjem naraščanja plač pod 16 odstotki in z večjimi jamstvi, da bo vlada zares delala za vzgon proizvodnje in zaposlovanja.
VATIKAN — Po skoraj 400 letih, odkar .je v 16. stoletju britanski kralj Henry VIII. pretrgal vse odnose z rimskokatoliško Cerkvijo, je včeraj papež Janez Pavel H. napovedal, da so vzpostavili diplomatske odnose z Veliko Britanijo in s tem z vsem Common-wealthom.
iimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMniiiimmuiiimiinviii
iimiiiiimiimiui
VAL OGORČENJA V ZAHODNEM BERLINU
Eksplozija v židovski restavraciji v Berlinu
ZAHODNI BERLIN — Petindvajset ranjenih, od katerih osem težje, je tragični obračun pred-sinočnje eksplozije peklenskega stroja v židovski restavraciji «Migfash Israel* v zahodnonem-ški mestni četrti NVilmersdorf, nedaleč od mestnega središča. Do sedaj si je s telefonskim sporočilom zahodnonemški tiskovni a-genciji DPA odgovornost za atentat prilastila neka samozvana in do sedaj neznana »zveza za svobodno Palestino*. Tudi v Bejrutu si je neka palestinska teroristična organizacija prilastila odgovornost za atentat, a zahodno-berlinska policija ne izključuje
V torek me je kolega, ki predava no tržaški filozofski fakulteti sociologijo, po seji inštituta presenetil z nekoliko nenavadnim vprašanjem. Ali imamo Slovenci v svoji kulturni dediščini kaj razmišljanj, kaj da smo, kakšni da smo? Ali obstaja v naši zavesti vrsta oznak, s katerimi se identificiramo, podoba, v kateri se pripoznavamo? Rekel je, da noče takojšnjega odgovora, češ, vprašanje pač ni lahko, saj mu tudi njegovi slovenski študentje niso znali nič otipljivega povedati.
Odgovoril sem. da mi v resnici ni treba dosti razglabljati in da naša literatura kar mrgoli od najrazličnejših definicij, kakšni da »o Slovenci. Takoj sem seveda citiral tisti zna »i Cankarjev stavek, da so vsi naši pokončni ljudje za časa protireforme bili ali pobiti ali Pregnani, da so ostali samo hlapci in da mo mi njihovi sinovi. Kolega je dejal, da je po dobno oceno našel tudi pri Silviu Bencu, ki da v nekem svojem spisu primerja samozavest hrvaškega kmeta s servilnostjo Kraševca. Kot Protiutež tej trditvi, ki me je malo dregnila.
sem nato omenil, da z druge strani najdeš tudi sodbe, ki poudarjajo našo miroljubnost in delavnost. Spomnil sem se na Vodnikovo pesem »Kranjc, tvoja zemlja je zdrava», in dejal, da to pojmovanje izvira najbrž iz Herderja, ki je s svojim slavnim »slovanskim poglavjem» tako odločilno vplival na razvoj našega pre-rodnega gibanja.
Ker nisem Herderja že dolgo imel v roki, sem šel, ko sem se vrnil domov, pogledat, kaj pravzaprav pravi. Presenetilo me je dejstvo, da je Herder oče tudi tiste naše vizije o sebi, ki zagotavlja, da smo po naravi vedno pripravljeni upogniti hrbet. Naj vam navedem stavek: »Bili so (stari Slovani) dobrodušni, do razsipnosti gostoljubni, ljubitelji poljedelstva, toda ponižni in poslušni, sovražniki ropanja ,in grabeža».
Ta ugotovitev me sili k misli, da je tako pozitivna kot negativna ocena naše biti sad neke romantične mitologije, ki se je še nismo otresli. Navezujem jo tudi na razmišljanja, ki sem jih sam pri sebi razpletal med božičnimi
prazniki ob pisanju 'uvoda k antologiji slovenske kulturnopolitične ustvarjalnosti na Tržaškem od začetka stoletja do danes. Ko sem skušal italijanskemu bralcu v skopih obrisih prikazati podobo teh naših osemdesetih ,lfit, sem v bistvu prišel do drugačnih zaključkov, kakršni so tisti, ki žive v naši zavesti. Predvsem do ugotovitve, da imamo kljub številčni majhnosti nenavadno vitalnost, neko voljo do obstoja, 'ki se obenem združuje z dokajšnjo mero smisla za organizacijo in praktično skla-janje idealov z življenjskimi pogoji. Iz tega križanja raste kar precejšnja podjetnost in presenetljiva ustvarjalna moč, ki pravzaprav in kljub vsemu sili človeka k optimizmu.
Berem v intervjuju z avtorjem romana o Poljski, Tržačanu slovenskega porekla, ki pa zna govoriti in pisati samo po italijansko: tHodil sem v italijanske šole, ker v Trstu petdesetih let ni bilo lahko biti Slovenec». Sklep: mi smo sinovi tistih, ki so ostali Slovenci, tudi če ni bilo laltko.
JOŽE PIRJEVEC
možnosti, da so peklenski stroj podtaknili pripadniki kake nemške neonacistične organizacije.
Preiskava o atentatu je v teku. Preiskovalci so ustavili šest Palestincev. dva so takoj izpustili, ostale pa vneto sprašujejo. V krogih policije pa poudarjajo^ da nimajo otipljivih dokazov, da bi bila četverica vpletena v atentat. Palestince so zadržali, ker obstajajo upravičeni sumi, da so bili vez z dvema Palestincema, ki so ju italijanske oblasti pred dnevi zaradi posesti orož.ja aretirale na rimskem letališču.
Glede berlinskega atentata so do sedaj preiskovalci ugotovili po pričanju očividcev, da ,ie peklenski stroj baje podtaknila za neki grelec v restavraciji neka ženska, ki se je oddaljila iz lokala le nekaj trenutkov pred eksplozijo.
Večino ranjencev so včeraj že odpustili iz bolnišnic, štirje pa so še vedno v smrtni nevarnosti, med njimi pa je najbolj kritično stanje nekega 14-mesečnega dojenčka. Eksplozija .je lokal popolnoma razdejala, v njem pa je bilo med gosti in osebjem v trenutku eksplozi.je (ob 20.36) petintrideset oseb.
Atentat na restavracijo »Mig-fash Israel*, k.jer se zbirajo pripadniki zahodnoberlinske židovske skupnosti, je globoko odjeknil v mestu. Na kraj atentata sta takoj prispela odgovorni za notranje zadeve pri zahodnoberlinskem senatu Henrich Lummer in župan Richard von Weizsaecker, ki je spomnil, da bo 20. januarja 40-letnica konference v VVannseeju, ko Je nacistični režim sprejel «končno rešitev židovskega vprašanja*.
Dr. Robert Hlavaty
V Ljubljani je na začetku petinosemdesetih let svojega življenja umrl dr. Robert Hlavaty, slovenski tržaški zdravnik, umetnik, kulturno - prosvetni in javni delavec, Človek z veliko začetnico.
Boleče nas je prizadelo žalostno sporočilo, pa čeprav spričo njegovih visokih let in daljšega bolehanja, ni moglo biti povsem nepričakovano. Ne zdi se res, da je končalo utripati srce tako polno ljubezni in čustvovanj, da sta mogla onemeti um in telo tako polna življenja, tako prežeta z iskrivostjo duha in sle po lepem in pravičnem. A se je moralo zgoditi, kajti — tako mi je pisal v odgovoru iz Ljubljane takoj po svoji 80-letnici v zahvalo za Dri-ložnostni članek v dnevniku: »...rad bi bil z vami še veliko let, pa glej primer Kukanje. Izgleda, da resnično moramo umreti. Kako je to težko za tiste, ki živijo za svoje ljudi in s prijatelji. Dovoli mi to občutje pri mojih letih. Sodim, da je krivično plačilo za tlako in delo v življenju za vsakega človeka smrt. Pa naj vrag vzame vse, kar je kdo storil. NI pomoči zoper to krivico...*
Kako ne zdaj, pred obličjem njegove smrti, pritrditi temu njegovemu razmišljanju, ki je v tako kričečem neskladju z njegovo voljo do življenja: ... rad bi bil z vami še toliko let...
A žal so mu od takrat ostala le še štiri, štiri leta življenja med domom in bolnišnico, med Opčinami in Ljubljano, med še vedno živo ustvarjalno voljo in polagoma ugašajočo močjo, med še vedno vedrim, celo humornim pogledom na svet in ljudi in trpkim ugotavljanjem konca, ki mu ne moremo uiti. Skratka, do zadnjega Robert Hlavaty, kakršnega smo poznali, spoštovali in imeli tako zelo radi, ker smo čutili bolj kot se mogoče zavedali, da je med nami velik mož. Velik zato, ker je bil kulturno in srčno bogat prav toliko, kolikor je bil skromen v svojih zahtevah, svojih željah in potrebah.
Kako naj zdaj izmerimo to življenje, tako bogato in tako želo skromno, tako ustvarjalno, tako umetniško bohemsko in tako resno In globoko razmišljujoče, tako malo sebi in tako zelo drugim posvečeno? Kako naj zdaj, ko je njegovo telo mrtvo, ko njegov hudomušni obraz nič več ne izraža tiste nedopovedljive dobrotnosti, izrišemo njegov portret, ki bi mogel povedati vse tisto, kar bi moral, da bi bil Robert med nami spet živ, dovtipen in resen?
Ne, to je lahko le reven poskus ujeti v nemoč besede resnico nekega življenja, ki ga ni več, pa je vendarle še in bo še v prihodnost med nami in med tistimi za nami v trajnost časa, ki brzi na videz brezbrižno, ki pa zanesljivo beleži in ohranja vse, kar je vrednega, dobrega, poštenega in lepega. In koliko tega je pri Robertu Hlavatyju! Kot človeku in umetniku! Koliko je tega v njegovih akvarelnih meglicah našega Krasa in morja, v tistih njegovih melanholično toplih barvah, v katere je ujel poezijo zemlje in morja v vseh mavričnih odtenkih letnih časov, koliko je tega v njegovih karikiranih portretih, lastnih in drugih, pri katerih je zunanja poteza vedno odraz notranje biti!
Koliko je tega v vsem njegovem humanističnem poslanstvu zdravnika - organizatorja mladega povojnega zdravstva ob slovensko -hrvaški istrski obali in pri nas, ko je bilo treba takorckoč iz nič, iz ruševin vojne, ustvariti zdravniško - socialno mrežo. Koliko V njegovem humanem odnosu do številnih pacientov!	°
Koliko je bilo tega v njegovih mladostnih akademskih letih, že usmerjenih v napredne tokove mlade generacije, koliko v ljubljanskem begunstvu iz rodnega Trsta izpod fašizma, koliko v medvojnih letih zavzetega in aktivnega dela za Osvobodilno fronto in partizansko vojsko, koliko na kulturno - prosvetnem področju zadnjih trideset let na Tržaškem v vrstah in na čelu naših prosvetnih organizacij, koliko v njegovih povsem preprostih človeških stikih v veselih prijateljskih družbah, v katerih se je tako dobro počutil, ker so najbolj ustrezale njegovemu odprtemu značaju!
Izpraševali bi se lahko v nedogled. Povrnimo se zato na njegovo življenjsko pot, da ji še enkrat izmerimo daljave in globine.
Robert Hlavaty se je rodil v Trstu 4. decembra 1897 roditeljem češkega rodu. Slovanstvo je bila njegova krvna dediščina, slovenstvo privzgojeno v sredini, v kateri je rasel in ob pomoči slovenskih učiteljev Čampe in Vršaja na nemški osnovni šoli v tedanji Ulici Fontana (današnji Ul. Ri-smondo) in utrjeno na hrvaški gimnaziji na Krku in potem v Idriji, kjer je leta 1921 maturiral. Po krajši zaposlitvi pri tržaški zavarovalni družbi RAS, se Je vpisal na medicinsko fakulteto v Ljubljani in na njej opravil dva letnika, naslednje pa v Zagrebu in v Padovi, kjer je leta 1927 promoviral za doktorja splošnega zdravstva. Po dveletni specializaciji na stomatološki kliniki na Dunaju se je posvetil zobozdravnlš-kemu poklicu. V Trstu Je delal v ordinaciji dr. Sardoča, ki je bil leta 1929 konfiniran na otoku Li-pari, in dvakrat tedensko ordini-ral v Postojni. Zaradi fašističnega pritiska in ovir, ki mu jih je kot Slovencu delala takratna zdravniška zbornica, se je leta 1931 umaknil v Ljubljano. Zaposlil se je pri bolniški blagajni in odprl lastno ordinacijo. V slovenskem glavnem mestu je ostal do konca vojne in se maja 1945 vrnil v svoj rodni Trst, kamor ga ni vabilo le domotožje, marveč predvsem narodna in poklicna dolžnost.
Pri Pokrajinskem narodnoosvobodilnem odboru je prevzel oddelek za zdravstvo s pristojnostjo nad takratnim področjem cone A in B, ustanovil je organizacijo Rdečega križa in bil načelnik oddelka za repatriacijo. Z razpustom PNOO leta 1947 je v Kopra prevzel organizacijo zdravstvene službe za področje pod jugoslovansko vojaško upravo. Na noge je postavil zdravniško službo na zdravstveno in sanitarno skrajno zanemarjenem istrskem obalnem pasu in v notranjosti. Odprl je bolnice v Izoli, Piranu in Kopra, bolnico za pljučne bolezni v Ankaranu, ustanovil Je sanitetno Solo za bolničarke v Izoli, odprl infekcijski oddelek v Piranu In dom za ostarele in onemogle v Izoli za koprski in v Dajli za bujski okral, organiziral Je zdravstvene
ekipe, ki so obiskovale tudi najbolj oddaljene in zapuščene kraje v notranjosti. Komaj je treba pri tem še povedati, da je vse to opravljal ob velikem pomanjkanju zdravniškega in pomožnega o-sebja.
Leta 1950 se je dr. Hlavaty, potem ko je izpolnil svoje obveznosti na Koprskem, lahko vrnil v Trst in se stalno naselil na Opčinah. Odprl je ordinaciji v Trstu in na Opčinah ter se ponovno, kgt že leta 1945, vključil v tržaško slovensko javno in kulturno življenje. Spet je bil v mladostnem delovnem zagona, prav tako kot v študentskih letih, ko je bil aktiven član tržaškega slovenskega akademskega kluba »Balkan*, potem ustanovitelj in predsednik emigrantskega Akademskega naprednega društva v opreki z emigrantskim društvom »Soča*, odbornik in referent za študentske podpore pri Dijaški matici v Zagrebu, pa SDet ustanovitelj in prvi predsednik slovenskega akademskega društva »Nanos* v Padovi, katerega so fašistične oblasti leta 1928 razpustile.
Za pisateljem Francetom Bevkom je prevzel predsedstvo Slovensko - hrvatske prosvetne zveze. Leta 1964 je bil ponovno Izvoljen za predsednika Slovenske prosvetne zveze. Leta 1961 je u-stanovil Slovenski kinb, ki se je pod njegovim dolgoletnim predsedovanjem v kratkem času uveljavil kot eno najpomembnejših kulturnih in družabnih slovenskih središč v mestu. Njegova je bila zamisel o ustanovitvi nekakšne podružnice kluba v Tunelčah, plod njegove humoristične žilice In pohodniške agilnosti je tudi tradicionalni openski Kraški pust. Svojo predanost socialističnemu nazoru je pokazal, ko je na listi Neodvisne soclal'stične zveze kandidiral v tržaški občinski svet, svojo nazorsko opredelitev in narodno angažiranost je izpričeval kot večletni član nadzornega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze.
Kljub vsej tej vsestranski anga žiranosti v naših zamejskih ustanovah in organizacijah in ob svojem zdravniškem poklica, pa je bil do zadnjih moči in prav do dna svojih notranjih nagibov slikar -umetnik. Kar je bilo še v predvojnih letih njegov hobi in se je potem v umetniškem krogu »neodvisnih* ali tako Imenovane »razvojne sredine* ob imenih kot so Čargo, Pavlovec, Slapernik, Vavpotič in kasneje Mušič in zlasti naš mari-nist Albert .Sirk, vse očitneje začelo oglašati kot prvobitni klic njegove notranjosti se je v letih po vojni razvilo in utemeljilo kot življenjska izbira. Robert HIavaty se je razvil ne le v najboljšega tržaškega, marveč po splošni oceni v najboljšega slovenskega akvarelista. Kras in obala z morjem sta dobila v njem poeta, ki je to, kar umejo pesniki z besedo, znal povedati z melanholijo čarobno prelivajočih Re barv, v katerih se realnost krajine in morja izgublja v melodiji sanj. »Jaz sem še romantik in cenim čustva ljubezni do svoje zemlje*, je zapisal v monografiji, ki je izšla za njegovo osemdesetletnico.
Robert Hlavaty Je prvič razstavil svoja dela leta 1945 v Trstu. Potem so se vrstile njegove osebne in skupinske razstave: v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, na Reki in po Dalmaciji, v Maribora, Celju in Celovcu, v Pragi, Turinu in Haagu, pa celo v Montrealu vse do poslednjih dveh, leta 1977 za njegovo osemdesetletnico v galeriji »Bor* Doljakovih v Nabrežini, katerim je bil mentor v njihovem odkrivanju kraške starožitno-nosti z obnavljanjem krašklh skrinj, in lani v zimskem času v openskem Prosvetnem domu, kot da bi se hotel za slovo iz hvaležnosti predstaviti prav svojim domačinom.
Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije se mn je leta 1969 za vse, kar je pomembnega storil za ohranjanje in napredek slovenstva na Tržaškem, oddolžila z Odličjem Svobode z zlatim vencem, matična domovina ga je leta 1978 počastila z visokim državnim odlikovanjem — Redom zaslug za narod z zlato zvezdo, Slovenska kulturno-gosodarska zveza mu je leta 1979 podelila Odličje boja in dela, priznanje, ki ga je prav tisto leto ustanovila za posebne zasluge v našem narodnem zamejskem življenju.
Zdaj dr. Roberta HIavatyja ni več. Izgubili so ga prijatelji, izgubili so ga mali »Galebovi* bralci, ki jim je čaral prikupne ilustracije, izgubili smo ga zamejski Slovenci, izgubil ga je ves slovenski narod.
Toda zapustil nam je veliko bogastvo, ki ni materialno in zato ne mine. Spomin nas bo še vodit k njemu, ko bomo gledali njegove slike, ko bomo potrebovali zdravi življenjski optimizem, vedrino in vero v smisel življenja. In ob njegovi človeški zapuščini se bomo čutili bogate.
JOŽE KOREN
TRŽAŠKI DNEVNIK
17. januarja 1982
POSVET CGIL-SUNIA O PROBLEMIH GRADBENIŠTVA
LE Z NOVO STANOVANJSKO POLITIKO BO MOGOČ IZHOD IZ SEDANJE KRIZE
Pospešiti je treba gradnjo ljudskih stanovanj - Nadaljnje zahteve sindikata: lažji dostop h kreditom, okrepitev zadrug in ovrednotenje vloge IACP
Stanovanjski problem v Italiji in
v	naši deželi se zaostruje: javne gradnje še zdaleč ne dohajajo naraščajočega povpraševanja po cenenih stanovanjih, desetletni področni načrt se izvaja le z velikimi zamudami, najnovejši odlok na tem področju, znan kot «Nicolazzijev» odlok, pa vnaša več škode kot koristi. V naši deželi je kriza še ostrejša kakor v ostali Italiji in so zato ustrezni posegi vlade in deželne u-prave pri nas še bolj nujni kakor drugod v državi.
Nalogo, da potisne to pereče vprašanje z vso odločnostjo v ospredje, je prevzela deželna sindikalna organizacija CGIL ter je v ta namen organizirala včeraj v hotelu «Euro-pa» pod Nabrežino poseben posvet na temo »Stanovanjsko vprašanje in gradbena industrija v Furlaniji -Julijski krajini». Pri posvetu je sodeloval sindikat stanovanjskih upravičencev SUNIA, izostala pa sta o-stala dva sindikata CISL in UIL, katerih gledišča do tega vprašanja se nekoliko razhajajo od gledišč CGIL, izostali pa so tudi tisti u-pravni organi (med razprr,vo"je bila večkrat poudarjena odsotnost pristojnih deželnih organov), katerim je bil posvet v veliki meri namenjen.
Posvet je potekal na dveh ravneh, na politični in tehnični ravni. Z daljšimi poročili so nastopili G. Pa-dovan (CGIL), J. Burlo (SUNIA), L. Milocco (FILLEA - CGIL) in P. Taccheo (IACP), v razpravo so posegli številni sindikalisti iz vseh krajev naše dežele, glavne misli pa je ob koncu povzel predstavnik vsedržavne CGIL La Barbera. Iz poročil in iz razprave je izzvenela odločna zahteva po krepki preosno-
vi	sedanje stanovanjske politike v državi in v naši deželi. Kako doseči to preosnovo? Izmed nanizanih ukrepov, naj omenimo samo najvažnejše: skrbeti predvsem za povpraševanje, ki prihaja iz manj premožnih slojev: omejiti birokratske po-
Nov tržaški šolski skrbnik
Prof. Carmine Catalano je bil imenovan za tržaškega šolskega skrbnika. To je njegovo prvo imenovanje na takp mesto, prihaja pa iz Bčneventa. Dosedanji šolski skrbnik prof. Ottaviano Čorbi je bil prenrie--šoen v Masso Carraro.
stopke; zagotoviti lažji dostop do kreditov: ponovno usposobiti stara poslopja: okrepiti zadružno gradbeništvo; uvesti sodobne oblike stanovanjskega varčevanja; poceniti gradnje s standardizacijo; poskrbeti za primerno teritorialno načrtovanje; zagotoviti, da bodo vsa sredstva GESCAL res namenjena novim gradnjam; poenostaviti zakonodajo na področju gradbene industrije; o-vrednotiti vlogo Neodvisne ustanove za ljudske gradnje IACP.
0 krizi v deželnem gradbeništvu so včeraj razpravljali tudi na sestanku med predstavniki sindikalnih organizacij in deželnim odbornikom za delo Renzullijem. Razprava je zajela še zlasti problem Trsta, kjer se je položaj še znatno poslabšal po stečaju družbe «Porfirio». Na tem prvem srečanju, kateremu bo-
do sledila v kratkem še druga, so se vsi prisotni obvezali, da bodo napeli vse sile za to, da se v tej kritični fazi ohranijo vsa delovna mesta v deželnem gradbeništvu.
• KPI prireja jutri dve skupščini o poljskih dogodkih. Prva okrogla miza bo na sedežu sekcije «Visen-tin» na Trgu Stare mitnice 11 in se bo pričela ob 16. uri. Druga skupščina bo na sedežu sekcije «D. Cuf-faro* in se bo pričela ob 20.30.
• Glavna skupščina tržaške Krajevne zdravstvene enote se bo sestala dne 21. t.m., ob 18.30 v dvorani tržaškega občinskega sveta. Na dnevnem redu, poleg številnih drugih točk, razprava o organizacijskem pravilniku KZE.
tiiiliiiiiiiiiHiHiiiiuiiiHiiiiiiiimiiiiiimiiHmimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiimuiiiiiii
PO STATISTIČNIH PODATKIH EAPT
BLAGOVNI PROMET V PRISTANIŠČU JE LANSKO LETO UPADEL ZA 17,1%
Zmanjšal se je predvsem dovoz surove nafte - KPI ugodno ocenila sporazum o reorganizaciji pristaniškega dela
Statistični urad Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče je včeraj objavil podatke o razvoju blagovnega prometa v luki v preteklem 1981. Čez naše pristanišče je šlo skupno 30.826.000 ton blaga, kar pomeni nazadovanje za 6.400.000 ton ali za 17,1 odst. v primeri z letom 1980. Zmanjšal se je zlasti promet s surovo nafto za Čezalpski naftovod in promet s surovinami za tukajšnjo industrijo. Dovoz surovega petroleja se je namreč skrčil za 4.400.000 ton, dovoz in odvoz surovin pa se je zmanjšal za 1.730.000 ton.
Tudi tradicionalni trgovinski promet se je v lanskem letu skrčil, in sicer za 6,9 odst. v primeri z letom 1980, ter je lani dosegel skupno 2.250.000 ton. Kar zadeva specializiran promet na statistični pregled EAPT poudarja, da se je promet s kontejnerji za malenkost povečal, in sicer s 86.500 kontejnerjev v letu 1980 na 86.722 kontejnerjev v lanskem letu, medtem ko se je količina blaga, prepeljanega s kontejnerskimi ladjami, povečala s 363.000 na 40Š.000 ton.'
Medtem je tudi vodilni odbor Neodvisne ustanove za tržaško prista-
nišče odobril zasnovo sporazuma o reorganizaciji pristaniškega dela, ki je bil dosežen 9. januarja in ki sta ga te dni sprejeli tudi skupščini pristaniščnikov in nameščencev luške ustanove. S tem se bo sporazum lahko začel konkretno izvajati, kaže pa, da bo uvedba deljenega urnika za nekatere operacije odložena za teden dni, ker je treba poprej rešiti še nekatera vprašanja v zvezi z določitvijo ustreznih tarif.
Z novim sporazumom se ukvarja tudi poročilo, ki ga je sinoči izdala tržaška avtonomna federacija KPI. Poročilo naglaša, da pomeni sporazum veliko pridobitev za Trst, saj bo omogočil, če se bo korektno izvajal, nov zagon pristaniškim, dejavnostim. Dogovor Omogoča namreč znatno povečanje storilnosti pristaniškega dela, s čimer bodo klieni-teli zagotovljene boljše , storitve, hkrati s tem pa bo tukajšnjim delavcem zagotovljena nadaljnja redna zaposlitev. Zdaj ima-, potezo država - pravi nadalje poročilo KPI da zagotovi finančno pomoč za odpravo starih dolgov in za uresničitev potrebnih naložb v ^.težaškem prista-'nišču.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiifiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniriiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir Jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiittmiiiiiuiiiii«
SINOČI V POLNO ZASEDENI KRAJEVNI KINODVORANI
Doživeta proslava ob 200-letnici skedenj ske osnovne šole «1. Grbec»
Na njej so sodelovali prav vsi dejavniki, ki tvorijo našo narodnostno skupnost v Škednju
Škedenjski Slovenci so sinoči v krajevni kinodvorani dostojanstveno proslavili 200-letnico osnovne šole, poimenovane po Ivanu Grbcu. BiLa je to prva slovenska šola v tržaški okolici, kakor je poudarila v priložnostnem nagovoru predsednica združenja staršev Jožica Bion-di s pripombo, da so iz šole izšli mnogi možje in žene, ki so se potem krepko uveljavili v javnem življenju. Govornica je naglasila pomen šole kot izrecnega dejavnika za povezovanje ljudi ne glede na njih svetovnonazorsko prepričanje v pluralistični družbi. Zlasti pa je podčrtala težave škedenjske šole spričo narodnostnopolitičnih pritiskov in pozvala k večji budnosti In iskanju sodelovanja med našimi ljudmi, da bi takšni pritiski ne imeli uspeha.
Govorničina omemba pluralizma je našla takojšnji neposreden odmev med prireditvijo: na njej so v resnici sodelovali prav vsi se-
stavni deli naše narodne skupnosti v Škednju, to je otroci, učiteljstvo, starši in prijatelji mladine, ki se združujejo tako okoli kulturnega društva Ivan Grbec kot okrog JDo-ma Jakoba Ukmarja. In »nocojšnje petje in ples» nista bila zgolj »trenutek razvedrila*, kot je nazadnje še podčrtala Jožica Biondi, »temveč klic k sprejemanju dolžnosti*. V kulturnem sporedu smo sledili ljudski pesmi in folklori kot tudi domovinskemu in partizanskemu petju.
Prvi so nastopili šolski otroci spletom belokranjskih plesov, ki jih je na harmoniko spremljala Marina Štorman. Nato je zapel otroški zbor, za njim ženski pevski zbor KD I. Grbec, potem srednješolski folklorni ansambel z gorenjskimi plesi, nazadnje pa mešani pevski zbor. Vsi nastopajoči so iz vrst občinstva, ki je kinodvorano res zatrpalo, poželi najtoplejši in zaslužen aplavz. Enako velja za pripovedovalce teksta,, ki ga je iz zgodovin-

MALA ČRNA KRONIKA
Zadeva Polojaz: že šest aretiranih
Namestnika državnega tožilca Drigani in Coassin se bosta drevi vrnila iz Liechtensteina in Švice, kamor sta odpotovala konec tedna v okviru preiskave o aferi Polojaz. O zadnjih izsledkih, hišnih preiskavah in aretacijah bi morala preiskovalca spregovoriti na jutrišnji tiskovni konferenci. Medtem se je število aretiranih oseb. ki so povezane s protizakonitim izvozom valute v tujino, povišalo na šest. Po marešalu finančne straže Fulcu (aretirali so ga zaradi stvarne po moči Polo.jazu) so organi pregona odvedli v zapor tudi računovodjo, 41-letnega Benedetta Naviglia, poslovnega svetovalca družb tržaške ga trgovca s kavo Alessandra Po-lojaza, ki so ga aretirali 19. de cembra lani zaradi izvoza 3 milijard lir v tujino.
Samotna smrt
Tržaški gasilci in agenti kvesture so včeraj našli mrtvo v njenem
stanovanju v--prvem nadstropju poslopja v Ul. Tigor 6 70-letno Mario Guštin. Truplo je bilo v razpadajočem stanju, saj naj bi smrt nastopila že pred nekaj'dnevi. Gasilce je na kraj poklicala sestra pokojnice Bruna.
Neroden padec
Med povratkom proti domu je včeraj dopoldne 86-letna Romilda Sestan vd. Zecchin iz Androne S. Tecla 4 nerodno padla na cestišče in si pri tem zlomila zapestje des ne roke. Okrevala bo v 40 dneh
Tatvina (3 milijone lir) na Kontovelski rebri
Spretni tatovi so v petek popoldne prek okna na balkonu vlomili v stanovanje 80-letnega Romana Selinghierija s Kontov^lske rebri 6/1 in odnesli zapestnico in dragulja v vrednosti treh milijonov lir. Okradenec je po povratku domov opazil dva mladeniča, ki sta jo pravočasno popihala prek njegovega vrta.
skega referata o škedenjski in primorski slovenski šoli sploh	(izpod
peres	Ondine	Pavletič	in	Marte
Volk) pripravil bivši didaktični ravnatelj	Velimir	Pavletič	Poslušalci
so s srčnim ploskanjem pozdravili ne le vse izvajalce, ampak tudi in hvaležno tiste, ki so izvajalce znali tako dobro pripraviti: Tamaro Pavletič, Dušana	Jakomina	in	Marto
Volk. -
Ob robu velja zapisati, da smo ob najmlajših pevcih na odru videli handikapiranega dečka. Mimo plemenitosti jubilejne prireditve je njegova prisotnost vse dogajanje le še socialno oplemenitila, (dg)
• Rajonski svet za Novo mesto — Novo mitnico priredi v torek, 19. t.m., ob 18.30 na svojem sedežu v Ul. Battisti 14 okroglo mizo o temi »Kaj storiti za mir*. .
V Horšlu praznovali vaškega patrona
Danes praznujejo v Borštu vaškega patrona sv. Antona. Na predvečer praznika je PD Slovenec priredilo uspel kulturni večer, o katerem pa bomo obsežneje pisali med tednom. Ponovitev kulturnega programa bo danes-ob 17, uri.
Tržaški trgovec pred kosovskim sodiščem
Jugoslovanske sodne oblasti naj bi v prihodnjih dneh v Prištini sodile direktorju tržaške izvozniške družbe »La Distributrice* Gianfran-cu Ladiniju in šestim ravnateljem trgovskih podjetij s Kosova zaradi nepravilnosti v trgovskem poslovanju. Kot poroča agencija Ansa, si je tržaška družba na nezakonit način prisvojila 55 milijonov dinarjev dobička (približno milijardo in 700 milijonov lir) s tem, da je samovoljno dvignila za 40 do 50 odstotkov ceno nadomestnih delov za avtomobile in kmetijske stroje, ki jih je izvažala v Jugoslavijo, še ti pa so bili nizke kakovosti. Osumljenci so obtoženi protirevolucionarne grožnje jugoslovanskemu družbenemu in gospodarskemu redu. Brat Gian-franca Ladinija, Giulio, je bil pred časom zaradi podobnih prekrškov obsojen v Beogradu na 7 let ječe.
Prijateljem sporočava, da je umrl najin dragi oče - ati
dr. ROBERT HLAVATV
zdravnik in slikar
Zadnje slovo bo v sredo, 20. januarja 1982, ob 15. uri iz 15. vežice na Žalah - Navje v Ljubljani.
Žalujoči: hčerka Marjanca, sin Zdenko in Albina
Ljubljana, Novo mesto, Opčine, 17. januarja 1982
Umrl je
dr. ROBERT HLAVATY
neutrudni kulturni in politični delavec
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Slovenska kulturno - gospodarska zveza Zveza slovenskih kulturnih društev Slovenski klub .
Žalna seja bo jutri, 18. t.m., ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani - Ul. sv. Frančiška 20/n.
Trst, 17. januarja 1982
Za vedno nas je zapustila naša draga mama in nona
MARIJA LUKSA vd. BAN
Pogreb bo jutri, 18. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Proseku, od koder bo krenil žalni sprevod ob 15. uri.
Žalostno vest sporočajo: hčerka Vojka, zet Ivan, vnnkinja Sonja z možem Fulviom, vnuk Drago z ženo Tery, pravnuka Kristina in Andrej, sestra, brata ter drugo sorodstvo
Prosek, Trst, 17. januarja 1982 (Občinsko pogrebno podjetje)
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame in none
HILDE SOSIČ roj. SUH0D0LNIK
se iskreno zahvaljujemo g. duhovniku Žerjalu, dr. Hrovatinu in vsem, ki so z nami sočustvovali.
ŽALUJOČI SVOJCI
Trst, 17. januarja 1982 (Pogrebno podjetje — Ul. Zonta 3)
Za pokojnim dr. Hlavatyjem
Jutri žalna seja na sedežu ZSKD
Posvečen pokojniku današnji koncert v openskem Prosvetnem domu
Na sedežu Zveze slovenskih kulturnih društev v Ul. sv. Frančiška bo jutri, v ponedeljek, 18. januarja, žalna seja za pokojnim dr. Robertom Hla-vatyjem. ZSKD ob tej priliki poziva vsa kulturna društva, naj pošljejo na žalno sejo svoje zastopnike.
KD Tabor pa je sklenilo posvetiti današnji koncert v openskem prosvetnem domu pokojnemu dr. Hlavatyju, ustanovitelju in dolgoletnemu odborniku društva. Kot je bilo že napovedano, bo na koncertu, ki se začne ob 17. uri, nastopila skupina kljunastih flavt Glasbene matice, ki jo sestavljajo K. Hmeljak, N. Košuta, I. Pahor, M. Pahor in E. Slama.
Ob hudi izgubi našega velikega prijatelja in sodelavca
dr. ROBERTA HLAVATYJA
se pridružujemo žalovanju.
Bogomila in Berto Doljak z družino.
ŠD Polet se klanja spominu velikega prijatelja mladine
dr. ROBERTA HLAVATYJA
Irma in Egon Kraus sočustvujeta z žalujočimi ob hudi izgubi prijatelja
ROBERTA HLAVATYJA
Direkcija in uslužbenci CGR izrekajo kolegici Sonji Favaretto in družini iskreno sožalje ob izgubi drage none Marije.
Ob smrti dolgoletnega člana dr. Roberta Hlavatyja izreka sekcija KPI Opčine - Bani svojcem iskreno sožalje.
Učenci, učiteljice in starši osnovne šole v Borštu izrekajo iskreno sožalje učiteljici Tanji Zuccoli in družini ob izgubi drage none.
Profesorici Milici Sosič izrekajo iskreno sožalje ob izgubi drage mame ravnateljstvo, učenci ter učno in neučno osebje šole Sv. Cirila in Metoda.
Ob izgubi soustanovitelja društva, dolgoletnega odbornika in vsestranskega kulturnega delavca dr. Roberta Hlavatyja izreka SKD Tabor svojcem iskreno sožalje.
Ob smrti Milke Sosič izreka sekcija KPI Opčine - Bani svojcem iskreno sožalje.
Slovenski zamejski zdravniki
se globoko klanjajo spominu staroste slovenskih zdravnikov
dr. ROBERTU HLAVATYJU
Trst, 17. januarja 1982
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
JOSIPINE BELLAF0NTANE roj. FERLUGA
se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in na katerikoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Trst, 17. januarja 1982
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
““VLADIMIRA CR0CCIATIJA
se zahvaljujemo vsem? ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti.
DRUŽINA CROCCIATI
Bazovica, Trst, 17. januarja 1982
ZAHVALA
Ob izgubi dragega
J
RUDOLFA Dl LENARDA
se iskreno zahvaljujemo organizacijam, vsem tržaškim in kriškim družinam, posameznikom, ki so mu pomagali v dolgi in težki bolezni, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.	„
Trst, Križ, 17. januarja 1982
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
ALOJZA PURGERJA
se zahvaljujemo KD Primorsko - Mačkolje, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in na katerikoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Trst, 17. januarja 1982
17.1.1981	17.1.1982
Ob 1. obletnici smrti ljubljenega, nepozabnega in dobrega očeta
IVANA ZOBCA
iz Boljunca
se ga spominja
hči Marta z možem Frankom
Dragi: mama, papa, brat Boris — vedno ste v mojem srcu.
Marta
14.1.1974
14. I. 1982
VIKTOR MISLEJ
Brez tebe snežne so moje poti, vse se odtrga, srce onemi.
V daljnih gorah mi pesem ugaša, ki jo jutro ledeno vetru prinaša.
DRUŽINA
Nabrežina, 17. januarja 1982
15.1.1979
Ob 3. obletnici smrti
se ga z žalostjo in ljubeznijo spominjajo
15.1.1982
SVOJCI
Repen, 17. januarja 1982
V SPOMIN
18. januarja bo minilo leto dni odkar nas je za vedno zapustil naš
PAVEL SEDMAK
Družina se ga spominja z žalostjo in ljubeznijo in se zahvaljuje m . J vsem, ki mu prinašajo cvetje na * grob in ohranjajo njegov spomin.
Opčine, 17. januarja 1982
18. 1. 1981	18. 1.1982
Ob prvi obletnici smrti dragega vnuka in nečaka
PAVLA SEDMAKA
se ga spominjajo
nono, nona, stric in teta z družinami.
Križ, 17. januarja 1982
ODDAJA MED DVEMA OGNJEMA» PO MESECU PREMORA
Ekipa klasičnega liceja «Prešeren» zanesljivo prehitela Poklicni zavod za industrijo in obrt
V drugem kolu tekmovanja so merila strožja - Največ preglavic delala imena
Gledališča
Včeraj je bila po Radiu Trst A piva oddaja drugega kola kviz oddaje «Med dvema ognjema*, ki jo vodi Mariuča Oficija. Po skoraj enomesečnem premoru sta se včeraj pomerila tretji razred Poklicnega zavoda za industrijo in obrt iz Trsta in prvi razred (v bistvu tretji), klasičnega liceja «F. Prešeren* prav tako iz Trsta.
Drugo kolo, pot je dejala napovedovalka Oficija. ne prinaša bistvenih novosti, le komisija je strožja, kar pomeni, da morajo tekmovalci bolje paziti pri odgovorih; že zgrešeno zapisano tuje ime lahko na primer razveljavi odgovor. Poleg tega ne bodo gosti oddaje pevci, ampak gledališki igralci, ki se bodo predstavili s krajšimi odlomki. Pa še to, v prvem kolu oddaje je največ točk nabral klasični licej «Primož Trubar* iz Gorice, na drugo mesto pa sta se uvrstila Poklicni zavod za industrijo in obrt iz Trsta in Da učite tjišče «S. Gregorčič* iz Gorice.
Sedaj pa preidimo na včerajšnjo oddajo: dijaki Poklicnega zavoda
so pričeli tekmo z dokajšnjim ela nom: tekmovalce so bodrili uspehi iz prvega kola, pa tudi prisotnost številnih navijačev. Klasični licej je v prvem kolu nabral manj točk, kdo ve zakaj, pa so včeraj ekipo liceja ostali dijaki «zapustili» ta ko, da zanjo ni bilo navijanja. Tekma se je torej pričela v zna menju Poklicnega zavoda, zaključek pa je bil nekoliko drugačen. . Naj takoj zapišemo, da so strožja merila postavila ekipi v zagato predvsem pri pisanju imen. Kljub temu pa so bili tekmovalci klasičnega liceja dobro pripravljeni in so povedli že pri prvem vprašanju, ki je govorilo o OZN, licejci so nato stalno vodili in nabrali lepo število točk. Ne bi se tu zausta vili ob vsakem vprašanju posebej, zapisali pa bi, da tekmovalce zmedejo vprašanja, ki se nanašajo na našo trenutno stvarnost. Tako sta pri vprašanjih o športu obe ekipi zgrešili ime preminulega športnega delavca Stanka Pertota, ki ie prejel postumno nagrado ZSŠDI, vedeli pa sta za ime drugega zna-
tHjiiitiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiintiiMiimmmiH
V Križu so se poslovili od Rudolfa di Lenarda
Po dolgi bolezni je v nedeljo v starosti 71 let preminil predvojni komunist in partizan Rudolf di Le-nardo. Pokojni se je rodil v Biljah pri Gorici, starši so bili doma iz Rezije, že kot otrok pa se je z družino preselil v Križ, kjer je živel vse do smrti. Že zelo mlad se je Rudolf vključil v napredno komuni-
Jugo-
slavijo. Tu je preživet- dve-leti, nakar so ga izgnali iz države. Doma se je ponovno vključil v antifašistično gibanje in kmalu prevzel (pod ilegalnim imenom Las) važno fuk-čijo v okrajnem komiteju KPI za tržiško območje. Marca 1940 so ga fašisti aretirali skupno s kriškimi rodoljubi, med katerimi so tudi bili Albert Sulčič, Leander Košuta in Ar-mid Ukmar. Bil je med obtoženci na drugem tržaškem procesu, na katerem pa je bil oproščen.
Dan po kapitulaciji Italije se je pokojni di Lenardo pridružil slovenskim partizanskim enotam, med 'w-jem je izgubil nogo, zaradi česar je prestal več težkih zdravniških o-peracij. Med NO' je bil član partizanskega komiteja za kraško območje. Tudi po vojni se je udejstvoval v naprednih kriških organiza cijah, nekaj let, vse dokler mu je zdravje dopuščalo, pa je bil tudi ak tivni član odbora za upravljanje Ljudskega doma v Križu.
Ob odprtem grobu mu je v sredo v imenu kriške vaške skupnosti v Poslednji pozdrav spregovoril Ferdinand Bogateč, predsedni'- krajevne sekcije VZPI-ANPI. Dragi Dolfi, naj ti bo lahko domača zemlja, svojcem Pa izrekamo iskreno sožalje.
Ivanu Grudnu-Ninčku hvaležno v spomin
Pred dvema tednoma so v Nabrežini pospremili k zadnjemu počitku domačina Ivana Grudna - Ninčka, ki se je zaradi fašističnega preganjanja že v mladih letih preselil v Ljubljano, kjer je živel vse do smrti. Pokojni Ninčko je bil akt: ni član nabrežinskega godbenega društva, njemu v slovo je na pogrebu družinski prijatelj spregovoril naslednje; »Dragi Ivan, dolgo je že od te-
ga, odkar si odšel od doma in daleč od rojstne vasi preizkusil lepe in manj lepe trenutke življenja. Kot glasbeni pedagog si lahko svoje znanje in izkušnje posredoval mladim generacijam in mnogi bivši učenci in slušatelji se te danes hvaležno spominjajo. Kot dirigent godb na pihala in kot glasbenik si tudi ti prispeval k izoblikovanju zavesti, ki človeku daje moč, da se v težkih trenutkih ne predaja obupu in da zna svojo srečo deliti z drugimi.
Prijatelji in znanci, ki smo te imeli radi, smo poznali tvoje vrline in tvoje želje, danes pa se tolažimo z mislijo, da si našel tvoje večno zatočišče v Nabrežini, v kraju kjer si se rodil i ’ zrasel. Naj ti bo lahka domača gruda.*
Zadnja pot Mira Širca
nega zamejskega športnika Pavla Sedmaka, ki .je prejel nagrado prav tako postumno. V težave je ekipi spravila tudi kantata Božični sijaj. Licejci so sicer vedeli za uglasbi-telja Ubalda Vrabca, obe ekipi pa nista vedeli za avtorja besedila, to je za Vinka Beličiča. Kantato so podali prejšnjo nedeljo v tržaški stolnici.
Zapisali smo, da so delala tekmovalcem preglavice imena. Pravi spor je nastal med tekmovalci in žirijo pri imenu slovitega ameri škega letalca, ki je prvi preletel ocean. Ekipi sta zapisali ;me: Lind-berg, komisija pa je trdila, da se piše Lindbergh, torej s končnim »h*. Pogledali smo tudi mi: italijanska enciklopedija Treccani piše ime s končnim «li* prav tako ga piše Leksikon Cankarjeve založbe. Oddaja «Med dvema ognjema* se .je torej zaključila z določenim razburjenjem tekmovalcev, kar pa rezultata ni moglo nikakoi spremeniti. Ekipa tržaškega klasičnega liceja je zmagala proti ekipi Poklicnega zavoda za industrijo in obrt iz Trsta s 43 proti 19 točkami.
Naj ob koncu zapišemo, da .je bil gost oddaje igralec SSG Silvii Kobal na kljunasto flavto pa sta igrah gojenki GM Erika Slama in Nives Košuta. Pri klavirju je bil, kot vedno. Aleksander Vodopivec.

V petek so vaščani v Mavhinjah pospremili k poslednjemu počitku Mira Širco, zavednega slovenskega človeka, partizana in doslednega antifašista.
Že pred vojno je bil Miro Širca zaveden delavec, elektrcvarilec v ladjedelnici v Tržiču. Fašisti so ga preganjali in večkrat aretirali. Zato je tudi, kot številni zavedni primorski Slovenci, okusil bridkosti konfi-nacij in posebnih bataljonov. Po razpadu Italije se je takoj vključil v prekomorske brigade, s katerimi se je izkrcal na otoku Visu in hrabro sodeloval v težkih bojih po Bosni in drugod.
Po osvoboditvi se je vrnil v do mačo vas. ki je ni več zapustil. Ponovno je delal v tržaških ladjedelnicah svoj poklic in sodeloval v domačem društvu. Bil je zvest naroč nik Primorskega dnevnika.
Pokojni zapušča tri hčere, ki jih je šolal in vzgojil v zavedne Slo-venke.
Bolehati je pričel takoj po smrti svoje žene in nato umrl po daljši težki bolezni. Toda tudi med tem težavnim razdobjem je odpotoval na lastno pobudo na pogreb predsednika Jugoslavije tov. Tita.
Odlikovan je bil z visokim redom zasluge za narod in medaljo za hrabrost.
Otvoritev telovadnice v Repnu
proti koncu meseca
Poročali smo že. da je morala re-pentabrska občinska uprava zaradi birokratskih zaprek prenesti za nedoločen čas otvoritveno slovesnost telovadnice — socialnega centra v Repnu, ki so jo planirali že za preteklo jesen. Malenkostne spremembe in adaptacije so že v glavnem o-pravili, tako da bodo objekt po predhodnem povoljnem mnenju komisije za javne prireditve, lahko uradno predali namenu že v najkrajšem času. župan dr. Colja pravi, da točen datum še ni bil določen, vendar mora do otvoritve priti v roku dveh ali največ treh tednov.
Medtem pa je stekel postopek za pobratenje med občinama Repenta-bor in Logatec, katerega naj bi u-resničili do konca marca t;ga leta. O osnutku listine o pobratenju, ki so ga skupaj izdelali, bo občinska skupščina v LogatOT* razpravljala 28. t.m., na prihodnji seji pa bo to točko imel na dnevnem redu tudi repen-tabrski občinski svet.
B. S.
f Čestitke
OLGA MILKOVIČ por. GREGORI slavi danes 53. rojsUii dan. Vse najboljše ji želijo oče in njene tovarišice iz leta 1943.
Danes praznuje 12. rojstni dan GIULIO TAUCER. Vse najboljše mu želijo brat David, mama, oče, noni in nono.
Danes se je srečal z Abrahamom dragi prijatelj Silvano - Čele. še mnogo zdravja, sreče in «!uči» iz srca mu želi mini klapa ZTT.
Jutri praznuje 50. rojstni dan
CELESTE SANCIN
Še mnogo sreče, zdravja in veselja v krogu svojih dragih mu želijo žena Silvana, mama Rozalija, Tanja in Franko
ROSANI in MAKSIMILJANU
želita vso srečo v skupnem življenju Društvo Slovencev miljske občine in pevski zbor Jadran
uoSSiii Tl
Danes ob 16. uri bo v gledališču Rossetti gostovala dramska skupina Cooperativa Teatro Mobile z Molierovim «Namišljenim bolnikom*. V abonmaju odrezek štev. 5 (v alternativi). Zadnja predstava.
Od torka, 19. januarja, bo gledališka skupina Teatro Libero R. V. predstavila izven abonmaja delo Carla Goldonija «La Locandiera* v priredbi Luchina Viscontija. Za a-bonente 40 odst. popusta. Rezervacije pri osrednji blagajni.
VERDI
Premiera opere «Samson in Dali-la» skladatelja Saint - Saensa bo v sredo, 20. t.m., ob 20. uri (red A za vse vrste prostorov). Dirigent Pinehas Steinberg, režija Alberto Fassini. Ponovitve opere bodo v naslednjem vrstnem redu v nedeljo, 24. t.m., (red D), v sredo, 27. t.m., (red F/B), v soboto, 30. t.m. (red S), v sredo. 3. 2. 82 (red B/F), v nedeljo, 7. 2. (red G), v sredo 10. 2., (red C/C), v soboto, 13. 2., (red E/E) in v sredo, 17. 2., (red H).
Jutri ob 18.30 bo v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost (Ul. S. Carlo 2) predstavil opero znani kritik Lorenzo Arruga. Vstop prost.
AVDITORIJ
Tržaška gledališka skupina CIRT
v predstavi «Raceonti d’estate (Ar-lecchino e Pulcinella)*. Zjutraj ob 9.30 in ob 11. uri predstave za šole, zvečer ob 20.30 za odrasle.
Koncerti
Za Societa dei concerti (Tržaško koncertno društvo) jutri. 18. januarja/ ob 20.30 v gledališču Rossetti za abonma koncertnega društva koncert Berlinskih filharmoničnih solistov.
Kino
Cappeila Underground 18.00 — 21.00 «11 eaceiatore*. Robert De Niro.
Ariston 16.00 «Per favore non mor-dermi sul collo*. Režija Roman Polanski. Igra Sharon Tate.
Ritz 16.00 «Amore senza fine*. Režija F. Zeffirelli. Brooke Shields, Martin Hervitt. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden 16.30 «La corsa piu pazza del mondo*. B. Reynolds, R. Moore, D. Martin. S. Davis Junior.
Grattacielo 15.30—22.15 «Culo e ca-micia*. R. Pozzetto in E. Monte-sano.
Fenice 16.00—22.15 «Innamorato paz j zo». A. Celentano in O. Mu" i
Nazionale 15.30 «Pierino la peste al-la riscossa*. Barvni film.
Cristallo 16.00 «Chi trova un amico trova un tesoro*. Bud Spencer in Terence Hill.
Capitol 16.30 «Delitto al ristorante cinese*. Tomas Millian.
Moderno -40600. «Stati di allucinazio-ne». Prepovedan mladini pod VJ. letom.
Filodrammatico 15.00 «Baby love; la pornofotografa*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Perche non facciamo l amore*. Renzo Montagnani. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 15.000 «Pierino con-tro tutti*. Alvaro Vitali. Komični film.
Mignon 15.00 «Bastano tre per fare la coppia*.
Radio 16.30 «Sexy scatenate*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lnmiere 15.00 «Robin Hood*. Risani film. Walt Disneya.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ul. sv.
Frančiška 20/2
vas
vabi
v torek. 19. januarja, ob 20.30 v Ul. sv. Frančiška 20/11 na večer
HANDIKAPIRANI IN OKOLJE
srečanje s starši, socialnimi delavci in šolniki.
Danes stopata na novo življenjsko pot
ROSANA PURGER in
MAKSI KOMAR
Vse najboljše jima želijo teta Angela ter družini Novak.
Prosveta
SKD Tabor sklicuje za sredo. 27. t.m.. ob 20. uri (prvo sklicanje) v Prosvetnem domu na Opčinah redni občni zbor.
KD Slovan Padriče obvešča, da bo pevska vaja v sredo, 20. januarja.
PD Slovenec Boršt - Zabrežec vabi vse prijatelje, člane in ljubitelje narave na predavanje agronoma Vitjana Sancina o aktinidiji-kivvi s slikami in diapozitivi. Predavanje bo v Prosvetni dvorani v Borštu jutri, 18. januarja ob 20.30.

Danes, NEDELJA. 17. januarja
ANTON
Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.49 — Dolžina dneva 9.08 — Luna vzide ob 0.28 in zatone ob 11.55.
Jutri, PONEDELJEK, 18. januarja
VERA
Vreme včeraj: najvišja temperaturi 5,9 stopinje, najnižja 1,9 stopinje. ob 18. uri 5 stopinj, zračni tlak 1027.4 mb rahlo pada. brezvetrje, ylaga 69 odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 8,4 Popinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILA SE JE: Alessia Nicola. UMRLI SO: 62-letni Aldo Rebec, ®71etni Stanislao Vescovi, 68-letni Pietr0 Sabalich, 85-letna Maria Hrast vd. Hudax, 65-letni Umberto Bonetti. 66-letna Antonia Crevatin Por. Glavina. 68-letni Giovanni Pie-trini, 86-letni Antonio Lussi, 73-letna Oiarsenda Del Vecchio vd. Fornari, 86 letna Carmela Trojer vd. Fabric-ei, 43 letni Mario Vissich, 84-letna Ines Piz vd. Fachin, 68-letni Mario
Godina,
OKLICI: podčastnik Giuseppe Di žonno in gospodinja Silvana Marfo-I>lia, finančni stražnik Giovanni Si
^eraj- danes
meone in gospodinja Rosa Rotoli, mehanik Sergio Hemala in uradnica Alessandra Ferri, delavec Roberto Caforio in uradnica Tiziana Caro-ne, železničar Sergio Sardo in uradnica Maura Valli, šofer Antonio De Paola in gospodinja Amelia Goslino,
(ste poskusili 1 L pri meni?.J
kinof otoa •
jSTegulin
ul. maiiini 51
bolničar Moreno De Monte in otro ška varuhinja Barbara Toffolutti, šofer Salvatore Mattei in gospodinja Roberta Rismondo, obrtnik Edo-ardo Godna in prodajalka Marina Maccan, stražnik JV Bartolomeo Di Nuzzo in gospodinja Gabriella Ser-gatti, podstrešček Roy Carlo Sossi in prodajalka Sabrina Sabadin, trgovec Gabriele Notaro in gospodinja Daniela Meola, prodajalec Guer-rino Roveredo in prodajalka Ros-sella Milani, uradnik Marino Capo-rali in obrtnica Maria Pia Lemmi, uradnik Gianni Berdini in študentka Maria Latini.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 21. do 8. ure tel 732-627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68-441.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Garibaldi 5; Ul. Diaz 2; Ul. Soncini 179; Ul. Revoltella 41.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg S. Giovanni 5; Čampo S. Gia como L
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg S Giovanni 5; Čampo S. Gia como 1.
LEKARNE V OKOMCJ
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: cel. 226-165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: te). 209 197; Žavlje: cel. 213 137; Milje: tel. 271-124.
LOTERIJA					
BARI	18	2	13	10	86
CAGLIARI	71	17	79	56	88
FIRENCE	60	22	69	8	36
GENOVA	66	15	32	52	2
MILAN	58	4	64	80	37
NEAPELJ	90	18	83	17	41
PALERMO	47	10	88	76	21
RIM	30	51	59	40	43
TURIN	90	69	79	35	21
BENETKE	8	79	74	20	53
ENALOTTO
I	2 X 2X2 XI J 1 1 X
KVOTE:
12 — 43.707.000 Ur
II	—	722.000 lir
10 —	59.800 lir
■MSES?
'GLEDALIŠČE V TRSTU ^
KULTURNI DOM Fran Levstik
MINISTER GREGOR PA NIČ
po povesti Martina Krpana
Priredba in režija JOŽE BABIČ
PREMIERA
v torek, 19. t.m., ob 11. uri PONOVITEV
v soboto, 23. t.m., ob 12. uri
Pavel Golia
JURČEK
pravljica v štirih dejanjih s prologom
Režija	MARIO URŠIČ
v sredo, 20. t.m., ob 10. uri in v petek, 22. t.m., ob 10. uri
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE razpisuje delovni mesti frizerke in odrskega delavca
Pogoji:
italijansko državljanstvo, obvladanje slovenščine, končana obvezna šola, odslužen vojaški rok.
Pismene prošnje sprejema u-prava SSG — Trst, Ul. Petro-nio 4 (Kulturni dom), do 27. t.m. ali do zasedbe delovnih mest.
tim
GLASBENA
MATICA
TRST
Sezona 1981 - 82 6. abonmajski koncert V petek, 22. januarja 1982 ob 20.30 v Kulturnem domu v TRSTU.
TRIO Dl TRIESTE
Dario De Rosa — klavir Renato Zanettovich — violina Amadeo Baldovini — violončelo (Schubert. Brahms)
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
KD SLAVKO ŠKAMPERLE in KD UNION
vabita na
ples z loterijo
danes, 17. januarja, ob 20. uri na stadionu «1. maj*.
KD VESNA
priredi danes. 17. januarja, ob 17. uri v domu Albert Sirk v Križu koncert ženskega, moškega in mešanega zbora
«IGO GRUDEN* iz Nabrežine
Vodi MATJAŽ ŠČEK
Vljudno vabljeni!
PD SLOVENEC Boršt - Zabrežec
priredi
ob priliki vaškega patrona
KULTURNO
PRIREDITEV
danes, 17. januarja, ob 17. uri v Prosvetni dvorani v BORŠTU. PROGRAM:
—	mešani in otroški pevski zbor PD Slovenec
—	dramska skupina z veseloigro
»ŠTORIJA UED LEGANJA*
Razna obvestila
Danes, 17. januarja, bo Zavaroval niča goveje živine v Bazovici imela 84. redni občni zbor in sicer ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju v Bazoviškem domu. Odbor.
Društvo slovenskih upokojencev vabi na predavanje ravnatelja Josipa Pečenka, ki bo v četrtek, 21. januarja, ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/H. Tema predavanja »Prizadevanja slovenske narodnostne skupnosti za pridobitev lastnih pravic*. Prisrčno vabljeni.
Sekcija KPI in Krožek komunistične mladine na Proseku - Kontovclu vabita v torek, 19. t.m., ob 20.30 v Soščevo hišo na aktiv o pomenu poljskih dogodkov. Obravnavo bo sklenil tov. Boris Iskra.
Zveza borcev VZP1 - ANPI -Boljunec priredi ob 38. obletnici masovnega odhoda v partizane 6, februarja ob 19. uri v hotelu Mae stoso v Lipici, kulturno - družabni večer. Vabimo vse partizane, aktiviste in simpatizerje, da se prire ditve množično udeležijo. Vpisova nje v kavarni Marije Žerjal v Bo 1 juncu vsak dan, razen ob ponedelj kili, od 18. do 20. ure ter na sedežih sekcij sledečih vasi: Boršt - Zabrežec, Bazovica, Trebče, Opčine in Križ.
Združenje partizanov Prosek - Kon-tovel vabi vaščane na komemoracijo 38. obletnice usmrtitve Marjana Štoke v Štorjah pri Sežani danes. 17. t.m., ob 10. uri.
Krožek komunistične mladine »Marjan Štoka* Prosek * Kontovel vabi mladino na komemoracijo 38. obletnice usmrtitve Marjana Štoke v Štorjah pri Sežani. Zbirališče pri spomeniku v štorjah danes. 17. t.m., ob 10. url
’;XvXyX;X\yXyXyX;XyX;X;
i|ll:llllllll
r	rtmifh
ST
TABOK 0Hm
OPENSKr GLASBENI VEČERI Danes, 17. januarja, ob 17. uri
KONCERT SKUPINE KLJUNASTIH FLAVT
GLASBENE MATICE
K. Hmeljak, N. Košuta,
I. Pahor, M. Pahor, E. Slama
SKD IGO GRUDEN ŠD SOKOL Nabrežina
vabita člane in prijatelje na
OBČNI ZBOR
ki bo v društveni dvorani v petek, 29. januarja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju.
Predsednik upravnega odbora Slovenskega raziskovalnega inštituta
sklicuje na podlagi 6. člena pravil
8. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo dne 22. januarja 1982 ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, z naslednjim dnevnim redom:
1.	poročilo upravnega odbora:
2.	obračun in predračun;
3.	poročilo nadzornega odbora:
4.	razno.
Prosim gospoda, s katerim sva se srečala pred enim letom pred mesnico v Divači, da se javi pri
JOŽETU BIZJAKU Kraška cesta 9 — Divača
GRADBENO PODJETJE
geom.
IDLE TUL & C.
S. n C.
GRADNJA iN OBNOVA HIB
1RS1 - Ui Flovia, 22/3 Tel. 040/818141
RIELLO — Gorilniki in peči na plinsko olje - Plin -Nafto - Električne črpalke AERMEC klimatske naprave LANDIS-GYR Termoregulacij-ske naprave
PODJETJE
ORO p.i. OTELLO & C.
Ut. F. Severo 42 — Trst Telefon 569-201
PELUCCER1A
CER VO
priporočena trgovina
za vaše nakupe KRZNA JOPE
elegantni modeli
najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst.
Bogata izbira
Najnižje cene v naši deželi
TRST Viale XX. settembre 16 Tel. 796 301
ZLATARNA-URARNA
«Svizzera»
di A. Soroce
SEIKO
DOXA
I
TRSI
UL. S. S Pl R ID 10 NE 12 Tel. 60-252
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
foto-kino
kontaktne leče
Ulica Buouarrotl 6
(prečna UL Rossetti)
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
PRODAM fiat 127 — troje vrat. o-premljen. v odličnem stanju. Te-' lefon (040) 226248.
F'ERNANDO — trgovina obutve in usnjene galanterije sporoča, da je v teku do 6. februarja sezonska razprodaja vseh artiklov. ŽUPANOVI v Medji vasi štev. 1 so odprli osmico.
ŠTIRISOBNO stanovanje s teraso, po želji s kletjo, skladiščem ali dvoriščem nudim v zameno za dvosobno stanovanje in izplačilo razlike. Telefon (040) 225970 ali 825546 V SREDIŠČU mesta prodam trisobno stanovanje. Telefon (040) 567756 MODE VALENTINA — Domjo sporoča, da ima na razprodaji vse vrste oblačil.
REDNO ali dopolnilno zaposlitev išče na Tržaškem moški srednjih let. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Mon-tecchi 6, pod šifro «Delo-zaslužek. OBČINA Devin - Nabrežina razpisuje javno selekcijo na osnovi listin in izpitov za izredno zaposlitev enega geometra ali gradbenega izvedenca za dobo 90 dni. Interesenti morajo predložiti prošnjo na navadnem papirju in v njej navesti naslov, osebne podatke ter
pam železnina
|V| STROJI — TEHNIČNI ARTIKII za industrijo, kmetijstvo m za dom
TRST (Industrijska cona) DOMJO, 132 Tel 824 979
posest italijanskega državljanstva in diplome geometra ali gradbenega izvedenca. Zahtevana starost: kandidati ne smejo biti mlajši od 18 let in ne smejo presegati 35. leta 1 starosti, razen izjem, ki jih predvideva zakon. Prošnji morajo priložiti (na navadnem papirju): predpisani študijski naslov, morebitna potrdila o službovanju v javnih ustanovah, morebitne listine, ki dokazujejo pravico do zvišanja zgoraj navedene starostne meje. Poznavanje slovenskega jezika velja za prednostni naslov. Interesenti morajo predložiti prošnje v uradu za stike z javnostjo in prevajanje — soba štev. 20. najkasneje do 14. ure dne 23. januarja 1982.
OSMICO je odprl Ernest Smotlak. Mačkolje 58.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška -Zagradec 1. Toči belo in črno vino.
KUPIM 80 do 120-basno harmoniko. Telefon (040) 825155.
TRIČLANSKA družin? išče v najem stanovanje. Telefon (040) 54812.
PRODAM novo ogrevalno blazino za eno osebo. Telefonirati v večernih uvali na štev. 1040) 725433.
PRODAM fiat 850 spečial v dobrem stanju. Telefon (040' $28551.
OSMICO je odprl Robert Pipan • Mavhinje 22 • D.
39-LETNI upokojenec išče žensko — prosto, dobrega značaja, po možnosti Slovenko, za skupno življe-Ije. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Mon-tecclu 6, pod šifro «črnolasa».
linin
ORVISI
bogata izbira vsakovrstnih igrač
TRST — UL. PONCHIELL1 3
KUPIM klavir-pianino. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 040/ 814-212.
22-LETNA s srednješolsko izobrazbo in dveletno prakso v zavarovalništvu išče poldnevno zaposlitev. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montec-chi 6. pod šifro »ZAVAROVALNIŠTVO*.
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20-03-71
O
KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARfJE
'ms?
-AOBISINA f' » /nabrezinaI Jr
PRODAJNA GALERIJA KRAŠKEGA POHIŠTVA
(skrinje, skledniki, vintle in kuhinjske kredence)
Bogata izbira izdelkov iz lesa in keramike ter ročnih del s kraškimi motivi, primerni za vsakršno darilo.
Cesta
NABREŽINA ŠEMPOLAJ (100 ni po železniškem prebodu) tel. 200282
TRST
Telefon 77-29-96
NOVOST ZA VSAKO STOPNJO NAGLUSNOSTI
NEVIDNI SLUSNI APARAT
Da bi povrnili sluh milijonom ljudem po vsem svetu, so se v zadnjih letih mnogo trudili in napredovali toda do danes problema le niso rešili.
Izdelovalec slušnih aparatov MAICO je leta in leta ta problem natanko raziskoval in dosegel res presenetljive rezultate. Sanje vseh tistih, ki slabo slišijo, so se uresničile. Končno so izdelali nevidni slušni aparat, ki zagotavlja jasno in udobno poslušanje. Osebe, ki jim je sluh opešal, s tern novim aparatom slišijo glasove svojih domačih in lahko prisluhnejo televiziji in filmu. GRE ZA ABSOLUTNO NOVOST, ki jo lahko vsakdo BREZPLAČNO preizkusi.	„
Obiščite nas. Zadostovalo bo nekaj sekund in spet boste jasno, brez živčnosti, razumeli glasove, tudi če bi vam jih prišepetavali. Ob vsakem prikazovanju aparatov MAICO posebni popusti. Za poskuse obiščite nas brez vsakršne obveznosti.
v TRSTU	naš urad Ul. Maioliea 1 tel. 793 490	vsak petek in soboto
v SESLJANU	Lekarna dr. Furigo Narodna ul. 43 tel. 209-197	v torek, 26. 1. 82
v BOLJUNCU	Lekarna Val Rosandra tel. 228 124	v sredo, 27. 1. 82
v ZGONIKU (Božje polje)	Lekarna dr. Budin tel. 225 596	v četrtek, 28. 1. 82
v MILJAH	Ambulanta dr. Stener Ul. S. Giovanni 1 tel. 271-191	v ponedeljek, 25. 1. 82
OBUTVE — USNJENI IZDELKI
(GOR
Fernetiči, 14 — tel. 211621 — TRST
KOSMINA SERGIJ
BARVNI TV SPREJEMNIKI -vse kar najboljšega nudi nemška in italijanska tehniko
ITT Schaub • Lorenz, TELEFUNKEN.
PHILIPS. REX
NABREŽINA Center Tel. 200-123
14. OBČNI ZBOR KD BRIŠKI GRK

Obogatiti in popestriti kulturno in prosvetno dejavnost v Steverjanu
Društvo /e v zadnjem obdobju pridobilo nov sedež, s čimer so zagotovljeni osno m' pogoji za redno delovanje - Med prvimi nalogami reorganizotija pevskega zbora
NA SREČANJU Z GORIŠKIMI GOSPODARSTVENIKI
PARLAMENTARCI KPI0 NAČRTU V PRID GORIŠKEMU GOSPODARSTVU
Na 14. občnem zboru so se v četrtek zvečer sešli člani in prijatelji kulturnega društva Briški grič v Števerjanu. Zasedanje je prvič potekalo v prostorih novega sedeža na Bukovju, kjer naj bi v prihodnje nastalo žarišče in središče kul-tumo-prosvetne dejavnosti na področju števerjanske občine, z ureditvijo etnografskega muzeja pa tudi za celotno zamejsko slovensko stvarnost pomembna ustanova. Zasedanja sta se udeležila tudi predstavnika prosvetnih društev iz Sovodenj in štandreža, v imenu Zveze slovenskih kulturnih društev pa je občni zbor pozdravil Zdenko Vogrič.
V treh letih od zadnjega občnega zbora (bil je decembra leta 1978) se je nabralo ničkoliko vprašanj, ki jih bo treba s trdo voljo, vztrajnostjo (saj so menda Brici precej trmasti), predvsem pa z delom reševati. S pridobitvijo novega sedeža so namreč zagotovljeni osnovni pogoji za obogatitev in poživitev kulturno prosvetnega življenja v kraju. To je osnovna misel in želja, zapopadena v poročilu dosedanjega predsednika društva, Silvana Pittolija, ki je na začetku svojega posega skušal o-predeliti in potrditi vlogo prosvetnega društva v okviru prizadevanj za ohranitev slovenskega značaja ftteverjana ter za uveljavljanje e-nakopravnostj celotne naše narodnostne skupnosti. V predsedniškem poročilu je bilo zanopadeno tudi tajniško poročilo o delovaniu društva v zadnjem obdobju. Z gotovostjo lahko rečemo, da v tem času ni vladalo mrtvilo, vendar bi bilo potrebno, po oceni samih prosvetnih delavcev, storiti še več.
Tako so poleg tradicionalnih Prešernovih proslav, prvomajskih slavij, izobraževalnih predavanj, proslav 8. marca itd., lani pripravili tudi pustni ples za mladino, organizirali avtobusni izlet v Škofjo Loko, pa še kaj.
Težave so zlasti z mladino, pravijo prosvetni delavci, ki iščejo načina, kako bi mlade in najmlajše vključili v društvo. Pred leti so zabeležili precejšen uspeh z otroško telovadbo, zdaj razmišljajo, da bi ustanovili otroški zborček, predvsem pa so si v načrtih edini, da je treba kulturno - prosvetnp dejavnost obogatiti in popestriti.
Ena od prvih nalog, ki čaka novi,’, na občnem zboru izvoljeni odbor, je reorganizacija pevskegatzbo-ra in prav o tem vprašunju je bilo na četrtkovem zasedanju največ govora. Zbor. pri katerem je še lani pelo redno okrog 25 pevcev, je v zadnjem času številčno močno upešal. Na četrtkovem občnem zbo ru so izvolili tudi nov odbor, ki ga sestavljajo: Silvan Pittoli, Ivan Humar, Bruno Gravnar, Hudi Koršič, Ivan Klanjšček, Rikardo Mizerit, Florjan Planinšček, Nevenka Klanjšček, Sandra Maraž, Alojz Juretič, Bojan Miklus, Manan Prinčič. Jožko Terpin. Armando Vogrič in Robert Juretič.
(Na sliki predsedstvo občnega zbora)
Delegacija deželnih parlamentarcev KPI, ki so jo sestavljali senator Bacicchi in poslanci Baraccet-ti, Cuffaro ter Colomba, se .je včeraj dopoldne v prostorih Palače hotela sestala z zastopniki goriških gospodarskih organizacij in ustanov in jih seznanila s predlogi komunistične partije za finančne posege v prid goriškemu gospodarstvu. ki naj bi jih vključili v vsedržavni zakon za obnovo • Furlanije.
Senator Bacicchi je govoril 0 zakonskem osnutku, ki so ga komuni | stični poslanci predstavili julija lani, v katerem je predvideno dodatno finansiranje zakona o obnovi po potresu v višini 400 milijard lir. Ta denar naj bi uporabili za posege na Goriškem in Tržaškem ter v nižinskih predelih videmske ter pordenonske pokrajine, tj. na področjih, za katera država ni namenila finančnih sredstev za gospodarski razvoj, kakršnih so bila deležna potresna območja naše dežele, zaradi česar so danes ta štiri področja gospodarsko zaostala in v hudi produktivni ter zaposlitveni krizi. Okoli tega načrta se je ustvarila širša poli-
tična fronta, tako da je poslanska zbornica decembra lani odobrila resolucijo, v kateri obvezuje vlado naj poleg predvidenega denarja za obnovo Furlani.je, nakaže še omenjeno vsoto za štiri predele, ki jih je najbolj prizadela gospodarska kriza.
Predstavniki industrijcev, malih industri.jcev, trgovcev in obrtnikov so pozitivno ocenili orisani predlog, nakazali nekatere pomisleke glede takojšnje razpoložljivosti denarja (finansiranje .je predvideno za obdobje 1983-85), prispevali pa so tudi konkretne predloge za čim smotrnejšo uporabo tega sklada, skupno z onim, ki je namen.jen izvajanju Osimskih sporazumov. V diskusijo .je med drugimi posegel tudi poslanec Baraccetti, ki je bil zelo oster do nekaterih demokr-ščanskih veljakov iz Furlanije, ki nasprotujejo vključitvi finančnih posegov za druga področja v zakon o popotresni obnovi. Ob razpoložljivosti vlade, da nakaže naši deželi dodatno pomoč — .je dejal — so taka stališča nerazumljiva in si jih lahko razlagamo samo s strankarskimi manevri znotraj KD.
V OKVIRU 11. SREČANJA MALIH ODROV V NOVI GORICI
Občinstvo je včeraj dobro sprejelo uprizoritev «Procesa» v izvedbi SSG
Člani našega teatra igrali v solkanski cerkvi - Drevi predstava gostov iz Zagreba, jutri pa angleških gledališčnikov
Za nastop Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta je vladalo v Novi Gorici, kjer se ta čas odvija 11. srečanje malih odrov, veliko zanimanje, kar potrjuje tudi pravi naval gledalcev v solkansko cerkev, kjer so naši gledališčniki včeraj popoldne igrali Mrakov «Pro-ces*. V svojevrstnem okolju in z dobro domišljeno sceno in režijo so člani SSG postregli s prvovrstnim gledališkim dogodkom, ki pomeni tudi iskanje novih izraznosti in novih gledaliških možnosti, ki že tipa v smer eksperimenta, ki pa je vedno na ravni povednosti in razumljivosti. Veliko je bilo že napisanega o uprizoritvi Mrakovega ^Procesa*, saj so člani našega teatra gostovali s tem delom že vsepovsod. Kljub temu pa ne bo napak, če zapišemo, da je ^Proces* režiral Mario Uršič in da so naravnost presunljivo igrali Anton Petje, Bogdana Bratuž, Alojz Milič, Stane Starešinič, Stojan Colja, Linij Bogateč, sodelovali pa še Lauro Trevisan, Boris Pertot in Dante
■iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiitiiiiiiiiuiiiiuiuiMiaiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiifiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiirtiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiuiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiia
Skrajni prezir do vsega in vseh
Lep umetniški večer v Kulturnem domu
V Kulturnem domu v Gorici bila sinoči prijetna kulturno - glas bena prireditev pod naslovom «Pe sem zapojmo si». Za pester kultur ni spored je poskrbelo sedem ama terskih skupin z območja novogo riške občine, o vlogi kulture v zgo dovini slovenskega naroda, posebej pa še o vlogi kulturnega poslanstva, ki naj bi ga opravljala kulturna domova v Gorici in v Novi Gorici, je spregovoril Slavko Velikonja, predsednik Zveze kulturnih organizacij občine Nova Gorica. Posamezne točke sporeda so povezovali člani igralske družine Nova čitalnica.
Sinoči so v predverju Kulturnega doma odprli tudi razstavo slik mladega šempetrskega slikarja Ivana Roba.
Odkritje partizanskega spomenika v Standrežu bo 9. maja letos
čni mazači, ki so v zadnjih ih pomazdli kar precej zidov v samem mestnem središču in to z mešanico prostorskih gesel, kljukastih križev in drugih znamenj, so se v petek ponoči spravili tudi nad velik spomenik italijanskemu voja-ku-infanteristu, v Ulici Cadorna, nasproti ljudskega vrta. Tu so dah duška svojemu preziru in sovraštvu do družbe in do družbenih vrednot. Granitni podstavek so pomazali s skrajno žaljivimi gesli na račun pokojnega nadškofa Cocolina, glavo ogromnega bronastega kipa pomazali z rdečo barvo, vse skupaj pa zapečatili še z velikimi kljukastimi križi.
Kolikšna je stopnja omike oseb, ki so to storile, ni potrebno posebej poudarjati .. .
V teku je preiskava.
Na obisku delegacija kanadske province Ontario
Delegacija kanadske samoupravne province Ontario, ki se te dni mudi v naši deželi, je včeraj o-biskala tudi Gorico. Na županstvu je kanadske goste sprejel podžupan Mario Del Ben s člani občinskega odbora, srečanja pa sta se udeležila tudi senator Martina ter predsednik goriške hranilnice Graziato.
Namen kanadske delegacije je navezati tesnejše gospodarske odnose z našo deželo, staro domovino tisočev izseljencev, ki so si drugi dom poiskali v Kanadi, posebej pa v provinci Ontario, kjer so si u-
stvarili ugled in spoštovanje, kaktor je v kratkem pozdravnem nagovčru izjavil vodja delegacije, minister Leo- Bernier.
Goriška pokrajina bi se v taka prizadevanja lahko vključila z izvozom kakovostnih vin.
Gostje iz Kanade so si ogledali tudi obmejno postajališče pri Štan-drežu.
Pobrati in uničiti gnezda borovega prelca
Goriško županstvo je izdalo ukaz glede zatiranja gnezd borovega prelca. Gosenice je treba pobrati in v ognju uničiti najkasneje do lf. februarja.
V TRŽIČU
Odobren izvršilni načrt za železniško povezavo pristanišča
Upravni svet konzorcija za industrijsko cono v Tržiču je te dni odobril izvršilni načrt za izgradnjo železniške povezave med postajo in pristaniščem Portorosega. Proračunska vrednost za omenjeno gradnjo znaša 15 milijard lir, dela pa naj bi predvidoma dokončali do leta 1986. Izgradnjo bo deloma finansirala deželna uprava, v višini 1,5 milijarde. V pripravi je ustrezni zakonski osnutek.
Zaradi premajhnega števila o-trok, bodo v prihodnjem šolskem
VELIKA IZBIRA SMUČARSKE OPREME NAJBOLJŠIH ZNAMK PO UGODNIH CENAH
	v
	KMEČKA BANKA
fH	USTANOVLJENA LETA 1909
	GORICA • K0RZ0 VERDI 51
	TELEFON; 84206 • 84207 • 8S383 TELEFON MENJALNICE: 83909
*	TELEX 460412 AGRBAN
	V/SE BANČNE USLUGE • MENJALNICA RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI
letu v goriški pokrajini predvidoma zaprli pet državnih otroških vrtcev. Tako bodo zaprli obe sekciji v Soleschianu pri Ronkah ter po eno sekcijo v Turjaku, Gradežu in Gradišču. Menda je šolsko skrbništvo že poskrbelo za ustrezen odlok.
Spomenik padlim partizanom borcem iz Štandreža, žrtvam nacifaši-stičnega terorja ter vaščanom, ki so umrli za posledicami letalskih napadov, bodo odkrili v nedeljo, 9. maja. Tako so sklenili na skupščini vaških društev in organizacij, ki so se je udeležili tudi predstavniki ZZB NOV iz Nove Gorice, predstavniki združenja VZPI-ANPI, predsednik podgorske rajonske skupščine Edi Malogoj, predsednik podgorske sekcije VZPI-ANPI Bregant in nekateri drugi.
Otvoritvene slovesnosti se bodo priče'e že v soboto, 8. maja, glavna slovesnost z odkritjem sporne nika pa bo naslednjega dne, v dopoldanskem času. Za kulturni in športni program pomembnega dogodka, na katerega se Štandrežci pripravljajo že skoraj celo desetletje, bodo poskrbela domača prosvetna in športna društva, KD 0-ton Župančič, PD štandrež, ŠD Ju-ventina ter društvo Velox.
Na zadnji skupščini, kjer so se domenili o datumu slovesnosti, ki sovpada tudi s koncem 2. svetovne vojne v Evropi, je predsednik odbora za postavitev spomenika Danilo Nanut, seznanil udeležence s prizadevanji in težavami, ki so jih morali premostiti v teku akcije, ki se je začela že leta 1970.
oglejski baziliki. Tako izhaja iz listine, ki so jo odprli in prečitali včeraj in v kateri je nadškof zapisal tudi. kake naj se razdeli njegova zapuščina. Izvršilec oporoke je don Silvano Cocolin, pokojnikov nečak.
f Čestitke
Odbor kotalkarskega društva Oton Župančič čestita članici NADJI MARAŽ ob podelitvi priznanja ZSŠDI.
TAKO IZHAJA IZ OPOROKE
Nadškofa Cocolina naj bi pokopali v Ogleju
Nadškof Cocolin je v oporoki izrazil željo, da bi ga pokopali v
£y;»i
SLOVENSKO f STALNO »J GLEDALIŠČE W V TRSTU
v sodelovanju z
ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V KATOLIŠKEM DOMU V GORICI
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
Moliere
DON JUAN ALI KAMNlfl GOST
Režija:
UUBIŠA GEORGUEVSKI
V	nedeljo, 24. januarja 1982 ob 16. uri (Abonma «Nedelja»)
V	ponedeljek, 25. januarja 1982 ob 20.30 (Abonma »Ponedeljek:*)
Na predstavo bodo udeležence s Krasa pripeljali avtobusi po o-bičajnem voznem redu.
Pribac. Za sceno je poskrbel Marjan Kravos, za kostume pa Marija Vidau. Skratka vznemirljiv gledališki dogodek, ki močno prispeva h kakovostni uveljavitvi novogoriškega festivala malih odrov.
Letošnje, že enajsto goriško srečanje pa je v petek zvečer v prostorih hotela Park odprla uprizoritev Krleževe tragedije »V agoniji* v izvedbi članov Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora. Šlo je za zelo dobro postavitev, ki si jo je režiser Branko Gombač zamislil na nekoliko tradicionalen način in ki ji je dajala ton odlična igra protagonistov, predvsem Vo-lodje Peera in Milene Muhič. Ob njiju je igral tudi Sandi Krošl, ki pa je v nekaterih prizorih bil neprepričljiv, preveč igralski.
V	tem poročilu, ki se ne more poglabljati v vsebino uprizorjenih del, saj se bomo temu posvetili v naslednjih prispevkih, moramo zadostiti še nekaterim formalnim potrebam, Tako naj zabeležimo, da je 11. goriško srečanje, ki ga prireja Primorsko dramsko gledališče, odprl slovenski teatrolog Bojan Štih. Poudaril je, da srečanje otvar-jajo z delom hrvaškega dramatika Miroslava Krleže, ki spada s svojo knjižno, dramsko in publicistično dejavnostjo v vrh svetovne literature. S tem je bil narejen ne samo dolžnostni poklon velikemu umu, ampak je bila dana srečanjem u-metniška, gledališka in intelektualna razsežnost. Nato je Štih dejal, da so goriška srečanja v enajstih letih opravila pomembno delo, ki ga ni mogoče izmeriti. Iskala so najneposrednejši stik med gledališčem in občinstvom. Rezultat srečanj pa je vsekakor spodbuda k de. lu, iskanjem, ki so včasih kronana s porazom, a so včasih plodna prst za gledališko zmago. Mali odri so tisti del gledališča, ki neposredno veže gledališko igro na predstavo tudi tam, kjer večkrat ni mogoče. Predstave pa nudijo možnost za izražanje mišljenja in jezika, ki je dokaz nacionalne identitete vsakega naroda in njegove kulture.
V	sinočnjem večernem sporedu se je z Molierovim «Don Juanom* predstavilo domačemu občinstvu Primorsko dramsko gledališče, in sicer v dvorani v Solkanu, danes zjutraj pa bo v dvorani Soča v hotelu Argonavti razgovor o doslej u-prizorjenih predstavah. Zvečer ob 20. uri bo v veliki dvorani novogoriškega Kulturnega doma nastop akademskega gledališča Akter iz Zagreba s rPravijo, da se je pekova hči spremenila v sovo*, medtem ko bo jutri zjutraj ob 10. uri okrogla miza o slovenskem gledališču in slovenski kritiki. Jutri zvečer bosta nato dve uprizoritvi, in si-
cer bosta ob 19.30 v Solkanu nastopila angleška igralca 0’Mara in Madoc, ob 22. uri pa bo na vrsti predstava eksperimentalnega gledališča Glej tJaslice*.
Marij čuk
Kino
PLANINSKI PLES V KULTURNEM DOMU
■mmmiimnm...mini............................................................urnim.............mnmm..................
Vsebinsko in tehnično bogat Beneški koledar za leto 1982
Beneški duhovniki, ki se zbirajo okoli verskega lista Dom. so tudi letos izdali stenski Beneški koledar za leto 1982, ki je vsebinsko bolj ši od lanskega, pa tudi no tehnični plati .je dosegel že takšno stopnjo. da ga zlahka primerjamo s koledarji, ki jih izdajajo sredine z večjo koledarsko tradicijo. Iz tega sklepamo, da so njegovi uredniki z velikim mentalnim in tudi tehničnim naporom svojim ljudem dali v roke zares koristno in tudi praktično čtivo, ki predstavlja pomembno dopolnilo slovenske tiskane besede na Videmskem.
Pri njem so sodelovali Giorgio Qualizza s fotografijami, M. To-masetig z risbami, Luciano Chiabu-dini s pesmimi pod risbami, vse ostalo pa je pripravil Emil Cencig. in tega ni malo.
Na prvi strani je lepa barvna fotografija Benečije z Matajurjem v ozadju, po vsej verjetnosti pos nete s Kamenice, za beneške Slovence pomembnega kraja. Vsaka stran, ki ustreza enemu mesecu, .je vsebinsko bogata in zaokrožena. Na njej je po eha barvna fotografija drevesa, ki raste v Benečiji, ob njej pa risba predmetov, ki jih izdelujejo iz tega drevesa (škafi, žlice, stoli, pohištvo, metle itd.). Trne vsakega drevesa je zapisano v narečju, v slovenščini, italijanščini in v znanstvenem jeziku. Ti podatki so nad koledarjem, na desni strani in pod njim pa so vremenske napovedi za tisti mesec.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV TRST
vabi na
BOŽIČNI KONCERT
ki bo danes, 17. januarja, ob 16. uri pri Mirnskem gradu pri Novi Gorici.
NASTOPAJO: mešani, ženski in otroški zbor ob spremljavi instrumentalnega kvarteta.
Na sporedu bo tudi kantata za mešani in otroški zbor skladatelja Ubalda Vrabca — Božični sijaj — na besedilo Vinka Beli-čiča.
Dirigent HUMBERT MAMOLO.
beneški pregovori, pravljice, dovtipi in «gonalce» — pravljice.
Stran sklepajo koristni nauki iz vsakodnevnih prigod, iz katerih je mogoče sklepati, da jim problemi, ki jih tarejo, ne jemljejo smisla za humor in optimizem, dvoje lastnosti, ki so za življenje še kako potrebni. Dokazu jejo pa te zgodbe in tudi drugi prispevki v koledarju veliko ustvarjalno silo ljud skih talentov, ki, med drugim, vedno bolj oblikujejo kulturno-umetni ški in narodnostni utrip Slovencev na Videmskem in dajejo tako svoj dragocen prispevek k vsebinski dopolnitvi političnega boja za oblikovanje in priznan.je slovenskega narodnostnega obraza.
Razna obvestila
Župan v Doberdobu obvešča občane, da je uprava sklicala sestanke, na katerih bodo določili možne predstavnike komisije za jusar-ska zemljišča. Sestanki bodo: v torek, 19. t.m., ob 19.30 v osnovni šoli v Jamljah za Jamlje; v sredo, 20. t.m., ob 19.30 v osnovni šoli na Palkišču za zaselke Devetaki, Vižintini. Palkišče, Mikoli, Brni, Fer-letiči in Boneti; v četrtek, 21. t.m., ob 19.30 v občinski sejni dvorani za Doberdob in Poljane.
Podpise za predstavitev zakonskega osnutka proti lakoti v svetu in za finančne posege v korist nerazvitih držav bodo v Doberdobu zbirali jutri, 18. t.m., od 17. do 18. ure.
VČERAJ ZJUTRAJ PRI ŠL0VRENCU
Precejšnja gmotna škoda zaradi prometne nesreče
Trčila peugeot goriške registracije in alfetta prometne policije - Največ škode na napravah bližnje servisne postaje Agip
Društvo
»ANTON GREGORČIČ* priredi
danes, 17. januarja ob 18.45 v stolnici v KRMINU.
KONCERT BOŽIČNIH PESMI
SODELUJEJO:
—	moški zbor od Sv. Antona Novega iz Trsta
—	moški zbor Krmin - Plešivo
—	Ottetto isontino
Po koncertu bo družabno srečanje.
Precej neobičajna nesreča, zaradi posledic namreč, se je pripetila včeraj zjutraj na državni cesti med Gorico in Vidmom, blizu Šlovrenca, kjer sta trčila peugeot 305 goriške registracije 122060, ki ga je upravljal 46 letni Daniel Fabjan iz Moša, Ul. 24. maja 43 ter službeno vozilo goriškega poveljstva prometne policije, ki ga je u-pravljal podčastnik Mario Mancini.
Na srečo ni bi) nihče ranjen, pač pa je nastala precejšnja gmotna škoda, ki znaša po prvih ocenah okrog 10 milijonov lir. Policijsko vozilo je po trčenju namreč zaneslo na levo stran cestišča, kjer je silovito trčilo v bencinsko črpalko servisne postaje Agip. Po prvih ugotovitvah, naj bi oba avtomobila vozila v smeri proti Krminu.
Ogenj v tržiški bolnišnici Škode okrog 30 milijonov
Precej razburljivo noč so doživeli včeraj v tržiški bolnišnici Kmalu po polnoči je namreč v laboratoriju, ki je v pritličju, blizu glavnega vhoda, izbruhnil močan požar, ki je, kljub hitremu posegu gasilcev povzročil za okrog 30 milijonov lir škode. Ogenj je namreč uničil nekaj laboratorijske opreme ter precejšnjo količino ke mikalij in drugega materiala, ki ga uporabljajo za izvide. Na srečo so gasilci preprečili, da bi ogenj zajel še druge bližnje prostore, kjer so nameščeni dražji instrumenti.
Na nevarnost je prvi opozoril de lavec štivanske papirnice, ki je malo prej pospremil v bolnišnico svojega sorodnika .S parkirišča pred bolnišnico je opazil, da uhaja iz pritličnih prostorov, blizu vhoda, gost dim ter o tem takoj obvestil dežurnega vratarja.
Gasilci so ogenj ukrotili v razme roma kratkem času ter tako pre prečili večjo gmotno škodo. Pri gašenju jih je precej oviral gost črn dim, ki je nastajal ob izgore-
vanju plastičnih mas in različnih kemikalij. Vzroki požara zaenkrat še niso znani, domnevajo pa, da je ogenj nastal zaradi kratkega stika.
OB 8. MARCU
Otroški zlati glas
V Desklah pripravljajo zabavnoglasbeno prireditev «Otroški zlati glas*, ki jo bodo izvedli ob letošnjem 8. marcu. Pobudnik glasbene prireditve je okrajni odbor Zveze socialistične mladine Slovenije Anhovo. Avdicije bodo 13. januarja ob 10. uri v Kulturnem domu v Anhovem.
Gorica
VERDI 15.30-22.00 (jutri: 17.30-22.00) «1 fichissimi». Barvni film.
CORSO 15.00—22.00 (jutri: 18.00-22.00) «1997: fuga da New York». K. Russel in E. Borgnine. Barvni film.
VITTORIA 15.30—22.00 «Ecco, nol per esempio*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Jutri zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 14.00 -22.00 (jutri: 17.30 —22.00) «Red e Toby nemiciami-ci».
PRINCIPE 14.00-22.00 (jutri: 18.00 —22.00) «11 seduttore della dome-nica».
Nova Gorica in okolica
SOČA 10.00 »Kekec*. Slovenski film. 16.00 «Banovič Strahinja*. Jugoslovanski film. 18.00—20.00 «Sa-morastniki*. Slovenski film. Jutri: 18.00—20.00 «Nobody in Indijanci*. Italijanski film.
SVOBODA 16.00 «Kekec». Slovenski film. 18.00—20.00 »Narednik Steiner*. Ameriški film. Jutri: 18.00 —20.00 »Pobesneli Maks*. Ameriški film.
DESKLE 17.00—19.30 «Lažne hčere lažnega doktorja*. Nemški film. Jutri: 19.30 «Napad na platformo Jenifer*. Ameriški film.
PRVAČINA 16.00 «Muppeti gredo v Hollywood». Ameriški film. 18.00 «Banovič Strahinja*. Jugoslovanski film.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Luana Lorenzut, Paolo Ferracin, Francesca Gaiardo, Angela Romano, Laura Monetti, Francesca Concina, Martin Figelj. Riccardo Maccechini.
UMRLI SO: 59-letna Giuseppina Montanari, 69-letni Franc Pisk, 80-letna Anna Mattioni Kofol, 75-letna Maria Ferro vdova: Collenzini, 73-letni Dionisio 'Camel, 34-letni Rudi Brajnik, 85-letna Aglaia Mayer vdova Cemiani,/, 69-letni Ivan Eržen* 61-letni Pietro Cocolin, 76-letna Ernesta Cocolo, 84-letna Dorotea Braini, 63-letni Francesco Venchiarutti, 84-letni Angelo Maretto.
OKLICI: Mauro Larise in Maria Locuoco.
POROKE: Giuseppe Nutrizio in Loredana Liberale, Renato Starchi in Patrizia Rosito.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna d'Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 84-124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice. Ul. Terenziana, tel. 44-387.
Prispevki
Ob peti obletnici smrti nepozabnega moža in očeta Albina Radinje darujejo žena in hčerke 20.000 lir za KD «Naš prapor* iz Pevme.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Oskarja Marušiča
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Sestra in vsi sorodniki. Peč, 17. januarja 1982
Včeraj nas je v 97. letu zapustila naša draga mama in nona
KATERINA SOBAN vd. PERIC
Pokopali jo bomo jutri, 18. t.m., na pokopališču na Palkišču. Pogrebni sprevod bo krenil ob 14.30 iz bolnišnice usmiljenih bratov v Gorici.
Otroci z družinami
januarja 1982
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega in edinega sina
RUDIJA BRAJNIKA
se iz srca zahvaljujeva vsem. ki so nama bili ob strani v teh težkih trenutkih, g. župniku, pevcem in darovalcem cvetja ter vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin.
Mama in tata
Štandrež, 17. januarja 1982
GORIŠKI DNEVNIK
17. |anuar|a 1982
RAZMIŠLJANJA 0 NEKATERIH GORIŠKIH PRIREDITVAH
Malo «mitteleuropskega» duha pri Italijanih ko gre za problematiko tu živečih Slovencev
Slovensko zgodovinopisje doslej načrtno prezirano, opažajo se pozitivni premiki, vendarle je vsega tega še vedno premalo
Ko sem zbiral vtise s proslave petdesetletnice smrti furlanskega političnega voditelja na Goriškem v letih pred prvo svetovno vojno, dr. Luigija Faiduttija, ter z istočasne predstavitve zbornika predavanj prvega ciklusa strokovnega srečanja o posoških katoličanih v dvajsetem stoletju (Gorica, Avditorij, 20. decembra 1981), sem pomislil na besede, ki jih je pred skoraj dvajsetimi leti napisala gorička clniziativa Isontina* (dec. 1983, št. 15, str. 21): potreba bi bilo ustanoviti italijansko - slovenske skupine, «fci naj bi raziskovale in pojasnjevale novo in najnovejšo lokalno zgodovino ter njene najbolj zanimive dogodke».
Dvajset let je torej stara ta misel, s katero je hotel psevdonimni pisec vzbuditi italijansko in slovensko (ta je lahko matična ali manjšinska) stran, da naj na področju nove in novejše zgodovine Goriške pričenjata skupno raziskavo, ki je pač ne bi smeli bremeniti preteklost in njena prevečkrat konkretni politični priliki naravnana interpretacija. In vendar se v teh dvajsetih letih ni mnogo storilo, da bi se mogla zamisel ali pa vsaj ena njenih manj zahtevnih enačic postopoma uresničiti, dasi-ravno so nam poznani različni poskusi zbliževanja in sodelovanja tudi na področju lokalnega domoznanstva. Med te sodi gotovo sodelovanje slovenskih piscev v lokalnem italijanskem revialnem ali znanstvenem tisku, sodelovanje slovenskih predavateljev na raznih strokovnih srečanjih (arheologi, umetnostni zgodovinarji, etnologi itd.) in seveda tudi obratno. Iz prezrtosti vstopajo tudi Slovenci kot akterji zgodovinskih dogajanj v deželi zlasti v izdajah novejšega datuma (na primer Ta-vanov zgodovinski vodič po Gorici iz l. 1980). In še bi lahko našteli to in ono podrobnost, ki dokazuje poskuse ustvarjanja novega ozračja.
Toda vprašajmo se raje, kje so vzroki, da se poziv izpred skoraj dveh desetletij ni mogel uresničiti. So morda v raziskovalni nezainteresiranosti obeh partner jev,v preteklosti, ki nas je obdarovala z najrazličnejšimi predsodki, ali morda v prepričanju, da vodi vsako sodelovanje k popuščanju nekih nacionalnih pozicij in k razbijanju simpatičnih mitov? Poskušal si boni odgovoriti, saj vendar ni bilo sedaj prvič, da sem mislil'a- tisti začarani poti, ki se vije v odnosih med Slovenci in Italijani na Goriškem (lahko tudi na Tržaškem in z upoštevanjem posebnosti tudi v videmski pokrajini) zlasti tedaj, ko govorimo o preprostih ali boli zapletenih vprašanjih preteklosti ali pa ko se srečujemo s pestrostjo današnjih razmer.
1. Ne motim se, če trdim, da se zbliževanje italijanskih in slovenskih strokovnjakov, pa naj obravnavajo Goriško ali pa celotno o-zemlje vzdolž sedanje državne meje z najrazličnejših vidikov zgodovinskih ved. srečuje z oviro, ki ji pravimo slovenski jezik. Slovenec praviloma nima posebnih jezikovnih težav, kakor tudi Italijan ne, ko se srečuje z Angležem, Nemcem ali Francozom, vse drugače Pa je takrat ko naleti na Slovenca ali pa druge predstavnike slovanskih narodnosti. Kljub neposrednemu mejaštvu na enega od slovanskih narodov, na priložnost, da se more obmejni Italijan lažje naučiti jezik naroda, na katerega ga veže stoletje dolgo sožitje (in mora zato tudi kot zgodovinar poznati zgodovino tega naroda), pa vendar resnim italijanskim zgodo vinarjem ni prav nič nerodno priznati, da slovenskega jezika ne obvladajo. Tržaški zgodovinar si daje na primer razprave v slovenskem jeziku prevajati, a vendar je očitno, da mnogi drugi zaradi ne znanja slovenščine v slovenskem jeziku objavljena dela (knjige, razprave, članke) zanemarjajo. Jezik ne more biti ovira, ki lahko zaustavi resnejšo raziskovalno vnemo, prav ta vnema pomaga premagati še tak težaven problem. Slovenci vse to premagujemo, čeravno nam ni lahko. Naša zgodovinska šola nam je vcepila prepričanje. da se morajo prav zaradi iskanja resnice viri in literatura prebirati ali pa študirati vedno v izvirniku. Kakšno vrednost Ima potemtakem lahko znanstvena razprava o nekih skupnih problemih goriške dežele, če njen avtor obide vire pisane v slovenščini m razprave, ki jih objavlja slovenski tisk. Avtor razprave se Pač zadovolji (in to mu tudi nobena resna kritika ne očita) z ugotovitvijo, da slovenščine ne obvlada, pri tem pa ne čuti nobene zadrege ali sramu, kar bi se mu verjetno primerilo, če bi se na primer srečeval z nemškim svetom. Ta odnos do našega jezika je pokazal v nedeljo tudi promotor knjige, ki smo jo v uvodu tega članka omenili.
Toda vendar iz tega ozračja prihajajo tudi vzpodbudnejši primeri. Zlasti mlajši rod zgodovinarjev (ob zelo redkih starejših), ki se zbirajo pri Inštitutu za zgodovino odporništva v deželi Furlaniji - Julijski krajini v Trstu ne pozna več tradicionalne ovire (saj je izgovor zaradi jezikovnega neznanja o-Pravičljiv le tedaj, ko gre za slovenski jezik) in spoznava, da za metodo, ki naj služi poznavanju \n razreševanju problemov preteklosti ne more biti niti preprek in niti "e izgovorov.
t. Gorica je v minulih petnaj-
stih letih postala središče za oživljanje, našemu času primerno prirejene *mitteleuropske» ideje. Misel in vzdušje, ki veje iz te dejavnosti je nedavno eden izmed vsakoletnih razpravljavcev na goričkih srednjeevropskih srečanjih imenoval kot rspirito di Gorizia*. Dovolj je razprav potekalo (in še vedno potekajo), kaj je bila nekoč «Mitteleuropa», kaj nam danes in kaj nam še v bodoče pomeni. Toda če naj danes v tem vidimo tudi neko zbliževalno obče človeško komponento, potem se zdi, da je goriški rmitteleuropeizem» v svoji zagnanosti k široki mednarodni pomembnosti, kar mimogrede pozabil, da bi kazalo to povezovalnost še najlažje uresničevati v Gorici sami, med Italijani in Slovenci, na stičišču romanskega in slovanskega sveta. Vrsta stikov je bila postavljena, postali so stalni, od časa do časa tudi nihajo, ker s> podrejajo zakonitostim in zahtevem političnega in gospodarskega stanja. Veliko je bilo opravljenega tudi na področju kulturnega zbliževanja, zdi se pa, da smo prav na področju lokalnega domoznanstva (etnologija, zgodovina, arheologija, zgodovina umetnosti, literarna zgodovina itd.) storili še najmanj. Če se povrnemo k '.srednjeevropskima srečanjem ne moremo trditi, da so Slovence kot aktivne u-deležence prezrla, vendar pa je v generalnih razpravah le malo prišlo na dan tistega, kar bi lahko koristilo lokalnim razmeram. Se več! V rokah imamo zbornik (tiskan 1981) srečanj, ki so bila leta 1975 posvečena slikarstvu. Dva slovenska avtorja sta tu zastopana: D. Prelovšek iz Ljubljane je prispeval v italijanščini nekaj informacij o arhitektu Plečniku, M. Rener iz Gorice pa je poročal o slovenskih slikarjih na Goriškem v prvih treh desetletjih našega stoletja, njegov delež je v slovenskem jeziku. Ali lahko ta informacija služi recimo italijanskemu bralcu, ko pa ugotavljamo nepoznavanje našega jezika celo pri tistih, ki bi ga morali že zarod', raziskovalne natančnosti znat’9 Objave gradiva s srečanj so prav zato manj uspešne od srečanj samih, kjer si prisotni nepoznavalec
slovenskega jezika lahko pomaga vsaj s simultanim prevajanjem. Kako si lahko tako postopanje razlagamo, z nepozornostjo izdajateljev oziroma organizatorjev srečanj m njihovih izdaj, s prepričanjem, da se mora v srednjeevropskem prostoru slovenski jezik glede svoje razširjenosti enakopravno obravnavati kot na primer nemški, ali pa smo Slovenci še vedno žrtve predsodkov?
3. V zadnjem času se v govorici in pisanju goriških Italijanov pojavlja nekaj izrazov, ki so veljali v nekem zgodovinskem času. Zelo pogosto se rabi naziv *con-tea», označuje pa ozemlje nekdanje Goriško - gradiščanske dežele, ki je danes porazdeljena na Jugoslavijo ter tri italijanske pokrajine (goriško, tržaško in videmsko). Že ta podatek nam govori, da «contea» ni bila nikoli etnično enotna in še več, kar le preredko Italijani priznajo, večino njenega prebivalstva so tvorili Slovenci. Prav to dejstvo tudi resni raziskovalci ne morejo povsem dojeti, vse preveč ima tskupni imenovalec» italijanski poudarek. Zato bomo pač slišali, da sta današnji slovenski denarhi ustanovi v Doberdobu in Sovodnjah kar direktna naslednika podobnih Faidut-tijevih zavodov, ki so delovali na furlanskih predelih Goriške pred letom 1918 (besede enega od govornikov v Avditoriju, 20. 12. 1981). Vse prevečkrat beremo o izključni italijanski aktivnosti v «conteh in o skromnem deležu Slovencev. Tako lahko razumemo zanimivo prireditev strokovnega srečanja p posoških katoličanih (ti so bili seveda slovenske in italijanske narodnosti). ki ga je ob koncu januarja 1981. leta pripravilo nekaj goriških institucij. Italijanski delež v katoliškem gibanju so podali ugledni zgodovinarji in poznavalci problematike, toda obravnavo Slovencev so prepustili ljubitelju, ki je nelahko nalogo opravil po svojih močeh. Podobno slutimo iz nabave drugega ciklusa (januar 1982), ki bo posvečen goriškim katoličanom v času med obema vojnama;
BRANKO MARUŠIČ
(Nadaljevanje na 10. strani)
^iOUSCj
KS*, j.ilt

. > v‘^š>fc
SiV-vs- K :

\
■f Pga/fev- v bvob ir).
Silvan Bevč&r: Trgatev v Brdih (perorisba 1981)
POGOVOR S KOMAJ 30-LETNIM GOSPODARJEM JOŠKOM GRAVNERJEM NA OSLAVIU
Pametna odločitev mladega briškega človeka da ostane na svoji zemlji in sodobno kmetuje
Mladi briški kmet se je lepo uveljavil z belimi vini na italijanskem trgu - Raje malo vina, a prve kvalitete kot pa velike količine, ki jih težko prodaš - Že leta opremlja svoje steklenice z dvojezičnimi nalepkami
Joško Gravner pri ustekleničen ju svojega pridelka
Še prejšnji večer je napovedovalec italijanske televizije vedel povedati, da se je v zadnjih desetletjih število zaposlenih v kmetijstvu v Italiji zelo znižalo in da težko najdeš mladega človeka, ki bi se odločil posvetiti se kmetijskemu poklicu. To bo najbrž tudi res če upoštevamo splošne razmere v italijanskem kmetijstvu, kjer je veliko ostarelih kmetov, ki so že upokojeni, mladi pa raje silijo s podeželja v mesta, v industrijo, ne meneč se za krizo, ki je že zajela in ki bo, kot vse kaže, še bolj zajela razne panoge industrije ter nekdanje kmečke mladeniče, ki so izbrali poklic delavca, spet pognali 'iz tovarn in mest na podeželje. Se bodo ti ljudje ponovno odločili kmetovati, ko so vendarle pretrgali z veže z zemljo, s tisto trdo zemljo na kateri so se s težavo preživljali njihovi očetje, dedje in pradedje? Italijanska družba, od indu-strijca do sindikalista, je vsa povojna leta privabljala mlade ljudi v mesta. V Italiji smo bili zaradi tega priča v teh zadnjih tridesetih letih takemu notranjemu preseljevanju, kakršnih italijanska zgodovina ne pomni. Velike površine zemlje so danes neobdelane in zato je treba uvažati ne le meso, marveč tudi s'adkor, žito, jabolka, ribe. krompir. Za vse to je treba trošiti dragocene devize in tudi ta je eden izmed razlogov za velik primanjkljaj italijanske zunanjetrgovinske plačilne bilance.
V goriških Brdih pa je drugače. Veliko mladih ljudi je sklenilo o-stati na domačem gruntu, sledili so vzgoji, ki so jim jo dali očetje, naši ljudje so trmasto ostali na svoji zemlji in jo danes z isto ljubeznijo kot njihovi očetje in dedje in še z večjim doprinosom znanosti in tehnologije obdelujejo ter imajo pri tem ne samo primeren zaslužek marveč tudi pošteno osebno zadoščenje.
Veliko mladih slovenskih kmetov je danes med briškimi vinogradniki na celotnem področju od Oslavja mimo Števerjana in Jazbin tja do Plešivega in še dalje proti Dolenjam. Vsi so si zgradili sodobne kleti, lepo urejene hiše, preuredili so vinograde in kdor zna kletariti lah-

OB SPOŠTOVANJU TRADICIJE
Tudi letos bogata bera goriških Mohorjevih knjig
Koledar je letos bogatejši in pestrejši od prejšnjih
Zamejska knjižna bera se je ob zelo prijetno beremo v tistih tre-
koncu lanskega leta povečala za štiri knjige, za tradicionalne knjige Goriške Mohorjeve družbe, ki izdaja Koledar in nekaj priloženih knjig. O sedmem snopiču Primorskega biografskega leksikona, ki zaključuje prvo knjigo tega dragocenega priročnika, dragocenega za vsakogar, ki se loteva preučevanja preteklosti, je že bilo napisano v eni prejšnjih številk našega dnevnika. Povejmo s tem v zvezi le, da bo prihodnji snopič leksikona v celoti posvečen črki «K», kar pomeni, da imamo kar precej ljudi, katerih priimek ima to začetnico.
Radi bi omenili najprej dve knjigi, ki sta v koledarski zbirki. Bruna Pertot je napisala knjigo z naslovom »Dokler marelice zo rijo*. v kateri je nanizala trideset črtic o prav tolikih sadežih in po vrtninah. Sama sicer pravi v uvodu, da teh sestavkov ne bo moč spraviti v nobeno literarno zvrst, vendar mislimo, da so to zelo lepo napisane črtice, ki jih
nutkih našega vsakdanjega nemir nega življenja, ko se lahko sprostimo in pozabimo na vsak nemir.
Način pisanja Andreja Kobala, primorskega rojaka, ki se je v Ameriki povzpel na visok vojaški položaj, že poznamo iz njegovih prejšnjih del, ki so izšla pri isti založbi. Tokrat piše o Slo vencu, ki je bil v službi ameriške tajne policije FBI in ki je v tem svojstvu bil zadolžen, da je zasliševal in sledil tistim ljudem slovenske narodnosti, ki so se zdeli sumljivi ameriškim vladajočim ljudem, čeprav nam najbrž pisec ne razkrije stvari, ki so še vedno zavite v tajnost, saj vsaj lastnih špijonov nihče rad ne razkrije,- iz knjige izvemo marsikatero zanimivo stvar iz časov, ko je v Združenih državah Amerike divjal makartizem, ki ga je najbrž povprečni ameriški človek tudi sprejemal in odobraval, niso pa ga sprejemali kulturni ljudje, niti ga ni sprejela svetovna javnost, saj je šlo za kratenje demokratičnih
svoboščin.
Letošnji Mohorjev koledar je skoraj gotovo med najboljšimi kar jih je goriška Mohorjeva družba doslej izdala. Bogatejši je, razširil Si je krog sodelavcev, objavljeni so poleg že ustaljenih tudi spisi z drugačno, bolj tehtno vsebino, ki je doslej v tem koledarju nismo bili vajeni. Koledar je bogato opremljen s slikami. V uvodnem koledarskem delu so objavljene fotografije raznih zborov in drugih kulturnih skupin iz katoliškega tabora; Zelo veliko je spisov, ki govore o pomembnih o-sebah, kar precej je tudi sestavkov o pretekli zgodovini naših krajev. Poleg še drugih spisov o aktualnih dogodkih najdemo v Mohorjevem koledarju tudi nekaj pripovednih spisov in kar veliko pesmi izpod peresa Ljubke Šorli, Alberta Miklavca, Jožeta Aleksi ja Merkuže in Mirka Mazore. Tako znamenja za mesece kot zunanjo opremo koledarja in tudi drugih knjig je oskrbel Edi Žerjal.
M. W.
ko tudi brez težav proda svoje vino.
Odločili smo se obiskati enega med najmlajšimi slovenskimi vinogradniki, mladega kmeta, ki je že u-spel in ki danes z gotovostjo zre v prihodnost. Na gornjem delu 0-slavja, pri Gravnerjevih, je danes za gospodarja Joško Gravner, komaj tridesetletni vinogradnik, ki ne izgubi v še tako važnem pogovoru svojega mladeniškega nasmeška. Joško Gravner, čeprav ima na županstvu zapisano, da se piše Franc (to izvira iz nekdanje navade naših kmečkih ljudi, da so dajali otrokom isto ime kot sta ga imela oče ali ded), živi v komaj obnovljeni hiši Gravnerjeve domačije z ženo Marijo, doma iz Podsabotina, ki je za kako leto mlajša od njega, s tremi hčerkami, osemletno Matejo, šestletno Jano in petletno Marto in s pravkar rojenim sinčkom Miho, ki ti s ponosom povedo, ko prideš v hišo na obisk, da je bilo v šoli ali v vrtcu zelo lepo in da je lepo tudi pri telovadbi. Potem pa se vse tri pridno usedejo v naslanjač in pazljivo sledijo risanki na televizijskem ekranu.
Morda se bo marsikateremu bralcu zdelo čudno kako zmoreta dva mlada človeka obdelovati sedem hektarov vinogradov, kletariti, skrbeti za prodajo vina, skrbeti za četvero otrok, vrh vsega pa še popraviti staro hišo in urediti sodobno klet. Pa je vendarle tako in mlada Grav-nerjeva sta na svoji kmetiji prav srečna ter prav nič ne tožita po tistih, ki so si poiskali lažje in bolj enostavno ter včasih tudi brezskrbno delo v mestu.
Gravnerjeva kmetija je bila že v preteklosti znana daleč naokoli. Vina so v prejšnjih desetletjih pridelali manj kot sedaj. Joškov oče Pepe je dolgo let z uspehom vodil kmetijo, umrl je sedemdeset let star pred petimi leti. Kljub manjši produkciji vina pa so bile takrat težave s prodajo vina, kajti briška vina niso takrat ustekleničevali in so našla kupce le v bližnjih krajih, v Gorici ali kje v Furlaniji. Bile pa so težave s prodajo kajti mnogi gostilničarji so raje kupovali in še kupujejo vino v skladiščih, ker je tam cena nižja, imaš tipizirano vino skozi vse leto, poenostavljena sta naročba in dostava.
Naš Joško je po zaključenem tretjem letu slov. nižje gimnazije v Gorici odšel na dveletno šolanje v kmetijski strokovni zavod v Castelfran-co Veneto v bližino Trevisa. Tam se je marsikaj naučil, vendar ne dovolj za potrebe takega vinogradniškega okoliša kot so Brda. Povedal mi je, ko sem se pogovarjal o vsem tem v veliki dnevni sobi njegove posodobljene hiše, na steni katere visi Spacalova grafika, da je v kmetijski šoli bilo veliko govora o nižinskih kulturah in o živinoreji. Kljub temu pa je domov prinesel koristno znanje in se že kot 16-letni fant, po prihodu iz šole domov, takoj vključil v kmečko delo in pomagal že staremu a čvrstemu očetu. V hiši so bile še štiri sestre, ki živijo danes drugje. Tudi one so pomagale razvoju domače kmetije, saj je ena med njimi takrat odprla gostilno v Ulici Balilla v Gorici ter tam pro dajala vino z očetove kmetije.
«Zakaj si se odločil ostati na kmetiji?* sem ga vprašal. Joškotu so se takrat zasvetile oči in mi je povedal, da je gledal z občudovanjem očeta kako je navezan na svojo zemljo. To ga je navdihnilo, da se je zanjo odločil tudi on. Vrh vsega pa mu je bilo všeč življenje na prostem, pa čeprav je bilo takrat, še ne pred toliko leti, vezano na trde pogoje. Danes pa je vse to precej lažje, mi je dejal in pristavil: «Ni lepšega kot biti kmet!*
Seveda me je zanimalo izvedeti kako je s pridelkom, kako je s prodajo, kako gredo vse druge stvari. »Nekateri pravijo, da imajo polne
kleti še od predlanske trgatve, ko I je bilo pridelka zelo veliko, in da so težave s prodajo. Sam sem prepričan, da se je treba marsikdaj omejiti v kvantiteti in bolj zavzeto gledati na kvaliteto. Lanski pridelek sem v celoti prodal. Letos smo sicer pridelali manj kot polovico od lani, ker so prišle vmes znane vremenske neprilike, pa sem kljub temu zadovoljen. Vino je letos zares kvalitetno, negujem ga. Ne bom imel nobenih težav s prodajo. Pristavljam še nekaj. Vina je danes zelo veliko ne le v vsej Italiji, marveč tudi pri nas v Brdih. Tudi zato ker vsi urejajo noye vinograde. Zato se marsikdo znajde v krizi ker ne more prodati svojega vina. Prepričan pa sem, da bo kvalitetno vinp preživelo vse krize, zares dobro vino se bo vedno prodajalo. Slabo bo ostajalo v kleteh vinogradnika.* Prav zaradi tega vsaj za sedaj ne misli na nove vinograde, kar bi bil lahko napravil, saj ima na razpolago še nadaljnjih šest hektarov zemlje. Joško Gravner mi je povedal, da ima dovolj dela z urejanjem sedanjih vinogradov, s postopnim obnavljanjem starih vinogradov, in tudi z opremljanjem kleti ter s kletarjenjem samim, da bi za sedaj mislil na večjo proizyodpjo, -ki, bi <mu vzela toliko časa, da bi' bil najbrž moral pozabiti na kvalitetrto tretiranje svojega vina.
Mlad je,' prepričan -v sodobno kletarjenje. Nabavil si je čisto nove jeklene sode, ki so najboljši, tako meni, in v prejšnjem letu tudi napravo za ustekleničen je, ki ga je stala precej milijonov. Ponosen je tudi, da je prvi v Italiji imel zadnji tip pnevmatične nemške stiskalnice znamke vvilmes in da so tehniki te tovarne k njemu na dom prihajali kontrolirat kako stiskalnica deluje. Kljub vsem tem tehničnim pripomočkom, ki so zelo olajšali delo kmeta in ga tudi osvobodili velikega števila ljudi, ki so se nekoč gnetli v kleteh v času trgatve, je prepričan, da so imeli stari ljudje na kmetih veliko pameti v glavi. Zaradi tega mi je dejal, da ne bo več trt gojil pa «prosto vzgojo*, torej na način, ki je prišel iz Furlanije in se je razpasel v Brdih v zadnjih letih, marveč da se vrača na star način, na tako imenovani »kapucin*. Razlagal mi je kako se trte vežejo in razprostirajo na prvi ali drijgi bačtn. Razumel sem le toliko, da dobi kmet s prvim načinom več grozdja, z drugim manj, vendar pa je ta drug način boljši' kajti manjša .-količina grozdja na posamezni trti da boljše vino. Vse svoje trte ureja sedaj po starem načinu, pa čeprav kak njegov kolega ne soglaša z njim.
Staro veliko kmečko hišo je Joško preuredil v zadnjih letih. Težko bi v njej, še posebej v notranjosti, spoznali nekdanjo kmečko hišo. Ohranil pa je v notranji arhitekturi kmečke značilnosti in ko prideš v hišo se prijetno in domače počutiš, tudi ker je precej obložena z lesom in ni polna tistih supermodernosti, ki so značilne za današnja stanovanja, so pa brez vsakega okusa in konec koncev se jih tudi naveličaš. Sedaj si ureja klet v kateri bo spremljal prijatelje in z njimi srkal kozarček vina. V njej ima še staro »prešo* ter še nekaj drugih starih kosov starega kmečkega orodja.
Vina z njegovo etiketo dobiš danes v številnih in tudi najboljših go-
stiščih in trgovinah v Italiji. Lahko bi bil že letos izvažal v Nemčijo in v ZDA, pa je to zaenkrat opustil, ker hoče prej zadovoljiti svoje kliente v Italiji. Vprašal sem ga, ali je takrat, ko je obiskal svoje kliente, opazil, da je njegovo vino izgubilo kako Svojo naravno odliko. Ni jih opazil, mi je dejal, vino se je dobro ohranilo. Zadnjič je bil v znani restavraciji in enoteki Pinchieri v Firencah, kjer prodajajo najboljša vina iz vseh dežel Italije in kjer so na voljo tudi njegove steklenice. Dobro kosilo s pokušnjami več vin pa stane v tej restavraciji kar precej, pripomni.
Lani v septembru je italijanski gospodarski tednik «11 Mondo* objavil v nekaj nadaljevanjih seznam sto najboljših vin iz Italije in nekaterih drugih evropskih dežel. Med omenjenimi vini je bil tudi njegov sauvignon. Povedati moramo, da pridela Joško Gravner le bela vina in sicer beli ter sivi pinot, sauvignon, rizling in rebulo. »Sauvignon ima v Brdih veliko bodočnost*, pravi Joško, »rebulo pa so kupci odkrili šele v zadnjem času in čeprav imamo težave s sadikami, jo danes v Brdih spet gojimo*. V reviji »H Mondo*, v kateri je. bila med najboljšimi sto.vini všteta tudi »zlata rebula* iz kleti Dobrovo v jugoslovanskih Brdih, je bila tudi fotografija' njegove etikete za sauvignon, dvojezične etikete, in v spremnih besedah je bilo tudi povedano, da so Brda na italijanski strani naseljena predvsem s Slovenci in da je Joško Gravner hotel poudariti z dvojezičnim napisom na etiketi slovensko prisotnost na tej zemlji tudi ker je mnenja, da je treba valorizirati vrednost zemlje in dela tudi skozi optiko naše kulture.
Kot je razvidno iz priložene etikete,
za katero je načrt izdelal umetnik Klavdij Palčič (tudi njegova slika visi na steni Gravnerjeve hiše), je vse besedilo na njej dvojezično. »Če hočem biti zvest svojemu narodnemu prepričanju, moram povedati, da sem Slovenec tudi na tak način!* mi je povedal Joško Gravner. Pa čeprav je prav zaradi tega imel nekaj težav, kajti z nekaterih krajev so se čuli glasovi, da ne bi bil smel dati dvojezičnega napisa, da mu bo to komercialno škodilo ,da ni slovenski jezik dovoljen na takih etiketah (zakaj pa je nemški, saj nemški vinogradniki iz Južne Tirolske striktno lepijo na steklenice s svojim vinom samo dvojezične etikete), če so bile kje težave s temi etiketami, ki jih lepi na steklenice s svojim vinom že nekaj let, je pa drugje dosegel uspeh, kajti marsikateremu kupcu je bila taka dvojezična etiketa všeč.
Ko sem se vračal z Oslavja proti Gorici sem pomislil, da ima le še kak drug mlad slovenski vinogradnik dvojezično etiketo s katero izpriča svoje slovenstvo in slovensko prepričanje. Kaj ko bi to pot u-brali vsi slovenski vinogradniki, ki dajejo etikete na svoje steklenice, tudi tisti, ki so že uspeli in ki brez težav prodajo svoje vino najbolj petičnim italijanskim kupcem? Se morda kdo boji, da bi zaradi nekaj slovenskih besed na etiketi izgubil kakega klienta? Če je vino kvalitetno, tega strahu ne bi smelo biti. Svojega slovenstva ne kažemo samo s prisotnostjo na gledaliških predstavah, pri prebiranju slovenskega časopisa ali v pošiljanju svojih o-trok v slovenske šole (marsikdo, ki se trka na svoja slovenska prša, niti tega ne napravi), marveč včasih tudi s čisto navadno etiketo.
MARKO VVALTRITSCH
	 	
Dibolla Gialla di Oslavia Zlata Čebula z Oslavja
i
VINODATAVOLA NAMIZNO VINO
ImbottigliatoslVorigme Ustekleničeno pri izvoru dali« aziendaagritole na kmetijskem posestvu
FRANCESCO G RAVN E R FRANC
OSl.AVIA-ITAl.lA OSLAVIE-ITALIJA
07501
12%vol
*..................... ■■....... . ......................
Dvojezična etiketa za Gravnerjeve vinske steklenice
■iiiiiiiHiiiiiuiiitNiiiiiniimiiiiiiiiiiiiMniiimiiiiiiimiiiimiiiiiiittHiiiiiiKiiiimtiiiiiiiiiimiHiiiiiiMiiiiiiiuiiimiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiNiiiHiiiiiiiifiiiiiiia
Rojstva, smrti in poroke lani v treh slovenskih občinah
Tudi letos, kot ob vsakem začetku leta, nudimo našim bralcem podatke o gibanju prebivalstva v treh slovenskih občinah na Goriškem. Podatke o gibanju prebivalstva v goriški občini pa objavljamo vsako nedeljo na goriški strani našega dnevnika.
Sovodenjska občina
Neobičajno visoko število rojstev so v lanskem letu zabeležili v sovo-denjski občini. Rodilo se je 20 otrok, umrlo pa je samo 10 občanov.
Rodili so se: Anna Paravano, Maja Klede, Bojan Kovic, Ciro Iodice, Vesna Buzin, Anamarija Devetak, Mattia Piras, Manuel Demori, Ni-cola Chirieleison, Ilaria Vecchio, Katja Batistič, Vesna Devetak, Ka-terina Tomšič, Erik Figelj, Neva Pete jan, Martina Gereon, Erik Devetak, Mitja Černič, Gianluca De-martiri, Katja Terpin.
Smrtnih primerov so v lanskem letu zabeležili 10. 6 občanov je u-mrlo doma, 4 pa izven občine.
Umrli so: Rozalija Krašček, Franc Nanut, Marija Kramar, Marija Pete jan, Simon Čevdek, Jožef Černič, Avguština Gabrijelčič vdova Cotič, Elis Bačer vd. Legiša, Miroslav Devetak, Katerina Petean vdova Devetak.
V občini so zabeležili šest porok (od teh eno civilno), izven občine pa so se poročili štirje pari.
Poroke v občini: Zdravko Gulin in Marta Kracina, Klavdij Terpin in Dolores Tomšič, Bruno Tomšič in Maksimilijana Kogoj, Giuseppe Francescatto in Ljubica Butkovič, Franco Devetti in Franka Grilj, Ivo Mozetič in Elvira Malič.
Izven občine so se poročili: Oskar Povodnik in Emilija Pahor, Ljubo Tomšič in Nevia Peric, Luigi Co-rolli in Carla Lombardi, Vojko Cotič in Mirna Škorijanc.
Po neuradnih podatkih — uradnih namreč še ni na razpolago — je bilo 31. decembra 1981 v sovodenjski občini 1763 prebivalcev, ali 10 manj kakor leto prej.
Števerjanska občina
V števerjanski občini so v lanskem letu zabeležili sedem rojstev: Marjana Perše, Mirta Cettul, Eva Kristančič, Alex Colja, Cristiano De-lise, Neva Klanjšček in Igor Škorjanc.
Umrlo pa je devet občanov: Pavla Peršolja Corsi, Alojz Aleksander Maraž, Mario Konjanc, Andrej Pod-veršič, Jožefa Planišček vd. Pintar, Regina Furlan vd. Podveršič, Alojz Maraž, Veronika Miklus Maraž, Jožefa Terdič vdova Žnidarčič.
Poročili so se: Carlo Gulin in Ma-rialuisa Olivieri, Dario Colja in Katerina Muzič, Stojan Pellizon in Giovanna Vidoz, Roberto Beretta in Alma Škorjanc, Franko Sosol in Ana Cibini, Antonino Cralli in Donatella CavaUaro, Evgen Miklus in Maria Komjanc, Ivan Koren in Agata Grav-nar, Klavdij Terpin in Dolores Tomšič, Mario Scermino in Maria Te-gas, Carlo Hlede in Piera Fanelli.
Podatkov o občanih, ki so se izselili, oziroma so se priselili v občino, žal nimamo.
Doberdobska občina
Precej neugodno razmerje med številom rojstev in številom smrti so lani zabeležili v doberdobski občini: Rojstev je bilo dvanajst, urmlo pa je 19 občanov.
Rodili so se: Martin Bagon, Mi-chele Bruni, Lucia Danielis, Anna Devetta, Edit Ferletič, Katja Ferle-tič, Katja Franzin, Alessandro Kobal, Alessandra Peric, Cristina Vi-sintin, Elisa Zanolla, Elena Zu-lian.
Umrli so: Antonia Croselli vdova Pieri, Boris Devetak, Suzana
Devetak, Romano Dusman, Slavko Ferfolja, Aldo Frandolič, Dorina Gergolet - Lakovič, Ivan Gergolet, Marija Gergolet vdova Gergolet, Jožef Jelen, Umberto Marussi, Anton Ocretti, Jožef Pahor, Alojzija Pahor - Ferletič, Štefan Pelicon, Marija Peric vdova Lavrenčič, Eu-femiia Sobani, Albin Šuc, Alojzija žužič.
Poroke:
Mario Bagon in Danila Milič, A-lessandro Corva in Tatjana Croselli, Boris Cossutta in Sonia Peric, Ivan Černič in Franka Ferletič, Giovanni Danielis in Daniela Colja, Lorenzo Faganel in Miriam Gergolet, Aldo Ferletič in Maria Zsuzsanna Horvath, Roberto Ferfolja in Vesna Vodopivec, Dario Gergolet in Neda Cok, Sergio Maier in Laura Martin, Roberto Miniussi in Giuliana Frandolič, Franco Peric in Orieta Ghelfi, Oskar Povodnik in Emilija Pahor, Giovanni Pezzulich in Anna Maria Ferletič, Egidio Rocco in Rita Bipon-tini, Generoso Stabile in Maria Gra-zia Di Donato, Ljubo Tomšič in Nevia Peric, Maurizio Zulian in Bruna Visintin.
Uradnih podatkov o številu priseljenih občanov, oziroma o številu izselitev, žal nimamo, ker še ni zaključen celoten postopek v zvezi z ljudskim štetjem.
V primeri z letom 1980 se j« skupno število rojstev rahlo zvišalo od 38 na 39, prav tako pa je poraslo število smrtnih primerov od 36 na 38. Najbolj je poskočilo število smrtnih primerov v Doberdobu, od 11 v letu 1980 na 19 v lanskem letu.
Škoda, da še ni na razpolago podatkov o številu priseljenih, oziroma odseljenih oseb. Gre za pojav, ki vsako leto zadeva (v vseh treh občinah) okrog 200 oseb.
KULTURA
V PETEK V TRŽAŠKEM KULTURNEM DOMU
«Trio di Trieste» - prihodnji gost koncertnega abonmaja GM
Svetovno priznani tržaški ansambel bo imel na sporedu dve daljši skladbi Brahmsa in Schuberta
Prihodnji petek bo v Kulturnem domu liastopil Trio di Tri-este, ki slovi kot eden najboljših tovrstnih komornih ansamblov.
Neformalna ustanovitev ansambla sega v daljno leto 1933, ko so njegovi člani, tedaj 12-let-11 i dijaki tržaškega konservatorija, začeli s skupno igro v klavirskem triu.
Njihov prvi koncertni nastop v tujini je bil l. 1941 na Dunaju, po vojni pa jih umetniška pot povede v glasbena središča Evrope, v Severno in Južno Ameriko, Južno Afriko, Avstralijo in Novo Zelandijo. Teta 1973 nastopijo tržaški umetniki prvič v Sovjetski zvezi, kjer so njihovi koncerti sprejeti z izrednim navdušenjem.
Redko kateri ansambel se more panašati s tako pogostimi koncerti v evropskih glasbenih centrih — 30 koncertov v Londonu, 40 v Ziierichu, 40 na Dumju, 30 v Munchnu — da navedemo le ne katere, (vseh skupaj je do danes preko 2.000).
Številna so tudi njihova kon certna gostovanja na pomembnih glasbenih festivalih, tako v E-dimburghu, v Atenah, v Istambu-lu. v Benektah, v Dubrovniku in drugod.
Mnogi slavni dirigenti kot npr, Kubelik, Celibidache. Satvallisch, so povabili Trio di Trieste k sodelovanju z orkestrom (Beethovnov trojni koncert in sodobne skladbe za klavirski trio in orkester). V svoj repertoar sta posnetke tržaškega ansambla vnesla tudi znani podjetji za izdelavo gramofonskih plošč. Decca in Deutsche Grammophon Gesell-schaft. Izvedba Brahmsovih klavirskih triov jim je prinesla nagrado «Grand Prir du Disque». Med drugimi priznanji naj omenimo, da so jih tukajšnji kronisti nagradili z »Zlatim sv. Justom». In kaj pravijo kritiki o tej tržaški komorni skupini? Naj omeni mo dve od številnih laskavih o-cen. Tako londonski Times: Člani tržaškega tria igrajo skupaj že 30 let vendar njihove izvedbe učinkujejo vedno sveže. Lahko bi rekli, da postajajo celo vedno bolj muzikalno dognane, ne da bi kaj izgubile na svoji neposrednosti in odlični, brezhibni tehniki».
Kritik dunajskega časopisa «Die Presse» pa pravi o njih takole: *Prav malo je na svetu ansamblov, ki uspejo visoko šolo interpretacije v taki popolnosti predstaviti. Izvedbe tega ansambla so resnično popolne v smislu, da ni ničesar prepuščeno naključju, vsak detajl je premišljeno izde lan in njihova skupna igra je v svoji zlitosti naravnost nedosežna. Ob tej minuciozni izdelanosti.
ki je prav gotovo plod trdega, napornega dela, pa izstopa v o-spredje njihova spontana interpretacija, ki uspe vselej izraziti to, kar je želel avtor s svojim glasbenim delom povedati.*
Spored koncerta obsega dve daljši deli iz literature za klavirski trio. V prvem delu bodo tržaški umetniki predstavili Trio v C-duru op. 87 skladatelja Jo-hannesa Brahmsa. Brahmsa ne moremo šteti glasbenim revolucionarjem, prej bi mu mogli prisoditi neko konservativnost, saj so njegova glasbena dela nastajala v strogih klasičnih oblikah	vendar z	romantično	vsebi-
no, vsebino, ki spominja na Schu-manov zasanjani slog. Slavni nemški mojster je obogatil glasbeno literaturo na vseh področjih,	izvzemši	opero.	Če	izvza-
memo njegova pomembna simfonična dela, pa je posebno izviren v komorni glasbi, četudi leta obsega nekaj več kot šestino njegovega celotnega opusa. Opus njegovih komornih del se razteza	od klavirskega	tria	iz l.
1854	do dveh	sonat	za klarinet
in klavir, komponiranih v letu 1893. V tem obdobju so nastale skladbe, ki po svojem bogastvu sodijo med prave dragocenosti komorne literature v drugi polovici 19. stoletja. Med njimi skoraj ni skladbe, ki bi jo mogli imenovati priložnostno, vsaka je prežeta z enako mero skladateljeve ustvarjalne moči in skoraj v vseh je pomemben delež odmerjen	klavirju,
Brahmsov klavirski trio v C-duru, drugi po vrsti, je nastal v letih 1880	1883 in združuje v se-
bi poleg visokega znanja zrelega mojstra bogat fantazijski svet.
V drugem delu koncerta bomo slišal i Schubertov trio v B-duru op. 99.
Franz Schubert je najbolj izrazit predstavnik nemške romantike v glasbi. Bil je Beethovnov rojak tako po dobi svojega kratkega življenja kakor tudi po Dunaju, mestu svojega udejstvovanja, še bolj pa po kompozicijskem slogu, na katerega je močno vplival njegov veliki sodobnik. Nikoli pa si Schubert ni želel, da bi ga prekosil. Beethovna je ob čudoval nad vse meje in bil bi srečen, če bi ga imeli za njegovega vrednega posnemovalca in epigona. Pa še tega mu so dobniki niso privoščili: ostal je neopažen v senci velikega mojstra in trajalo je-še-dolgo,-da-so ga znova odkrili in mu privoščili mesto, ki mu gre tako po domiselnosti in izvirnosti, kakor tudi po obvladanju kompozicijske materije.
Širokemu krogu ljubiteljev glasbene umetnosti je Schubert znan
predvsem po svoji eNedokončani simfoniji» ter po nekaterih pesmih, manj pa po svojih številnih komornih delih. Že za mlada je Schubert igral v očetovem a-materskem ansamblu, za katerega je napisal nekaj godalnih kvartetov. Poleg kvartetov pa spadajo med najpomembnejša Schubertova komorna dela dva čudovita klavirska tria in klavirski kvintet v A-duru.
Oba tria (prvi je nastal l. 1826, drugi — op. 100 pa dve leti kasneje) sta polna melodičnega bogastva, bujne zvočnosti in bogatega notranjega življenja. Kakor v svojih pesmih je tudi v instrumentalnih glasbenih delih Schubert predvsem pevec, ki z obema rokama razdaja svoje bogate glasbene misli.
dg
Člani tržaškega tria (od leve proti desni): čelist Amadeo Baldovino, pianist Dario De Rosa in violinist
Renato Zanettovich.
iiiiiinii iiii iiii iiiuiiiii iiii iitiiiiiiu iti mi iii lili! iiiiiiiMitrii iii im iiiiiiiinifiiiiitttiii im MiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiiMiitiiiiiitiitiiiMiiiiiiiMim um iiiiiiuiimiuiiiimttiiiiiiit m im ih m iiiiimiiiiiii n im ti iiiintiiui iiiu
SLOVENSKA KNJIGA V LETU 1982
Založba Borec: zvesta tradiciji (L) ponatis izbranih del Louisa Adamiča
Med drugimi izdajami tudi nov roman Toneta Svetine «Med nebom in peklom»
Kljub vsem znanim gospodarskim težavam namerava založba «Borec* v letošnjem letu izdati vrsto del, ki bodo tako po svoji pomembnosti kot tudi zanimivosti in aktualnosti zagotovo obogatila naš knjižni trg.
Naj za začetek navedemo enega njenih večjih založniških načrtov in sicer natis izbranih del Louisa Adamiča, za katerega so priprave trajale dve leti. Poseben uredniški odbor je predlagal izdajo izbranega dela Louisa Adamiča v šestih knjigah, založba pa bo skušala zaenkrat realizirati polovico tega predloga in sicer tri knjige: «Dinamit» kot eno prvih Adamičevih del. ki obravnava a-meriško delavstvo med svetovno gospodarsko krizo. Delo je bilo doslej prevedeno v srbohrvaščino, in to kmalu po izidu izvirnika. To pot bo »Dinamit* prvič izšel v slovenskem prevodu. Druga knjiga bo zajela »Smeh v džungli*. ki je v slovenskem prevodu Stanka Lebana izšel že leta 191)4. Od vseh Adamičevih besedil je to najbolj literarno besedilo, saj so v njem mojstrski opisi ameriškega življenja in človeških usod v njem. Tretja knjiga pa bo vsebovala »Mo-jo domovino*, ki je izšla v Ame-
riki 1944. leta in obravnava jugoslovanski narodnoosvobodilni boj; doslej knjiga zaradi nekaterih netočnosti (tudi politične narave) pri nas še ni bila objavljena in bo to pot izšla s temeljito razlago in u-streznimi opombami. Vsekakor pa vse tri knjige kot celota nedvomno predstavljajo značilen in informativen prerez skozi Adamičevo snovanje.
Med originamimi deli letošnjega programa začnimo z romanom Mimi Malenškove «Kavatina za angela vremenarja*. Zgodba romana pripoveduje, kako pripelje Karel Pirc, upokojeni inženir, v počitniško hišico v Piranu ženo Martino, upokojeno lektorico. Sam se vrne v Ljubljano, žena pa ob morju pripravlja hišico za zimo. Med neu rjem, ki pride, obnavlja v svoji samoti pretekla leta in desetletja, življenje svoje generacije. Avtorica ob tem ne more ali morebiti niti noče skriti, da je pripoved avtobiografska; iskreno in pogumno razkriva in členi številna družbena vprašanja, grebe po svoji lastni intimnosti, pa naj so stvari še tako boleče. Čas, ki se preliva čez preteklost, sicer blaži o-strino in modrost nekdanjih dni in dogodkov, toda človek ostaja slej
LJUBLJANSKI FESTIVAL V LANSKEM LETU
SAMO VLJUBLJ ANI 178 PRIREDITEV Z VEČ KOT STO TISOČ OBISKOVALCI
Prireditev mladinskega tedna si je ogledalo skoraj 8000 učencev 53 slovenskih šol - Se več kot tisoč raznih nastopov izven Ljubljane
Ljubljanski festival je samo v našem republiškem središču lani pripravil 178 kulturnih prireditev, ki si jih je ogledalo 101.009 obiskovalcev. S tem se Festival uvršča v vrh ljubljanskih kulturnih u-stanov glede na število obiskovalcev prireditev v njihovi organizaciji. V letošnjem letu bo Festival zabeležil tridesetletnico mednarodnih poletnih prireditev, tako da smemo ob jubileju pričakovati nekaj vrhunskih gostovanj največjih svetovnih mojstrov.
Festival je v lanskem letu ohranil svoje tradicionalne abonmaje kot so: abonma komornih koncertov, Mladi mladim ter Ljubljanski umetniki Ljubljani, prirejal zunaj-abonmajske koncerte, dramske, o-perne in baletne predstave, nastope ob proslavah, razstavah ter prireditve za delovne ljudi iz delovnih organizacij. Nasploh ima Festival najbolj razširjeno mrežo sodelovanja z ljubljanskimi delovnimi kolektivi. Med tradicionalnimi festivali sta se ohranila, kot je znano, tako mladinski kulturni teden v maju ter poletne prireditve. Mladinski festival je lani potekal pod nazivom »Ljubljana mladim iz vse Slovenije* in pod visokim pokroviteljstvom Izvršnega sveta skupščin SR Slovenije. Prireditve mladinskega tedna si je ogledalo 7.897 učencev 53 slovenskih šol in kar za 4.000 šolarjev je zmanjkalo vstopnic.
Po Sloveniji, drugih republikah in pokrajinah ter v inozemstvu je Festival kot član Skupnosti koncertnih poslovalnic Slovenije po sredoval 1.047 nastopov, sodeloval pa s 160 slovenskimi kraji. Posredniška dejavnost se širi skladno z večjim interesom za kulturne prireditve. Poleg stikov z umetniki, ansambli in agencijami iz tujine sodeluje Festival Ljubljana z Evropskim združenjem glasbenih festivalov kot njegov aktivni član in prek njega z ostalimi festivalskimi mesti. Direktor Festivala dr. Henrik Neubauer oprav-
lja še pomembne funkcije v Mednarodnem gledališkem institutu UNESCO, kjer kot sekretar vodi Stalni plesni komite, je še član Komiteja za glasbeno gledališče ter podpredsednik Jugoslovanskega nacionalnega centra. Od leta 1980 Festival aktivno sodeluje v Komiteju za zunanjevropske umetnosti, s čimer so se odprle večje možnosti za sodelovanje na kulturnem področju z deželami v razvoju. Tako razvejano sodelovanje more odobriti mnogo sadov tudi pri približanju tuje kulture in kulturnih dosežkov drugih narodov ljubljanskemu in slovenskemu občinstvu. V tem smislu bo Festival zastavil svojo bogato in raznovrstno dejavnost tudi letos.
Na glasbenem področju sta v zadnjih dneh minulega leta vzbudila precejšnje zanimanje in odobravanje jubilejni nastop tenorista Rajka Koritnika ter nastop flavtistke Irene Grafenauer. Naš priznani operni pevec Rajko Koritnik je praznoval petindvajsetletnico svojega opernega nastopanja. Za jubilej si je izbral priljubljeno Puccinijevo opero La Bohe-me, ki je bila sicer redno na sporedu v minuli sezoni.
Rajko Koritnik je v zadnjih dveh desetletjih nosil, hkrati z Rudolfom Franclom, vso težo ljubljanskega opernega repertoarja in velja za najbolj zvestega in požrtvovalnega pevca ljubljanske Opere, o čemer priča tudi kakih dvesto čestitk, ki jih je prejel ob jubileju. Njegov pevski repertoar obsega kakih 60 velikih vlog, med katerimi omenimo le Rudolfa v Puccinijevi Le Boheme, Don Joseja v Bize-tovi Carmen, Don Carlosa v istoimenski Verdijevi operi. Bil je Manrico v Verdijevem Trubadurju, Don Alvaro v Verdijevi Moči usode, Cavaradossi v Puccinijevi Tosci, Pollion v Bellinijevi Normi, Janko v Smetanovi Prodani ne vesti, Faust v istoimenski Gouno-dovi operi, Turiddu v Mascagni-jevi Cavallerii rusticani, grof Des
Grieinc v Massenetovi operi Ma-non, kmet Gricko v Soročinskem sejmu M. P. Musorskega, Pinker-ton v Puccinijevi Madame Butter-fly, Enzo Grimaldi v Giocondi A. Ponchiellija... Med vlogami v domačih operah omenimo interpretacijo Hagarta v Švarovem Oceanu, Franja v Foersterjevem Gorenjskem slavčku ter Djura v Sa-vinovem Matiji Gubcu. Za Rajka Koritnika velja ugotovitev, da je izredno veliko in rad pel, tako doma kot tudi v tujini: v Sovjetski zvezi, ČSSR, Italiji in Avstriji. Nekatere vloge je interpretiral tudi do dvestokrat, kot v Prodani nevesti ali Don Pasqualu. Kakih 150-krat je nastopil v Trubadurju, 138-krat v Rigolettu ipd. To so izredni napori domačega opernega ustvarjalca, ki je včasih samo v sezoni nastopil po stokrat in več.
Slavnostni nastop Rajka Koritnika v La Boheme pred polno dvorano. med gledalci smo opazili zelo veliko kulturnih delavcev ter jubilantnih opernih kolegov vseh generacij, je potrdil visoko kvaliteto našega tenorista in ob njem vseh nastopajočih :	Olge Gra-
celj, Ivana Sancina, Staneta Koritnika in drugih. Koritnika odlikuje lirični tenor, zanesljiva intonacija, čista in jasna izgovarjava, v igri sledi Puccinijevi ljubezenski drami s primernim, dovolj zanesenim a ne patetičnim ljubezenskim žarom, polnim čistega čustva. V tem smislu je bila predstava pod vodstvom dirigenta Lovrenca Arniča lepo doživetje.
Na koncertu v Slovenski filharmoniji pa se je predstavila, kot že velikokrat doslej, naša odlična flavtistka Irena Grafenauer. Tokrat si je za svoj nastop z orkestrom SF in pod vodstvom dirigenta Uroša Lajovica izbrala Ba chovo Suito št. 2 v h-molu z znamenito Badinerie v sklepnem delu, ki jo je naša solistka interpretirala v tako ognjevitem tempu, da je ušla orkestru. S Koncertom za violino in orkester št. 2 J. S. Ba-
cha je nastopil violinist Sreten Krstič, nato pa sta z ženo Ireno Grafenauer interpretirala še Koncert za flavto, violino in orkester Bohuslava Martinuja. Delo je avtor napisal v Parizu leta 1936. Solistoma je odmeril virtuozni del, tako v posameznem kot skupnem muziciranju. Grafenauerjeva in Krstič sta dosegla v tej interpretaciji izredno homogenost igre in zlitost z orkestrom in odlično izpeljala virtuozne pasaže v solističnih kadencah. Za sklep koncerta je dirigent Uroš Lajovic dodal še Šostakovičevo Šesto simfonijo. ki se uvršča med bolj znani Peto in Sedmo simfonijo. Po odlični interpretaciji Bacha in Martinuja obeh solistov šostako-vičeva simfonija ni zapustila večjega vtisa.
MARUAN ZLOBEC
ko prej njihov dedič. Neposredna osebnost daje novemu avtoričinemu romanu tudi največjo draž.
Tone Svetina bo izdal svoje novo delo »Med nebom in peklom*. V njem pripoveduje o vojnih razmerah na okupiranem Primorskem in to s svojo znano in značilno oblikovalno spretnostjo. V ospredju njegove pozornosti je to pot usoda kmečke družine Bečanovih iz Brkinov, in to v času od konca prve do konca druge svetovne vojne — z epilogom celo do današnjih dni. Z zagrizeno vero v svobodo, ki mora priti tudi zanje, se mati in njenih enajst otrok, vse brkinsko in primorsko ljudstvo bojuje proti fašističnemu nasilju, proti ukanam in premoči okupatorske policije in vojske. Žrtve so velikanske, boj je neusmiljen, mati umre v Au-schvvitzu. osvoboditev pa na koncu odtehta vse.
Tudi Ivo Zorman je napisal novo delo in sicer roman «Kdo bo meni prižgal sveče*. To je roman o skojevcih, ki se začenja nekaj pred začetkom vojne na naših tleh. sklene pa se nekaj po njenem koncu. V njem so prikazane usode mladih borcev za svobodo, njihov spopad z življenjem in okolico, njihovo zorenje, njihova vera in razočaranje, predvsem pa navdušje. ki danes z naraščajočo časovno razdaljo že bledi in je zato toliko težje pripovedovati o njem, ne da bi pisec zdrsnil v ceneno agitko.
Na področje memoarov pa sodi vsekakor knjiga Olega Križanov-skega - Igorja pod naslovom »Spomini črnobelega humorista*. V teh vojnih spominih Križanovske-ga je več trpkosti kot humorja. Življenju, ki mu je bilo krivično od rojstva, se je upiral naš avtor na svoj način. V večnem spopadu s predstavniki legitimnega sveta, od krušnih staršev in tete Albin-ce do partizanskih štabovcov, je zbujal pri opazovalcih smeh, zato je veljal-za šaljivca. Iznajdljivost, nenavadna žilavost in včasih tudi sreča so mu pomagale iz številnih težav. Spomini Križanovskega so torej precej resničen in poseben prikaz __ partizanstva na Slovenskem, četudi se z naslovom predstavljajo kot humorni. Manj bodo povedali zgodovinarju, ki ga zanima življenjski utrip v četah, bataljonih in brigadah, med borci, ki so zmrzovali, pasli uši, se izmikali neprijetnim dolžnostim in iskali priložnost, da bi se do sitega najedli. V pričevanju Križanovskega ni političnih razglabljanj in nestrpnosti, so samo živo pripovedovana dejstva, ki jih bralec lahko sprejema z razumevanjem. Spomine je napisal Mile Pavlin po avtorjevi pripovedi.
V memoarsko zvrst sodi tudi knjiga Kristine Brenkove «Kruh upanja*. Pisateljica, ki jo poznamo predvsem kot prijetno pripo-
vedovalko zgodb za mladino, se je tokrat lotila dela, namenjenega odraslemu, zrelemu bralcu. Gre za avtobiografsko pripoved, utemeljeno na spominih iz NOB in iz prvih let po njem, pa iz petdesetega leta tega stoletja, ki je osta lo zaznamovano s smrtjo slovenskega pisatelja Lovra Kuharja -Prežihovega Voranca. Zgodba se predvsem vrti okrog dogajanj v treh usodnih vojnih letih (1941 -1943), ki jih je pisateljica kot kurirka preživela ob Prežihovi ra mi. Bila je soudeleženka njegovih srečanj in pogovorov s številnimi znanimi Slovenci, pred bralci zaživijo France Mesesnel. Fran Albrecht, Ivan Levar, Ludvik Mrzel. Sava Severjeva, Rihard Ja kopic... Tu sta Tone Kralj in Kajuh, pa seveda Vorančev osebni prijatelj Blaž Arojč-.i
Podobna je tudi knjiga Edija Šelbausa ped naslovom »Fotoreporter*. Kajti Edi -Šelhausi je kot reporter srečal toliko'osebnosti in bil priča tolikim zanimivim dogodkom. da ima kaj povedati o svojem življenju. Še posebne cene pa so njegovi spomini zato, ker so dokumentirani z mojstrskimi in ne tako vsakdanjimi fotografijami. Kolikor je besedila v tej knjigi, je napisano živahno, polno anekdot, presenetljivosti, nepričakovanih podatkov in situacij, tako da odlično dopolnjujejo slike, seveda pa tudi oficialno zgodovino časov pred zadnjo vojno, med NOB in po vojni.
Rudolf Hribernik - Svarun je pripravil za letos že drugi del svojega dela »Opredelitev*. Druga knjiga pod naslovom «Pohod brigad* predstavlja naravno nadaljevanje knjige «Država v državi*, ki je izšla pri založbi Borec že pred dvema letoma in vzbudila veliko pozornost. Pisec namreč o-staja zvest svojemu načrtu, da v štirih knjigah s skupnim naslovom »Opredelitev* obdela ves narodnoosvobodilni boj v Sloveniji.
Dušan Željeznov pa je v delu «Mali Hitler na naših tleh* pripravil dokumentirano pripoved o drugem največjem procesu proti vojnim zločincem na Slovenskem, o tako imenovanem Rainerjevem procesu (prvi je bil Rupnikov proces). Iz obširnega gradiva s tega procesa (okrog 2500 strani), ki je bilo doslej nedostopno javnosti, je avtor izluščil figuro nacista, gauleiterja Rainerja, ki je bil glavni obtoženec na tem procesu. Uvodni poglavji govorita o Rainerjevem prihodu na mesto Gauleiterja Koroške (december 1941), s čimer se začenja pot njegovih zločinov na naših tleh, naslednja poglavja pa spremljajo potek in razkritja procesa. Za srhljiv «in-termezzoj je vstavljeno Rainerje-vo razmišljanje o nacističnih kombinacijah pri nas	D. Ž.
unMiiHiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiHnHiiiiiiMMiHiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiuiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHntiiiiiimiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii
Plemenito komorno muziciranje
Irena Grafenauer in Aci Bertoncelj v Kulturnem domu in v Gorici
Na petem abonmajskem koncertu Glasbene matice smo dne 8. t.m. poslušali v Kulturnem domu v Trstu flavtistko Ireno Gra-fenauerjevo in pianista Acija Bertonclja.
že sama izbira sporeda — Sonata v h-molu za flauto in klavir J. S. Bacha, Introdukcija in sedem variacij op. 160 v e molu na temo iz cikla *Die schone Miillerin» za flavto in klavir F. Schuberta in Sonata v A-duru C. Francka — ki je predstavljal de la visokih tehničnih zahtevnosti in globokega pronicanja v prvine muzikalnih silnic je v naprej vzbujal zanimanje. Z ozirom na lo in na priznana izvajalca se nam je torej obetal vrhunski glasbeni dogodek, ki pa je tudi v resnici izpolnil vsa naša pričakovanja. Čeprav smo imeli pred seboj
dve izrazito individualno . umetniško izoblikovani osebnosti, sta oba izvajalca delovala ne le v izredno strnjeni igri, temveč je nujno kreiranje bilo enakovredno poglobljeno; njuna muzikalna obžarjenost se je sotočala v skupno, enovito občuteno oblikovanje.
Skoro da ni potrebno poudarja ti znanih izvajalskih kvalitet Ite-ne Grafenauerjeve, ker je njena igra tako dovršena, da takore koč ne pozna tudi najtežjih pro blemov tehnične narave. Zato se z vso sproščenostjo lahko predaja muzikalnim nagibom. Njeno obli kovanje se razvija v širokih lokih, povezujoč fraze na dolgih dihih. Iznajdljivo in domiselno snovanje ter logično grajenje iz daja poustvarjalko pretanjene muzikalne občutljivosti, umetnico
prodorne odzivnosti. Zato vzbuja njeno muziciranje izredno močna doživetja, osvaja, navdušuje. Izvedbena popolnost in interpreta-cijska nazornost sta zajeli celoten spored, vsa dela so 'bila izoblikovana z enako močno učin kovitostjo.
Dejstvo, da se je Aci Bertoncelj lahko tako učinkovito vključil v enovito sodelovanje, ga prav tako potrjuje kot izvrstnega pianista in interpreta visoke kulture, ki je s pravim čutom za mero, a vendar v individualno pogojeni sproščenosti nazorno sooblikoval in tako prispeval k celotnemu dogajanju svoj izraziti delež.
Doživeli smo torej večer izjemno plemenitega komornega muziciranja.
IVAN SILIČ
OB DOGODKIH PRED ŠESTDESETIMI LETI
Kako so fašisti razbili Volaričev kip v Kobaridu
Kobaridci so ga znova postavili natanko trideset let po tem dogodku
V	drugi polovici prejšnjega stoletja je bila doba, ko je v Kobaridu na narodno-kulturnem področju delovala skupina ljudi, ki je s svojim plemenitim ustvarjalnim delom ponesla ime tega prijaznega posoškega trga daleč v slovenski svet. Saj so bili tam posrečeno združeni pesnik Simon Gregorčič, njegov prijatelj, . notar Ignacij Gruntar, mladi pesnik Josip Pa-gliaruzzi-Krilan. tiskar in publicist Andrej Gabršček, Gregorčičeva «planinska roža*, učiteljica in prosvetna delavka Dragojila Mile-kova, mladi Andrej Hrabroslav Volarič, ki se je proslavil zlasti na glasbenem polju, in zapisal svoje ime med zaslužne slovenske kulturne ustvarjalce. Seveda to so le bolj bleščeča imena.
Andrej, ali kot se je podpisoval, Hrabroslav Volarič, se je rodil v Kobaridu 14. novembra 1863. Oče je bil čevljar in dober vaški godec, pa tudi zaveden rodoljub, kar je ugodno vplivalo na mladega Andreja. In ker je bil godec tudi stari oče, so mnogokrat že doma izvajali prijetne melodije, kar je privabljalo na njihov dom zlasti mladino na poslušanje. Še kot deček je z očetom rad zahajal k vajam domače godbe in tam zvesto poslušal glasbeno vežbanje. ki ga je vedno bolj zanimalo in privlačevalo v svoje okolje.
V	domači šoli je bil priden in se
je vsega rad učil, toda najljubše mu je bilo petje in glasba. In tamkajšnji učitelj Carli, ki je bil tudi dober glasbenik, je kmalu spoznal dečkovo nadarjenost in veselje do te umetnosti, ga je začel učiti note in odkrivati druge glasbene skrivnosti. Doma so mu kupili star klavir, na katerega se je s pomočjo učitelja Carli ja pridno vadil, tako da je kmalu dosegel vidne u-spehe ter je že kot šolar nastopal v domačem kraju. Petnajstletnega so ga poslali na učiteljišče v Koper. kjer se je. kot v Kobaridu, pridno učil seveda najraje glasbene predmete, kar je kmalu opazil njegov profesor glasbe, ki je mladega Volariča prevzel v svojo posebno oskrbo, vadil ga je izven šolskega pouka: teorijo, harmonijo, kontrapunkt in drugo. Z devetnajstim letom je opravil zrelostni izpit ter se kot učitelj vrnil v rodni Kobarid, kjer je tudi nastopil svojo uefteljgk&.flot, Mji-m -te,;P9r. vedla v razne kraje Goriške in Primorske. rn	.......
Volarič; ki je že kot študent ob počitnicah vodil domači pevski zbor, je po namestitvi v Kobaridu še povečal svoje prosvetno delovanje, kjer je skupaj z že omenjenimi rodoljubi in kulturnimi delavci, mnogo doprinesel k razvoju narodnega prebujanja v Kobaridu in okolici. Izven svojega poklicnega dela — učiteljevanja, se je ba-vil z glasbo, predvsem z zborovsko, vneto je komponiral napeve za pevske zbore, katere so radi
111111111111111111111111111111.111111 n ul lunin lili 111111111 Ul
revije
GALEB 3 IN 4
V razmaku enega tedna sta malo pred koncem leta izšli dve številki mladinske oziroma otroške revije Galeb. Značilnost tretje številke je dvojna barvna priloga, ki je tokrat vsa posvečena tržaškemu mestu in njegovi neposredni okolici oziroma predmestju vključno s topografskim zemljevidom mestnega in zgornjekraškega področja in mestnim grbom. Znova se nam zdi potrebno poudariti; kako je ta način predstavljanja naših krajev otrokom posrečen. Zanimivo bi bilo vedeti, kako seveda otroci na to reagirajo, ali priloge zbirajo, izrezujejo in kako skratka sprejemajo pobudo samo. V tej številki je tudi lepo število dopisov otrok. V »urednikovi beležnici* pa je vabilo otrokom oziroma naročnikom, naj takoj izpolnijo dopisnico za nagradno žrebanje in jo odpošljejo uredništvu, da bodo lahko udeleženi pri žrebanju za lepe mladinske knjige.
številka 4 pa ima seveda bolj praznični značaj ob božiču in novem letu. Na ti temi je objavljenih več pesmic in proznih sestavkov z lepimi ilustracijami, ki pomembno prispevajo k ustvarjanju decembrskega prazničnega vzdušja. Marij Čuk je prispeval dva kratka zapisa ob dveh obletnicah: 75-let-nici Gregorčičeve in 10-letnici Jurčičeve smrti. Barvna slikana pri loga je tokrat vsa namenjena Miljam. Urednik se sprašuje kaj je z mladimi dopisniki iz šol in se nadeja, da bo za januarsko številko dopisov več. Sicer pa je vsa številka bogata in prikupna.
PASTIRČEK 3
Tretja številka katoliške otroške revije Pastirček je tudi vsa v zna menju božiča, kateremu je posvečenih cela vrsta pesmic in besedil, ki prijetno oživljajo prastaro tradicijo. Na uvodnem mestu, je sestavek Eveline Pahor o pesniku Simonu Gregorčiču ob 75-letnici njegove smrti. M. Perat pa je za »kulturni koledar* napisal sestavek, o novembra 1980 v Ljubljani umrlem slovenskem slikarskem mojstru Maksimu Gaspariju, katerega narodopisne razglednice z ljudskimi šegami in običaji sodijo v dragoceno zakladnico. Ljuba Smotlak predstavlja katedralo sv. Justa s sprehodom skozi njo, zelo bogata je tudi »Janina pošta*, (jk)
peli v domačem kraju, pa tudi drugod po Slovenskem. In prav to njegovo glasbeno ustvarjanje je stalno naraščalo.
V Tolminu, kamor je bil službeno premeščen, se je srečal s tedaj zelo znanim glasbenikom Danilom Fajglom, in seveda, vneta ljubitelja te lepe umetnosti, sta se povezala v plodovito sodelovanje na glasbenem področju. Škoda, da je to skupno delovanje trajalo le kratek čas, ker že naslednje leto je bil Volarič premeščen na Livek, kjer pa je bil mladi učitelj zelo osamljen. Zaprosil je za premestitev v Gorico, ali vsaj v bližino mesta, da bi lahko nadaljeval s študijem glasbe na goriškem konservatoriju. Poslan je bil v Kozano, v goriških Brdih, kjer je u-čiteljeval 7 let (od 1887 do 1894). Toda želja, da bi se lahko izpopolnjeval v glasbi, se mu ni uresničila. Kot že v drugih krajih, kjer je pred tem služboval, je Volarič tudi v Kozani posvetil mnogo svojega časa glasbeni dejavnosti. U-stvarjal je vedno nove skladbe, u-stanovil je in vodil pevski zbor, s katerim je nastopal na raznih prosvetnih prireditvah v Brdih in drugod po Goriškem. Seveda, s tem svojim plemenitim delovanjem na kulturnem polju, je postajal zelo znana in priljubljena osebnost na Primorskem. Saj se je skoro na vseh «veselicah», ki so imele narodni značaj, bralo tudi Volaričevo ime.
Iz Kozane je bil premeščen v Devin, v narodnostno ogrožen kraj, kjer se je, po svoji navadi, takoj vključil v prosvetno delo, da bi tudi tam, na bregu sinjega Jadrana, vnemal ljudstvo za slovensko besedo in pesem. Toda na žalost, usojeno mu je bilo le kratko bivanje in delovanje med Devin-čani. Sredi avgusta 1895, je pohitel v svoj rodni Kobarid na kulturno prireditev, kjer je bila na sporedu Klodičeva igra «Materin blagoslov*, ki jo je on — Volarič — priredil za petje. In kot se bere, se je na tem večeru pregrel in prehladil ter si nakopal bolezen, kateri je po nekaj tednih podlegel. Umrl je 30. septembra 1895. Pokopali so ga na devinskem pokopališču.
Kobaridci so svojemu prezgodaj umrlemu rojaku — Volariču — leta 1908. postavili lep spomenik ih odkritje;-je' bila prava narodna slavnost, saj se je v Kobaridu zbrala ogromna množica ljudi iz bližnjih in tudi oddaljenih krajev. Prisotnih je bilo mnogo pevskih zborov, šolstva in drugih kulturnih ustanov. Med nastopajočimi je bil tudi pevski zbor »Sava* z Jesenic, ki ga je vodil skladateljev sin Stanko.
Spomenik je bil v ponos vsem, ki so pripomogli, da je prišlo do njegove postavitve. Toda kot ni bilo dano dolgo življenje njemu, katerega je spomenik ponazarjal, je bil tudi nedolžnemu spomeniku odmerjen kratek čas njegovega «obstoja» na kobariškem trgu. Odigrali so se namreč sledeči dogodki:
Spomladi 1922. leta so italijanski vojaki na Krnu nad Kobaridom, postavili spomenik padlim na tej gori med svetovno vojno. V noči med 19. in 20. junijem pa je med divjanjem hude nevihte treščilo v to vojaško obeležje, ter ga precej poškodovalo. In seveda, kot že mnogokrat prej in pozneje, je maščevanje nasprotnikov slovenskega naroda tudi tokrat padlo na nedolžne žrtve. Že naslednjega dne so se zbrali črnosrajčniki iz tamkajšnjih krajev, zavezali debelo vrv okrog spomenika, povlekli in ga podrli. Nato so z divjim hrupom nosili po trgu in gostilnah odbito glavo in .jo nazadnje strli v prah.
To razdivjano in nekulturno dejanje je globoko prizadelo vso slovensko primorsko javnost, predvsem na Kobaridce. ki so kar čez noč izgubili lepo obeležje v čast svojemu velikemu sinu, na katerega so bili ponosni in to po vsej pravici.
Minila so leta in v knjigi zgodovine se je odprla nova stran: sredi Kobarida se je spet pojavil spomenik. Namreč, po zmagi nad osovraženim fašizmom, so Kobaridci 1952. leta, torej točno trideset let po opisanem razdejanju postavili nov. lep spomenik, ki ponosno izpričuje slavo njih zaslužnega rojaka Hrabroslava Volariča.	LADO PREMRU
Baumannova umetnost
v Sarajevu
SARAJEVO — V četrtek zvečer so v sarajevskem umetniškem paviljonu »Collegium arti-stieum* odprb' veliko razstavo del nemškega dekorativnega mojstra Hansa Th. Baumanna. Gre za razstavo najrazličnejših predmetov iz stekla, »svetlečih teles* torej žarnic in dekorativnih tkanin. Čeprav je razstava precej velika, je to le neznaten del bogate ustvarjalnosti tega znanega nemškega mojstra, ki je znal povezati umetnost z uporabnostjo. V vsakem razstavljenem delu je namreč očiten umetniški čut njegovega ustvarjalca. Hkrati pa prihaja do izraza tudi izreden u-metnikov smisel za snov, iz katere svoje umetnine dela. Razstavo je pripravilo nemško kulturno . umetniško središče iz Zagreba, seveda ob sodelovanju z že omenjenim sarajevskim »Col-legiumom*.
KULTURA
17. januarja 1982
PO SMRTI NAJVEČJEGA JUGOSLOVANSKEGA PISATELJA <2)
Je Krleža vplival na Kosovelovo načrtovanje
romana « KRAŠEVCI* in drame <GLAS IZ DAUAVE»?
Kaj je nameraval Kosovel predavati o Krleži? - Pregled primerja Zares gre za «neraziskani rudnik zapuščine» kraškega pesnika
TPPZ «Pinko Tomažič > slavi 10 let
Kot smo videli v našem sestavku prejšnjo nedeljo (10. t.m.), je Srečko Kosovel v objavljenih pismih v Zbranem delu in zapiskih vsaj petkrat omenil Krležo, obe njegovi revolucionarni reviji iz prvih let po prvi vojni — PLAMEN in KNJIŽEVNO REPUBLIKO -njegove drame, ki so izšle pred Srečkovo smrtjo v maju 1926 in vse drugo, kar je do tedaj izhajalo. Natančni literarni in politični zgodovinarji, ki bodo — če bodo
—	raziskovali vprašanja na relaciji Kosovel - Krleža, bedo morali seveda bolj natančno ugotoviti, katera Krleževa dela so lahko prišla Kosovelu v roke tudi ob upoštevanju tistih virov, ki jih danes še nimamo in tistih — kot smo že omenili — na katera bomo morali čakati morda še tri desetletja, če bo obveljala pokojnikova obljuba, izrečena v Zagrebu v lanskem juliju. Brez velikega tveganja netočnosti pa lahko bežno pregledamo, kaj vse je Kosovel lahko prebiral:
REVIJE:
Vse, kar je Krleža objavil v tistih petna istih številkah PLAMENA leta 1919.
vse iz KNJIŽEVNE REPUBLIKE v vseh številkah v letih 1923, 1924 in 1925 in v prvih treh mesecih leta 1926, dokler ni v aprilu hudo zbolel.
ODRSKA DELA:
Teh je bilo takrat najmanj deset, in sicer:
«Legenda», «novozavjetna fantazija u tri slike* iz leta 1913, «Maskerata», (enodejanka) iz leta 1913,
»Saloma*, (legenda v enem dejanju) iz let 1913 in 1914, »Kraljevo*, (enodejanka), iz leta 1915 (To »legendo* smo gledali tudi v Trstu pred štirimi leti v odlični izvedbi najboljšega zagrebškega gledališča.),
»Krlstofor Kolumbo*, (enodejanka) iz leta 1917,
»Michelangelo Buonarroti*, (enodejanka — dogaja se nekega pomladnega dne v sikstinski kapeli, ko je Michelangelo slikal slovito fresko «Dan Gnjeva Gospodnjeg* .
—	»Sodni dan* — »Giudizio Uni-
Versale*) — iz leta 1918jn<'. - • ■
»Adam in Eva*, (enodejanka) iz leta 1922.
Izven tega cikla »legend* pa še: »Galicija*, štiridejanka, ki jo je Zagrebško Narodno kazalište naštudiralo v režiji Branka Gavel-le leta 1920, ko je bila predstava * lepaki napovedana za 30. december, pa je bila prepovedana in je Kosovel o njej verjetno zvedel le iz pripovedovanja drugih. (Leta 1937 jo je predelal in ji dal naslov «U logoru*.)
»Golgota* iz leta 1922, tudi zanjo je Kosovel zvedel verjetno samo posredno, po uprizoritvi, »Vučjak* iz leta 1923, uprizorjena istega leta.
CIKEL PROZE:
1.	— Leta 1921 je izšla zbirka sedmih Krleževih »zelenokadrovskih* novel pod naslovom HRVATSKI
BOG MARS:
»Bitka kod Bistrice Lesne*, »Kraljevska ugarska domobranska novela*
»Baraka pet be»,
»Domobran Jambreki,
»Tri domobrana*,
»Smrt Franje Kadavera* in »Hrvatska rapsodija*.
(Leta 1973 je Krleža v ponatisu teh novel za svoja IZABRANA I1JELA pri sarajevski založbi «0-slobodjenje* v dodatku objavil ponatis spominskega zapisa na domobranca Gebeša in Benčino in na neki domobranski pogovor o Leninu iz leta 1917 iz dvojne leninske številke »Književne repub-nke iz leta 1925 — ki jo je Kosovel zelo verjetno imel v rokah —; »Domobran! Gebeš 1 Benina govore o Leninu*.
II. — Svojevrsten potopis IZLET U RUSIJU, ki je izšel leta 1925 (v ponovnem ponatisu v izbranih delih v Sarajevu leta 1973). Vsebuje poglavja pod naslednjimi značilnimi naslovi: U Berlinu, Kroz šalosnu Litvo, U vagonu za spajanje Riga - Moskva, Ulazak u nlaskvu, Kremlj, Na dalekom sje-Veru, Lenjinizam na moskovskim ulicama, Admiralova maska, U-krasna noč, Dolazak prolječa, O Ljcninu, Nad grobom Iljiča Ulja-"»va Lenjlna, Domobran! Gebeš ' Benčina razgovaraju o Lenjinu,
L Muzeju ruske revolucije, O znanju Ruske revolucije u okviru mperijalizma. — Dokaz, kako ve-hko, očitno predvsem politično, Pomembnost je Krleža pripisoval Pogovoru obeh domobranov o Le-n>nu, pa je dejstvo, da je ta tekst Uvrstil tudi v omenjeni ponatis Svojih izbranih del — kar dvakrat.
POEZIJA:
1-	»Pjesme* 1, II — iz leta 1918.
2.	»Pjesme* III — iz leta 1919.
2-	»Lirika* iz leta 1919.
Kot smo že zapisali prejšnji te-den, nas za ta sestavek zanima Predvsem politična plat miselnih utrujanj v dobi Kosovelovega u-dejstvovanja. Zato smo mnenja, da
bodo morali tisti — politični zgodovinarji — ki bodo sistematično raziskovali vplive naštetih Krleževih del na Kosovela, poiskati predvsem tisto njegovo literarno produkcijo — od pesmi do člankov in esejev — objavljeno v Zbranem delu z Ocvirkovimi obširnimi opombami vred, ki se kakorkoli tičejo politike in izvršiti podobno izbiro iz Krleževega opusa do zaključno leta 1925. Nato pa bodo morali opraviti temeljito primerjavo in iz nje potegniti zaključke za še nenapisano bodočo politično zgodovino razgibane prve polovice dvajsetih let našega stoletja.
Če pa je dovoljeno tistim, ki so v teh zadnjih šestdesetih letih s prizadetim zanimanjem bolj ali manj redno a vedno z živo radovednostjo, prebirali (a mednje spada tudi podpisani), vse kar sta objavila oba velika jugoslovanska književnika do svoje smrti, bi za presojo take primerjave izrazili naslednje mnenje (vedno z omejitvijo na zgolj «politično sfero*):
Iz Kosovelove poezije bi morali upoštevati za primerjavo najprej: iz prve knjige Zbranega dela: vse socialno borbene in idejne pesmi tretje skupine, nekatere sonete iz druge skupine, nekatere pesmi iz cikla Kras. iz prve skupine, dobro polovico iz četrte skupine izpovednih pesmi; iz druge knjige ZD pa skoraj vse «Integrale» a v enaki meri tudi pesmi v prozi in črtice z mislijo na resničnost besed urednika Ocvirka, ki je svoj esej za prvo izdajo »Integralov* takole zaključil: «Integrali stoje na koncu Kosovelove pesniške poti, ko se je že otresel trpke melanholije svoje zgodnje impresionistične lirike in že prebolel simbolistično čustvenost in ekspresionistično vizionarnost. Z njimi je u-stvaril globinsko izpovedno liriko, moderno po svojem duhovnem o-zračju, notranji napetosti in stilni podobi, revolucionarno po idejah, neposredno po čustvih, doživljajsko živo in prisrčno, polno neposrednih odtisov njegove osebnosti, človeško pretresljivo in pesniško dragoceno.*
Na Jem mestu seseda hi mogoče odgovoriti na vprašanje'o' zaključkih primerjave te poezije s Kr-ležeVo prej' našteto" iz" let' 1918 in 1919 t.j. primerjave osemnajst- do dvaindvajsetletnega slovenskega in petindvajsetletnega hrvaškega pesnika. Doslej je bilo moč med drugim zaslediti le bežno a značilno primerjavo Bratka Krefta v njegovem eseju »Meditacije o Krleži* v zagrebškem Zborniku ob o-semdesetletnici (1973) pred letošnjim novim letom umrlega geni-jalnega pesnika. Kreft primerja nekatere stihe Krieževe pesmi »Plameneči vjetar* s Kosovelovo »Ekstazo smrti* takole:
Krleža: tJednog če
Jednoga če
dana krvavo jutro [svanuti! dana crljeni vihor [planuti!
O, Ulico Danas —
Budi crveni talas!*
«Toda na koncu — piše Kreft — ga prevzame misel na številne smrti, ko bo gorela zemeljska krogla:
«U ludom ciklonu vatre i krvi, gdje [butki Slobode Sreča
Gdje se božanstvo Laži ko sveto [Sunce vrti, Hihot če ječati glasan Njezinog Veličanstva Pobjednice smrti.»
»Podobno misel je na svoj način izrazil nekoliko pozneje tudi Srečko Kosovel*, pripominja Kreft.
Kosovel je v Ekstazi tisto podobno smrt predvidel:
«Lepa, o lepa bo smrt Evrope; kakor razkošna kraljica v zlatu legla bo v krsto temnih stoletij, tiho bo umrla, kot bi zaprla stara kraljica zlate oči.
— Vse je ekstaza, ekstaza smrti.—*
Krleževega dramskega opusa seveda ni mogoče primerjati s Kosovelovim. Pač pa je iz Kosovelovih «Zapiskov» na str. 591 tretje knjige Zbranega dela lahko navedemo naslednji malo znani podatek:
»GLAS IZ DALJAVE. Drama v 3 dejanjih. Hiša v polju. — Vsi ljudje omamljeni od glasu iz daljave. Ne morejo živeti. Končno konec III. dej. (jih pokliče ta glas: gredo v polje — obstanejo onemijo in umro. Glas smrti je bil. Glas smrti. (Hiša v polju.)*
(Kdaj bomo brali esej o tem Kosovelovem načrtu? O tem doslej (trmasto?) zamolčanem načrtu?)
Najobširnejšo primerjavo pa zaslužijo politični prispevki iz Krleževega PLAMENA in KNJIŽEVNE REPUBLIKE ter IZLETA V RUSIJO z vsem, kar je Kosovel političnega napisal, zlasti s članki iz prvega dela tretje knjige, v prvi vrsti s predavanjem, s tistim predsmrtnim znamenitim Srečkovim predavanjem delavcem v Zagorju UMETNOST IN PROLETAREC, dalje s KRIZA ČLOVEŠTVA, RAZPAD DRUŽBE IN PROPAD U-METNOSTI in dr.
Iz iste tretje knjige terjajo primerjavo tudi številna Kosovelova pisma, od katerih naj navedemo vsaj naslovnikov izmed 33: Branku Jegliču, Alfonzu Gspanu, Nadi Obereignerjevi, Vladu Martelancu, Fanici Obidovi, Vinku Košaku, Ivu Grahorju, Klubovcem.
Prav tako kot glede odrskih del, ni možna niti primerjava slavnih
Krleževih novel. Toda. če Kosovel ni pisal novel, pa je naš pesnik načrtoval roman. O tem malo-znanem namenu vsebuje njegov «Dnevnik» naslednje zapise: ’
»KRAŠEVCI*, roman iz dni potujčevanja, obsodbe in uklanjanja. Subjektivni realizem.*
To je pravi zapis. Začetek drugega, ki je verjetno iz leta 1925, pa se glasi:
»Roman: KRAŠEVCI. Slika ponižanj našega ljudstva.*
In še tretji in četrti:
»KRAŠEVCI — roman obsodbe, uklanjanja in hlapčevanja.*
«Za roman: Kraševci. V vas pride industrialec pokupi posestva, njive, hiše; ljudje so nezavedni, prodajo, lahkomiselni, zapravljajo. On jih davi. Neznačajni so, zato mu delajo za dobiček, namesto da bi ga bojkotirali.*
Krieževe novele pa omenja Kosovel v svojih dnevnikih kar dvakrat. Prav tam najdemo tudi zapis za načrtovano «noveleto»:
»Vihar: noveleta. Kras, vihar gola polja. Vihar divja, burja zvečer, v postelji leži mlad študent.* «Kako je, če postane Slovenec — Francoz.*
Tudi ta načrt romana bi zaslužil pozornost esejista. Zabeležka je morda v zvezi z omembo — v istem dnevniku - Romana Jožeta Pahorja «Medvladje» s pripisom, da gre za «tipus novega konstruktivnega romana socialističnega*.
Pravilno je pripomnil naš kronist v kratkem zapisu o ponedeljkovem Kermavnerjevem predavanju v Trstu o Kosovelu, da gre za »neraziskani rudnik Kosovelove zapuščine*. Bo raziskan delež vpliva Krleževih desetih dramskih del na Kosovelovo načrtovano dramo? In Krleževih novel na načrtovani roman »Kraševci*, Kraševci, ki so bili po prvi vojni naša — primorska — varianta zagorskih Krleževih domobranov. Kosovel jih je. enajstleten, gledal vsak dan, kako so jih gonili v smrt na soško fronto. Na naš in italijanski krvavi »Isonzo - Front*. . .
Za zaključek zaključka pa velja povedati, da je Kosovel v svoji »Mladini* in_ v svojem krožku — kot njun resnični voditelj (kar jasno izhaja iz vsega Zbranega dela) tudi pod vplivom Krleže o-dločilno vplival na svojo in naslednjo generacijo. Njej je pripadal tudi Edvard Kardelj. Saj smo v našem dnevniku ponovno objavili njegovo zatrjevanje, s ponosnim poudarkom, kako je spričo tega vpliva postal komunist. Sicer pa o tem vplivu dovolj zgovorno pričajo poimenovanja po njegovem imenu slavne brigade in prav nič manj slavnega partizanskega zbora.
(■iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimitiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiNiiiiiniimmiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii
OB MEDNARODNI RAZSTAVI V LJUBLJANI
Otroški ekslibrisi v Sloveniji
Odzvale so se 104 šole s skoraj 3000 ekslibrisi, za razstavo pa je bilo izbranih 460 ekslibrisov iz Jugoslavije in drugih evropskih držav, pa tudi s šole «F. lcvstik» s Proseka
V
EX LIBRIS

..*-*/^\\
Slovenski ekslibristi, združeni v Društvu Exlibris Sloveniae, so med številnimi nalogami v svoj program sprejeli tudi pospeševanje zanimanja za ekslibrise med o-troci. Ta dejavnost je posebnost slovenskega društva, kateri ne najdemo primerjave v tujini. Leta 1974 so organizirali razstavo otroških ekslibrisov, za katero je prišlo nad 800 ekslibrisov, delo otrok iz 52 slovenskih šol. Štiri leta zatem so podobno akcijo izvedli na jugoslovanskem področju. V letu 1981 pa so skupaj z Osnovno šolo Komenda - Moste in revijo Pionir pripravili široko zasnovano akcijo za izdelavo otroških ekslibrisov, na katero so poleg jugoslovanskih otrok povabili tudi otroke iz tujine. Odmev je bil izreden. Prišlo je skoraj 3000 ekslibristov iz 104 šol. Največ je bilo seveda jugoslovanskih otrok, sodelovalo pa je tudi 21 šol iz devetih tujih držav, Avstrije, češkoslovaške.
Nemške demokratične republike, Zvezne republike Nemčije, Italije, Poljske, Sovjetske zveze. Velike Britanije in Francije. Za razstavo je bilo izbranih okrog 460 ekslibrisov. Med njimi je razstavljalo šest otrok z Državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom Frana Levstika s Proseka, kjer je vodil mlade pri delu likovni pedagog Franko Žerjal. Na mednarodni razstavi otroških ekslibrisov, ki je bila v decembru 1981 na Osnovni šoli Komenda - Moste v Mostah, v januarju v Ljubljani, potem bo potovala po raznih slovenskih in drugih krajih, je mogoče videti visoko kvaliteto tako po tehnični popolnosti, kakor tudi po izbiri motivov. Častni predsednik Zveze likovnih pedagogov Jugoslavije prof. dr. Bogomil Karlavaris je v razstavnem katalogu poudaril, da je mogoče videti velik napredek predvsem pri tistih šolah, ki so sodelovale pri vseh treh dosedanjih razstavah. Med grafičnimi tehnikami je največ ekslibrisov izdelanih v linorezu in lesorezu. Nekateri so posegli celo po jedkanici ali po barvnih grafikah. Posebej

zanimiva je motivika, pri kateri prihaja do izraza nepokvarjena o-troška domišljija. Otroci so izbrali prizore iz domačega kraja, prikazali so svoja zanimanja za šah, za šport, za planinstvo. .., na mnogih ekslibrisih se pojavlja knjiga in še marsikaj drugega. Prav zanimanje za knjigo je eden od ciljev takšne akcije. Otroci, ki izdelajo ekslibrise, največkrat mislijo na to, da bi svoje knjige okrasili s svojim ekslibrisom in s tem tudi označili lastništvo knjige. Vemo, da mnogi med njimi dejansko nalepijo svoj ekslibris v knjigo in s tem poudarijo osnovni namen ekslibrisa. Prav zaradi tega je velika večina sodelujočih otrok naredila ekslibrise na svoje ime.
Otroški ekslibris je z zadnjo akcijo ponovno doživel enega svojih vzponov. V Sloveniji in drugod v Jugoslaviji je tovrstna grafična dejavnost na šolah že zelo razširjena. To pot je spoznavanje in veselje do ekslibrisa prodrlo v mnoge tuje dežele.
RAJKO PAVLOVEC
Končno bi po vsem tem površnem pregledu možnih političnih primerjav veljalo še razmisliti, kdaj bi bila lahko vsebina Kosovelovega načrtovanega predavanja o Krleži, kar smo ga ugotovili v sestavku prejšnji teden, ko smo povzeli zapis iz dnevnika in iz pisma pesniku Vinku Košaku. Verjetno se ne bi oddaljili preveč od njegove namere, če bi izrazili domnevo, da bi najbrž — na svoj »zlati* način — govoril o Krleževih dramskih stvaritvah, kolikor jih je mogel poznati. O vsebini obeh revolucionarnih revij. O liriki. (Za katero se sliši tudi mnenje, da jo je dvaindvajstletni poet nadkrilil. Verjetno, če izvzamemo nenadkri-ljive «Balade Petriče Kerempu-ha».)	S. RENKO
(Prihodnjič:
MIROSLAV KRLEŽA IN TRST)
Tržaški partizanski pevski zbor «Pinko Tomažič* slavi 10 let svejega obstoja. Ob tej priložnosti bo v nedeljo, 24. januarja, priredil slavnostni koncert v Mali dvorani gledališča Verdi v Trstu. Izvajal bo vrsto mednarodnih partizanskih in delavskih pesmi v različnih jezikih. Na koncert so bili povabljeni najvišji predstavniki borčevskih organizacij z obeh strani meje, pa tudi predstavniki krajevnih in deželnih oblasti. Povabljenci bodo imeli na voljo posebno parkirišče na Trgu Unith. Na sliki: Partizanski ansambel med nedavnim gostovanjem v Beogradu, kjer je nastopil s krajšim koncertom tudi v memorialnem centru
niiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiriniiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiitiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiig
PO RAZSTAVI V KANALSKI GALERIJI LUKA DEBENJAKA
Izteklo se je jubilejno leto kiparja in grafika Janeza Boljke
Z razstavo skulptur in grafik v kanalski galeriji Rika Debenjaka, ki bo odprta do 15. januarja, se izteka jubilejno leto kiparja in grafika Janeza Boljke, ki je prav v tem letu praz-novel svoj petdeseti življenjski jubilej in hkrati s svojimi letošnjimi razstavami tudi simbolično podčrtal svoj vstop v vrste slovenske srednje generacije likovnikov, med katerimi je Boljka s svojim že petindvajset let kontinuiranim angažiranjem nedvomno vidna umetniška osebnost. Tako kot je za mnoge njegove stanovske kolege, še posebej iz srednje generacije, je tudi za Bolj-kovo ustvarjanje značilno prepletanje dveh izraznih medijev — kiparstva in grafike. Z obema se enako intenzivno in udarno ukvarja, oba mu predstavljata enakovredno izpovedno sredstvo za realizacijo likovnega videnja in zdi se, da se avtorjeve izkušnje prenašajo iz enega v drugo področje, se plemenitijo in dopolnjujejo. Bodisi pri grafiki, bodisi pri kiparstvu njegova temeljna likovna preokupacija je človek v najširšem pomenu te besede, h kateremu se v vseh fazah več ali manj vrača. Čeprav je njegova likovna interpretacija na prvi pogled groteskno grozljiva, zastrašujoča, taka, ki gledalca presune, je kipar vendarle izpovedovalec želje po s humanizmom pretežnem življenju z globokim opozorilom na grozljivost sodobnega trenutka.
Boljka se je s samostojnimi razstavami posameznih faz v Severni Primorski že večkrat predstavil (Nova Gorica, 1968: Nova Gorica, 1972; Ajdovščina. 1979), s to retrospektivno predstavitvijo skulptur in deloma grafik, ki v učinkoviti postavitvi v razgibanem razstavnem prostoru kanalske galerije izstopajo v svoji izpovedni moči, pa si je bilo moč ustvariti osnoven vpogled v njegovo že če-trtstoletja trajajoče izpovedovanje. Razstavljeni kiparski opus, ki s posameznimi eksponati sega v zgodnejše obdobje vse do današnjih dni, dokazuje, da je Janez Boljka eden redkih ustvarjalcev,
ki je vzporedno s svojim idejnim konceptom zmogel razvijati tudi tehnologijo — od prvih skulptur iz varjenega železnega vojaškega arzenala, ko kipar hoteno izključuje figuro in odkriva humanistično vsebino v odvrženem, nekoristnem materialu, preko prvih poskusov do virtuozne izpiljene tehnologije odlivanja v bronu, ko se prične njegovo naslednje obdobje z zavestnim pristopom k človeku in njegovemu spremljevalcu, k živali — in mu prav ta omogoča razvijanje in realizacijo likovnih vizij.
Boljka je prehodil pot od varjene plastike, ki je nastala kot posledica kratkega navdiha v pop artu, preko dolgoletnega poglavitnega motiva potnega kreš njarja Ribničana, ki se v različnih transformacijah kasnee še pojavlja m mu omogoča kratek spopad s konstruktivizmom na eni strani, na drugi strani pa mu odpre nove pog'ede in ga povrne k človeku in živali.
Njegova ekspresivna, sugestivna figuralika, kot plod resnega, zrelega razmišljanja, je kompozicijsko in rsebinsko vpeta v iskanja grozljive, simbolične in u-niverzalne sporočilnosti. Po kratkem obdobju male — komponi-bi ne plastike, kjer je izza realistično in kubistično, mestoma nadrealistično občutene in oblikovno dognane človekove figure čutiti antiko, se je povrnil k motiviki Ribničana, večnega popotnika Ahasferja ter k anima-lični prispodobi in se radikalno usmeril k asemblažni tehnologiji. N :egove figure, opičja družina ali nosorogi, bodisi v bronu ali aluminiju, so na površini secirani, perforirani, zdrobljeni in razgaljeni do svoje bizarne notranjosti ter zaznamovani z vtisnjenimi industrijskimi znaki.
Tudi grafični opus Janeza Boljke, ki zajema tako barvno jedkanico in akvatinto z zgodnjem obdobju in barvni sitotisk od druge polovice sedemdesetih let, nosi sporočilo o grozljivem videnju uničene civilizacije.
Ko smo se spreha jali skozi prostore kanalske galerije, se je
korak zaustavil ob njegovi Atomski veneri, misel se je srečala z vizijo Cankarjeve osebnosti in Slikarjeve podobe, oko je raziskovalo njegove zmehanizirane krajine' na njegovih grafikah. V nas se je znova potrdilo prepričanje, da je Janez Boljka umetniška o-sebnost, ki se odziva na vsa dogajanja, vendar ne meneč se za trenutne konjunkturne pojave u-stvarjanja iz sebe in sledeč svoji samostojni ustvarjalni poti.
NELIDA SILIČ - NEMEC
iiikii ii m n iiiiiiiiiiiiiiiiMii it iiiiiaiiiiMiiniiii> ii umil
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini
Plašno Vide
Slivniker-
Beldntič
V razstavnih, prostorih Pitonove galerije v Ajdovščini je od 18. decembra do 10. januarja gostovala slikarka Vida Slivniker - Belantič, ki je prav s to razstavo zaokrožila in predstavila svoje desetletno umetniško ustvarjanje. Slikarka (Akademijo za lilcovno umetnost v Ljubljani je končala 1970. leta) sodi med tiste vidnejše predstavnike mlajše generacije, ki so se že zelo zgodaj, seveda ne brez začetnih vzorov in vplivov, opredelili, ne sledeč najnovejšim trenutnim modnostim, za svoj lasten nazor in lasten, oseben pristop k reševanju likovne problematike. Izhajajoč iz spoznanj impresionistov, pointilistov in divi-zionistov je iz osnov obstraktnega slikarstva izluščila tisto smer, ki jo je v svojih iskanjih prignala v čutno dojemanje in interpretiranje narave, tako da v njenih delih zaslutimo kvalitetno nadaljevanje smeri naturalistične tradicije.
Razstavljena slikarska platna nas prevzemajo in očarajo z bogato barvno paleto, podano občuteno in čutnostno, v barvnih odtenkih različne tonske intenzitete, ki jih je vešče slikarkino oko preneslo iz narave, iz njenih mnogokrat neodkritih pojavnosti.
Tu je njeno idejno izhodišče, njen navdih, ki ga kot barvno in o-blikovno preinterpretiran spomin nanese na platno. Njena ploskev je kompozicijsko trdno grajena, razgibana z barvnimi nanosi, ki s svojo barvno nasičenostjo na eni strani in transparentnostjo na drugi, vpijajo optično dognane svetlobne prodore, tako da barvno jedro zvibrirajo in zritmizira-jo v vznemirjajočo dramatičnost.
Izpiljena optična in slikarska občutljivost, ki jo slikarka usmerja iz naturalističnih izkušenj v samostojno, pomensko prevrednoteno čutno in dramatično igro slikarskih elementov, je tista vrednota, ki porodi slikarsko delo, ki s svojo bogato izpovednosti nudi možnost fantazijskega vživ-Ijanja in estetskega plemenitenja. Njena platna niso samo igra filozofsko in racionalno vkomponi-ranih likovnih elementov, temveč so neizčrpljiv navdih, ki vsakokrat pokaže nov obraz.
Ob razstavljenih platnih slikarke Vide Slivniker Belantič v ajdovski galeriji, ki gledalcu daje možnost zbranega ogledovanja z vso potrebno in željno distanco, so ljubitelji likovne umetnosti doživeli nepozaben umetniški užitek.
NELIDA SILIČ - NEMEC
NA SORBONI V PARIZU Pet stoletij enciklopedistike na jugoslovanskih tleh
PARIZ — V sorbonski kapeli so pod pokroviteljstvom zunanjega ministra Cheyssona odprli razstavo »Pet stoletij enciklopedistike na jugoslovanskih tleh*, in sicer obogateno različico razstave, ki so si jo doslej ogledali v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Dubrovniku in Varaždinu, nato v okviru sredozemskih iger v Splitu in nazadnje na mednarodnem knjižnem sejmu v Beogradu. V okviru meddržavnega sporazuma o kulturnem sodelovanju so razstavo postavili tudi v Kijevu. Letos se bo preselila še na Dunaj, pozneje pa še v nekatere druge evropske prestolnice in seveda v domače kraje, med njimi Ljubljano.
.................................................................•»■■>■.....................m...,.....................................................................................................
Janez Čuček
Terorizem
(Izdala Cankarjeva založba v
Ljubljani)
V času, ko smo priče vsakodnevnemu nasilju v mednarodnem svetu, ugrabitvam letal, političnim umorom, nasilju črnega terorja, napadom na vseh mogočih delih sveta, na Irskem, v Južni Ameriki, na Kubi, v Italiji in arabskem svetu in še drugod, ko o vsem tem beremo ali pa sami včasih celo kaj doživimo, bo za vse nas zanimiva knjiga o terorizmu. Napisal jo je novinar in komentator ljubljanske televizije Janez Čuček. Ta je na začetku' svoje obsežne knjige zapisal, da skuša njegova knjiga o terorizmu povedati nekaj več, predvsem pa zbrati in zaokrožiti podatke, ki prihajajo dan za dnem po koščkih, za katere pa ni nikoli niti dovolj časa niti pri ložnosti, da bi jih sestavili v mozaik. Njegova knjiga zato ni znanstvena študija, marveč po ljudno delo, ki pa je podprto tu di z orisom družbenih, politič nih, zgodovinskih in drugih vzro kov, ki porajajo terorizem. Toli ko kot je potrebno za razumeva nje in za celovito podobo teroriz ma. Zato skuša avtor knjige od govoriti na več vprašanj. Pred vsem skuša osvetliti sodobne te roriste in pojasniti kdo so, od kod prihajajo, kaj hočejo. Po sebej prikazuje terorizem, ki za deva- še posebej nas Jugoslova ne, terorizem četnjkov in usta čev. Kako sodijo teroristom in kaj pišejo o njih, to obravnava
Novost na knjižni polici
posebno poglavje. Eno od njih je posvečeno državnemu terorizmu, na konec knjige pa je avtor uvrstil kratko poglavje o jedrskem terorizmu. Seveda poleg zanimivih opisov podrobnih akcij, ki so v preteklih letih in še včeraj (uboj Sadata) razburjale bralce po vsem svetu, bo slovenski bralec skušal dobiti tudi nekatere globlje odgovore ob avtorjevih razmišljanjih o terorizmu. In tako se pred bralcem odpira zanimiva, 440 strani velikega formata obsegajoča knjiga, ki odpira nove vpoglede na črni, rdeči in še drugačni terorizem, na vprašanja, ki jih s pomočjo terorizma skušajo reševati Irci, Italijani, Zahodni Nemci, Armenci, Britanci pa najbrž še kateri drugi.
Več stvari je, ki jih je treba posebej omeniti. Predvsem dejstvo, da se je v skupini odličnih zunanjepolitičnih urednikov, ki trenutno delajo na ljubljanski televiziji, eden od njih lotil mednarodnega terorizma. Drugo, kar je poudariti je avtorjev koncept: daleč od senzacionalizma, s stvarnim prikazom, z obsodbo vsakega nasilja, pa vendar s poskusom^ razjasniti ozadje in najti tudi kanček razumevanja. Zanimivost in aktualnost, s prizadevanjem prikazati terorizem včerajšnjega dne, to sta tudi dve odliki knjige. Tudi podatkov tej ne manjka, nekaj je tudi ilustrativnega gradiva, čeprav najbrž za tako knji-
go premalo. In tako lahko strnemo teh nekaj besed o čučkovi knjigi, da je to dovolj strnjen, zanimiv, poglobljen in aktualen prikaz sodobnega terorizma po vsem našem planetu kot fenomen našega časa. Knjigo je izdala Cankarjeva založba v Ljubljani.
Slovenski theater
gori postaviti
V Kondorju, ki ga izdaja Mladinska knjiga že zelo dolgo, je izšel 198. (!) zvezek. Njega naslov Slovenski theater gori postaviti, kaže že sam na sebi, da gre za knjigo posvečeno slovenskemu gledališču. In res je sestavke o namenu in pomenu slo venskega gledališča zbral, uredil in komentiral Bojan Štih, ki je v ta cvetnik uvrstil besede Frana Levstika, Josipa Nolija, Josipa Stritarja, Ivana Cankarja, Izidorja Cankarja, Otona Župan Čiča, Ivana Prijatelja, Frana Albrehta, Josipa Vidmarja. Antona Ocvirka, Cirila Debevca, Antona Lajovca, Filipa Kalana, Lojzeta Filipiča, Dušana Pirjevca in Bojana Štiha. Sestavke, ki tako ali drugače govore o slovenskem gledališču, dramatiki in o drski umetnosti. In zanimivo, če ne že kar ganljivo je prebirati na pr. Levstikove besede na zabavi po prvem občnem zboru Dramatičnega društva ali pa Cankarjeve študije o gledališču ali
pa prebirati besede Filipa Kalana o pripravah na prvo dramsko predstavo v osvobojenem Črnomlju med osvobodilnim bojem. Beseae so nastale v različnih obdobjih naše kulture in politične zgodovine, vendar pa tako zbrane v knjigi in zaokrožene dajejo enovito podobo ljubezni in prizadevanj za slovensko gledališče. Tako se ta knjiga slovenskega gledališkega izročila uvršča med zanimiva kulturno dokumentarna pričevanja, zlasti ker, (kot je zapisal Štih) poskuša v idejnorazvojnem prerezu odsliknti glavne miselne kulturnopolitične tokove v usodi slovenskega gledališča. Pa čeprav za cvetnik gledališke besede niti ne more biti popoln.
Matjaž Kmecl
Fran Levstik
V zbirki Obrazi, posrečeni izdaji, kombinaciji besede in slike, namenjeni mladini, je izšel Matjaža Kmecla spis posvečen Franu Levstiku. Lani ko smo proslavljali stopetdešetletnico Levstikovega rojstva, smo pobliže spoznali vlogo in pomen Levstika za razvoj slovenske besedne umetnosti, kritike, 'gledališča, in sploh slovenske kulture. Po tej posrečeni izdaji polni izbranega slikovnega gradiva se bodo z Levstikom kot pesnikom, pisateljem, kritikom in političnim bojevnikom seznanili tudi mladi bralci, katerim je prikupna knjiga tudi namenjena.
Sl. Ro.

ŠPORT ŠPORT ŠPORT
Nedelja, 17. januarja 1982
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Pronto emergenza, 3. epi zoda
10.30	Simfonični koncert 11 00 Maša
11.55	Verske aktualnosti
12.15	Zelena črta
13.00	DNEVNIK Ob 13. url
13.30	DNEVNIK 1 - Vesti
14.00	V teku nedelje 14'. 10 Športne vesti
14.30	Discoring
15 15 in 16.20 Športne vesti
10.30	Koncert Saehe Distcla
18.30	90. minuta
19.00	Italijansko nogometno pr venstvo
Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 «Quell’Antico amore», zad nje nadaljevanje
21	45 Športna nedelja
New York: Turnir Tennis
22	50 DNEVNIK Vremenska slika
23.10	New York: Turnir Tennis Master
Drugi kanal
10.00	Simfonični koncert:
Rodion Shchedrin
10.30	Svetovni pokal v smučanju
11.00	Evropski dnevi
11.30	Bis Tip bis Tap. glas beni program
12.10	Opoldanski spored
12.30	George in Mildred:
Prvak - TV film
13.00	DNEVNIK 2 Ob 13. uri
13.30	Colombo: Moški leta . TV film
15.15	Blitz
predstave, šport, kvizi vmes:	Svetovni pokal v
smučanju
Turnir Tennis Master
18.00	Italijansko nogometno pr venstvo
18.30	Zadnji blitz
18.45	Dnevnik 2 Gol flash
18.55	Starskv in Hutch TV film 19.50 DNEVNIK 2 - Poročila
20.00	Dnevnik 2 - Nedelja sprint 20.40 Patatrak. glasbena oddaja
21.45	200 milijonov prekletih mark. 3. nadaljevanje
22.35 Vabilo:	Goya v svojem
času
Tretji kanal
11.45	Glasbena nedelja
14.00	Neposredni športni prenosi Rugby: škotska - Anglija Svetovni pokal v smučanju
Umetnostno drsanje 17 30 Kronika nekega koncerta: Bruno Cheli, Zeffer, Farida
18.00	Beležke Carla Verdoneja
19.00	DNEVNIK 3
19.15	Deželni šport
19.35	Koncert: Kinks in Electric Light Orchestra
20.40	Šport 3
21.40	Hčere in očetje 22.10 DNEVNIK 3
22.30	Nogometno prvenstvo A-lige
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.25 Poročila
9 30 živ žav, otroška matineja 11.45 in 12.55 Kitzbuhel: Slalom za moške
14.00	Poročila
15.40	Terese Raquin, film 17.25 Poročila
18.00	Športna poročila
18.15	Sestanek v nebotičniku
19.00	Risanka
19 22 TV in radio nocoj 19.24 Zrno do zrna
19.30	Dnevnik in Vreme
20.00	Petrijin venec -nadaljevanka
20.55 Banjaluka, dok. oddaja
21.30	Športni pregled
22.00	Porpčila
Koper
16.00	Kitzbuhel: Svetovno prvenstvo v smučanju
17.30	Ponovitev filma
19.00	Prisluhnimo tišini
19.30	Nana Mouskuri, glasbena oddaja
20.15	Stičišče
20.30	Potovanje belega kita, dok. film
22.00	Španske operne zvezde: Placido Domingo
Zagreb
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Zdravje, izobraž. oddaja
13.30	Žumberak Gorjanci
14.30	Kritična točka
15.00	Vesolje, dok.
16.00	Vračanje v OZ
20.00	Petrijin venec
21.00	Veliko jih je že odšlo. dok.
ŠVICA
11.15	Nedeljski koncert
13.35	Ura za vas
15.00	Čudoviti Chip Garney. dok. 15 20 Super Jet Star TV film
17.00	Dobimo se doma 19 15 Prijetna glasba
20.35	Fortunata in Jacinta, 3. epizoda
TRST A
8 00, 13.00, 14.00, 19 Poročila: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste (ponovitev); 10.30 Nediški zvon; 11.00 Mladinski oder:	»Mala	čarovnica»:	11.30
Matoožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev Vltali.ji; 12 30 in 13.20 Glasba po željah;
14.10	Na goriškem valu (pono vitev); 14.40 Šport, glasba ter prenosi kulturnih prireditev.
KOPER
(Italijanski program)
7.30. 10.30, 12.30. 13.30, 18.30 Poročila: 6.00 Glasba za dobro jutro: 6 15 Koledarček: 7.15 Horo skop:	8.00 Domenicolage; 8.50
Podrobnosti; 9.30 Lucianovi do pisniki: 10.00 Z nami je. . .; 10.45 Mozaik; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Valček; 11.30 Kirn, svet mla dih; 12.00 Pogovor s poslušalci;
12.10	Glasba po željah; 14.30 Za prijeten popoldan; 15.13 Stisk roke: 15.30 Jugoslovanski motivi; 16.00 Najpopularnejše popevke tedna: 16.30 Crash: 17.00 Lestvica LP; 17.45 Glasbeni slovar; 18.45 Nasvidenje jutri,
KOPER
(Slovenski program)
7.30. 8.30, 13.30 Poročila; 7.00 Veselo v nedeljsko dopoldne: 7.05 Jutranji koledar; 7.40 Kinospo-red; 8.00 Kmetijski nasveti; 8.03 Spored zabavne glasbe: 8 33 Iz našega življenja; 13.00 Najava sporeda, sosednji kraji in ljudje;
13.40	Glasbeni notes; 14.00 Glas-
ba po željah; 15.00 Radio Koper na obisku; 15.15 Poje Art Gran-funkel:	15.30 Programi tedna;
15.40	Zabavna glasba: 16.00 Nepozabne narodne; 16.30 Primor ski dnevnik; 16.45 Poje Duško Lokin; 17.00 Za vsakogar nekaj.
RADIO 1
8.00, 10.12. 13.00. 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.00 Glasba za praznični dan; 8.50 Naša zemlja;
9.10	Katoliški svet; 9.30 Maša;
10.15	Moj glas za tvojo nedeljo;
11.00	Oddaja z Milvo in Ore-stejem Lionellom; 12.30. 14.30 in 16.30 Glasbeno - nagradna oddaja; 13 15 Filmska glasba: 14.00 Vesela glasba: 15.20 Vse o nogo metu do minute; 18.30 Vse o košarki; 19.25 Nesrečna nedelja; 20.05 MadanOe Butterflvy »pera -v treh dejanjih; 22.43 Valerio Van nuzzi: koncert za klavir in klarinet; 23.10 Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30. 7.30, 8 30, 9.30. 11.30. 12.30, 13.30, 15.18, 16.25, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00	8.00 Vsa tista leta;
8 15 Danes je nedelja; 8.45 Video-flash: 9.35 Prizori iz današnjega življenja: 11.00 in 11.35 Nedeljski spored: 12.00 Oddaja o športu:
12.15	tisoč popevk; 12.48 Hit Pa
rade 2: 13.41	Sound	Track,	glasba in	kino:	14.00	Deželni pro-
grami; 14.30. 16 30 Športna nedelja; 15.20. 17.15 in 18.32 V ne deljo z nami; 19.50 Nove italijanske zgodbe; 20.10 Glasbeni trenutki; 21.10 Mesto ponoči: Tu rin; 22.50 Lahko noč, Evropa.
LJUBLJANA
6.00,	8.00,	9.00,	10.00. 12.00,
13.00,	14.00,	15.00,	17.00,	19.00
Poročila; 6.15 Danes je nede lja; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 7.40 Ve dri zvoki; 8.07 Radijska igra za otroke, Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10 05 Ne deljska matineja; 11.00 Glasba po željah; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.25 Z majhnimi ansambli; 14.40 Pihalne godlje; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Listi iz notesa; 16.20 Gremo v kino; 17.05 Pri ljubljene operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra, Na zgornji polici; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednice;
20.00	V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Nočni kon cert lahke glasbe; 00.05 Nočni program.
Ponedeljek, 18. januarja 1982
12.30
13.00 13 25
13.30
14.00
14.30
15.00
15.30
16.00
17 00 17.05
17.10
17.30
18.20
18.50
19.45
20.00
20.40
22 30 22.35 23.30
tvojo
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
Obletnice
Informacije o knjigah Vremenska slika DNEVNIK
Kje je Ana? 3. nadalj. Posebna oddaja iz parlamenta
Sedem čudežev sveta Strašilo
Sam in Sally: Letalo - TV film
DNEVNIK 1 - Flash Neposredni prenos s anteno
Otok zakladov, risani film Pustolovske poti:	Vročica
zlata, 1. del Osmi dan
Trapper: Stavka - TV film Almanah in Vremenska slika
DNEVNIK Sedmi križ, film Igrajo: Spencer Tracy, Si gne Ilasso, Jessica Tandy Filmske novosti Posebna oddaja Dnevnika 1 DNEVNIK - Danes v parlamentu - Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Dnevnik 2 - Odprti prostor
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Otrok in psihoanaliza
14.00	Popoldanski spored
14 10 Dossier Mata Hari. 3. na daljevanje
15.25 Rumeno, rdeče, oranžno, zeleno, sinje, modro . Program za mladino Tip-Tap, glasbena oddaja 16.55 Televizijske zgodbe: Hotel de La Gare
17.45	Dnevnik 2 Flash
17.50	Dnevnik 2 - šport - Iz par lamenta
18.05	Muppet show
18.35 Benjamin Franklin, dokumentarec
18.50	Srčni utrip - TV film Vremenske napovedi
19 45 DNEVNIK 2 - Poročila 20.40 Kaligula A. Camusa 22.20 Strah ob nepredvidenem -TV film
22.45	Protestantizem
23.15 DNEVNIK 2 . Zadnje vesti
Tretji kanal
16.45	Nogometno prvenstvo A in B lige
19.00	DNEVNIK 3
19.30	Ponedeljkov deželni šport
20.05	Zgodovina Rima
20.40 Sassalbo, pokrajina Sydney
21.45	DNEVNIK 3
22 20 Ponedeljkov športni proces
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
16.00	Kmetijska oddaja
17.00	Poročila
17.05 Zgodovina letalstva, fran ccska serija
18.00	Delegatski vodnik:	Bistvo
delegatskega sistema
18.20 Zobozdravstvo: Pričakujoča mati - predšolski otrok
18.30	Obzornik
18.45	Mladinska oddaja
19.15	Risanka
19.24 TV in radio nocoj 19 26 Zrno do zrna
19.30	Dnevnik in Vreme
20.00	Jakov objema trnje, drama
21.15	Kiiluirne diagonale Slovenščina v javnosti
22.00	V znamenju
Koper,
13.30	in' 15.30 Odprta meja
16.00
Med današnjo Odprto mejo bodo na sporedu med drugimi še naslednji prispevki:
TRST — Robert Hlavatv TREBČE — Podelitev značk OF ČEDAD — Časopis «Emigrant» GORICA — Obisk Novogoričanov TRST — Zakon o mamilih in še običajni ponedeljkov pregled športnih dogodkov:
TRST — Košarka: Jadran - Ca-nella
NABREŽINA — Odbojka: Sokol -II Pelikana
KRIŽ — Nogomet: Vesna - San Can/iano
GORICA — Košarka Dom
16.C0 španske operne zvezde: Placido Domingo
17	00 Rezervirano za najmlajše
18	00 Ponovitev filma 19.30 Kinonotes
20.00	Risanke
20.15	Stičišče - Dve minuti 20 30 Potniki, film
22.00	Dnevnik danes 22.10 Baletni večer
Dnevnik danes
Zagreb
15	35 Trinajstletniki
16	05 Velika predstava na mor
skem dnu
17.45	Zgodbe po Shakespearu 18 00 Deček Skok
13.45	Mladinski studio
20.00	Stojče, drama
21.15	Glasbeni trenutek 21.20 Svet danes
22.05 Dokumentarni film
TRST A
7.00.	8.00. 10 00. 13.00, 14.00,
17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Gospodarska problematika pri nas in v svetu; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Al t&llJtlVna pr<5117iffi5‘: *T0 10 Koncert; 11.30 Poldnevniški razgledi. Beležka; 12.00 Kulturni do god ki. Kako ti je ime?. Lahka glasba; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček:	Tik-tak;	14.30
Roman v nadeljevanjih: Alo.iz Rebula: «Enej Silvij Piccolomini* -7. del: 15.00 Glasbeni ping-pong. 17.10 Mi in glasba: 18.00 Raču nalnik v službi človeka; 18.30 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Italijanski program)
6.30, 7.30. 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12 30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glas ba za dobro jutro; 6.15 Koledarček: 7.15 Horoskop; 8.32 Jugoslovanski motivi; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.00	Z nami je . .; 10.10 Življenje v šoli; 10.45 Mozaik, glas ba in nasveti; 11.00 Kirn: 11.32 Graffiti; 12.00 S prve strani; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Lestvica popularnih popevk: 15.45 Ansambel Edig Galletti; 16T10 Oddaja o športu; 16.10 Glasovi in zvoki; 16.32 Crash: 16.55 Pismo iz. . .; 17.00 Spomnimo se na o-pereto; 17.32 Rock party; 18.00 Sonata za violino in klavir; 18.45 Nasvidenje jutri.
KOPER
(Slovenski program)
6.00,	6.30, 7.25. 14.30, 17.30 Po-
ročila; 6 05 Glasba za dobro jutro; 6.37 Kinospored in napoved sporeda:	13.40 Objave; j3.45
Glasba, zanimivosti in reportaže;
14.00	Napoved sporeda; 14.03 Glasbene želje poslušalcev; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Glasba po željah; 16.00 Pogovor o jezi
ku; 16.18 Vedri zvoki; 16.20 Pri morski dnevnik; 17.00 V podalj šku; 17.33 Mladi izva alei.
RADIU !
6.00.	7.00, 8.C0, 10.00, 11.00. 12 00, 13.00. 14.00. 17.00, 19 00 Poročna; ' 6.03 IffiffanaRr 6.10,' 7.40-in 8.30 Glasbena komb nacija:
7.30	Pogovorimo se; 9.02 in 10.03
Radio, anch'io; 11.10 Vrnem se takoj:	11.34	Luna in kresovi;
12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.25 Kočija; 13.35 Master: 15.00 Er repiuno. popoldanski spored; 16.00 II Paginone, zvočna rubrika;
17.30	Mali koncert; 18 05 Zvočna kombinacija; 18.35 Potovanje v utopijo; 19.30 Radio 1 - jazz; 20.00 La paranza. povest; 20.30 Sezona koncertov 1982 ; 21.20 Pesniška antologija; 22.35 Avtoradio flash; 22.40 Glasbeni odmor; 22.50 Danes v parlamentu; 23.10 Telefonski poziv.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10 00, 11.00. 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.25 Iz na šili sporedov: 7.30 Z radiom na poti; 8.05 Aktualni problemi marksizma: 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za. . .; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Iz naših krajev;
13.30	Priporočajo vam. . .; 14.05 V gosteh pri zborih; 14.25 Glasba po željah; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.50 Radio danes, ra-dio jutri; 16.00 Vrtiljak; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Bratov Avsenik; 20.00 Kulturni globus 20.10 Iz naše diskoteke; 21.05 Glasba velikanov; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiov; 23.05 Lirični utrinki: 23.10 Za ljubitelje jazza; 00.05 Nočni program.
TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE
TOREK, 19. januarja LJUBLJANA
17.15	Poročila; 17.20 Potovanje ;rata Spančkolina - risana seri-i; 17.30 Ciganski napevi; 18.00 isani svet, ptiči; 18.30 Obzor-ik; 18.45 Mostovi - Hidak. oddaja i madžarsko narodnostno skupit v Jugoslaviji; 19.00 Knjiga;
1.15	Risanka; 19.30 TV dnevnik; 1.00 Soočanja; 21.05 Slovo od mi i, zadnje nadaljevanje; 22.20 V lamenju.
KOPER
13.30	in 15.30 Odprta meja pro-•am v slovenščini; 16.00 Narod j glasba; 16.30 Kinonotes; 17.00 ezervirano za najmlajše; 18.00 ilm ponovitev; 19.30 Obzorja; 1.00 Risanke; 20.15 TVD - Stiči-'e in Dve minuti; 20.30 Dragoce-a roka film; 22.00 TVD - Danes; >.10 Veter in Hrast - TV nada evanka: ob koncu TV - Danes.
SREDA, 20. januarja LJUBLJANA
1.55, 12.25 in 16.10 Slalom za žen-<e; 17.20 Poročila: 17.25 Ciciban, ober dan: Glina; 17.40 Padla z “ba: 18.10 Pozdravljena, Makedo-ija; 18.30 Obzornik; 18.45 Za penijo v Vrbnik; 19.05 Risanka;
4.30	TV dnevnik; 20.00 Film: Re
jeanne Padovani; 21.30 Miniature: Jiri Anderle: 21.40 V znamenju.
KOPER
13.30 in 15.30 Odprta meja program v slovenščini; 16.00 Veter in hrast, TV nadaljevanka; 17.00 Rezervirano za najmlajše; 18.00 Visoki pritisk glasbena oddaja; 20.15 TVD - Stičišče in dve minu ti; 20.30 Ptica selivka film; 22.00 TVD - Danes; 22.10 Glasba brez meja: ansambel «Boney M*.
ČETRTEK, 21. januarja LJUBLJANA
17.05 Poročila; 17.10 Mladi virtuozi:	Harmonikarski orkester
KUD Vide Pregare; 17.30 Kuhinja pri violinskem ključu: Kako nastajajo glasbila; 18.00 Mozaik kratkega filma: Petar Dohrovič In videl sem daljine meglene in kalne; 18.30 Obzornik; 18.45 Na sedmi stezi; 19.10 Risanka; 19.30 TV dnevnik: 20.00 Glasbeni četrt-tek; 21.30 Sodobniki: Karel Pečko; 22.10 V znamenju.
KOPER
13.30 in 15.30 Odprta meja program v slovenščini; 16.00 Dokumentarna oddaja; 16.30 Risanke iz serije Don Chuck; 17.00 Rezervirano za najmlajše; 18.00 Film -ponovitev; 19.30 Jazz na ekranu;
20.00	Risanke; 20.15 TVD - Danes i:i Dve minuti; 20.30 Poštena nasilneža - film; 21.45 TVD - Danes; 21.55 Kdo pozna umetnost? Ob koncu TV - Danes.
PETEK, 22. jauuarja LJUBLJANA
17.25 Poročila; 17,30 Jelenček -otroška serija; 18.00 Dekliški nonet »Carmen*; 18.30 Obzornik; 18.45 Človekovo telo: Kako se spo razumevamo: 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik: 20.00 Naša krajevna skupnost - Varnost pa taka;
21.00	Ne prezrite; 21.15 Ti dnevi, ta leta. Filmska kronika 1950 -L del dokumentarne oddaje; 22.00 Poročila; 22.05 Sprejemamo, sode lujemo - športna oddaja; 22.10 Nočni kino: Luther film.
KOPER
13.30 in 15.30 Odprta meja program v slovenščini; 16.00 Nikola Tesla - TV nadaljevanka; 17.00 Rezervirano za najmlajše; 18.00 Film - ponovitev; 19.30 Aktualna tema; 20.00 Risanke; 20.15 TVD Stičišče in Dve minuti; 20.30 Nihalo groze - film; 22.10 TVD - Da nes; 22.20 Visoki pritisk - glasbena oddaja; ob koncu TVD - Danes.
SOBOTA, 23. januarja IJUBUANA
8.35 Poročila; 8.40 Potovanje škrata Spančkolina - risanka; 8.50 Ciciban, dober dan: Glina; 9.05 Kuhinja pri violinskem ključu: Ka ko nastajajo glasbila; 9.35 Mladi virtuozi: Harmonikarski orkester KUD Vide Pregare; 9.55 Jelen ček, otroška serija; 10.25 Pisani svet: ptiči; 10.55 Zgodovina letalstva; 11.50 Po sledeh napredka; 12.20 Jedrska revolucija: Atom -ta neznanka; 12.50 Smuk za moške; 15.55 Poročila; 16.00 Košarka: Zadar - Partizan: 17.30 Baron Miinchausen - 1. del filma; 18.45 Naš kraj; 19.00 Zlata ptica - 1001 noč: Zgodba o učitelju, ki ni znal ne brati ne pisati; 19.05 Risanka: 19.30 TV dnevnik; 20.00 Apartma-, film; 22.00 Zrcalo tedna: 22.15 Do ber večer - zabavno-glasbenn od daja; 23.15 Poročila.
KOPER
15.30 Slalom za ženske; 16.00 Ko šarka; Zadrr - Partizan; 17.30 Smuk za moške: 18.00 Film - ponovitev; 19.30 Risanke iz serije Don Chuck; 20.15 TVD - Stičišče in Dve minuti; 20.30 Rekviem za mrtvega tajnega agenta - film; 22.00 TVD - Danes.
SMUČANJE
V organizaciji treh naših društev
POKAL «BRATSTVA TREH DEŽEL»
Tekmovanje v nedeljo v Trbižu - Zelo hvalevredna pobuda
Trije klubi: Kulturno društvo Lepi vrh iz Kanalske doline. Športno društvo Mladina in SK Devin so se pred kratkim domenili, da organizirajo prvi prehodni pokal «Brat-stva treh dežel*.
To tekmovanje naj bi bilo namenjeno vsem slovenskim smučarjem iz zamejstva, oziroma Furlanije -Julijske krajine, avstrijske Koroške ter iz matične domovine. Do te zamisli so prišli s priporočilom predstavnikov Kulturnega društva Lepi vrh. ki so izrazili željo, da bi imeli Slovenci iz Kanalske doline čimveč stikov tako športnih kot kulturnih z matično domovino in zamejskimi Slovenci. Organizatorji tekmovanja so z veseljem sprejeli to zamisel, čeprav imajo že polne roke dela z organiziranjem petega tekmovanja za zamejsko prvenstvo. Ker na zamejskem tekmovanju ne morejo priti v poštev smučarji iz Slovenije in avstrijske Koroške, se je porodila želja, da hi organizirali tekmovanje, kjer naj bi se srečali vsi slovenski smučarji.
Tako so povabili vse slovenske klube, da se udeležijo tekmovanja. Tekmovanje naj bi bilo v nedeljo, in sicer 24. januarja v Trbižu. Organizatorji so že na delu in potrebno je veliko truda ter požrtvovalnosti.
Pri nagrajevanju bo prvouvrščeno društvo dobilo pokal, ki ga bo moralo naslednje leto spet vrniti in si ga skušalo spet prisvojiti. Le po treh zmagah si bo lahko popolnoma prisvojilo pokal v tramo last. Posamezni tekmovalci bodo za prvo mesto dobili plaketo, za drugo in tret io mesto pa kolajno. Vabimo vse slovenske smučarje, da se udeležijo tekmovania ter s tem lahko dokažejo prijateljstvo do roiakov iz Kanalske doline.	KATJA ŠKERK
V FEBRUARJU V SLOVENIJI
Pesltr spored tekaških prireditev
Spored tekaških prireditev v Slo veniji bo tudi februarja zelo pe-s)--\ Vanj je med drugim tudi vključena tekaška prireditev v Arehovi peči na Koroškem, ki jo prireja Slovenska športna zveza v Celovcu. Pa poglejmo podroben program: Nedelja, 7. februarja: Črni vrh — Trnovski maraton — Proga dolga 42. 15. 12 in 8 kilometrov — Organizator: Organizacijski odbor — In-formaciie na naslov: Murovec, telefon (065) 7L165.	«•-	-
Sobota. 13.,februarja^ Ijp^linja — množični tek — JJooga-dolga. 20 in 10 kilometrov — Organizator: TVD Partizan Mislinja — Informa ci.ie na naslov: Prus — telefon (063) 850-030 int. 132.
Nedelja, 14. februarja: Termin za rezervne teke.
SNEŽNE *** RAZMERE
Forni di Sopra Ravascletto Nevejsko sedlo Trbiž
Piancavallo
Valdajer
Sedlo Chianzutan
Sauris
Matajur
Rogla
Kope
Velika planina
Krvavec
Zelenica
Kranjska gora
Pokljuka
Vogel
Kobla
Zatrnik
Bled
Soriška planina Stari vrh Kanin Livek Sviščaki
50 - 70 80 - 250 90 - 240
60
55
60
50
60
150 100 80 90 90 90 60 40 60 60 110 50 90 220 150 40 15 160 20 - 25 20 - 320 30 - 40 50
40 -
Žičnica na Višarje vozi samo ob koncu tedna.
Naprave na Matajurju obratujejo ob koncu tedna ter ob ponedeljkih in sredah popoldne.
Nedelja-, 21. februarja: Mrkopalj — Memorial 26 zmrznjenih partizanov Proga dolga 42, 20 in 10 kilometrov — Organizator: SK Mrko palj.
Nedelja, 21. februarja: Šentjakob (ob Rožu) — Množični tek Arehova peč (Koroška Avstrija) — Proga dolga 7 in 4 kilometre. Organizator: Slovenska športna zveza iz Celovca.
Petek, 26. februarja: 3. družinski tek Nedeljskega — Proga dolga 5 kilometrov — Organizator: Ljubljanski dnevnik.
Nedelja, 28. februarja: Kranjska gora — 3. tek treh dežel — Proga dolga 28 kilometrov — Organizator:	Organizacijski odbor — In-
formacije na naslov: TD, tel. (064) 88 768.
Za vse ostale informacije v zvezi s posameznimi tekaškimi prireditva-
mi se lahko zainteresirani obrnejo tudi na urad Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) in sicer v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/11 - telefon 767-304) in v Gorici (Ulica Malta 2 - telefon: 33029).
Pel milijard starih dinarjev n Vladimira Petroviča
LONDON — O trenutno najboljšem jugoslovanskem nogometašu Vladimiru Petroviču in o njegovem prestopu v kak tuji klub se je že dosti pisalo.
Iz Londona je prišla glede Petroviča prava «bomba»: za nogometaša Crvene zvezde naj bi baje angleški Arsenal ponudil kar pet mi lijard starih dinarjev.
NOGOMET
3. ITALIJANSKA LIGA
Po podvigu v Monzi Triestini novi točki?
Optimistično razpoloženje v taboru Triestine po velikem podvigu v prejšnjem kolu v Monzi se še ni poleglo. Tržačani so v nedeljo zopet dokazali, da so zmožni vsakega podviga v tej ligi. Žal, pa so doslej dokazali, da so sposobni tudi krepko razočarati svoje navijače.
Danes bodo Buffonijevi varovanci igrali proti Mantovi, proti nekdaj slavnemu društvu, ki je igral v prvi italijanski ligi. V Mantovi sc namreč igrali veliki nogometaši kot Zoff, Schnellinger, Sormani itd. Sedaj pa to društvo nastopa v tretji ligi in to s spremenljivo srečo. Nogometaši Mantove so doslej v 16 kolih zbrali bornih 13 točk in so pri spodnjem delu razpredelnice.
DANAŠNJI SPORED (14.30)
Alessandria - Parma: Atalanta -Rhodense; Fano - Monza; Forli -Treviso; Padova - Medena; Piacen-Vicenza; Sanremese - S. Ange-
lo; Trento - Empoli; Mantova.
Triestina -
...................................................Mn11n11111111111111111111111.111.nl...................................
NOGOMET
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
Fiorentina za «zimski naslov
Udinese na težkem gostovanju v Rimu - Zanimivo v Avellinu
Danes bodo igrali zadnje kolo prvega dela v prvi italijanski nogometni ligi. «Najb!:zja» zimskemu naslovu je seveda Fiorentina. ki ima dve točki prednosti pred Juventu-sem in Romo in bo danes igrala doma proti Cagliariju. Graziani in tovariši, ki so v zadnjih kolih pokazali zelo dobro formo, so seveda v tej tekmi nescorni favoriti.
Pred skoraj brezupno nalogo pa bo danes videmski prvoligaš, ki bo gostoval pri Romi. Liedholmovi va rovanci si seveda absolutno ne mcre; jo dovoliti spodrsljaja na domačem igrišču, če se hočejo boriti za državni naslov. Videmčani bi bili seveda s točko povsem zadovoljni.
Tudi v ostalih tekmah se obetajo zanimive borbe, še najzanimivejše bo bržkone v Avellinu. kjer se bo Viniciovo moštvo spoprijelo z In-terjem. V primeru zmage bi Avel-lino celo dohitel Milančane na skupni lestvici. Dokajšnje pričakovanje pa je tudi za tekmo v Milanu, kjer bo Radieejeva ekipa morala za vsako ceno zmagati, saj bi se nasprotno Milanovi nogometaši znašli v zelo težkem položaju na lestvici.
Pred nelahko nalogo bo tudi tu rinskr; Juventus, ki bo doma igral s presenetljivo dbbffin^C&tShzaromi pa tudi Napeli ne bo imel lahkega dela v Genovi.
DANAŠNJI SPORED (14,30) Avellino - Inter; Bologna - Ascoli; Como - Torino: Fiorentina - Caglia-ri; Genoa - Napoli; Juventus - Ca-tanzaro; Milan - Cesena; Roma Udinese.
B LIGA
DANAŠNJI SPORED (14.30) Cavese - Catania: Cremonese -Brescia; Foggia - Spal; Palermo -Lecce: Perugia - Reggiana; Piša -Pistciese; Rimini - Sampdoria; Sam-benedettese - Bari; Varese - Lazio; Verona - Pescara.
PRIPRAVE NA SP
Miljanimi varovanci od jutri v Splitu
SPLIT — Po uspešnih pripravah v Medulinu se bo jugoslovanska nogometna reprezentanca že jutri ponovno zbrala v Splitu za drugi del priprav za svetovno prvenstvo v Španiji.
Pod vodstvom Miljana Miljaniča bodo v Splitu trenirali naslednj: nogometaši: Stojanovič, Ivkovič, Pan-telič, Pudar (če si bo opomogel po poškodbi); Krmpotič, Hadžibegič, Stojkovič, Jovanovič. Zo. Vujovič, Hrstič, Cvetkovič, Matijevič, Zajec, Živkovič, Gudelj. Jerolimov, Petrovič, Mlinarič, šestič, Klinčarski. Zl. Vujovič, Pašič, Sušič. Deverič, Maj-storovič, Halilovič. Konec meseca se bodo tem igralcem pridružili še
Buljan, šurjak in Halilhodžie.
Na teh pripravah pa bosta še mladinca Cvijan Miloševič (Sloboda Tuzla) in Mitar Mrkela (Beograd).
ATLETIKA
Vtfiliiams napravil samomor
TUCSON (Arizona) - Willie Wil-liams, trener atletskega univerzitetnega moštva Arizone, je napravil samomor. Williams, 41 let, bi moral vaditi ameriške sprinterje (100, 200 in 4x100 m) za olimpijske igre v Las Angelesu leta 1984.
ODBOJKA
ZAGREB - Odbojkarji Mladosti Monterja bedo od 3. do 10. februarja na turneji po Iraku, kjer bodo igrali vrsto prijateljskih srečanj.
NOGOMET
Ipsaro v Veroni
RIM — »Zadeva Ipsaro* je končno rešena. Ipsaro bo doslej lahko igral za Verono.
• 4v-“--- V
PO ANKETU«DQNr-BALLONv.
LESTVICA TE ANKETE 1. Žico (Braz.); 2. Rummenigge (ZRN); 3. Wark (škotska); 4. Ma-radona (Arg.); 5. šengelja (SZ); 6. Stielike (ZRN); 7. Arconada in Quini (oba Šp.); 9. Uribe (Port.); 10. Peters (Niz.).
ZieV najboljši"
MADRID — Po anketi španske nogometne revije «Don Ballon* je najboljši nogometaš v sezoni 1981 Brazilec Žico.
Štirje dosmrtno izključeni
PADOVA — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je dosmrtno izključila tri igralce ekipe Agna iz Padove, ki nastopa v 3. ligi, ker so med nekim prvenstvenim srečanjem lanskega decembra napadli in pretepli sodnika. Poleg tega so srečanje registrirali v korist nasprotnika, nasilneži pa se bodo morali še zagovarjati pred civilnim sodiščem zaradi povzročitve telesnih poškodb.
JADRANJE
PUNTA ARENA — Nizozemska jadrnica «FIyer» vodi na tretji etapi mednarodne jadralne regate o-krog sveta. Skupno z drugo nizozemsko jadrnico »Ceramico* je si-ttnči obplula rt Horn.
'	-a——---- -	’ . j
*■ KAmeričan Spinks 'So izpostavil svoj' naslov svetovnega boksarskega prvaka srednjetežke kategorije (WBA). 13. februarja bo njegov nasprotnik (v Atlantic Cityju) Ugandec Mustafa Wassaga, ki pa je danski državljan.

Domači šport
VAM PREDSTAVI
vse za šport in prosti čas
VEČ ŠPORTA -VEČ ZDRAVJA B r i š č k i - Girandole 42/B
DAN KS
NEDELJA, 17. JANUARJA 1982
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Križu; Vesna S. Canzian;
2.	AMATERSKA LIGA 14.30 v Bazovici: Zarja - Olimpia:
14.30 v Dolini: Breg - Libertas; 14.30 v Trstu, «1. maj*: Campanel-le Primorje: 14.30 v Repnu: Kras - Zaitle;
. m,mil.,     mili,  umi m ■■•■■lili       Iimimmm.
PRVO NEDELJO FEBRUARJA NA TRNOVSKI PLANOTI
TRADICIONALNI TRNOVSKI MARATON
Zanimanje za io najbolj množično prireditev v Jugoslaviji iz leta v leto večje ■ Prijave (do 25. t.m.) tudi na ZSŠDI v Trstu in Carici
IDRIJA — Pisatelj Tone Svetina, avtor uspešnice »Ukana*, je v posvetilu 3. Trnovskemu maratonu napisal: »Trnovskemu maratonu, tej najpomembnejši smučarski prireditvi v Jugoslaviji pa želim, da bi postala tradicionalna in bi obujala spomine na težke boje IX. korpusa.*
Priljubljenemu pisatelju se je že lja izpolnila v celoti: Trnovski ma raton je postal tradicionalen in obe nem najbolj množična smučarska prireditev v državi. Istočasno pa je dosegel tudi drugi namen: krepiti obrambne sposobnosti, obujati spomine na NOB ter prenašati borbene tradicije na mladi rod.
Zato je organizator poskrbel, da potekajo vse proge po poteh, kjer so med NOB hodile in sc borile e-note slavnega 9. korpusa NOV in PO Jugoslavije in njegove predhodnice.
Tako so speljane smučine mimo Brinovega griča, kjer je bil v je šeni in zimi 1942/43 tabor partizanske čete, ki jo je vodil legen-
darni narodni heroj Janko Premrl Vojko.
Okrepčevalnice in sanitetne posta je so pri znanih partizanskih kmetijah. Tako sta prva okrepčevalnica in sanitetna postaja pri Francu Benčini. ali po domače »pri Novaku* v Koševnlku. Franc Benčina, v partizanih je bil »Lado*, je še danes oskrbnik obnovljenega tabora Vojkove čete na Brinovem griču.
Zadlog, Idrijski log in Idrijska Bela so raztresena naselja na lepi Črnovrški planoti. Njihovi prebival ci so se že leta 1942 množično vključevali v NOB in je tako imela Voj kova četa pri njih vso podporo in varno zaledje. Mnogi domačini so se vključili že v znano Vojkovo četo in žrtvovali svoja življenja za svobodo in priključitev k domovini. Za sluga Trnovskega maratona je, da so vsi navedeni zaselki iztrgani po žabi. v katero so tonili brez svoje krivde kljub velikemu prispevku v NOB!
Število udeležencev Trnovskega maratona naglo raste iz leta v leto, kar dokazuje njegovo pravilno u-smerjenost in vse večjo priljubljenost. Na prvi prireditvi leta 1974 je sodelovalo 553 udeležencev na tretji že 1366. da bi se na 7. Trnovskem maratonu 1980 povzpelo že na 4000!
Na 8. Trnovskem maratonu, ki bo 7. februarja na Črnem vrini nad I drijo. pričakujejo okoli 4500 udele žencev iz vse Jugoslavije. Italije. Avstrije in prvič iz Češkoslovaške! Kot zanimivost povejmo, da sc je iz Italije prvi prijavil Pietro Ghidi iz Vignole pri Modeni.
Ekskluzivni zastopnik Trnovskega mai atona za Italijo je Združenje slo venskih športnih društev v Italiji. Prijave za 8. Trnovski maraton spre jemata do 25. januarja sedeža ZSŠDI v Trstu (Ulica sv. Frančiška 20/11. tel. 040/767-304) in v Gorici (Ulica Malta 2, tel. 0481/84-644), kjer interesenti lahko dobijo tudi podrobnejše informacije.
3. AMATERSKA LIGA
14.30	v Zdravščini: Poggio - Mladost: 14.30 v Zagraju; Sagrado - So-vodnje; 14.30 v Štandrežu: Juveiiti-na - Begliano; 8.00 v Trstu. Drev.
; Sanzio: Chiarbola - Primorec; počiva: Gaja:
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Trstu, Drev. Sanzio: S. Giovanni - Primorje; 14.30 na Op-
I činah: Montebello - Gaja; 10.30 v ! Repnu; Kras - Fortitudo:
NAJMLAJŠI
I 9.00 v Dolini: Breg - S. Vito: 10.30 i v Bazovici: Zarja - Portuale; 12.00 na Proseku: Primorje - S. Sergio; ZAČETNIKI
10.30	v Dolini: Breg - Costalun-ga; 10.30 v Trebčah: Primorec - S. Giovanni A: 9.15 na Proseku: Portuale Kras:
NAMIZNI TENIS
VSEDRŽAVNI TURNIR
9.00	v Cecini: nastopa tudi Kras;
KOŠARKA
MOŠKA PROMOCIJSKA LIGA
11.00	na Kontovelu: Kontovel -Ferroviario;
MLADINCI
9.00	v Trstu, Športna palača: SA
BA - Polet: 10.00 v Trstu, «1. maj*: Bor - Inter 1904;	>
NARAŠČAJNIKI
12.00	v Trstu. Športna palača: Ri-creatori - Jadran; 11.30 v Trstu, «1. maj*: Bor - Servolana A;
KADETI
17.00	v Trstu. Ul. della Valle: A-labarda - Bor:
ODBOJKA
ŽENSKA D LIGA
11.00	v Tržiču: Italcantieri • Bor; L MOŠKA DIVIZIJA
9.00	v Trstu, Morpurgo: NP Trst • Bor:
1. ŽENSKA DIVIZIJA
9.30	na Proseku: Kontovel • Gold Fassl: 13.00 v Trstu. Morpurgo: NP Trst - Sloga.
OBVESTILA
Športna šola Trst
sporoča, rta bo seja glavnega odbora 21. januarja.
•	# <k
Košarkarska sekcija —
ŠZ Bor
sporoča, da Im» seja odbora sekcije jutri, 18, t.m., ob 20.30 na stadionu «1. maj*.
•	# *
ZSŠDI
obvešča, da bo v sredo, 20. t.m., ob 20. uri sestanek smučarske komisije v Praprotu.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
17. januarja 1982
VČERAJ V MADRIDU ŽREB ZA SESTAVO SKUPIN ZA SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO, KI BO OD 13. JUNIJA DO 11. JULIJA 1982 V ŠPANIJI
SKUPINE SO IZŽREBALI V SVEČANEM VZDUŠJU
Izredno zanimanje po vsem svetu - Spodrsljaji pri žrebanju
v MADRID — Zaključni del letošnjega svetovnega nogometnega prvenstva v Španiji se je sinoči v bistvu že začel. Žrebanje finalnih skupin je bilo namreč prvo dejanje zaključnega dela te velike športne prireditve, za katero je vladalo izredno zanimanje po vsem svetu, čeprav je bilo v veliki dvorani razstavne in kongresne palače v Madridu, kjer se je žrebanje odvijalo, več sto časnikarjev, jih je nekaj sto kljub temu ostalo zunaj vrat. Več kot 70 televizijskih družb je slovesnost prenašalo v 40 držav in izvedenci računajo, da je sedelo sinoči ob 19. uri pred malimi ekrani več kot pol milijarde ljubiteljev nogometa.
Slovesnost je bila pripravljena izredno slikovito, koreografija boga-te; ton so dajali večeru tudi številni gostje (med katerimi je bil tudi mladi španski prestolonaslednik princ Filip), predstavniki španskega političnega in javnega življenja, najvišji zastopniki mednarodne nogometne zveze, vodstva e-kip, ki so se uvrstile '■ v ta del tekmovanja itd.
Kljub temu pestremu in do zadnje podrobnosti načrtovanem okvi-ru pa le ni teklo vse tako, kot bi
moralo. Po nekoliko predolgih protokolarnih govorih v začetku slovesnosti je prišlo namreč že v začetku žrebanja do spodrsljaja. Nekoliko zapleten sistem žrebanja je povzročil, da so Italiji pomotoma določili za prvega nasprotnika Belgijo, napako pa so opazili šele, ko so žrebali že drugo skupino. Kasneje so nastale težave tudi v bobnih za žrebanje, kjer so se male nogometne žoge, v katerih so bila skrita imena ekip, odpirale kar same. Toda tudi to težavo so prebrodili in je kmalu utonila v pozabo ob živahnih in glasnih komentarjih prisotnih v dvorani, ki so takoj, kot prav gotovo tudi drugod po svetu, ocenjevali posamezne skupine, možnosti ekip, napovedovali favorite in tako dalje.
Italija in Jugoslavija sta pri žrebu imeli dokajšnjo srečo. Njuni tekmeci v prvi, oz. peti skupini niso med najboljšimi.
Oster boj pa je pričakovati v tretji skupini med Argentino, Madžarsko in Belgijo; vroče bo tudi ■v 4. skupini, v kateri igrajo Anglija, ČSSR in Francija; zanimivo pa bo tudi v 6. skupini, v kateri je pričakovati velik boj. med Brazilijo, SZ in Škotsko.
Bearzot: «Z žrebom sem zadovoljen»
Italijanski zvezni trener meni, da bodo njegovi varovanci morali igrati proti vsem nasprotnikom zbrano ■ Poljska najnevarnejši tekmec
Italijani so lahko z včerajšnjim žrebom še kako zadovoljni. Po za četnem «preplahu», ko so pomotoma vključili v skupino Italije Belgijo, so si v italijanskem taboru oddahnili: z Italijo bodo igrale re prezentance Poljske, Peruja in Kameruna..
Bearzot je po žrebu takole dejal: «Z žrebom sem zadovoljen. Zelo nevarno pa je, ko bi naše nasprotnike podcenjevali. Proti vsem nasprotnikom bo treba igrati zbrano
Tako v šestih skupinah v Špani j
i
Po včerajšnjem žrebu je sestava skupin za svetovno prvenstvo, ki se bo pričelo 13. junija, končalo pa 11. julija, naslednja.
1.	SKUPINA
(Vigo in La Coruna) ITALIJA POLJSKA PERU KAMERUN
2.	SKUPINA
(Gijon in OviedoJ
ZAHODNA NEMČIJA
AVSTRIJA
ČILE
ALŽIRIJA
3.	SKUPINA
(Alicante in Elche) ARGENTINA MADŽARSKA BELGIJA SALVADOR
4.	SKUPINA
(Bilbao in VailadolidJ
ANGLIJA
ČEŠKOSLOVAŠKA
FRANCIJA
KUVAJT
5.	SKUPINA
(Valencia in Saragoza)
ŠPANIJA
JUGOSLAVIJA
SEVERNA IRSKA HONDURAS
6. SKUPINA (Sevilla in Malaga) BRAZILIJA SOVJETSKA ZVEZA ŠKOTSKA NOVA ZELANDIJA
Drugi del svetovnega prvenstva bo od 28. junija do 5. julija v Barceloni in Madridu. V drugi del pa se bodo uvrstile prva in drugouvrščena ekipa iz vsake skupine. V drugem delu bodo tako štiri skupine po tri moštva. Prvouvrščene reprezentance tega dela bodo igrale v polfinalu.
in odločno. Zadovoljen sem tudi, da bomo v prvem srečanju igrali proti Poljski, ki je za nas v tej skupini seveda najtežji tekmec.»
Tudi vsi italijanski reprezentanti so izjavili, da jim je bil tokrat žreb dokaj ugoden.
Najnevarnejši tekmec Italijanov v tej skupini je Poljska. Poljaki so v zadnjih letih med boljšimi evropskimi reprezentancami sploh. Poljska je v kvalifikacijah za letošnje SP igrala v 7. evropski skupini, v kateri so nastopile le tri reprezentance. Izidi Poljakov: Malta -Poljska 0:2; Poljska - NDR 1:0; NDR-Poljska 2:3; Poljska-Malta 6:0 KONČNA LESTVICA
Poljska 8 (4, 4, 0, 12:2); NDR 4; Malta 0.
Poljska je doslej igrala šestkrat proti Italiji (1 zmaga, 4 remiji, 1 poraz).
Najboljši poljski nogometaš je trenutno Boniek (26 let), trener je Anton Peichniczek (39 let).
Verjetna postava:	Mlynarczyk;
Dziuba, Janas, Zmuda, Jalocha; Lato, Matysik, Mayewski; Szar-mach, Boniek, Smolarek.
Proti Peruju Iitalija ni še nikdar igrala. Peruanci pa so se za letošnje SP takole uvrstili (2. južnoameriška skupina): Kolumbija -Peru 1:1; Peru - Kolumbija 2:0; Urugvaj - Peru 1:2; Peru - Urugvaj 0:0.
KONČNA LESTVICA
Peru 6 (2, 2, 0, 5:2); Urugvaj 4; Kolumbija 0.
24-letni Julio Cesar Uribe je najbolj popularen nogometaš Peruja; trener pa je skoraj 70-letni «Tim» (Elba de Padua Lima).
VERJETNA POSTAVA: Quiroga; Duarte, Diaz, Chumpitaz, P. Ro-jas, Cueto, Cubillas, Uribe; Barba-dillo. La Rosa. Sotil.
Da se je Kamenim uvrstil na SP, ima veliko zaslugo jugoslovanski trener Branko Žutič, ki je odlično pripravil to reprezentanco. Najboljši kamerunski reprezentant pa je 30-letni Roger Milla, ki nastopa v francoskem prvenstvu (Ba-stia).
Kamerun se je na SP uvrstil takole (afriška skupina): 1. KOLO: Kamerun - Malawi 3:0; Malavvi -Kamerun 1:1. 2. KOLO: Kamerun -Zimbabvve 2:0; Zimbabwe - Kame-
Miijanič:«Proti Špancem najtežje»
Jugoslovanski zvezni trener pa meni, da niti Severne Irske in Hondurasa ne gre podcenjevati - Domačini in «plavi» favoriti
run 1:0. 3. KOLO: Zaire - Kamerun 1:0; Kamerun - Zaire 6:1. POLFINALE: Maroko - Kamerun 0:2; Kamerun - Maroko 2:1.
VERJETNA POSTAVA: N’Kono; Kaham, Audou, N’Doumbe, Lea, M’Bom; Abega, Tokoto, Kunde; Ba-hoken, Millan Maya.
Kamerun doslej še ni igral proti Italiji.
V tej skupini sta seveda izrazita favorita za prestop v nadaljnji del Italija in Poljska.
Jugoslavija bo v peti skupini igrala proti Španiji, Severni Irski in Hondurasu. Žreb je bil torej Jugoslovanom dokaj naklonjen.
Jugoslovanski zvezni trener Miljan Miijanič, ki se ni udeležil včerajšnjega žreba v Madridu, pa je dal naslednjo izjavo: <Na naš žreb gledam z zmernim optimizmom. Slišal sem, da so mnogi v Madridu dejali, da bo imela Jugoslavija lahek posel. S tem se ne strinjam. Predvsem bomo igrali proti Španiji, ki bo nastopila pred svojim občinstvom. V kakšno pomoč je na takih turnirjih domača publika, to vsi vedo. Tudi Hondurasa ne gre podcenjevati. Ta reprezentanca ima v napadu tri zelo močne in izkušene nogometaše. Proti Hondurasu pa naša reprezentanca doslej še ni igrala. Še manj pa seveda gre podcenjevati Severno Irsko. Danes na svetovnih prvenstvih ni lahkih nasprotnikov. Treba se bo za vsako tekmo temeljito pripraviti.* Reprezentanca Hondurasa se je uvrstila na SP, s tem da je osvojila prvo mesto v 3. skupini «Con-caf*. V finalnem delu je Honduras igral takole: Honduras - Haiti 4:0; Honduras - Kuba 2:0; Honduras -Kanada 2:1; Honduras - Salvador 0:0; Honduras - Mehika 0:0.
KONČNA LESTVICA Honduras 8 (3, 2, 0, 8:1); Sal-
«Azzurri» in «plavi» do SP
Italija in Jugoslavija sta igrali v peti kvalifikacijski skupini • za SP.
V tej skupini je zanesljivo osvojila prvo mesto Jugoslavija pred Italijo, ki je sicer odlično pričela, nakar pa je tudi znatno popustila. Jugoslavija je imela tudi daleč najboljšo «gol-razliko* v tej skupini (22:7) in je, kot Italija, doživela le en poraz.
IZIDI SKUPINE 5 Luksemburg - Jugoslavija 0:5; Jugoslavija - Danska 2:1; Luksemburg - Italija 0:2; Danska - Grčija 0:1; Italija . Danska 2:0; Italija -Jugoslavija 2:0; Danska - Luksem-
burg 4:0; Grčija - Italija 0:2; Gr čija - Luksemburg 2:0; Luksemburg - Grčija 0:2; Jugoslavija - Grčija 5:1; Luksemburg - Danska 1:2; Danska - Italija 3:1; Danska - Jugoslavija 1:2; Grčija - Danska 2:3; Jugoslavija - Italija 1:1; Italija -Grčija 1:1; Jugoslavija - Luksemburg 5:0; Grčija - Jugoslavija 1:2; Italija - Luksemburg 1:0.
KONČNA LESTVICA
Jugoslavija
Italija
Danska
Grčija
Luksemburg
8 6 8 5 8 4 8 3 8 0
22:7	13
12:5	12
14:11	8
10:13	7
1:23	0
vador 6; Mehika 5; Kanada 5; Kuba 4; Haiti 2.
Najbolj popularen nogometaš Hondurasa je Roberto Figueroa «Ma-cho», ki ima 25 let. Trener je 37-letni Chelato Ucles.
VERJETNA POSTAVA: Arzu; Gu-tierrez, Costly, Villegas, Bulnes; Bueso, Maradiaga, Toledo; Laing, Urquia, Figueroa.
Severna Irska se je v Španijo u-vrstila kot drugouvrščena v šesti evropski skupini. IZIDI: Izrael - S. Irska 0:0: S. Irska - Švedska 3:0; Portugalska - S. Irska 1:0; Škotska - S. Irska 0:0; S. Irska - Portugalska 1:0; Švedska - S. Irska 1:0; S. Irska - škotska 0:0; S. Irska - Izrael 1:0.
KONČNA LESTVICA
škotska 11; Severna Irska 9 (3, 3, 2, 6:3); Švedska 8; Portugalska 7; Izrael 5.
«Nogometna zvezda* te reprezentance je Pat Jennings, trener pa je Billy Bingham, 51 let.
VERJETNA POSTAVA: Jennings; J. Nicholl, McClelland, Cassidy, C. Nicholl. M. 0’Neill, Hamilton, Mcllrov, Armstrong, Brotherson, Cochrane.
Španija se je kot organizator neposredno uvrstila v sklepni del tega SP. Trener je znani Jose E-milio Santamaria, nekdaj slavni član madridskega Reala. Trenutno najmočnejši španski nogometaš je vratar Areonada, verjetno tudi najboljši vratar na svetu.
VERJETNA POSTAVA: Arcona-da; Camacho, Alesanco, Tendillo. Gordillo; Alonso, Victor, Zamora; Juanito (Saura), Satrustegui, Quini.
Na dlani pa je, da sta v tej skupini Španija in Jugoslavija favorita za prestop v nadaljnji del.
«ESPANA 82»
Spored prvega dela
Spored prvega, izločilnega dela SP je naslednji.
13.	junija
Barcelona (20.00): Argentina - Belgija (Skupina 3).
14.	junija
Vigo (17.15):	Italija - Poljska
(Sl); Sevilla: Brazilija - SZ (S6).
15.	junija
La Coruna (17.15): Peru - Kamerun (Sl); Elche (21.00); Madžarska - Salvador (S3); Malaga (21.00): Škotska - Nova Zelandija.
16.	junija
Gijon (17.15): ZRN - Alžirija (S2); Bilbao (17.15): Anglija - Francija (S4); Valencia (21.00): Španija -Honduras (S5).
17.	junija
Oviedo (17.15): čile - Avstrija (S2); Valladolid (17.15): ČSSR - Kuvajt (S4); Saragoza (21.00): Jugoslavija - S. Irska (S5).
18.	junija
Vigo (17.15): Italija - Peru (Sl); Alicante (21.00): Argentina - Madžarska (S3); Sevilla (21.00): Brazilija - Škotska (S6) .
19.	junija
La Coruna (17.15): Poljska - Kamerun (Sl); Elche (21.00): Belgija-Salvador (S3); Malaga (21.00); SZ -Nova Zelandija (S6).
20.	junija
Gijon (17.15): ZRN - Čile (S2); Bilbao (17.15): Anglija - ČSSR (S4); Valencia 21.00): Španija - Jugoslavija (S5).
21.	junija
Oviedo (17.15): Alžirija - Avstrija (S2); Valladolid (17.15): Francija -Kuvajt (S4); Saragoza (21.00): Honduras - S. Irska (S5).
22.	junija
La Coruna (17.15): Poljska - Peru (Sl); Elche (21.00): Belgija - Madžarska (S3); Malaga (21.00): SZ -Škotska (S6).
23.	junija
Vigo (17.15): Italija - Kamerun
(51)	; Alicante (21.00): Argentina -Salvador (S3); Sevilla (21.00): Brazilija - Nova Zelandija (S6).
24.	junija
Oviedo (17.15):	Alžirija - Čile
(52)	; Valladolid (17.15): Francija -ČSSR (S4); Saragoza (21.00): Honduras - Jugoslavija (S5).
25.	junija
Gijon (17.15):	ZRN - Avstrija
(S2); Bilbao (17.15): Anglija - Kuvajt (S4); Valencia (21.00): Španija - S. Irska (S5).
...........................lil.........mi....................................................................................................................................................................................................................i.....................um.....................im.......................................................................................................................................................................m....................m................................
SMUČANJE
V SMUKU ZA SP V KITZBOHLU
Favoriti izpolnili pričakovanja
Podborski je dvoboj s Klammerjem odločil v svojo korist Kar sedem Avstrijcev v prvi petnajsterici - Danes slalom
KITZBOHEL — Napovedi so to-, rej obveljale: večina favoritov se je zbrala na vrhu lestvice včerajšnjega smuka za svetovni pokal v Kitzbiihlu, Podborski pa je Kanadi priboril še eno zmago in je tako zdaj na tretjem mestu skupne lestvice za svetovni pokal, pa čeprav je le smukač. Kanadčan je premagal Klammerja, ki letos oči-vidno preživlja <?drugo mladost,*. Klammerja so tisoči navijačev ob Progi viharno spodbujali, vendar je Kil Podborski tokrat za pol sekunde hitrejši. Izredno uspešen je bi! tudi Read, ki je po lanski težki Poškodbi spet stopil na smuči in je kljub le dvotedenskemu treningu že spet v najožjem svetovnem smukaškem vrhu.
Phil Mahre je spet zbral lepo Število točk. ker je osvojil kombinacijo (s slalomom v Bad Wiessee-,iu) ni je tako svojo prednost pred Stenmarkom skoraj podvojil.
Danes bo na sporedu moški slalom.
LESTVICA SMUKA
L Podborski (Kan.)	1’57”24
2.	Klammer (Av.)	1’57”78
3.	Read (Kan.) -	1’57”90
V jutrišnji oddaji «Glasbeni ping-pong*, ki bo na sporedu od 15. do 17. ure, bo ponovno govor o vrhunskem športu v zamejstvu. Gosta oddaje bosta predsednik ZSŠDI dr. Odo Kalan in predsednik TO ZSŠDI za Trst Radivoj Pečar.
Heinzer (Švi.)	1’58”00
5- Biirgler (Švi.)	1’58”03
*• Resch (Av.)	1’58”05
č Weirather (Av.)-	1’58"22
Stock (Av.)	1’58”26
9.	Cathomen (Švi.)	1’58”37
10.	Pfaffenbichler (Av.)	1’58”43
LESTVICA KOMBINACIJE L P. Mahre (ZDA) 17,75, 2. Wen-*el (Liech). 35,02, 3. Roth (ZRN) 89,88, 4. Mair (It.) 102,26, 5. Chiba (Jap.) 117,29, 6. Saunders - San-chez (Bol.) 159,72 7. Van Hohenlohe (Meh.) 272,87.
LESTVICA
SVETOVNEGA POKALA ZA SMUK L Podborski 94, 2. Klammer 59, 3. Weirather 53, 4. Resch in Read 56.
SKUPNA LESTVICA SVETOVNEGA POKALA , 1. P. Mahre 197, 2. Stenmark 109,
3-	Podborski 94, 4. Wenzel 85, 5. ?aspoz 62, 6. Muller 60, 7. Klammer "9. 8. Weirather 58, 9. Resch in Kead 56, 11. Biirgler 51, 12. Girar-Kelli 48, 13. Stock 40. 14. Gruber 8». 15. žirov, De Chiesa (It.) in S. Mahre 38.
Neuper prvi
SAPPORO — Na mednarodnem tekmovanju v smučarskih »kokih v
Sapporu je na 90-metrski skakalnici zmagal Avstrijec Neuper. Ri-goni je bil enajsti.
V ITALIJANSKI A 2 LIGI
Tropic praznih rak
V anticipiranem srečanju 21. kola italijanske A-2 lige je Stella Azzurra sinoči s 93:77 (45:33) premagala videmski Tropic.
. DANAŠNJI SPORED
A-2 LIGA
Honky - Cidneo; S. Benedetto - Sa-cramora; Sapori - Selečo; Sweda -OECE; Matese - Latertini; Lib. Livorno - Rapident.
A-1 LIGA
Cagiva - Squibb; Benetton - Scavo-lini; Billy - Carrera; Recoaro - Ban-coroma; Fabia - Sinudyne; Jesus -Berloni; Sole - Bartolini.
V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI
Hud poraz Ljubljančanov
V jugoslovanski prvi košarkarski ligi je bilo sinoči na sporedu 13. kolo, v katerem je ljubljanska Iskra Olimpija doživela hud poraz proti Partizanu. Dalipagič je bil tokrat še bolj učinkovit kot običajno in je dosegel kar 39 točk, Petrovič pa devet manj. Pri Ljubljančanih je Jelovac dal 27 točk, Vilfan pa dvajset.
IZIDI
Bosna - Cibona	87:89
Sloboda - Šibenka	90:78
Partizan - Iskra Olimpija 124:93 Borac - Zadar Rabotnički - Radnički Budučnost - C. zvezda
90:93
85:77
106:84
Redni občni zbor ŠD Zarja
V prostorih. društvenega krožka v Bazovici je bil sinoči redni občni zbor ŠD Zarja, na katerem so ob številni prisotnosti in živem zanimanju članstva podali obračun preteklega delovanja. Tako iz predsedniškega in tajniškega kot tudi blagajniškega poročila je izhajalo zdravo, zavzeto in uspešno delovanje tega našega društva.
O občnem zboru bomo obširneje še poročali.
Pripomba k predstavitvi Ruplove knjige
Na športni strani Primorskega dnevnika z dne 16. januarja t.l. je objavljena slika z razlago, da dobi-
vam od prireditelja šopek cvetja. V resnici sta mi šopek cvetja poslali sestra in nečakinja.
Čeprav časopis že deset dni dosledno poroča, razen v enem samem primeru, o «športu med Slovenci v Italiji* in čeprav je vsem govornikom na predstavitvi knjige, razen predstavniku ZTT, uspelo, da niso niti enkrat v nobeni besedni in miselni povezavi izgovorili «telesna kultura*, je le res, da nosijo moje beležke naslov «Telesna kultura med Slovenci v Italiji*. Ob izidu neke knjige bi bilo pričakovati, da zabeležimo pravilno vsaj njen naslov.
Aldo Rupel
OBVESTILA ŠK Kras
vabi člane in prijatelje na 18. redni občni zbor, ki bo v petek, 29. januarja 1982, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v gostilni Križman v Repnu.
Dnevni red: 1. otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, 2. poročila; 3. pozdravi in diskusija;
4.	izvolitev volilne komisije; 5. razrešilnica staremu odboru; 6. volitve novega odbora; 7. razno.
ODBOJKA
/ih' C V A i Lij h Li V« 0(r.
V PRVENSTVU ZENSKE B LIGE
Nabrežinski Sokol lahko zdaj meri na visoko uvrstitev
Sinoči je premagal tudi ekipo II PeUicano Fratte - Bor Intereuropa kljub dobri igri prepustil točki vodilni Spinei
ŽENSKA B LIGA Sokol — Pellicano Fratte 3:1 (15:5, 17:15, 5:15, 15:9)
SOKOL: Lia. Vida in Grazia Le-giša, Lozar, Mervič, Antoni, Kralj, Škrk, Pernarčič, Kojanec.
Po ogorčeni borbi je prišel Sokol do para točk, ki mu skoraj gotovo dovoljujeta, da se uvrsti na eno izmed prvih treh mest na končni lestvici, kar omogoča nastopanje v skupini najboljših v drugem delu prvenstva.
Tekma s Fratte se je začela precej dobro za Sokol, saj so Nabre-žinke dobile prvi set z relativno lahkoto. Že v drugem setu pa so nasprotnice pokazale svojo pravo moč. Kot za stavo so lovile vse mogoče žoge in Sokolu je bilo zelo težko uspešno zaključevati akcije. Pri stanju 11:14 so se pa naša dekleta zbrala in s koristno igro zaključila set v svojo korist.
Tretji set je bil samogovor go-stinj, ki so hitro povedle in obdržale vodstvo do konca seta.
Sokol je pokazal svojo pravo igro v začetku četrtega seta, saj je povedel celo z 8:0.
Tekma je bila precej lepa in borbena. Včasih so pa odlično izpelja-
nim akcijam sledile neučinkovite poteze. Po tekmi je trener ekipe Fratte izjavil: «Naša ekipa napreduje iz tekme v tekmo. Tokrat smo igrali eno svojih boljših tekem in sem popolnoma zadovoljen z igro svoje ekipe. Vsekakor je pa Sokol zmagal zasluženo. Domačinke igrajo zelo lepo odbojko, s katero lahko premagajo marsikatero ekipo. Osebno pa mislim, da je ekipa Spi-nee močnejša od Sokola, vsaj zaradi izrednih fizičnih sposobnosti.
Spinea — Bor Intereuropa 3:1 (13:15, 15:8, 15:12, 15:8)
BOR: Rauber, Kus, Fičur. Debenjak, Cergol, Maver, Glavina.
Po štirih zaporednih zmagah je moral Bor prepustiti prvemu na lestvici obe točki. Ekipa Spinee je igrala zelo dobro, vendar je tokrat naletela na zagrizen odpor. Borovke so prepričljivo osvojile prvi set in so v istem slogu nadaljevale tudi v naslednjih dveh nizih, seveda pa so domačinke za vsako ceno hotele zmagati in s tem ohraniti nepremagljivost na lastnem igrišču. „
Tekma je bila v prvi polovici zelo lepa in napeta. Zmagovalca je
■ IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIItlHilIlllHIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIllllllilllllllllllIIllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiililllllllllllllllllllllllll
KOŠARKA
SINOČI V PRVENSTVU C-l LIGE
Zaslužena zmaga proti grobim gostom
Jadran znatno boljši od Canelle - Marko Ban odličen (48 točk)
Jadran — Canella 94:85 (43:30)
JADRAN: A. Sosič, Žerjal 9 (3:3), Udovič, Klavdij Starc 4 (2:2), Ivo Starc 3 (1:3), Klobas 4, Ban 48 (20:26), Kraus 2 (2:2), Daneu 16 (6:7), Valter Sosič 8.
CANELLA SAN DONA': Bucciol. David 22, Bergamo 14 (2:2), Vicen-tini 19 (3:5), D’Alba, Bertoldo, Ma-rangon, Selero 12 (2:3), Montino 14, Coppo 4.
Jadranovi košarkarji so sinoči pred velikim številom navijačev končali prvi del nastopov v prvenstvu C-l lige. In ta del so končali s pomembno zmago proti neugodnemu nasprotniku, kot je Canella iz San Dona. Še pomembnejši pa sta novi točki, če upoštevamo, da je naše moštvo nastopilo brez enega svojih ključnih košarkarjev, kot je Boris Vitez, ki ima nogo v mavcu.
Čeprav brez odličnega Viteza, pa so jadranovci povsem zasluženo odpravili sinočnje goste, ki so se bolj kot glede igre izkazali zaradi vrsto grobosti in provokacij, tako da se je srečanje večkrat spremenilo v pravo prerivanje pod košema in z grobimi prekrški po vsem igrišču. Žal,
pa so prevečkrat naši fantje nasedli gostom in tako so iztržili sorazmerno «tesno» zmago, medtem ko bi lahko odpravili to ekipo vsaj z 20 točkami razlika
Daleč najboljši na igrišču je bil Marko Ban, ki je dosegel kar 48 točk in je bil tudi v borbi pod obema košema odličen. Zelo dobro pa je igral tudi mladi Daneu, medtem ko so pri gostih nekaj več pokazali David, Montino in Vicentini.
Naj omenimo še, da se je med tekmo zopet poškodoval Valter Sosič. Upati pa je, da ni nič hujšega.
Boris Vitez, ki je srečanju sledil ob robu igrišča, je po tekmi dejal: «Naša zmaga je bila povsem zaslužena. Stalno smo bili v vodstvu. Gostje so bili preveč grobi, izkazali pa so se z dobrim metom od daleč, povsem pa so odpovedali v skoku.*
(bi)
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Bar premagal Palet
Bor - Polet 83:63 (41:20)
BOR: čok 6, Canciani, Leo Koren 4, Ražem 20 (6:10), Male 2, Race 6 (2:3), Pegan 10 (2:2), Bru-
no Kneipp, Maver 8, Corbatti 27 (2:5).
POLET: Ferluga 11 (3:6), Lo-ris Tavčar, Kerpan 12 (2:5), Franko Tavčar, Sedmak 7 (1:3), Gantar 2, Hrovatin 9 (3:7), Vitez 22 (2:5), Daneu.
SODNIKA: Corazza in Spadaro iz Trsta.
V	zadnjem slovenskem derbiju prvega dela prvenstva so borovci nepričakovano visoko premagali Polet. Moštvi sta bili enakovredni le v osmih minutah, v 5. min. p.p. pa so si borovci priborili prednost osmih točk in jo s hitrimi protinapadi in točnimi meti od daleč stalno večali, tako da je bil po prvem polčasu izid 41:20 v korist domačinov.
V	drugem delu srečanja se slika na igrišču ni bistveno spremenila. Razpoloženi borovci so zadevali koš kot za stavo in napolnili vse vrzeli v obrambi. Poletovcem pa nikakor ni šlo od rok. Najboljši na igrišču je bil Igor Corbatti, ki je bil izjemno točen pri metu. Dobro sta igrala tudi Ferluga in Vitez pri Poletu ter Borov center Ražem.
Štefan
odločila le večja prisebnost v končnicah posameznih nizov. Borovke so igrale dobro predvsem v napadu (kjer je na mreži izredno igrala Kusova), žal pa nekoliko slabše v polju, vendar niso nikoli popolnoma prepustile pobude nasprotnicam.
Vsekakor so naše igralke povsem zadovoljile. Glavinova je res dobro branila in njena zasluga je, da je bilo v polju pobranih jJl-ecej žog in je potem lahko napad deloval tako dobro.
S to zmago so naše igralke potrdile, da so enakovredne kateremukoli nasprotniku, le če stopijo na igrišče prepričane v svoje moči. Zato lahko čez teden dni pričakujemo na stadionu «1. maj* res lep in borben derbi.
ŽENSKA C-2 LIGA Colloredo — Breg 3:2 (—15, 11, -14, 13, 9)
BREG: Olenik, Sancin, Danica in Ksenija Kocjančič, Žerjal, Stefančič, Martinelli, Slavec.
SODNIK: AUetto (Videm).
Brežanke so startale dokaj dobro, saj so igrale v prvem nizu uspešno v obrambi in napadu.
Drugi del tekme je bil izenačen. Ekipi sta se izmenjavali v vodstvu, Brežanke pa so zgrešile preveč servisov, in ko so svoje vrste nekoliko uredile so imele nasprotnice že preveliko prednost, da bi jo lahko izničile.
V	tretjem nizu so nasprotnice povedle kar z 10:1, toda «plave» so se izredno potrudile, najprej izenačile in nato tudi dobile ta del tekme.
četrti set je bil v bistvu odločilen. Brežanke bi namreč prav lahko zmagale, saj so vodile s 13:11, toda v najbolj nepravem trenutku so zgrešile nekaj servisov, postale so živčne in izgubile so niz.
Motiviranost Brežank je v zadnjem delu močno popustila in tako z zmago ni bilo nič. Kljub temu pa je bilo tehnično vodstvo ekipe z njihovo igro in borbenostjo zadovoljno.
MRS
Sloga — Volley Trst 3:0 (15:4, 15:10, 15:11)
SLOGA: Benčina, Maruška, Mira in Neva Grgič, Hrvatin, Lučka, Milena in Ticijana Križman-čič, Ražem, Vidali.
V	prvem povratnem kolu je Sloga brez težav premagala tržaški Volley Club. Postava, v kateri so naša dekleta tokrat nastopila, je bila nekoliko neobičajna, kljub temu pa ni bila zmaga «rdečih» nikoli v dvomu. Nekoliko je sicer včasih pešal sprejem, zgrešenih je bilo nekaj servisov, razlika med ekipama pa je bila več kot očitna in slogašice so prišle do pete prvenstvene zmage že po slabi uri igranja,
Inka
Vivil — Kontovel 1:3 (—10, 5, -9, -14)
KONTOVEL: Ban, Cibic, Černja-va, M. in N. Danev, Maver, Pra-šelj, Regent.
Kontovelke so pripravile pravo presenečenje, saj so v gosteh premagale solidno šesterko Vivila. Po zadnjih ne preveč spodbudnih nastopih so končno igrale tako kot znajo. Z umirjeno in organizirano igro so takoj vsilile nasprotnicam svoj tempo in zanesljivo osvojile prvi set.
V nadaljevanju so nekoliko popustile, kar so domačinke takoj izkoristile in stanje v setih izenačile. V naslednjem nizu pa so se Kontovelke spet zbrale in zasluženo osvojile ostala seta in z njima končno zmago.
ŽENSKA D LIGA Sloga — Lucinico	1:3
(14:16, 16:14, 11:15, 5:15)
SLOGA: A. in E. Adam, Malalan, Vidali. Trnovšček, Kovačič, Grgič, Milič, Križmančič, Purič.
Zopet se je poznala pri Slogi odsotnost nekaterih izkušenih igralk, nekatere mlajše igralke pa si nabirajo dragocene izkušnje. Tekma
je bila dokaj dopadljiva in tudi slogašice so od časa do časa pokazale zanimivo igro. Poznala pa se je pri Lucinicu večja izkušenost, predvsem v ključnih trenutkih. ko .ie znal izkoristiti vsako najmanjšo napako slogašic.
Krima
I. ŽENSKA DIVIZIJA Bor — Volley 2:3 (6, 11, —10, -5, -10)
BOR: Favaretto, Košuta, Gombač, Kebar, Centazzo, Milič, Stoper, Marušič, S. in M. Foraus.
Krstni nastop je mladim borov-kam pripravil neljubo presenečenje. Po izdatnem vodstvu z 2:0 so slovenske igralke v tretjem setu zgrešile celo vrsto sprejemov, nakar se niso mogle več otresti strahu. Če upoštevamo, da je bil za večino «plavih» to prvi uradni prvenstveni nastop sploh, pa smo lahko z njihovo igro kolikor toliko zadovoljni. Pohvaliti je treba tudi starejše in izkušenejše nasprotnice, ki niso predčasno vrgle puške v koruzo in so z dobro igro (od tretjega seta dalje) nadoknadile zaostanek.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||||||||||||||||||||IVf|||||||||||,l,l,„„iaU|,|||,ll|||„||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||a
ODBOJKA
V MOŠKI C-l UGI
«Plavi» dobili tekmo v manj kot eni uri
Bor JIK Banka ni prepustil Volley Clubu niti za set točk
Bor JIK Banka — Volley club Trst 3:0 (2, 9, 3)
BOR JIK BANKA: Veljak, Neubauer, Ugrin, Kodrič, Zadnik, Batič, Milocco.
Tekma je trajala le 47 minut. To je podatek, ki najbolje pove, kako so potekali razpleti na igrišču. Gostje so prišli do sape samo v drugem nizu, ko so naši fantje po lahki zmagi v prvem nekoliko popustili. Ob vsem tem pa se vsiljuje vprašanje, kako so borovci v prvem srečanju izgubili s tem nasprotnikom in tako zapravili dve točki,' ki znata biti usodni za osvojitev tretjega mesta v prvem delu prvenstva.	G. F.
MOŠKA D LIGA Juventina Belca - Mobil Časa Sredipolje 3:0 (15:6, 15:2, 15:6)
JUVENTINA BELCA GO: Renzo Malalan, Ivan Plesničar, David Mu-čič, Rajko Petean, Igor Orel, Mau-rizio Černič, Lucijan Černič, Adrijan
Malič, Marko Jarc, Igor Juret, Franko Mervič .
Proti ekipi Mobilcasa iz Sredipo-lja je Juventina Belca dosegla svojo šesto zaporedno zmago. Tokrat je prepustila nasprotniku v treh odigranih setih skupno le 14 točk. V vsakem setu je bila vidna premoč 4belo-rdečih*, ki so bili v napadu neustavljivi. Trener Igor Orel je u-porabil vse igralce, ki so se vsi izkazali. Navijači so bili navdušeni nad igro svoje ekipe.
Plesničar
CUS TS — Olympia Košič 1:3
OLYMPIA: Marko Sosič, Štefan Sosič, Rinaldo Dornik, Mauro Kuštrin, Markošič, Damjan Terpdn, Mirko Špacapan.
Tekma je bila precej zanimiva in napeta, ekipi sta se zavzeto borili, zlasti v tretjem setu, ko je domača ekipa prišla v vodstvo in ga je potem obdržala do konca niza. V zadnjem setu pa so olympijci poprijeli malo bolje in končni rezultat je bil ugodnejši za slovensko ekipo.	Mirko Špacapan
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
TRST, Ul. Montecchi S. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) TLX 460270
Podružnica Gorica, Drevored 24 magglo 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnina
Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ številka 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 120,00, letno 1200,00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 10
17. januarja 1982
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 mm)
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
.	, „	,	£"Snihf
Odgovorni urednik Gorazd vesel	in tiskaj ^Trst uiojnikov fieg®
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ BAZOVICE
Namesto cvetja na grob Benedik ta Križmančiča daruje družina Grgič (Bazovica 13) 10.000 lir.
Nečaki in nečakinje pok. Angele Žagar darujejo 7.500 lir (denar, ki je ostal od nakupa cvetja).
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA
V	spomin na draga Matija in Ingrid Settimo ob 4. obletnici smrti darujeta družini Settimo in Samero
15.000	lir.
V	spomin na Bracota daruje Mirko 5.000 lir.
V	spomin na brata Josipa daruje Angel 5.000 lir.
V	počastitev spomina pok. žene Lojzke Lupine daruje mož Avgust
25.000	lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB S KONTOVELA
Ob 17. obletnici smrti dragega oče ta Andreja Starca daruje hči Ma rija 10.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V MAVHINJAH PO J. ALEKSANDRU MURNU Namesto cvetja na grob Mira Širce darujeta Cilka in Zvonka Trampuž 10.000 lir.
Pierina Brajkovič (Vižovlje 10/E) daruje 15.000, Tatjana Trampuž 10 Msoč lir in Nora Trampuž 20.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH PO F. S. FINŽGARJU Ob 1. obletnici smrti dragega mo ža in očeta Antona Valenčiča darujejo žena. Livio in Lidija z družinama 20.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE PRI DOMJU PO MARI SAMSI Vilmo Grgič 4.000, Kristina Ma nin 10.000, Ersilio Premolin 5.000, Carlo Sodomaco 10.000. Vojko Bor don 5.000, Mario Kralj 5.000, frizerka - Domio 5.000, Nerino Sancin 5 tisoč, Renata Sancin 5.000, Marino Pečenik 10.000, Albino Lovrečič 50 tisoč, Franc Crevatin 5.000, Angela Prašel 5.000. Sonja in Marino SL a in 10.000, Pohištvo Paolo 10.000, Ciaudio Pizzulin 10.000, Guido Jež 20.000 in godba na pihala iz Riemanj (ob priliki koncerta) 165.000 lir. Iz Riemanj: Pepi Petirosso (160) 5.000, Ljuba Petirosso (126 ) 3.800, Patrizia Bet (171) 5.000. Milka Giuliani (61)
10.000,	Marija Kuret (59) 1.000. Vida Rojc (62) 3.000, Marija Petirosso (57) 2.000, Marija Pia Ivaldi (56) 2.500, Fabio Kuret (151) 10.000, Ne-via Berdon (30) 3.000, Nadja Jurjevčič (30) 3.000, Lidia Buzzai (31)
5.000,	Valerija Pregare (54 ) 2.000, Loredana Sancin (37) 10.000, Milan Berdon (42 ) 5.000, Marija Švara (52)
5.000,	Silva Krašovec (53 ) 5.000, A driana Sancin 10.000, Ida Pregare (47) 5.000, Leandro Kobec (49) 2.000, Giovanni Pregare 1.000. Kuret (93)
6.000,	Silvestro Kuret 3.000, Severi no Švara (21) 10.000, Maria Corbat-ti (12) 1.000, Pierina Kuret (13) 3.000, Milan Kuret (14 ) 3.000, Kristina Slapnik (15) 1.000. Santina Coretti (9)
4.000,	Milka Kuret (7) 3.000, Zora Pregare (3) 2.000. Bazilij Corbatti (1) 2.000, Lado Corbatti (1) 10.000. Marko Corbatti (2) 5.000, Magda Žu-Ijan (152 ) 3.000. Marija Zudič (146) 5 000, Vida Petirosso 3.000, Marisa Pozzobon 10.000, Sonia Gobbo (145)
10.000,	Dorotea Ota (44) 5.000, Marija Zuljan (45 ) 3.000, Franco De lago (34) 10.000, Erminio Kuret (56) 5.000, Pepi Kuret (16 ) 5 000, Piero De Pon-te (11) 5.000. Majda Palčič (147) 10 tisoč, Neva Poretti (7 ) 5.000, Zdenka Kuret (6) 5.000, Ema Komar (60)
10.000,	Mara Vodopivec (138) 5.000, Amelia Vodopivec (138) 5.000, Milan Pregare (169) 5(8)0, Nevenka Pre-donzani 2.000, Bernarda Kuret (4)
5.000,	Dario Mohorovičič (155) 10.000, Valerija Mohorovičič (155) 2.000 in Sergio Pangerc 50.000 lir.
ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE
Udeleženci silvestrovanja v sren-ski hiši v Prebenegu in KD J. Ra poteč darujejo 100.000 lir.
V	spomin na Mirana Pertota in Ano (Netko) Furlan vd. Viola darujeta Marija Malalan in Andrej Kocjančič 20.000 lir.
Učenci osnovne šole Mačkolje Prebeneg darujejo 55.000 lir.
Ob obletnici smrti drage mame Gi-zele Žagar daruje hči Marija z družino 10.000 lir.
* * *
Ob priliki novoletnih praznikov darujeta za ŠD Breg: mesnica Oskarja Pangerca 10.000 in Oskar Kraljič 45 tisoč lir.
Namesto cvetja na grob Santa Re genta in Vladimira Crocciatija da ruje Pina Godnič z družino 10.000 za Dijaško matico in 5.000 lir za TPK Sirena.
V	počastitev spomina pok. Amalije Grgič daruje sin Vladimir 50.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Družina Ples (Devin) daruje 10.(88) za dekliški pevski zbor Devin in 10 tisoč lir za moški pevski zbor Fantje izpod Grmade.
Marjan Jevnikar daruje 10.0(8) lir za dekliški pevski zbor Devin.
Sosedje pok. Ladota darujejo osta li denar od cvetja 20.000 za Center za rakasta obolenja, 10.000 za Pod porno pogrebno društvo v Bazovici in 10.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Bazovice.
Nosilci krste in cvetja Ladota da rujejo 10.000 za spomenik padlim v NOB iz Bazovice, 10.(88) za KD Lipa,
10.000	za ŠD Zarja, 10.000 za Skup nost družina Opčine in 10.(88) lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Rudolfa Di Lenarda darujeta družini Di Le nardo-Vidali 50.000 za sekcijo KP1 J. Verginella. 50.000 za VZPI ANPl Križ. 50.000 za KD Vesna. 50.000 za SD Mladina, 50 000 za Športno šolo Trst, 50.000 za ŠZ Bor, 50.000 za osn. šolo K. Širok, 50.0(8) za Glasbeno matico ln 50.(88) lir za Dijaško ma tiče.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob Mira Širce daruje bratranec Ladi Širca 25 tisoč za poimenovanje osnovne šole v Mavhinjah po J. Aleksandru Murnu in 25.000 lir za SK Devin.
Namesto cvetja na grob Santa Re genta daruje Katja Danieli z družino 20.0(8) lir za Amaterski oder Jaka Štoka Prosek Kontovel.
Ob 1. obletnici smrti drage mame darujeta Darjo in Zvonka Rupel 10 tisoč lir za Amaterski oder Jaka Štoka Prosek Kontovel.
Namesto cvetja na grob Valerije-Špele Kocjančič daruje Vojko Fer-luga 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Ob plačanju članarine daruje Ra fael Grgič 3.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Za opravljeno uslugo Miru Stoparju daruje Vojko Ferluga 10.0(8) lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na moža in očeta Bene dikta Križmančiča darujejo žena in otroci 20.000 za ŠZ Sloga, 20.(88) za ŠD Zarja, 20.000 za Skupnost družina Opčine, 20.(88) za osnovno šolo P. Trubar in 20.000 lir za Pogrebno podporno društvo v Bazovici.
Namesto cvetja na grob Rudolfa Di Lenarda darujejo Pepi, Albin. Roza in Irma Tenee z družinami 25 tisoč za spomenik padlim v NOB iz Križa. 25.000 za moški zbor Vesna.
25.000	za dekliški zbor Vesna in 25 tisoč lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Križu.
V	spomin na Rudolfa Di Lenarda darujeta Ančko in Luciana Tence 10 tisoč lii- za sekcijo KPl J. Vergi nella iz Križa.
V	spomin na Stanka Bogatca da ruje J.B. 10.000 lir za moški zbor Vesna.
Namesto cvetja na grob Rudolfa Di Lenarda daruje J.B. 10.000 lir za sekcijo VZPI Križ.
Anastazija Udovič (Oreh) daruje
10.000	lir za Dijaški dom.
Mario Magajna daruje 25.(88) lir za KD J. Rapotec - Prebeneg.
V	spomin na Stanka Bogatca darujejo Giovanni, Justina in Silvana 10.000 za spomenik padlim v NOB iz Križa in 10.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI iz Križa.
V	spomin na pok. Lazarja Slavca in Alojza Purgerja daruje Lidija Smotlak 10.000 lir za Zvezo žena Mačkolje.
Namesto	cvetja	na	grob	Alojza
Purgerja daruje Alojzija Olenik 10 tisoč lir za Zvezo žena Mačkolje.
Namesto	cvetja	na	grob	Alojza
Purgerja darujejo za KD Primorsko-Mačkolje Nadja in Giorgio Zonta 10 tisoč, Danica in Aleksander Smotk:k 10.000 ter Gizela Klun 5.000 lir.
Namesto	cvetja	na	grob	Alojza
Purgerja darujejo	za	Zvezo	borcev
in aktivistov iz Mačko)j: Ema Mo-sina 5.000, Cvetko Bmotlak 10.(88) in Vilko Smotlak 10.000 lir.
V	počastitev spomina tovarišice Špele darujeta Ladka in Maks Mo-relj 20.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju.
Za Godbeno društvo Nabrežina daruje N.N. 50.000 lir.
Podporni član TPPZ Pinko Toma Žič Karel Martelanc daruje 100.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Namesto cvetja na grob Pepke Bellafontana darujejo Andolškovi 20 i tisoč lir za M MIV, in OPZ Vesela pomlad.
V	spomin na Pepko Bellafontana daruje družina Pahor 10.000 lir za MMPZ in OPZ Vesela pomlad.
Namesto cvetja na grob Pepke Bel lafontana darujeta družini Ferluga Danilo in Fontanot 20.(88) lir za MMPZ in OPZ Vesela pomlad.
V	spomin na Pepko Bellafontana daruje družina Renata Ferluge 10 tisoč lir za MMPZ in OPZ Vesela pomlad.
Namesto cvetja na grob Josipine Bellafontana daruje družina Edi Fer-
luga in Karleto 25.000 za TPPZ in
25.000	lir za ŠD Primorec.
V	spomin na pok. Mirana Pertota daruje Pepka Franza 10.000 lir za ŠD Adria.
Ob 10. obletnici obstoja TPPZ Pinko Tomažič daruje podporni član Darko Kobal 50.000 lir.
V	spomin na Valerijo Kocjančič-Špelo daruje Lina Abrami vd. O-strouška 30.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju.
V	spomin na Antonijo Balavec darujejo kolegice Tamare Pavletič in Združenje staršev osnovne šole M. Gregorič-Sv. Ana 40.0(8) lir za folklorno skupino osnovne šole I. Grbec- Skedenj.
V	spomin na pok. Valerijo Kocjančič Špelo daruje družina Branka Pahorja 20.000 lir za Združenje ak tivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju.
V	spomin na drago sestro Tončko daruje Pepca 10.000 lir za pevski zbor Slpvenec - Boršt.
Namesto cvetja na grob Milke Sosič daruje Justina Štubelj 20.000 lir za SKD Tabor.
V	počastitev spomina Milke Sosič darujeta Stanka in Ivanka Hrovatin
20.000	lir za SKD Tabor.
V	počastitev spomina none Sosiče-ve darujeta Ivica in Ivo Simonič 20 tisoč lir za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši.
V	počastitev spomina drage tovarišice spele darujeta Tončka in Emil Colja 10.000 za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju in 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Valerijo Kocjančič -Špelo darujeta Mara in Neva Ferjančič 10.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju.
Namesto cvetja na grob Špele Kocjančič daruje Silvana Malalan 10.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem o-zemlju.
Namesto cvetja na grob Antonije Roberti daruje družina Brajkovič 20 tisoč lir za Dom Jakoba Ukmarja.
Nosilci krste Benedikta Križmančiča darujejo 10.000 lir za Podporno pogrebno društvo v Bazovici.
Ob 4. obletnici smrti Štefanije Križmančič darujejo svojci 25.000 lir za Podporno pogrebno društvo v Bazovici.
V	spomin na Benedikta Križmančiča darujejo svojci 20.000 lir za Podporno pogrebno društvo v Ba zovici.
V	spomin na pok. Ladkota Croc ciatija darujejo svojci 10.000 lir za Podporno pogrebno društvo v Ba zovici.
V	spomin na Benedikta Križmančiča darujeta Dino in Dragica 20 tisoč lir za ŠZ Sloga.
V	spomin na pok. Valerijo Kocjan čič - Špelo daruje Darinka Franovič 20.000 lir za Zvezo borcev - Trst.
V	spomin na Guština Kralja. Ano Carli vd. Cricchio in Marijo Rebec daruje Romana Stok 3.500 za ŠD Primorec, 3.500 za Godbeno društvo Parma in 3.000 lir za Skupnost dru žina Opčine.
Za novo ookrito ploščad ŠD Polet darujejo: Stana Repinc 20.000, pe karna Puntar - Križnič M. 100.000, družina Andreja Križniča 100.0(8), RI.AR 100.000, Edi in Tanja Ferluga 20.000, Mirko in Anica Šker-lavaj 20.000, Pepi Milič 30.000 in Bibiano Čorbo 20.000 lir.
V	spomin na pok. starše Antona in Antonijo Hrvatič daruje hči Nina z družino 10.0(8) lir za Dijaško ma tico.
Ob 14. obletnici smrti Alojza Gornika se ga spominjata žena Štefanija in hči Lilijana z družino in da rujeta 20.(88) lir za Podporno pogrebno društvo v Bazovici.
V	spomin na tov. Špelo darujeta
Malo «mitteleuropskega» duha pri Italijanih
Anica in Milan Udovič 10.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju.
V	spomin na aktivista Franca Zu-Ijana iz Podlonjerja daruje Tončka Kranjec 10.000 lir za VZPI-ANPI Opčine.
Namesto cvetja na grob Lazarja Slavca daruje nečak Vilko Smotlak (Mačkolje) 20.000 lir za ŠD Breg.
Namesto cvetja na grob Valerije Kocjančič Špele darujeta Grozdana in ito Kolerič 10.000 za Dijaško matico in 10.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju.
Namesto cvetja na grob tovarišice Vaierije Kocjančič - Spele darujeta Marica Škabar in Alma Keschitz 10 tisoč za Dijaško matico in 10.000 lir za Zai uzeiije aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju.
namesto cvetja na grob Milke Sosič daruje družina Slapnik 10.0(8) lir za Sh.D iauor.
Ob 1. obletnici smrti dragega Pavla bedmaka uaruje Zdenka 2U.000 lir za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grob Hilde Sosič roj. Suliodolnik daruje Silvana Malalan 10.00U Ur za SKD Tabor -Opčine.
Ob 10. obletnici smrti Viktorja Štoke in v spomin na Klavdija Štoko darujeta Lucija in Lucijan Štoka
50.000	lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na pok. Santa Regenta daruje Lotka Antoni 10.000 lir za Godbeno društvo, Prosek.
Namesto cvetja na grobove tov. Stanka Bogatca, Rika Jermana, Rudolfa Di Lenarda, Valerije Kocjan-čič-Spele in Koberta Hlavatyja daruje Dušan Košuta z družino 15.000 za KD Vesna, 15.000 za vzdrževanje doma A. Sirk, 15.000 za Društvo slovenskih upokojencev, 15.000 za spomenik padlim v NOB iz Križa in 15.(88) za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Valerijo Kocjančič-špelo daruje Marjan Sedevčič 10 0(8) lir za TPPZ Pinko Tomažič.
V	spomin na tov. Špelo darujeta Darko in Duško 20.0(8) lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju.
Namesto cvetja na grob Santa Regenta darujeta Nini in Vanka Ukmar
10.000	lir za Glasbeno matico.
Ob priliki novoletne nabiralne akcije so darovali za ŠK Kras:
ZGONIK: Janko Vodopivec (št. 50/A) 35.0(8). Ivan Budin (50) 20.000, Josip Guštin (3/A) 30.000, Zmaga Blazina (45) 50.000, Janko Simoneta (43) 15.000, Stanko Milič (34) 15.000, Francko Milič (31) 2.(88), Josip Si-moneta (28/A) 10.000, Vojko Simoneta (28/A) 8.000, Renato Savron (60) 3 tisoč, Mila Gruden (53) 2.000, Marjo Furlan (16) 3.000, Zmago Milič (14)
10.000,	Mario Riolino (8) 5.000, Milan Milič (12) 10.000, Neta Milič (5)
5.000,	Ivan Milič (4) 5.000, Aldo Ži-vic (2) 10.000, Alfonz Milič (1) 5.000, Viktor Milič (48) 20.000, Kreševič in Sulli (49) 15.000, Doro DelTAnno (44)
20.000,	Boris Simoneta (47) 10.000, Tone Kobal (57) 10.000, Aldo Caha-rija 10.000, Slavica Bizjak 2.000, Drago Pegan (13) 15.000, Janko Kocman (59) 1U.000, Janko Trampuž (35) 10 tisoč, Sergio Furlan (33) 3.000, Drago Milič (51/A) 10.000, Marija Kralj (3 ) 5.000, N.N. 10.000, Tamara in Zvonko Simoneta (43) 50.000, Milka Budin (54) 10.000, Milva Paoletic (54) 5.(88), Sonja Caharija (56) 10.000, Miro Žigon (36) 10.(88), Gabrijel Do Ijak (3.(88)), Stanislav Budin (61)
50.000,	Renato Doljak (40/A) 10.000.
KOI.UDROVICA:	Ivan Knez (št.
2) 5.000. Janko Budin (5) 10.000, Just Vodopivec (4) 5.000, Judita Emili (8) 5.000, Janko Milič (7) 3.000, Lucio Berce (11) 5.000, Boris Živec (14) 5.(88), Mirko Skupek (12) 10.000.
SAMATORCA: Marčelo Doljak 10 tisoč, Luciano Milič 20.000, Cvetko Colja 10.000, Ivan Colja 10.000, Gian-ni Romagna 10.000, Boris Dolliani 10 tisoč, Vida Doljak 1.000, Milka Gruden 2.000, Angelo Gruden 2.000, Franjo Colja 10.000, Angela Colja 3.000,
Ladi Colja 4.000, Milan Kant« 10.000, Ladi Gabrielli 5.000, Jožko Sardoč 10.0(8), Maks Pipan 10.000, Renato Peric 10.000, Edi Košuta 5.000, Silvo Budin 5.000, Ivan Lavrenčič 3.000, Pepi Gruden 10.000, Janko Gruden 10.000, Stanko Gruden 5.000, Milan Gruden 5.000. Igor Milič 10.000, Zora Kocman 10.000, Paolo Kocman 10.000, Vanček Doljak 5.000, Margerita Do Ijak 10.000, Srečko Gruden 10.000, Godina 10.000.
GABROVEC: Franc Cernjava (št. 60) 5.(88), Cveto Kralj (10) 5.000, Alberta Merkuža (21) 4.000, Marjan Trobec (19) 4.000, Aldo Samar (56) 10.000, Karlo Černjava (62) 5.000, Josip Blažina (45) 5.000, Ladi Blažina (23) 3.000, Ivan Furlan (55) 5.000, Marija Terčič (57/A) 2.000, Aleksander Gruden (57/A) 5.000, Srečko Živec (57/A) 5.000, EUgio Kante (57/A)
10.000,	Alojz Vižintin (57/A) 1.000, E-milija Antoni (57/A) 1.000, Stano Gruden (57/A) 4.000, Alojz Cibic (25)
5.000,	Anton Furlan (53 ) 20.000, Mirko Furlan (26) 10.000, Jožef Furlan (27) 5.000, Mirko Antoni (31/A) 10 tisoč, Marjo Kralj (10/A) 1.000, Alojz Černjava (61) 5.000, Marjan Černjava 10.000, Verginela (35) 5.000, Slava Gruden (37) 5.(88), Giuseppe Carli (36) 1.000, Gabrijel Kralj (99) 10 tisoč, Cveto Verginela (14) 10.(88), Egidij Castellani (4) 10.000, Alojz Husu 7.000, Darko Rastja 20.000, Viktor Milič 10.000, Iztok Urdih 30.000, Romano Daneu 17.000, Ljuba in Nadja 20.000.
BAJTA: Milan Rebula (št. 67) 20 tisoč, Nadja Gherlani (71) 5 JOO, Laura Valentino (71/A) 5.(88), Bogdan Obad (64) 5.000, Mario Purič (64)
10.000,	Erma Doljak (64) 2.000, Udi Rebula (69) 20.000. Danica Kante (63) 5.000, Danilo Frančeškin (53)
10.000,	Luigi Škrk (54) 1.000, Josip Milič (70) 30.000, Albert Svetlič (53)
10.000,	Marija Gruden (56) 3.000, A-leksander Gruden (58) 10.000, Janko Gruden (68/A) 10.000, Stano Jercog (88) 10.000, Stano Škrk (56/A) 20.000, Milko Pirc (72) 10.000, Marija Ves-naver (55) 20.000, Michele Škrk (54)
5.000.	Silvio Cappelli (64) 10.000, Bruno Rebula (64) 10.000, Giancarlo Matcovich 4.000.
VELIKI REPEN: Ivan Purič (št. 9) 10.000, Franc Škabar (79) 10.000, Klavdij Švagelj (1) 9.000, Franko Pi-ščanc (134 ) 9.000, Romano Škabar (151) 20.000, Silvester Škabar (106)
10.000.	Ludvik Purič (160) 10.000, Stanislav Škabar (135) 10.000, Stanislav Škabar (78) 10.0(8), Mirko Purič (97)
10.000,	Egon Škrk (126) 20.000, Rudolf Škabar (8 ) 3.000, Rudolf Škabar (74) 5.000, Stanislav Pipan (74) 5 tisoč, Valter Purič (6) 3.000, Viktor Ravbar (89) 10.000, Žarko Škabar (4) 2.000, Marija Škabar (4) 2.000, Angel Šuber (65) 5.000, Branko Ravbar (2) 10.000. Sergij Škabar (1) 2 tisoč, Emil Škabar (5) 10.000, Romano Škabar (62) 20.000. Josip Doljak (11) 5.000, Stanislav Guštin (68) 5
tisoč, Romano Purič (13) 3.000, Milan Purič (57) 5.000, Giulio Ravalico (108) 10.000, Vojko Škabar (167) 10 tisoč. Egidij Baiss (96) 10.000, Ivanka Križman (9) 5.000, Janko Guštin (71) 15.000, Frančko Mulič (166) 5 tisoč, Sandro Žagar (70) 20.000, Ivan Purič 17.000, Počkaj (156) 2.000, I-vanka Guštin (88) 5.000, Zmago Ravbar (95) 2.000, Celeste Čok (95) 10 tisoč, Josip Milič (93) 3.000, Mario Šuc (171) 20.000, Milan Hrovatič (94) 5.000. Alojz Vitez (153) 5.000, Ivan Lazar (132) 8.000, Mauro Kralj (132) 5.000, Karlo Černute (100) 2 tisoč, Franc Ravbar (92) 5.000, Rudolf Purič (47) 2.000. Renzo Milič (49) 5.000, Valter Milič (49) 5.000, Fabio Jurincic (46) 2.000, Karlo Križman (172) 2.000, Ivanka Tavčar (42)
10.000,	Klavdij Brajnik (81) 10.000, Ida Škabar (40) 1.000, Mario Škabar (38) 5.000, Jušta Purič (37) 1.000, Milko Križman (128) 20.000, Lucijan Purič (152) 30.000, Ferruccio Gorjan (159) 30.000, Milan Škabar (104) 15 tisoč, Robert Hmeljak (77) 10.000, Stano Purič (165) 10.000, Silvester Purič (35) 10.000, Marucelli (173) 20 tisoč, Karel Škabar (23) 5.000, Pavel Colja (158) 30.000. Ivan Guštin (169)
3.000,	Albin Škabar (101) 10.000, Vinko Vodopivec (140) 10.000. Dušan Purič (133) 5.000, Emil Škabar (137)
5.000,	Jordan Purič (164) 10.000. Ro-dolfo Purič (142) 5.000, Slavko Tavčar (138) 10.000. Emil Škabar (84)
10.000,	Milan Bizjak (168) 10.000, Janko Škabar (30) 20.000. Emil Purič (15) 10.000. Emil Guštin (14) 5.000, Mirko Guštin (54) 10.000, Igor Grilanc (54) 10.000, Milan Ravbar (21) 10.000, Emil Škabar (29) 3.000, Ida, Škabar (32) 5.000, Edvard Škabar (18) 10.000, Alojz Purič (82) 5.000, Ivan Škabar (72) 25.000, Sandro Guštin (141) 5.000.
V	počastitev spomina Milke Sosič darujeta Atilij in Miranda Kralj 10 tisoč lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši.
V	počastitev spomina mame Mile darujete družini Sosič-čuk 50.000 lir za SKD Tabor.
Namesto cvetja na grob tete Mile daruje Francko Sosčev 20.000 lir za SKD Tabor.
Namesto cvetja na grob drage Mile Sosič darujeta Lucija in Seraf 20.000 lir za SKD Tabor.
	
	
	
	
VSE MODNE NOVOSTI USNJENE GALANTERIJE IN KONFEKCIJI:
TRST - Ul. San Lazzaro 18 Tel. 68-124
KERAMIKA
BRUNETTA
TR2IC
Ul. C. A. Colombo tel. (0481) 72129
■	KAMINI
■	MOOUETTES
■	PARKETI
(Nadaljevanje s 5. strani)
mata probleme, vendar kot del slovenska predavatelja gotovo po-širše splošne izobrazbe in ne kot rezultat lastne monografske raz iskave. Verjetno organizatorjem slovenske raziskovalne pobude niso poznane (delež M. Karin Wn-hinz), a kar čudi, spregledali so relo poznavalce obdobja v vrstah Italijanov (L. Ferrari. G. Miccoh). Težko se je ob vsem tem znebiti občutka, da je pač treba Slovence zaradi ljubega miru vključevati, vendar pa je pri tem vrednost pri sperka, ki naj jih predstavi, de ležen manjše pozornosti. Nepozna venje ali omalovaževan e?
Slovenska stran je tudi že očitala sedanji razstavi o Goriški za Marije Terezije, da premalo ali sploh nič ne gorovi o Slovencih. Očitek lahko omilimo, da pač razstava s svojim razrednim znača jem ne more o resnici sporočati o goriških Slovencih v prosvetljenem, a še vedno fevdalnem stoletju. Ne kaj avtentičnega Slovenci v IS sto let ju nismo uspeli dati. Zdijo se bolj upravičeni očitki, ki letijo na «sredn jeevropskot srečanje leta 1980, v celoti posrečeno isti ar sirijski cesarici: Slovenci smo bili na njem odsotni. Tu bi se morala znova preveriti vrednost smittel europskih» ciljev, v njih pa smo Slovenci skromen člen m odnos do nas je bolj nacionalističen kot pa <rmitteleuropski», če je ta termin lahko uporaben za vrednotenje ne
kih sodobnih medčloveških odnosov v konkretni goriški danosti. Če so lahito Židje (seveda srednjeevrop i ski) predmet širše obravnave na srečanjih leta 1982. zakaj ne bi bili lahko in na prvem mestu prav Slovenci.
4. V teh zaključnih opazkah se i bom znova povrnil k besedam, ki sem jih uvodoma citiral. Bodimo odkriti in priznajmo, da smo do slej velik del krivde za neuspelo , uresničenje lepe zamisli naprtili ' italijanski strani. Ali smo veliko storili za zbližanje na nekem raz iskovalnem projektu? V resnici ze- ! lo malo in posamezni pojavi niso j še prerasli v neko stalnico ali pa : v gibanje. Veliko je slučajnosti in j premalo pripravljenega dela z da-lekosežnejšimi učinki, opustimo na šo pasivnost in postanimo pobud ni ki srečanj, ki naj bi nas z ita lijanskimi sosedi bolj spoznala in zlasti njim posredovala informa cije o nas, naši preteklosti in današ njosti. Potruditi se moramo, da bo do naše informacije izčrpne in res nične tudi takrat, ko se lotevajo na bolj občutljivih problemov. O stali bomo sicer vselej užaljeni za radi prezrtosti. Na kom, če ne na nas je posredovanje vesti o nas samih.
Te misli sem mpisal pod vtisom ene izmed goriških 'zgodovinskih* prireditev v mesecu decembru, ven dar pa so tudi ostale tako naravnane vzbudile sorodna razmišlja n ja in ugotovitve.
e
ENTE NAZIONALE PER L’ ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
Roma — Via G. B. Martini 3
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
Po izžrebanju, ki je bilo 11. januarja 1982, v smislu zakonskih predpisov in pravilnika bodo začenši s 1. aprilom 1982 vnovči j ive pri običajnih poverjenih bančnih zavodih spodaj navedene obveznice, ki sestavljajo sledeče serije:
naslov posojila
Serija štev.
1970 - 1983 ovrednoteno (Giorgi);
1977 - 1984 ovrednoteno I. emisija (Galilei):
1
27
10
28
4 - 13 32 - 33
11 - 18 30 - 43
15 - 19 49 - 55
19 - 21 52 - 50
Obveznice, ki bodo predložene v Izplačilo, bodo morale biti o-premljene s kuponi z zapadlostjo od 1. oktobra 1982 dalje. Vsota morebitnih manjkajočih kuponov se bo odštela od vsote dolžnega kapitala.
če hočeš obleko znanega kreatorja
BOUTIOUE	\
Trst - P.zza della Borsa 7 - Tal. 69109
OD 12. JANUARJA DO 8. FEBRUARJA 1982
OBUTVE
USNJENA GALANTERIJA
fernando
TRST — Ul. Coroneo 7 — telefon: 761620
sporoča, da je v teku
SEZONSKA RAZPRODAJA vseh artiklov do 6. februar|a
Obv. ob. up. 5.1. 82
TRADICIONALNI SEJEM ODEJE
odeje
pregrinjala
podložene prešite odeje
ogrinjala
... vabimo Vas, da z varčevanjem premagate mraz!
HABITAT
OPREMI VAS DOM - Drevored Verdi (vogal Ul. Roma) TRZIC
TRGOVINA OBUTVE
/T SPERI A/
NAJBOLJ MODERNI ČEVLJI PO
NAJUGODNEJŠIH
CENAH
TRST — UL. MAZZINI 38 — TELEFON 61633
ZAJAMČENE
KVALITETNA IZBIRA
CENA, TAKOJŠNJA DOSTAVA
PRI
^j|talplast
Trg Ospedale 7
PLASTIKA - ŠIRINA 2 IN 4 METRE MOOUETTES - PLUTOVINA GUMIJASTE OBLOGE IN LEPILA
Popusti do 50%
Govorimo slovensko in hrvatsko
monfaic
boutique
TR2IC — Ul. 9 Giugno 71 Telefon (0481) 74114