IWKWWISffj' " *.....' ' — - - 'am •' '—w ; GL\8 SVOUODE HU1VEN8KI TEDNIK Xa Koaim DlLiT)IH* IWDMtTA. Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE 8LOVENIC WEEKLY n»TOT»» To Tli X»TH1H Qf Tli Luoiim OLUUI "OD BOJA DO ZMAGE"I - - "KDOR HE RUSU SVOBODNO, SE HE MORE B0RH1 ZA SVOBODO"! Stev. 38. 1 Chicago, 111. 21. septembra 1906. Leto Y. Nameravano linčattje v slovenski cerkvi na Calumetu, Mich. G. IVAN MOLEK, BIVŠI URK0N1K "ULA8NIKA", KMALU POSTAL ŽRTEV FAKSŠKHGA FANATIZMA. V skrajnem trenutku ga je rešilo par lavednili mož In Kev. Plutar, škofov tajnik Iz Marquette, Mich. Calumet, Mich., 17. sept. Grozna zaslepljenost in fanatizem privržencev Rev. L, Klopčiča je zadnjo nedeljo dosegla višek nesramnosti, niskotnosti in brezmejne hudobije. Ta dan je namreč L. Klope č imel svpj shod v farni cerkvi sv. Jožefa v 'Calumetu, in zbob-nal na ta shod blizu 200 faranov, preil katerimi je hotel oprati svojo "nedolžnost' in dokazati, da so vse trditve, objavljene v predzadnji številki "Glas Svobode", kar se tiče njegovih nečuvenih nemoralnostij, vse skupaj laž. Toda blamaža, katero je Klopčič doživel s tem sho< doni, je itako gorostasna. da je ne opero vsi jeziki niti vse črnilo, kar ga je na svetu. Ko jie Rev. Klojičič otvoril shod in z jokavim glasom povedai nekoliko svojih vrlin, n. pr. koliko je dobrega storil za našo cerkev in zdaj pa da ga hočejo nekaki "liu-Ojbneži" spcxliti iz fare itd., — začel je čituti zadnji dopis v lil. Sv., in nato [>okHcal svoje nasprotnike, da stopijo k njem« in mu dokažejo resnico onega dopisa. G. Ivan Molek, kateri je s peščico svojih pristašev tudi prišel na shod, je na Kk>|)čičov poziv pogumno takoj nastopil, toda komaj je storil korak proti farju, padlo je v trenotkn 30 do 50 rok po njem; vržen je brl na tla, zopet pobran, tu druhal ga je suvala, pehala sem-tertje po cerkvi ter bila s pestmi po glavi, suvala v hrbet, vlekla za lase, vmes pa grozno rjovenje kakor v kakšnem zverin j ak u in slišali so se divji k ci; "Linčajte ga! Pobi j te ga! Obesite ga!" Kloj>čič je sicer — morda samo na videz — miril druhal, toda bilo .je zastoju. Mok»k je bil v smrtni nevarnosti, kajti krik "Linčajte ga" — je bil veil no silnejši, in kakor iz|x>ve mnogo prič, so nekateri odpirali že žepne nože. Zahvaliti se je le mnogim zavednim možem, posebno deputy-serif u g. Jos. Stru-. celjnu, — ki so spravili Moleka v svojo sredo in odganjali človeške zverine, da ni tekla gorka kri, — in pi Rev. Pintarju, škofovemu tajniku iz Marcprette Mich., kateri je stopil v cerkev ravno v trenotkn. ko je bila največja rabuka. Ta škofov odposlanec, kojega je (»oslal sam škof Fr. Ets, investigi-rat Klopčičeve lumparije, je padel kakor iz neba pred Klopciča. Luka ju bil oil jeze in siihiega strahu zelen kakor trava, ko ga je zagledal. Z energičnim nastoj>om je Rev. Pin-tar posegel v grozen prizor in oprostil Moleka iz morilntli pestij ter v imenu škofa takoj razpustil sliod. Druhal je sicer še dalje rjovela, toda v spremstvu tega duhovnika in •deputy-šerifa je Molek zapustil pozor šče. To se je zg— V Varšavi so razkrili glavni stan revolucionarjev in zaplenili veliko število bomb, orožja in važnih listin. — Glasom jx>ročil iz Petrogra-cSa nameraval se je na ministerske-ga predsednika StcJypma drugi napad. ki pa- ni imel nikakega uspeha. Ravnotako brezuspešen je bil atentat na bivšega mnristerskega predsednika Witte-ja, ki se začasno nahaja v inozemstvu. • AVSTRO-OGRSKA. Prvotni namen, obiskati jugoslovanske |K»krajine, zlasti Dalmacijo in prisostvovati bojnim vajam na morju, je cesar opustil, največ iz poetičnih vzrokov, ker se osebno ne mara na nol>eno stran zameriti. Na-domestoval ga bo prestolonaslednik, nadvojvoda Franc Ferdinand; z^. varnost njegovega življenja je vs?k policija na nogah in'najobsežnejše varnostne odredbe so se za-ukazale. Biudapest, 17: sept. Spomenik Washingtona bil je včeraj v mestnem parku odkrit. Franc Kossuth. oger.4ci trgovinski minister, in grof Albert Apponvi. naučni minister. prisostvovala sta slavnosti, a ne v svoji lastnosti kot ministra, ampak kot zastopnika neodvisne stranke. Med udeleženci bito je mnogo visokih državnih uradnikov, |x>t*m amerikanski generalni konzul Chester in kaikih 500 ogerskih Amerikancev. ANGLEZKO. Vojni tajnik I laldame imel je ne-davnotega nagovor na |x>veljniike prostovoljcev v Newcastlc-on--Ty-ne, v katerem se je izrazil, da po njqgovem mnenju ni več daleč čas, ko se izvrši splošno razoroženje. Anglija je pripravljena prevzeti vodstvo v tej zadevi in dati prva ostalim velevlastim dober zgled, to. da dokler se iste ne odločijo in skupno ne zavzamejo za to veliko idejo, tudi Angliji ne bo možno ničesar ukreniti. FRANCOSKO. Potovanje francoskega predsednika Falliere iz Pariza v Marseilles k običajnim vsakoletnim slavno-'stim je dalo mnogim jkj senzacijah hrepenečim listom povod, da so pisarili a vsakojakih možnih atentatih na predsednika. Vsled teh nc-osnovanih govoric čutila je vlada svojo dolžnost, varnostne odredbe pomnžiti in odrediti, da ima vsak u-deležnik priti k dva dni trajajočim slovesnostim praznih rok. Kakor pa se je pozneje izkazalo, eksisti-rali so ti domnevni napadi lc v razgreti domišljiji nekaterih žirrnali-stov. TURČIJA. V Carigradu je javna tajnost, da ima sultan raka. Vladni krogi skušajo seveda to tajnost prikrivati na vse načine in sultanovo bolezen kot malenkostno in neopasno razglasi-'ti. Pa se jim ne posreči. Slavni specialist za to stroko, profesor Bergman, poklican je bil zopet v Carigrad, da vladarja še enkrat! natančno preišče. Ameriške vesti. KUBA. Bojne ladije Združ. držav so malo da ne ves otuk obkolile, — baje da1 varujejo predsednika Palmo, Tudi več drugih ladij je dobilo povelje, naj bodo pripravljene na od-bod. Roosevelt je dne 14. t. m. sklical sejo samih visokih vladnih organov, da se [»svetujejo o položaju na Kubi. Revolucija vedno bolj napreduje; kmalu bo ves otok v oblasti u-pornikov; tako daleč je že prišlo, da bo moral prezident Palma pobegniti, da si reši življenje, Njegovi ožji pristaši so ga že itak skoro vsi zapustili. Ustaši zatrjujejo, da se amerikanskim državljanom ni bati ničesar; -vsa* njih nezadovoljnost in jeza je naperjena le proti kubanski vladi in nje načelniku Palmi, katerem«, očitajo, da je vladal t ranslko. Raditega odločno protestirajo proti vsaki oboroženi intervenciji od strani Združ.. držav. Po poznejših |>orooilih pai budi Palma ni zadovoljen, da se Združene države vmešavajo v razmere na Kubi. Ustavil je začasno vse so^ vražne korake proti ustašem z namenom, da zamore Zdr. drž. reci, da je njih intervencija ne[>otrebna. Umevno je,'da je ta njegov ukrep iznenadil, in opravičeno se sedaj pričakuje, da se Ixxlo vse preporne točke med vlado in ustaši mirnim |)otom {»ravnale. Palma je tudi že odjKjslal na vse strani" otoka vladne od|>oslatKe, iki se naj z uporniki pogajajo. Osem jvgovov v reki. Tovorni parnik "leynonook" družbe "New'England Navigation .Company" trčil je prejšni teden iu ,North Riverjiu pri New Yorku ob prevozno ladijo New Yorške osred-■nje žoleznice. na katerej se je na Jiajalo H vagonov. \'si ti so se prekucnili v vodo v bližini Pier. Vagoni so bili $25,000 vredni. En čto-,vek, ki je bi! na prevozni ladij i, se ,je >e pravočasno rešil. Kje jc $i ,800,000/ Pomožna komisija v San Francisco se posvetuje, b -li ne kazalo, poslati agenta v Washington, da se ugleda v interesu mesta San Francisco za onimi $1,800,000, ki so v varstvu družbe "Rudečega križa" in namenjeni v podporo San Franoiscu. I/. Washingtona se po roča. da se ravnatelji te družbe "niso oitločili". kako porabiti ta denar! 1 Zxk'^ii pohabljencev. < Zastopniki kakih 1200 pohabljenih železničarjev ustanovili l>odo v nedeljo v Currys Halle, 5436 Went, worth Ave. v Chicagi organizacijo teh |K>habljencev. Združili se bodo skoro sami taki, ki imajo le eno rnko ali eno nogo. Ponesrečili so v službi in železniške uprave jih od tedaj uporabljajo kot delavce na progi, kot čuvaje na prelnxiih in' "ignalih. Pri dolgem delavnem času dobivajo mesečne plače $40 do $50. Zveza se hoče potegovati za zboljšanje gmotnega položaja. Smrt. V Johnstown, Pa., je umrl dne 11. t. m. Anton Tome, ml društva "Adrija' štv. 3, drugi dan pa v YaJe, Kans., Andrej Lazuik, ud društva "Bratstva I>'aprej" štv. 9. OIk- društvi pri|>adata S. N. P. jAlnoti. Bodi jinra žemljica lahka! Lokalne norice. Zveza mesarjev in drugih trgovcev z jestvinami naročila je štirim svojim članom, uplivati na vse kandidate v zakonodajstvo in še službujoče državne postavodajalcc, da se zavežejo prekJicati sedajno krivično postavo glede snažnosti jest-vin, izdajo pa drugo odločbo. Ta nastop je |>osledica Številnih aretacij, ki so se zivršile v zadnjem času na groceristih radi prodaje pokvarjenih in zdravju šlkodtjivih jestvrn. Sedajni zakon ne kaznuje pravega krivca, tovarnarja, ki jest-vine |>okviarri, marveč trgovca, ki kupi blago v dobri veri, da je snažno in nqxikvarjeno. Zgoraj omenjena zveza ima čisto prav, da se poteguje za odpravo pomanjkljivih in krivičnih postav. Ali trgovci sami tudi niso tako nedolžni. kakor se delajo, in brezdvomno tudi nje zadene nekoliko krivde pri teh lumparijah. Poštni |x>možni uradnik Emery A. Wilson, Grand Ave. v Chicagi, bid je aretiran, ker je odpiral pisma rn denar ven jemai. O11 priznava. da je že 6 mesecev na ta način kradel. Wilson je star 19 let. Ker je bil na sumu, da nepošteno manipulira, nastavili so mit z za znamovanim denarjem past in tako se je ujel. Po njegovi izjavi .znaša njegov letni zaslužek samo $600. Ta plača pa ne za(k>stiuje za ipreživljenje, zlasti ker mora večji Klei tega denarja izročiti svojemu očetu; vsledtega da je bil primo-ran k tatvini. I Dejstvo, da sc proti Teodorju iStenslandu t. j. proti sinu predsednika propale banke, ni dvignila nobena obtožba. |»vzročilo je pritožbe ostd'lih ravnateljev in tudi vlagateljev. Ogorčenost in razdraže-nost je velika, in ker se Teodor Stensland boji kakega morebitnima napada, ne prikaže se nikdar na u-lici brez spremstva. — Njegov oče Paul O. Stensland je že na potu v Ameriko na ladij i Trinz Adalbert', ki je odplula dne 12. t. m. iz Tan-gerja in dospe v New York okrog 22. sept. Ladija je last družbe II amburg-Amerika proge. Višji nadzornik za živila, Murray, zasledil je zo|>ot tri "tovarne", kjer se stara gnila in smrdljiva jajca spreminjajo v "sveža". Okrog ettega milijoni pokvarjenih jajc čaka na tak "prejx>rod '! On smatra ta "s'veža* jajca za mnogo bolj škodljiva nego jiokvarieno meso v konzervah. V beljakovini, ki jo v teh tovarnah fz gnilih jajc proizvajajo in oddajajo pekanijam za razno pecivo, koje mi s tako slastjo zavživamo, — dognala je kemična preiskava v mestnem lalx>ratoriju v Chicagi množino zdravju škodljivih strupenih bacilov, imenovanih "Bacillus Coli", ki lahko povzročijo kolero, škariatinko, vročinsko in druge take bolezni. Uradniki natlzorovalnega urada za živila so pridno na delu — in tako je tudi prav. Mi jim iskreno žalimo mnogo uspeha in pričaku« jemo od njih resnične odpomoči. Poro tU s c je g. Viktor Volk v So. Chicagi dne .16. sept. t. I. z gospodično Antonijo Benčič. Ženin je doma iz Metlike, nevesta pa iz Črnomlja. Novo-poročenenm želi "Glas Svofoode" obilo sreče. Na mnoga letlf Naznanilo. V soboto dne 6. oktobra in torek 16. oktobra od 8. ure zjutraj do <>. ure zvečer sta dva dneva za registriranje. Ako nisi registriran, ne moreš voliti; razuntega moraš tudi najmanj 30 dni živeti v občini (precinct). Socijalisti v Oiicagi, pazite in ne pozabite se registrirati, ker bi sicer ne bili opravičeni voliti. rojaki, narodujtk «1 "c. las ivoiori." O LAB 8VOBODB Pod novim orlom. Zgodovinska p«vest. ! Ponatis Iz "Slov. Narod«" Četrti del. 1 • 111. Premirje, sklenjeno med Napoleonom, Ruisijo in Prusko še ni bilo poteklo in že je cesar Franc dne 12. avgusta 1813 naj>ovedal Franciji vojno. Tast se je postavil na čelo koalicije, ki je bila naperjena proti njegovemu zetu, in tej koaliciji se je pridružil Bernadotte, ki je bil sramotno odpadel od svojega zaščitnika Napoleona. Ilirija se je vedno bala, da pride do te vojne, a sedaj, ko je bila vojna napovedana, je ta vest vendar vse presenetila, kakor bi bila strela udarila z jasnega. In zavrela je kri in vzkipele so strasti in začel se je vihar, mogočen, strašen in uso-depoln. V 11 riji ni bilo skoro nič vojaštva, med tem ko je bila Avstrija ie. davno prej pripravila vse, da koj po napovedi vojne vdre v Ilirijo. Sedem dni po na,povedi je bila avstrijska armada že pred Belja k oni in je s svojo desetkratno premočjo vkljub hrabremu odporu zavzela to mesto in prodrla na Go-renjsko. Obenem je od hrvatske strani prišla čez meje druga avstrijska armada pod poveljstvom generala Milutinoviča in dne 22 avgusta zasedla Novo mesto. In zdaj so se dvignili kmetje. Ne vsi! Boljši, pametnejši kmetje so stali na strani Francozov, kakor tudi meščani, a dvignili so se tisti elementi, ki so biJi slepo orodje v rokah skoro vseskozi nemškutarske in reakcionarne duhovščine. Z vseh prižnic, koder je bilo količkaj varno, je duhovščina ščuvala ljud stvo na boj za sveto vero in proti framazonskim Francozom. Vzbujala le v ljudstvu najnižje instink te, živalske nagone in z blazno bes-nostjo je ljudstvo zgrabilo za orožje. Ne samo na Kranjskem, nego tudi na Hrvatskem in v Dalmaciji. V Karlovcu so kmetje napadli in-tendanta Contadesa, ga strašno pretepli in ga zvezanega izročili avstrijskemu generalu Kneževiči. Okrog Reke so vstaši ropajoč in pož»gajoč .prodirali proti mestu. Na Kranjskem pa nI bil noben Francoz zunaj mesta varen svojega živ-Ijenja. V krškem, kostanjeviškem in novomeškem okraju so v nekaterih dneh izginiti francoski orožniki in financarji in izginilo je tudi nekaj uradnikov — rešilo se jih je le malo. Plamen revolucije, ki so jo za netili duhovniki na povelje z Dunaja. se je širil tudi proti Ljubljani, posebno ko so Avstrijci po Iju-tih bojih, po štirikrat hrabro odbi tem naskoku zavzeli Kranj. Generalni intendant Fouclie je v sled razburjenja skoro iz sebe dirjal po svoji sobi v škofiji in kakor obseden kričal na Robelota, Toussainta in Beaumesa. — Neumci ste, največji neumei, kar jih je na svetu. Nekaj dni sem tukaj in že imam dokaze, da je škof Ricci bil glavni avstrijski a-gent. Tu poglejte te knjige. Citajf samo tiste besede, ki so podčrtane — kar po vrsti — in ves načrt Vam bo jasen. In Vi neumneži ste preiskovali farovže in niste prišli na tol — Uradniki so stopili k mizi in listali v knjigah in na svoje presenečenje videli, da je Fouche govoril resnico. — Odredi! sem, da se še danes razglasi vojno stanje v Iliriji, je nadaljeval Fouche. Kogar se zalo ti z orožjem v roki, se nemudoma ustreli, brez preiskave in brez sodbe. Najbolje, če se ustreli v Ljubljani kot-ekscmpelj; dokler jc Ljubljana naša, dotlej je še mogoča rešitev. AH ste razumeli? Brez pardona, Vam povem še enkrat. Uradniki so se odstranili, a Fouche je ostal le malo Časa sam. Kmalu je prišel general Fresia, — Se ni obupati, je rekel general. 1200 mož se je prostovoljno oglasilo « vojno. Izvežbani niso ali navdušeni so. Generil Belotti odrine jutri ž njimi na Gorenjsko. Čez Predel došla vojska je pregnala Avstrijce iz Beljaka, a držati se tam ne bo mogla, ker je premajhna. — Kako jc mišljenje v Ljubljani? je vprašal Fouche. — Meščanstvo je za- nas. Le nekaj ljudi, ki so v duhovniških rokah, simpatizuje z Avstrijci. Nemci niso zanesljivi, a ti Nemci so skoro sami krščeni židje, straJiO-petni in zavratni, in se bodo oklepali tistega, ki bo gospodar v mestu. — Branite mesto, dokler morete. Jaz greni v Trst. Notranjska je naša, in kaže se. da ostane zvesta — tudi Primorska je zvesta. Od tam Vam pošljem pomoč. Policija je tisti dan poskusila aretovati škofa Kkcija, ali ni ga dobila. Dasi je bil Ricci jxxl policijskim nadzorstvom, se mu je vendar .posrečilo pobegniti. Tudi razni druigi višji in nižji duhovniki so bili skrivaj zapustili Ljubljano. Seveda je policija zopet izvršila celo vrsto hišnih preiskav, ki pa so bile zofK-t brezvspešne. Dne .26. avgusta jc Fouche zapustil Ljubljano jn se je odpeljal proti Trstu. Bil jp za svojo osebo stra-hopetnik, ali organizatoričen talent prve vrste. Na potu jje povsod vuemat ljudi na lx>j zoper Avstrijce. In povsod se je nepričakovano mnogo ljudi oglasilo za vojaško služIm, največ med Postojno in Razdrtim, kjer se je Fouche usta vil pri hiši, ki se še danes imenuje "pri Marmontu", ker je maršal Marmont nekoč tam prenočil. , Tudi Konrad >e je oglasil za vojno in general Fresia ga je sprejel vzlic pohabljeni desni roki iti g* dodelil oddelku, ki je imel braniti ljubljanski Grad. — Prišel je vihar, moja Mara, je rekel Konrad, ko se jc prvič od' pravil na službo. Zdaj kličeta narod in domovina in jaz moram iti- In Mara je bila močna in neustrašna in ni mu branila z nobeno besedo, čeprav sta ji bolest in strah trgali srce. kajti čutila je resnost Časa in »videvala, da je Konrad storil samo svojo dolžnost. IV. Napoleon in združeni njegovi sovražniki so bili posta\ili v boj skoro milijon mož in na nemških tleh se je začel oni ljuti boj, ki se je končat s porazom francoskega cesarja. V celi Italiji in v Iliriji j* bilo samo 45,000 mož, medtem ko so Avstrijci imeli za boj na jugu 50,000 mož na razpolaganje. Po zavzetju Kranja in Novega mesta je italijanski |>odkralj Evgeu z jako malo armado hitel Iliriji na pomoč. Avstrijci niso vedeli, koliko vojaštva ima na razpolaganje in za to so 3. septembra zapustili Kranj, čigar zavojevanje jih je veljalo toliko krvi, in se umaknili proti Beljaku. A koj potem, ko je podkra'j Evgen prišel 11, septembra v Ljubljano, so se zopet začeli približevati Ljubljani, posebno od dolenjske strani, ker so bili izvedeli, da se Evtgenovega vojaštva ni bati General Milutinovič je prodrl do Šmarja. Kmetje iz višnjegorske in zatiške okolice so se mu pridružili in mali ilirski oddelek, ki se jim je zoperstavil, je bil 15. septembra l>opolnoma, p&ražen. Pot z dolenjske strani vfLjubljano jc bila zdaj Avstrijcem odprta. Proti popoldnevu so preostali deli poraženega ilirskega bataljona pribežali v Ljubljano, kjer jc vladala nepopisna razburjenost. Raz-vedelo se je bilo že prei, da so Avstrijci pri Šmarju zmagali, obenem pa so prihiteli ljudje od Device Marije v Polju sporočit, da je tam in pri Fužinah na obeh straneh Ljubljanice ljut boj mod Ilirci in med Avstrijci. Vse mesto jcf b lo pokonci in vse ulice so bile polne zbeganih ljudi. Ko se je zmračilo, so pripeljali vojak j sedem kmetsk:ih mož v Ljubljano. Zasačili so jih rf >>rožcne * puškami za nekim gričem bliz'i Medvod, odkoder so streljali na ilirsko vojaštvo, že poprej je bilo to sporočeno generalu Belottiju in ta jc ukazal, da publicira bobnar ,po mestu, da se na teh ustaših takoj izvrši smrtna sodba. Vsled tega je vse drvelo na Dunajsko cesto in proti Sv. Krištofu. Tudi Nodier je z nekaterimi znanci šel tja. Gredoc mimo sedanje Modjatove hiše je zagledal neko staro, slabo oblečeno žensko, Jd je previdno ozirajq se na vse strani plazila se v omlotna gostilno. To ozira nje in pogledovanje stare ženske se jei Nodierju zdelo sumljivo in obstal je pri gostilni toljko rajse, ker so v tem trenotku počile puško pri Sv. Krištofu.' —> Justtfikacija je končana, je rekel Nodier svojim spremljevalcem, mrličev pa ne maram gledati. (Dalje prihod.; i i Solidarnost. >> h stare domovine,. . Ako se lioče človek ,|>odučiti o tem, kaj je pričakovati od razvojev človeštva v bodočnosti in kam ti vodijo, |>ogleo njej teko velike reke in morje se dotika na dolgi obali te zemlje. I11 morje ne rodi le di*sti več ljudi, kakor kopno, morje ustvarja tudi energične ljudi, ki svet prenovljaijo. Francoz ki 1 j trti je tudi srečno v krvi križan; v vsem, kar je duševnega dela, kaže ta narod dobre glave. Francoski narod je menda najboljši gospodar na svetu. Bogastvo Francozov je največje. ako se jemlje število ljudi ki dobro izhaja. Na taki podlagi, kakor je franco, ska zemlja in človek take glave, talliko potem prevzemajo vodstvo v razvojih človeštva : v takem narodu se javijo razvoji prej. kakor drugod. V pretekli polovici 19. stoletja in v zdajšnjem naglašamo socializem kot ono smer razvojev gospo- darstva ter druzqga, ki prihaja na dan in stremi' do vresnlčenja. 18. in 19. stoletje je razvilo 'posebno in-drvklualizem. Po njem vlada vse ž vljctije, boj zai "biti" ali "ne biti". Veda je učila, da se niz vi j a živi "jen je v boju za biti ali ne biti, da močnejši v boju življenja zmaga ter nad slabšimi zavlada, iste iy>reza v svoj voz. Učilo se je, da kakor mej živali, vlada tudi mej ljudmi isti neizprosen boj za boljšo, pašo. V konkurenčnem boju ni prostora za obzirnosti proti soborilcem. Učenjaki naravoslovja, zgodovinarji trdijo, da se, kar jc v naravi in v človeštvu naravni zakon, ne more odpraviti in nadomestiti z nasprotnim; imdividualizem ne z neko ljubeznijo, obzirnostjo dp vseh ljudi. I it zaradi tega privrženci tega mnenja socializmu, ki uči nasprotno smer v razvojih, ne priznavajo ve Ijave. Ti tudi učijo, da se državi ni treba umeševatti v boje ljudi, ker konkurenca vse najbolje ureja; država ima skrbeti le za to, da se odpletava ta boj za "biti' ali "ne biti" v mejah državnih zakonov, da je nekak red. Ti učenjaki učijo, da je država le družitev posameznih osamljenih ljudi. Proti temu naziranju se oglašajo učenjaki, ki kakor knez Peter Kropotkin, dokazujejo iz naravoslovja in zgodovine človeške družbe, da je sicer boj za "biti" ali "nc biti'' jedett princip razvojev, ali ne jedini in tak, ki bi druge prevladal. Kropotkin dokazuje o življenj'! živali in ljudi, da je vzajemna pomoč tudi činitelj in morda tipi j i v-nejši, nego princip boja za boljšo pašo. V tem listu se je že pisalo o tem Kmpotkinovem razlaganju; ta list prinesel jc tudi prestavo par odstavkov Kropotkinove prelepe knjige: "Blagostanje vsem." Ta Kropotkin spisal je tudi prelepo knjigo o veljavi tega zakona v na' ravi in v človeških 'razvojih: "Vzajemna pomoč činitelj razvojev, človeštva." Ne vemo, ako je Leon Bourgois, zdajšnji minister zunanjih zadev na Francoskem, posne! to idejo vzajemnosti iz Kropotkina, ali jo je sam zasledil, ali v knjigi "Solidarnost" to vzajemnost raz-pruwlia kot veljavno v prošlih - in zdajšnjih razvoj h človeštva. Z ozi-rom na zdajšnje razvoje na Francoskem in razlagaje iste je to knjigo pisal. Po izjavah te^ai Francoza sodeč je na Francoskem socializem že vi soko razvit 1>odi v gospodarstvu, bodi v duševnem življenju. V raz-mišl je vanju Francozov zadobil je socializem že prevago nad indivi-dualističnim naiziranjcm. Ta minister piše, kakor Kropotkin, da je socializem clejstvO, ki se ne da utajiti. Naravoslovci in zgodovinarji — sociologi, ki se pečajo s (»Stankom živali j, človeških družb, najdejo povsod, kar diha življenje, organizacijo. Vsako človeško truplo je organizem, t. j. v (posamezne dele razdeljena jednota, tako da obstaja celota le vsled njenih delov in vsak del vsled celote in da je vsak del ob jednem sredstvo in smoter. Tak organizem je država in vsaka človeška družba. Posamezni ljudje so tesno mej sabo zvezani; človek tie more brez pomoči sočloveka delati, živeti ; jeden jc dru-zemu pogoj. Ljudje obstojijo le po celoti in celota le po posameznikih. Ljudje so vezani mej salio po krvi, to je |>o podedovanih lastnost h, no razvoju skozi vse čase; prošlost je podlaga sedanjosti; zdajšnji rod je zvezan Še s prošlimi; posameznik je pa tudi zvezan s svojo familijo, z občino, državo. (Nadalje sledi.) - ^ rfr"—wjJ—wj>—^ ft— w w w A- ^ qv ...Vnetje mišic... rtrrfrTfr Preuionjava vremena in prehlajenje kože povzroči včasih večjo manjše bolečine. Boljšega združila zoper to pa ni, du bi tako hitru zdravilo vsako )Uietjti kakor je SEVEROVO OLJE/a* IL iiwpM^jm 1. SV. GOTHARDA r.TTJNJ ker je ros najboljši lek zoper vse revmatične in nevrnlgifj.e neredu, opekline, odrgnine, izvinji nje, pik mrčesov i. t. d, ('ena 50 centu. Vnetje obisti. Mulo jo bolečin,du Bi bile tako nevarne in neznosne kot je vnetje ohjuti. st ranitetrpljenje i 11 druge take bolezni z rabljenjpm Ssverovega Zdravila obisti in Jeter. Cena 75o in $1.25 J l t v » < « 4 K* Vnetje* pljuč. Prehliijenje večkrat povzroči,da se pljuča vnamejo. To je pa prav hudo nevarna bolezen. VBiik. ko vidi čut j, da njegova pljuča niso v redu naj za0c. V vseh prodajalnah. Zdraviliški svet prost. olas svobode Kapitalistična dobrodelnost. Da kapitalizem ne more nikdar zatajiti svoje narave, pokazalo se je že v neštetih slučajih. Pohlepnost po milijonih in njegova stara navada, izkoriščevati na najostud-nejši način pri vsaki najmanjši priložnosti, — prešla sta mu tako v meso.in kri, da ga ne gane niti najhujše človeško gorje; vedno ostane mož brezčuten, brezobziren, brezvesten,' nesramen, — in kar jc še takih lepih lastnostij. Usmiljenje je njemu* popolnoma tuj, neznan čut. A največja lopovščina, ki si jo sploh moremo predstavljati, je ta, da se hoče okoristiti tudi z bedo drugih, — da sle pari pri do-brodeln h napravah. Današnji, gospodarski sistem je tak, da je v premnogih slučajih dobrodelnost neobhodno potrebna; kadar pa 1» človeška družba prenovljena v smislu socialističnih stremljenj, tedaj odpade kot nepotrebna tudi dobrodelnost v navadnem pomenu, namreč deliti "miloščino" revnim. Tega v socialistični družbi ne bo, ker revežev.ne bo več. Dobrodelnost je torej v današnjih razmerah na mestu, in je vse hvale vredna, ako izvira iz plemenitosti srca. Zalibog pa današnja "dobrodelnost" največkrat ne zasluži tega imena. Uganja se z isto največji humbug, in je le nekak sport ali zabava bogatinov, ki ni.najo drugega posla, nego na različnih veselicah. prirejenih za "dobrodelne" namene, cele noči |x>pivati, plesati in dobro jesti, — seveda vse v korist revežev! Znano pa je, da take "dobrodelne" prireditve resnično potrebnim jako malo ali pa jwpolno-ma nič ne koristijo. Vse se nekam porazgubi. Toliko smo hoteli povedati o današnji "oficijelni" dobrodelnosti v obče, da se spozna, koliko je vredna. Tudi naši milijonarji hočejo biti "dobrodelni'', ker je to v modi 1 A kar dajo z eno roko, z drugo roko nazaj pograbijo, in še več, če možno. To se je v svetli luči pokazalo pri grozni katastrofi v San Francisco, ko je strašen potres in velik požar to mesto skoro popolnoma uničil, med preUfralstvom pa največjo revščino povzročil. Pri raz-ličn h dobrodelnih odborih, stoječih pod pokroviteljstvom kapitalistov, razkrile so se sleparije, ki smrdijo do neba. Korupcija in oko-riščevanje na vseh koncih in kra-jih. Za zopet no zgra*ll>o delavskih stanovanj se do danes ni še nič storilo. Varovale so se v prvi vrsti trgovske koristi, in slučaji niso redki, da so se žene bogatih in "boljših" krogov pripeljale v svojih kopijah o red pisarne pomožnih odborov, založile se tam z obleko in jedjo v obilnej meri in se zopet povrnile domov, — mej tem ko so se morali največji reveži, ki so v resnici vse izgubili, postaviti v dolgih vrstah ter čakati ure in ure, predno so dobili par krompirjev, košček kruha in kako drugo malenkost. — Za organizirano, oficLjolno "dobrodelnost" bila je tudi ta strahovita katastrofa le dobrodošlo sredstvo, delati reklamo za imena javnih "do. brotnikov". Ta gospoda tudi pri potresu v San Francisco, kakor pri vseh drugih podobnih slučajih, ni pozabila na-se. Vsa oficijelua dobrodelnost ni druzega koristila, nego da je zabra-nila jedino to, da resnično podpore potrebni niso v pravem pomenu besede gladu poginili; mnogi pa, ki so si par dolarjev rešili, obrnili so nesrečnemu mestu in sleparski dobrodelnosti hrbet ter odšli dntr P*1"' In sedaj hočejo vkljub vsej dobrodelnosti glad trpeče ljudstvo še siliti, da odsluži "podporo", ki jo dobiva, — v interesu trgovstva v San Francisco in njega koristij 1 In pomislite :'samo' 1000 teh nehvalež-nežev se je baje radovoljno odzvalo temu "blagemu" predlogu 1 Pa iooo tako cenih delavcev še dolgo ni zadosti, da se trgovstvo mesta zopet povzd:gne na prejšno stopnjo. Zato hočejo te reveže k temu prisliti: "Kdor ne dela. ne dobi podpore" — glasi se parola. In rnejtem ko hočejo bedo in nesrečo revežev na ta način izkoristiti, slavi sleparska "dobrodelnost" prave orgije. Naj navedemo le en slučaj izza zadnjih dnij: V času ko so gladni reveži protestirali, vršil se je v hotelu St. Francis slavnostni banket na čast dru. Edvardu T. Devine, zastopniku dobrodelne družbe "Rjudečega križa". Reveži, ki še danb morajo v vetru in dežju zunaj na prostem pod šotori prebivati, gladujejo in slabe ol lečeni prosijo pomoči, — med tem časom pa sedijo oficijelni "do-brotnikik" v hotelu v najstrašnejših oblačilih za bogato obloženimi mizami in drug drugemu slavo pojejo in se hvalijo, kako se za reveže "žrtvujejo"! Spričo bednih razmer, ki vladajo v San Francisco, mora se tak uradni banket z vso pravico imenovati brutalen in brezobziren in kot nekako zasmehovanje revščine. Pač prijeten čut za one, ki so lačni in brez strehe, vedeti, kako njihovim "dobrotnikom" izborilo kosilo dobro tdkne! In ti "dobrotniki" lahko so božie darove nemoteno zavživali. saj je zunaj pred hotelom straži! cel kordon |>olicistov in med gladnimi red vzdrževal! Gospodje "dobrotniki" lahko so v miru za-vživali najokusnejše jedi in pili šampanjca, saj je policija skrbela, da jih "navadni" ljudje pri njih zasVuznem delu niso motili! Zločinski kapitalizem prostituira vse, celo bratoljubna dela, in napravi kakor iz vsega, česar se njegovi kremplji dotaknejo, tudi iz dobrodelnosti pregreho. Kako dolgo bo delavstvo in vse kar misli pošteno in pravično, šc čakalo, da napravi konec tej hinavski, sleparski dobrodelnosti, na njeno mesto pa nastavi pojme pravičnosti in dolžnosti? Ruska duhovščina. Najzvestejši služabniki ruskega mračnjaškega samodrštva je kakor znano duhovščina. Reakcijonarne težnje so pri njej raditega takooči-vidne, .ker še ni naučila, prikrivati jih pod plaščem "kulture" in "socijalne pomoči", kakor znia izvrstno naš-a duhovščina. Toda veliko revolucijonamo gibanje, katero je završelo |*> celi državi, napravilo je globoko 'razjpoklino v zidu ruskega klerikalizma. Na eni strani jxikazalo je ono revolucijonamo gibanje širokim ljudskim masam nazadnjaška stremljenja in popolno popačenost duhovščine, na drugi strani o in brezpogojno ; v svojega duhovnika. V krajih, j kjer je revolucijonamo gibanje bolj razvito, kakor na pr. v pokrajinah ob VzhodneiV* morju, udomačila se je tudi med kmet ski m prebivalstvom (popotna nevernost, ki bo u-stvarila v zvezi z radikalnimi soci-jalniini težnjami temelj novemu svetovnemu naziranju. V notrajnih delili države pa ta preobrat ni še tako daleč dospel, giblje pa se v isti smeri. Globoka nezadovoljnost z duhovščino na-tala je tukaj le vsled njene lakomnosti in hujskanja, in večkrat so se vsled tega pripetili že ostri spopadi. Tako se na pr. poroča iz vasi Omeljnina (gubernija Jekaterrnoslav) sledeče: Na dan i julija določeno je bilo ljudsko zborovanje. O tem so zvedela oblastva, ki so odposlala na lice mesta policijskega komisarja z ti redarji na konji'h. Razjarjeni kmetje so jih obkrožili in razorož:li ter zahte vali od komisarja, da jim pove, ke-do je obvestil oblast o ljudskem zborovanju. Kot ovadite!ja je označil komisar vaškega župnika, po katerega se jc takoj odposlalo. Ta pride s križem v roki in zaklinja kmete, da je nedolžen. Neki kmet pai pripomni: "Na križ verujemo pač; toda onim, ki križ držijo, že davno več ne verujemo." Kmetje so potem zahtevali od duhovnika, da jim slovesno obljubi, vzdržati se vbodoče vsakega hujskanja in ova-duštva, s policijo nič več opravit: imeti etc., — ter vrhutegp sklenili, da mu za kazen za vse njegove do-sedajne pregrehe odvzamejo cerkveno zemljo (65 desjatin)." Podobni dogodki pripetili so se na1 več krajih, in brezdvomno jc, da bo revolucionarna metla očistila .deželo tudi nazadnjaške duhovščine ter za vselej onemogočila pois-skuse, Kristovo vero spraviti v soglasje s krvavimi roparskimi dejanji' vlade. Z rastočo revolucijo do bilo se bo med nižjo duhovščino tu pa tam tudi take, ki se bodo ramo ob rami s kmetom bojevali proti vladajočemu razredu, kakor je storila za časa velike francoske revo lucije tudi francoska duhovščina iz dežele. Da 'se to lahko pričakuje, dokazuje Gapon, Mereckv, Afanas-sij. i. dr.; o tem spričuje tudi pismo duhovnika Vcdcnsky iz Vladivo-stoka, ki je po dvajsetletni vojaški službi svoje mesto zapustil. On se je živo udeleževal revolucionarnega gibanja v mandžurski armadi, videl grozodejstva generalov Ren-ncnkampfa in Sakomcljskega, in ni mogel nadalje nositi duhovniške obleke. Svoje pismo zaključuje s sledečimi besedami: "Zdravstvuj-te, Vi višji duhovniki, pismouki in farizeji ! Odvzeli mi bodete seveda vse moje časti. Toda povem Vam : Vaše sodbe ne. pripoznam; kajti vidim, da se Vi ne menite za vero Kristovo. ki je prinesla na svet jed-nakost, ljubezen in bratoljubje. A-ko so govorili že v predkristjanski dobi Plato, Sophokles, Sendka rn drugi, da zmaga- dobro nad hudobnim, — kakšni Kristovi nasledniki pa ste potem, ako branite in zagovarjate nezakonitost naših nesramnih, prokletih vladarjev, katere so Vpričo Celega sveta zastopniki ljudstva zavrgli? Vi ne služite Rogu .in ljudstvu, temveč tlačiteljem svojih podjarmljenih občin. In Vi ne služite resnici in pravici, marveč denarju in svoji karijeri. Torej, služite jim, ako hočete brez občine o-stati. Da pride tako daleč, o tem ne •uoremo dvomiti. 7.e zdaj prepovedujejo kmetje marsikje duhovnikom pridigovati, ako isti skušajo braniti nasilna dejanja vlade. — Ponavljam: Vaše soo-znam. kajti Vi niste pravi služabniki Kristovi." Največja slovanska tvrdka Politična dekadenca. Srečna domovina! — Pri bokalih vina so možje sedeli v pozno noč in pili, jeli in kadili ter za dom trpeli! Prišla j« danica, fine napotvednica; • domoljubi vrli. . kot bi vsi ]M)inrli, pod klopjo ležali so in sladko spali. Tako je minila njih spomladtia setev, a jesen rodila je — sentnjivo žetev! ("Gorenjec.") * N Ne trpite na revmntlzinu! Drgnite boleča, otekla mesta 2 PR, mmuim AM PAIN EBEltEM in iznenadeui bodete nad pr1' jetnim olajšanjem, ktereg11 Vam podeli (8) Spričevalo nekega duhovnika Rev.H.W.Freytiig nam piše iz 1 lamel, 111. :"Že 20 let vporab-Ijam v inozemstvu in v tej deželi z izvrstnim vspehom v slučajih revmatizma, protina, pre hlajenja. >>olečin v hrbtu in podobnih boli h Vaš sijajni Anchor Pain Expeller hodom vedno rabil. 2oc in oOe. Pri vseli lekarnarjih F. Ad. Richter & Co. 215 Pearl st., New York vedno Emil Bachman, 580 So. Centre Ave. Chicago. So priporoča vsim slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastay invsakterih potrebščin. Izdelek jo najfinji in najskusnejši, pri tem pa zelo zmerne cene. _ Pišite v svojem jeziku po vzorce ali vzorčno knjižico. Noštovilno zalival in pripoznaaj jamči za pristnost ni okusni izdelek naročenih potrebščin. 2S>MV. 18th Str. Chicago, 111. £ Išee se. Karol Podboj, ki je prod leti bival v Pneblo.od tukaj pa se preselil v Aguilar,Col. Za njegov naslov bi rad zvedel Frank Hrvatin, Box 36, Crested Butte, Colo. > M 0 C N 0 BLAGO Najbrže, tla ste videli že kako oznanilo in si predstavljali, kako po ceni se blago dobi. Ali se spominjate, kako Blabo blago ste dobili in ni sumi sebi rekli: "Nikoli več tam ničesar ne kupim". Večina nas ima tako skušnjo, in če je vi niste imeli, štejte se srečnim. Mnogokrat vidite tuke predme-to rznamovane in tako lepo popisane, da se v« ni priljubijo in si jih hočete nabaviti. Grete in si jih ogledate in najdete, da niso niti polovice one vrednosti ali kakovosti kakor opisano, To je glavni vzrok, da mi 110 navajamo naših cen po o-glasih. Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega predmeta je za polovico znižana. Mi tega no storimo, kajti vsakdo vč, da nekaj dobička moramo imeti, ker Hicer ne bi mogli ekBistiruti. Naša trgovina obstoji vže 15 do 20 let in todo-kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in si ogloj-to blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letno spodnje obleke itd. Pridite in oglejte si našo vzorce za molke obleko. ' 1 ' '••••T .........^ ' O LAS SVOBODE) "Glas Svobode" TThk voice op Liberty] WEEKLY Published by The Glas Svobodo Co 669 Loomis St. Chicago, 111. Eat«red at tti« Putt OKlur at Chicago. iii., at H*oood CUu Halter. Subscription 11.50 p«r y*ar. Advertiiementx on agreement. "OIm Svobode" bid« P*Uk o v*lja u AMERIKO: ca colo leto ................$1J0 ca pol l«ta .................75« ZA KVROPO: ca oelo l«to ............kron tO u pol lata .............kron • Prvi svobodomiselni list ta slovenski narod v Amerik'. NmIot za dopise in poailjatve je 'GMhn Hvobode' 669 Loomis St. Chicago, III. Dopisi. Proč od Sati praacisco. Cenjeni gospod lurednžk: Upam, da mi odmerite nekoliko prostora v Vašem cenjenem listu, kamor blagovolite uvrstiti teh pa vrstic, katere naj služijo ostalim po denarju in boljšem zaslužku hrepeneč m delavcem. Izza časa mojega bivanja v Reno, Nev., čital sem v tamošnjem "Eivning Gazette", da v Califomi-ii potrebujejo 4,000 delavcev za de .!.„i6.ixS!.žfaijia,.pC?Uu.J0fll pri zidanju mesta San Prancineo in, da sef plačuje visoko dnevnino. Kakor veliko druzih, tako popustil sem tudi jaz tam vse in odšel v San Francisco, kamor sem dospel 4. aug. v jutro. Takoj sem se odpravil, da si poiščem izbo ter st tako zavarujem pred požrešnimv tukajšnjimi hotelirji. Hodil sem torej po mestni od enega konca do druzegaod 4. ure v jutro do 8. ure zvečer; dobil sem sicer "izbo. toda samo za eno noč, proti plačilu 91.25. Za rana druzega dne pričel sem zopet z iskanjem stanovanja. Ob 3. uri popoldne še nisem nič dobil, *kar pa sem našel, bilo najceneje $18.00 do $30.00 na mesec. Zašel sem v neko gostilno, kier sem vzel časopis v roke in k>>t nalašč se 1111 nastavi čtivo pred oči "Single Room, Cheap". Takoj se zopet podam na "Lairfschritt" kakih 15 blockov; upal sem dobiti izbo. ki bi se ujemala z mojim mošnjičkoni, ali groza ! Ko pobaram po onem ceneni zavetju, — $40.00 na mesec I Nekoliko pozneje sem dobil sobo za $12.00 na mesec z edino, na po! razkopano posteljo, kjer upam, da bi bil še John 1). Rockefeller obso-jen„ alko bi svojega psa pustil tu spati! Sedaj sem še le sprevidel, da jc cela stvar ameriški humbug, in zakaj tla so oni. ki sem jih videl v barakah, veliko zadovoljnejši, nego trne v mestu [>o hišah. V onem oglasiu, kateremu sem se dal tudi jaz speljati na led, bilo je pisano, da služijo vozniki dnevno {>0 $8. tesarji in barvarji po $<1 do $10; a v resnici služijo prvi |>o $3, drugi j)o $3 do $4.50, navadni delavci pa po $2 do $2.50. Pričel sem iskati dela: zoput od konca do kraja, po raznih tovarnah, — toda vsie iskanje bilo je zaman. Nato se obrnem proti sredini mesta; tu sem neki dan naletel na napis na oknu "Men Wanted"; vstopim in uprašam po delu, a odgovorilo se mi je, da so potrebovali delavce za čistenje razvalin, kjer bodo stavili nova poslopja; a ravno sedaj da jih imajo preveč, in da bodo še tistim, ki že delajo znižali dnevnino za 50c., češ ulice so vse polne dela igkajočega ljudstva, in vsak bo rad delal za $2.00 na dan! — Po vseh teh bridkih izkušnjah, ki sem jih imel v San Francrecu, pač ne morem nijednemu rojaku priporočati t"oga mesta, in kot človek, ki ima nekaj vesti, vsakega kar najresnejše svarim pred raznimi sladkimi obljubami, katerih se brezvestni agentje poslužujejo, da dobijo Čim več cenega človeškega materijala za delo v San Francisco, Vsak naj se Suti srečnega, da mu ni treba stradati, in brezsrčno bi bilo, stradanje še drugim nesrečnežem ponrnoževati. 1 A. L. Winter. Goff, Pa., dne 11. sept. 190G. Člani društva K. S. K. Jednote imeli so 8. t. 111. letno veselico. Samo ob sebi je umevno, da vsalk grt zato na veselico, da bi se enkrat pošteno zabaval ter pozabil na svoje trpljenje. A pri nas ni šlo tako! Pri nasi naj bi prišli na veselico samo tisti, katere kaj hrbet srbi. In zakaj ? — Zato ker imamo pri nas zelo luidega blagajnika, — kakor se sani imenuje. Ta slavni vitez al kohola se kliče Hribar, ki je pijan pri vsaki seji. kot kanon; on ne spada torej tja, (kamor zahajajo ljudje, marveč nekam drugam — Da se nismo preveč dolgočasili, za to je skrbel oni Prodajal jc na veselici kruli in meso in venomer kri čal po dvorani: "'Jaz sem blagajni čar!" Vsak si je mislil, tla je to, kar ponuja "blagajničar", prost prigrizek in plačan že z vstopnino. Ko je zalrteval neki starček košček mesa iit kruha, mislil si je tudi tako in se vsJedtega odstranil, ne da bi plačal. Zdaj pa čujte in strmife! Očka Hribar so se vzdignili izza mize in naščuvali svoja dva nadebudna sinova, ki sta planila po revežu (kakor dva stekla psa! Da ni prišlo do česai hujšega', pripisovati je samo slučajiu, da jima je starček srečno ušel iz dvorane v zgornje prostore. Tako nas je ta Hribar s svojimi >e veliko obetajočimi otroci ves večer zabaval z raznimi surovostmi". Vsbh ostalih bilo nas jc sram in ve> čina jc takoj odšla. Očka Hribar, ki se zovete '"blaga- ničar '. ako vas duhovniki pri vašem društvu morda tako učijo, potem vsa čast takim vzgojiteljem in učiteljem! Sicer pa ne vemo, kedo je več vreden : ali pošteni, trezni člani, al* pa kak pijani in zaspani Hribar, ki bode itak skoro umrl na "delirium tremens" (neke vrste blaznost, ki je simptoniatična prikazen pri vseli pijančkih). Društvenemu predsedniiJtvu pa za sedaj to-le predlagamo v blagohoten preudarek: Akt« ne napravite Vi konca temu pijančevanju, iiomagaill si bodemo sami. Na Vaše veselice nas itak več ne bo. — Prio!v;li «1110 te vrstice zato * soc i j al i stičnem listu, da se vedo ravnati vsi nasi rojaki ter se takih društev in ljudij varovati. Kristus je lačne nasitil, žejne napojil — pri nas pa se žejne in lačne, ki pla čajo vstopnino, pretepe in ven vrže? To pač ni društvo krščanske ljubezni. Sicer pa, kjer je far, tam je tudi toča! Raditega bo tudi to društvo toča oobila. Toliko za danes, — in ako se vkratkem ne zgode korenite spremembe, — se skoro zopet vidimo. Frank Suln, sovi iz predalov zadnjih dveh šte vilk "Glasnika!",'«katerega uporab lia sedaj "precastiti" izključno to s vrbo, da se skuša po možnosti oprati in zaceliti globoko rano, "k mu jo je očividno prizadjal naš dopisnik v zadnjih svojih razkritjih To je pač jasen dokaz, da je bil zadet v živo, da) ga ta rana močno skeli, — in zato je pometat vse o-ne, ki se drznejo resnico govoriti tudi o duhovnikih, v ista koš, kjer so brezverski socijalisti in jednaka ''sodrga", jadrajoča naravnost pekel!! M i za danes odgovarjamo tej duhovni posodi, ki se hoče na vsak način identificirati z vero, le to, da nevredni duhovniki še dolgo niso vera, tla sta vera in duhovnik dve različni stvari in da vere ne izpod kopavamo, ako javnosti odkrivamo gnusne pregrehe nevrednih thihov-nikov. Mi smo ravnotako prepričani o potrebnosti prava vere, ka kor Kloj)čič o tem, da jo je kore nito za voz i I in da je treba javnost na kak način prevariti. Bičati res nične duhovniške pregrehe, ue pravi se napadati ven). — Tako je, go-spootrebnost vere. pa si pridržujemo za podrobnejšo kritiko. Ne domi šljujtc si, tla boste v kalnem riba rili! Izzvali ste boj, m mi ga z veseljem sprejmemo, zavedajoč s da se stem pojmi bistrijo in. tla se bodo marsikateremu .oči odprle, ki je bi doslej "Srepo orodje v Vaših rokah. Nam se gre za resnico in pravico, — Vam za krivično nadvlado. NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom IX) AmeriLi, da sem pripravljen vsakomur, ki bi se hotdl naseliti na kmetije, posredovati brezplačno. Prodajam zemljišča od 10 do 50 tolarjev (aeer). Tudi dajem zemljišča v najem. Nadalje, uko si kedo izbero (homestead) 100 acers, pripravljen sem mn poma. gati kakor sem rekel brezplačno. V vBih tozadevnih informacijah obernite s«> zaupno na M. P. Pazderic P.O. Box 192 Larintore, N. Dak. DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. velj. je $30 50 Temu Je prldjati *e 10 centov v poštnino. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško Francoska proga Compagnie Generale Trnnsatlantique glavna prevozna dkužha. New York v Avstrijo čez Havre UoboI. brzi parobrodi. La Provence La Savoie.., . 110.000 ton. .22.000 ton. La Lorraine..........22.000;ton, La Touraine.........15.000 ton. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno lnono na pnniikib druibe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 32 Broadway St. New York. HAUUICE W. K0ZMIN8KI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III. Frank MedoBh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave, Chicago, 111. Pa?l Sarle, agent na 216—17. ceala, St. Louis, MiBBOur. POZOIl! P0Z0R! SLOVENCI! Kadar se mudite v mestu, ne pozabite obiskati rojaka Frank Uernik, ki je otvoril hotel na 44 Sherman Str. pri La Salle postaji. ZM'OMINITK HI: ' EDINI SLOVKNSLI HOTEL V CHICAGO," g ... Gostoljubna postrežba!.... FRANK BERNIK. lastnik. Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči In pohištvo pri JNAŠ <1 Jas. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, III. O. K lope It- se pere. Psiček, kateremu stopiš ua rep, zazcvili. Haš tako c vili naš žalostni, usmiljenja vredni junak Klopčič, podomače župnik v Calumetu, kateremu je na« dopisnik nekoliko rebra jxjtipal in par žarkov svetlobe spustil v njegovo temno privatno življenje. Koliko se revež trudi, da bi svetu dokazal, kako zelo potrebna da je vera, —• in seveda z vero tudi takšni duhovniki kot jc on! Kako žalostno cvili o zvez» "farških gonjačev", ki se je na nje« govo veliko žalost ustanovila v Calumetu z na/menom, take "častivredne duhovnike kot je on — seveda "popolnoma ponedolžnetn" — v javnosti blatiti in zatclebancem oči odpirati! Joj, joj, to je strašno, kako brezverski so postali dandanes ljudje, ki se predrznejo celo "svete' duhovnike napadati In njin nemoralno življenje v javnost vlačiti! Kani jadramo, kam jadramo! Vera je začela pešati, ljud'e ne verujejo več v duhovnike, in svei ;c bo vsledtega podrl!! Ljudje, bodite pametni, ne verujte krivim prerokom, ki Vam hočejo vero v take častite gospode, kakor sem jaz, iz Vaših src iztrgati! Ako se zgodi to, bodete vse svoje življenje nesrečni, po smrti pa "ferdamani"! Tako nekako donijo žalostni gla- $6.00 ŠEST DOLARJEV je sedajna vrednost I DELNICE PAHOBKODNEUA DKISTVA American Navigation Company. Kdor želi delnice kupiti še prej, predno cena istim zopet poskoči, 1111 j t ji koj odpošlje naročilni listek in denar na American Navigation Company ION Greenwich Street, NEW YORK CITY. Vsaka delnica je popolnoma plačana in nI treba nlkokega poznejšega doplačila. Naročilni listek (Incorporated under the lawB of the State of Maino) Američani Navigation Company FltANK Z0TTI, Pbkhidbnt. [Inkorporlrana po državnih zakonih z giavnleo $3.000.000, od katerih ie že $1.500.000 uplačanih, 108 Wreenwieh Street, New York. Cenjeni gospod! S tem se naročim na......delnic družbe 'Američani Navigation Co' ter Vaui zajed no pošljem znesek!............kot plačilo »a naročene delnice, katere mi blagosvolite vposlati takoj. Razume se, da mi morate ako prekoračijo neročnine zgoraj imenovano glavnico, povrniti vposlano svoto v celem znesku Ime......................... Ulica in št.................... Mesto in država.................. Dne..................190.... Ceki, menice (trate) in poštne nakaenice naj se pošiljajo direktno ua: • American Navigation Co., 108 Greenwich St. New York. ..._i :JS ULAS BVOBODB 0 h sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonich, 55U S. Centre Ave., Chicago, lil. Podpredsednik: Matija Stboiien, 443 Main Str. La Salle, 111. Tajnik: Mabtin Konda, t»0U Loomis St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 134 W. 19th Str,, Chicago, 111. Blagajnik: Fbank Klobučab, 9t>17 Ewing Ave., South. Chicago, III. Dan. Badovinao, P.O.Box 193 La Salle, 111. John Verščaj, 1411 Claronce Ave. Chicago, III. Matija Stbohen, 443 Main Str, La Salle, III. Mabtin Potokab, 564 S. Centre Ave., Chicago, III. Mohob Mladič, 617 S. Centre Ave., Chicago, 111. "" Jakob Tibol,!K)02 Strand St. So. Chicago, III. Mabtin Skala, Box 1056 Ely, Minn. Josip Matko, Box 481 Claridge, Pa. Matija Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa. Nadzorniki: Pomožni odbor: Bolniški odbor: III. kotollški shod v Ljubljani pa soctjalna demokracija. (Konec.) Oklic, ki' ga je izdal izvrševalni odbor jugoslovanske socijalno-de-mokratične stranke j>ovjiHlom 111. katoliškega shodai v Ljubljani, glasi se doslovno tako-le: SLOVENCI 'Todf imenom tretjega katoliškega slioda pripravlja klerikalna stranka za dneve 26., 27. in 28. avgusta veliko demonstracijo, katere ♦pcozocni namen je v prvi vrsti, obi* diti v najširši javnosti, mnenje, da je ves slovenski narod napolnjen s klerikalnim duhom, da ima klerika-lizem absolutno moč nad slovenskim narodom, da je rimsko mračnjaštvo edini ideal Slovencev. Dolgotrajne izkušnje dokazujejo, da je ime "katoliško" na Slovenskem samo sinonim za 'klerikalno'. Karkoli se snuje in prireja nod tem imenom, ima namjm, utrditi in povečati moč klerikalne stranke in oklepati Slovence v verige srednjeveškega mračnjaštva, sovražnega v.valkemu napredku, vsaki svobodi, vsakemu razvoju.' S krinko ljudskega prijateljstva hodi klerikali-zem po slovenskih deželah; j>otla-čiti ljudstvo, uničiti njegovo odboj-110 moc, pa niui je v resnici edini namen. Škodljiv je klerikalizem razvoju vsakega naroda; zlasti škodljiv je slovenskemu narodu, ki je majhen po številni, politično potlačen, kulturno zanemarjen, gospodarsko še slaboten. Znanost in gospodarstvo, najvažnejša faktorja v življenju narodov in človeštva, u-plivajoča tudi na kulturo in na politiko, hitita po vsem svetu1 z orjaškimi koraki naprej Samo narod, ki sledi viharnemu napredku brez po čitka, ima zagotovilo, da obstane v silnem, vse slabotnežfl uničujočem tekmovanju. Mali narodi pa skrbe za svojo ohranitev le tako, da 11 apno vse moči pa izkušajo, postaviti se v prve vrste splošnega napredka, kjer se jih mora priznati in upoštevati. Kdor zastane, je izgubljen; zajamčeni prostori so samo v najsprednejših vrstah. Klerilkalizem j>a je zaostajanje, zadrževanje in oviranje. Narodi, nad katerimi dobi klerikalizem moč, ne morejo dohitevati svojih tekmecev; napredujoče sile drve brezobzirno oreko njih, poteptajo jih in bučen pogin je neizogiben konec klerikalnih narodov. Velikanska je škoda, ki jo je 11a-nesel klerikalizem slovenskemu narodu od časov, ko je pokristjanjevanje naših očakov protežiralo in pripravljalo tla raznarodovanju Slovencev. Za stoletja je protire-formacijska doba zadržala napredek slovenskega naroda. In v no vejši dobi je klerikalizem najmočnejša retard i raj oČa sila, ki označuje vse rezultate moderne vede za peklenska dHo, ki preklinja vsako svobodno misel, ki ubija samostal-nost, ki podreja gospodarstvo, politiko, vedo in umetnost absolutizmu certkvenih poglavarjev, ki išče svoje cilje v mrtvi preteklosti, ki mu je glavni smoter, pretvoriti ves svet takorekoč v samostan z absolutnim, svetovna in duševno gospodujoč im, privatno in javno življenje avtokratično ravauaiočim papežem na čdu. Tudi tretji katoliški shod, ki mu je atribut "slovenski" samo epithe- non ornans, nima dmjgega namena, ga ne more in ne sme imeti, nego služiti tej svrh., propagirati dušeči klerikalizem in hipnotizirati sloven-sko ljudstvo, kateremu naj prepozna demonstracija sugerira, da je ves slovenski narod.klerikalen. Posebno se trudijo prireditelji za u-speh, ker bode zboroval katoliški sbod v Ljubljani, v kateri klerikalizem doslej še ni mogel zagospodovati. "Tudi Ljubljana jc padla; tudi glavna mesto kranjske dežele, in slovenskega naroda je klerikalno" — to naj bi pokazal tretji katoliški shod. To bi bil največji triurni klerikalne stranke. to b' radi imeli okinčane hiše, zato slavnostne vsprejeme, zato sprevode med vel.kanskim špalirjem, zato ves pomp,"Tear ga 'premoreta cerkev in od nje odvisna politična stranka. Slovenci! Kar se vas še ni udalo terorizmu klerikalne tiranije — do vas se obračamo. Zdramite se in pokažite, da objestni klerikalizem še ni ab> solatni vladar rva Slovenskem. Dokažete, da je tudi v slovenskem nahodu še dosti duhov, ki su pripravljeni, upreti se mračnjaškemu početju, vodeČemu v kulturno smrt in v narodni jxjgin. Na noge vsi, ki ste pripravljeni, gladiti pot svobodnemu napredku. Podajte plašnim dober vzgled, ohrabrite bojaz-ljivcc, pokažite, da najdejo zaslom-Ik* v neizogibnem boju med svobodo in suženjstvom, med napredkom in nazadnjaštvoni. Žalostne so >e razmere na Slovenskem; velika je moč klerikaliz-ma. Ali železna volja je premagala že hujše sile in v značaju sloven-, skega ljudstva je toliko zdravega, ' da je zmaga nad žugajočo reakcijo zagotovljena, ako se zbudi doslej še speče, ako se ohrabri splašene, ako se pouči zapeljane elemente naroda. Ali brez dela ni uspeha I11 začeti je treba, dokler jc še čas. Začeti je treba takoj. Tretji katoliški shod v Ljubljani bodi signal resnično naprednim Slovencem za začetek dela. V boju proti klerikalizmu ne smejo ovirati zavednega dela razi ke, ki ločijo strujc v političnem in v gospodarskem življenju. Taka nasprotja, ki jih ni treba tajiti, nimajo ničesar opraviti z bojem proti skupnemu, brezobzirnemu sovražniku: klerikalnimi. Seveda ima klerikalna stranka kakor vsaka druga, pravico demonstrirati, kakor se jih poljubi. Stoječi na stališču svobode za vsakogar, ne moremo motiti nikogar v njih prireditvah. Ali tudi sami sebi ne maramo jemati enake pravice in če liočejo klerikalci manifestirati svojo moc, hočemo demonstrirati mi, da ima tudi svobodna misel na Slovenskem tla in bojevnike. Dostojno hočemo to demon strirati na shodih, ki vam bodo z vsemi potrebnimi detajli naznanjeni. Vas pa, ncklcrikalne Slovence, vabimo, da se udeležite teh shodov v čim največjem številu in tako po-kažete svetni, da ima svobodna misel na Slovenskem močno in zdra vo zaslombo. Slovenci, kar vas ni klerikalnih, mislite na to, da je vaša politična (lolžnost, zajeziti ošabno in brezobzirno prodirajoči klerikalni naval. Svobodomiselni ponos veleva vsakemu naprednemu Slovencu, u-deležiti se tega shoda in preprečiti zmagoslavno tulenje iklerikalizma, ki razteza svojo malho, da bi poba ; sal vse Slovenstvo vanjo. Verjetno je, da bode klerikalno časopisje teroriziralo: ali kdor se ustraši dobro znanega surovega žugati j a črne čete, se izbriše sam iz vrst kulturnih naprednjakov. Zatrite torej nepotrebne pomisleke, preženite neopravičene predsodke, ne dajte se stra-hovati, temveč storite svojo dolžnost 1 Kdor noče biti hlapec klerika|iz-ma, na shod! ' In ve, žene, ki ljubite svoje otro ke in nočete, da bi jim' klerikalizem zastrupil bodočnost, pomagajte pri tem delu z agitacijo in udeležbo. Tudi ve ste poklicane na delo — ne odtegujte se mu!" Mirko Vadjina priporoča bratom Slovencem svojo BRIVNICO. 390 W. 18. St. Chicago. VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl. Ima lepo urejeno za zabave in dvorane za zborovanja. telefon canal 7ti41 pozort POZOR! VELIKI SKUPNI IZLET drnitn "DELAVEC" in pmbgi xbora "SLOVAK" BODE DNE 30. SEPTEMBRA 1906 v LUKE SIDE GROVE Nt EWING AYE. 9101 SO. CHICAGO. Izvrstna godba in izurjeni slov. iti brv. pevski zbori. Vstopnina 25e. Pozor! Slovenci. Pozor! "Halon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM Svežo pivo v sodčkih in buteljkah in drugo raznovrstno naravne pijače— najboljše in najfinejšo unijske smodke. Potniki dobe čedno prenoči&e za nizko ceno. Postrežba točna in Izberna. Vsoni Slovencem in drugim Slovanom bo priporoča Martin Potokar, 564 S. Centre k. Chicago, III. Slovenci pozor! Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravato ali druge vužno reči za možko — za delavnik ali praznik, tedaj se og-lasito pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove tar - - p® - -m jA najnovejši modi in nizki ceni. jt JURIJ MAMEK, 581 8. Centre Ave. blizo 18. ulice Chicago, III. § Slika predocuje zlato damBko uro (Gold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET. V naravni velikosti slike. lvolesovje je najboljši umoriški izdelek -Elgin ali Waltham. A A A To vrste ura stane le V obilo uaročbo se priporoča vsem Slovencem in Hrvatom dobro znani * Jacob Stonich, 72 E. Madison Nt, Chicago, 111. POROČNE SLIKE izdeluje v najlepših pozicijah, Venkii jcdobii je h join naravno zgotovljena. Vsnkovrstiie družinske in društvene slike v poljubni velikosti za nizko ceno. Tudi povečuje manjše slike v naravno velikost The Reliable Photograph. 391_393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAGO, ILL. establish 1883 phone canal 297 Zastonj dobite, Veliko sliko, ako naročite dvanajst kabinetnih slik, pri fotografu HUO Dobro dolo, zmerne cene. - t E MODERNIFOTOGRA-F1ČNI ATELIJE \ L. Hagendorff. : Vogal Reed in Oregan ul. : V MILWAUKEE, WIS. Znižane cene za poročne slike. kMliUlttlUlUiUiMJ p i ti ■ti i ii • •• ■■• ■ •■ • ii ■ t* ii*i STARA IN IZKUŠENA tUNARD LINE asuaorueoa l«t» 1140. prevaža ljudi in blago čez ocean ClBELALltil, GEHOm, IMPEL ITO. lbpi, veliki in novi PARNIKI NA DVA VIJAKA •CARPATHIA" 13,600 ton. ••SLAVONIA" 10,600 ton. ••PANNONIA" 10,000 ton. ULTONIA" 10,400 ton. Iz New Yorka odplujejo NARAVNOST V ITALIJO. Obruite so do naših zastopnikov kateri Vam dnjo potrebna navodila o cenah in času kedaj parniki odplujojo. Ii IU«Jo agent j«! F. G. WHITING, ravnatelj. 07 Dearborn Str. ohioago. 1*. Sclioenhofen Rrg. Co's. Najboljše pivo jo |Se prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, 111. Edward Pauch -gostilničar- 663 Blue Island Avenue CHICAGO, ILL. MATIJA K1RAR GOSTILNIČAR v Kenosha, Wis., 432 Middle S Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, na-ravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke. telefon štev. 777 HUSPOSKA BRATJE. moj Slovenci dobro znan. Izdeluje najlepše slike različnih veli-kosti po najnižjih cenuh. 1841 Euclid Ave. CLEVELAND, O. Kasparjeva držav-na banka, 623 Blue Island. Ive, Chicago, III, plačuje od vlog 1. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. piv do HO dee. po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $8. na loto, Pošilja se denar na vse dele Bveta in prodaja bo tudi vozne listke (šifkarte). Denar so posojuje na posestva in »»varovalne police. OLA a 0VOBODS VESTI II STARE DOMOVINE II iz jugoslovanskih pokrajin, A'u katoliški shod v Ljubljano je prišlo okoli 5000 I j udi j; največ seveda i Kranjskega. Korošcev ni bilo, Štajercev te okoli 200, pričakovali so jih pa par vlakov. Primorcev je bilo baje vseh skupaj okoli <«o. Ker ni bilo Korošcev in Stajeroev, so prišli Primorci na vrsto, da jih hvalijo po katoliških listih, češ, Kranjcev in Primorcev je bilo največ. Kakor znano, jih j« šlo s primorskega največ radi nizkt oene in pa da so videli Ljubljano ter se peljali jjo novi železnici. Nova železnica, ta jih je mikala. Ce b» bili določili vožnjo ;»o južni železnici, še polovico bi jih ne bilo. Katoliški slvod je bil dolgočasen, skončal pa jc naravnost klaverno. Pričakovali so velikanske udeležbe, prišlo pa je le nekaj tisoč nezavednih farovških priveskov in nekaj radovednežev. Gospodje so bili vsi iz sebe in [»otrtk; pozna se potrtost tudi "Slovencu", ki ne poroča o shodu s jwsebnim ognjem, kakor-šen je običajen pri njem ob takih prilikah. Zavozili so s svojo brez-domovinsko politiko, zato se zadeli ob odpor celo v lastnih svojih vr-si ah. Po Slovenskem vršilo se je brez števila prottshodov.ki so jih priredili istočasno s katoliškim shodom, da demonstrirajo proti politiki, ki se je na tem katoliškem sfoodu uga njala. Največji tak prot'shod se je vršil v' Ljubljani, na katerem, so sc združili liberalni Slovenci in soci-jalni demokrati. Ta jc skoro največ pripomogel, da je klerikalna prireditev nad vse klaverno iz|>adla. Resolucijo tega protishoda priobčimo prihodnjič, ker je važna in poučlji-va tudi za nase razmere. Pravi vero k smrti Krieghommerja. "liudap. Hirlap" prijavlja sen-zacijonalno razkritje o smrti bivšega vojnega ministra Krieg-hammerja. Informacije je list dobil iz dvornih krogov. Krk-gliam-mer jc bil na dvornem lovu pri Ischlu dne 27. julija obstreljcn it. je vsled tega umrl. Dvornega lova so se udeležili cesar, bavarski princ Leopold z dvema sinoma, nadvojvoda Salvator, grof 1'aar in Kri>eg hammer. Ta je imel odkazano sta jališče v bližini princa Jurja. situ bavarskega ]>rinca Leopolda. Četrt ure |x> začetku lova je počil prvi strel. Ustrelil je princ Juri in zadel Krieghatnmerja, ki se je tu mest.i zgrudil brez zavesti. Nastal je strašen prizor. Princ Juri je ves obupan in jokMje padel poteg Krieg-hammerja in klical: "Nikar umreti!" Tudi cesar je pribite! na lice mesta in dal k>v takoj ustaviti. Zdrialvnik dr. Kerzl je Kriegham-merja obvezal in ^a dal prepeljati v Ischl. Ker so zdravniki upali, da Krieghammenja rešijo, sc je sklenilo o celi stvari molčati. To jc vzrok, di sc je šele 18. avgusta izvedelo, da je Krieghammer bolan; Tri dni jiozncjc je umrl. Stavka natakarjev v hotelu Union. Koj drugi dan katoliškega shoda so natakarji v liotelu "Union" za-čeli stavkati in sicer zaradi tega, ker so morali pač delati kakor črna živina, a napitnin, ki tvorijo nata-karjevo plačilo, n so nič dobili. Duhovniki niso nič dali, kmetje pa še manj, kajti kmetije so pričakovali (morda se jim je tudi "letalo), da bodo zastonj jedli in pili in so gro-zovito zabavljali, km so morali "ce ho" plačati. Ker je bilo najdi i h le šest natakaric, so si morali nostjt vsled stavke natakarjev sami streč'. Bliskoviti vlak )ncd Budimpešto in in PoiunVm. Zadnji čas so ponovno poskušali v novi delavnici ogrskih železnic zgrtajebi brzovozni stnoj. Zgrajen je v obliki torpeda, ima moči za 1400 konjskih sil in teče na 24 kolesih. S strojem nameravajo uvesti hitreje vozeči brzovlak, ki bi pri Iteži 400 ton prevozil 135 km na uro. Tako bi prevozil iz Budimpe-V ste v Požun (213 km) v 1 uri 35 minut; za enako pot tialbi sedanji orientalski brz»vlak 3 ure in 2 minuti. Denar je ponarejala kmetica Marta Karič v Jfcunjački na Hrvatskem. Razpečavala ga je že dalje ča.ti*. Te dni so ji prišli na sled in našli pri hišni preiskavi 65 ponarejenih komadov po 5 K, 4 po K in nekaj kron ter.desetič. Denar je dobro jx>iiarejen in je iz kositra. Hlejski grad z jezerom in vsemi posestvi vred je na prodaij. Povod temu so razmere gospoda Feliksa Muhra. Po naši sodbi bi morala gledati dežela na to, ila kupi vsaj gtlald in jezero. Umrl je v Dolenjskih Toplicah večletni nadzornik c. kr. vojaškega kopa lisca major lilabolill v 08'. letu svoje starosti. Ranjki 'je bil mnogo let vsem topliškim gostom znana priljubljena osebnost. Ker se jc sumilo, da je zastrupljen, so ga ditugi dan obducirali, a zdravniška preiskava jc dognala, da je umrl vsled vnetja tnožgan Osumljenka jc bila' njegova stre-iajkto, in zdaj se je izkazalo, da je bila po krivic- osumljena« Morilka lastnega otroka. Kakor smo |K>roČali svoječasno, našle so žatijice it* neki njivi v Vrtojbi v pšenici zakopano truplo novordjenca. Te dni so orožniki na Grahovem prijeli Terezijo Sorli, ki je na sumu, da je mati onega zako-Itoinega otroka, katerega je sama zadavila. Prepeljali so jo v goriške zapore. Tožena j učna železnica. Pred 14leti je takrat 2oletno Marijo Žitnik pri SjkkI. Dravogradu povozil vlak ter ji odtrgal obe. nogi. Njen varuh jc takrat sklenil z juž no železnico poravnavo tako, da mora železnica plačevati "j>onesre-čeni deklici dosmrtno 40 K na mesec. Sedaj jv ponesrečena deklica tožila slov en sk j egraškepa okrajnega sodnika, ki je pri poravnavi posredoval, ter zahtevala od železnicc fio,txx> K in mesečno go K. Tožba pa je bila odklonjena, ker je zasta-rekn. Tatinsko tolpo so prijeli pri Marnbergu. Tatovi so kradli na raznih krajih vse, kar jim je prišlo .pod prste. Dva sta cigana, eden domačin. Samomor vojaka. V nedeljo se je ustrelil pri svojih starših v Studencu pri Maribo-nt topničar Gtmstav Mulec prideljen 7. (livizijskeniu topničarskemu polku v Ljubljani. Vzrok samomoru stari doirtači prepiri. Mater umoril in sebe končal. l'|K)kojeni' orožnik Franc Mahet v l'.ovcn je bil velik pijanec, vsled česar ga jc mati večkrat zmerjala. Da naredi konec temu življenju, je v solx>to umoril mater, nato pa še sebi prerezal vrat. Našli so ga mrtvega. Hitra smrt. Ko je prišel v nedeljo dne 26. I>. 111. 5oletm kočar Franc Tušar t,Javornikit h kosilu domov in jHjkosil, se je zgrudil nenadoma nezavesten na tla in v par minutah umrl. Sladke kapljice ra papeža. Ljubljanski škof je preČital na katoliškem sliocfeu zahvalno brzojavko kardinala Merry del Val iz Kima, v kateri je rečeno, da je pa pež sprejel čustva udanosti slovenskega katoliškega shoda z velikim veseljem tir podelil zborovaleem svoj blagoslov. Skot je dostavil*. "Nas mora le razveseliti, da smo sv. ooeitu v kupo bridkosti vlili nc kaj sladkih kapljic.' — Odslej nt bo več bole v pkitpeža želodec, in upamo, da prenehajo jx> učinku teh sladkih kapljic vsa neugodna poročila o papeževem zdravju. Dolgočasni dr. Susteršič. Izletniki s katoliškega shoda v Ljubljani pravijo o dr. SusteršiČu: čemu ga tako hvalijo? Slišali smo ga govoriti. To je dolgočasen. In pa vse besede jc skoro sam požrl. Klerikalci so požrešni, Susteršič, glavar klerikalcev, je gcneralissi nuts požrešnežev. Sc besed nam ni privoščil, še te je skoro vse sam sproti požrl. — Sedaj ko so ga spoznali od obličja do obličja, še le prav verjamejo kako resnico pišejo o tem sorodniku sv. Duha napredni listi. Za oglase, dopise in njih vsebine nI odgovorno ne urednlitvo ne upravnlStvo. Kedo vam zamore pomagati. Ako ste bolni, slabi ali v nevolji? Na svaki nafin samo oni »travnik, kalereniu so dobro znano vso človeško bolezni, trpljenja in slabosti ! • ROJAKI! Pazite komu poverite zdravljenje Vaših boleznij! Kajti v ViiSem zdravju obvisi Vaso prihodnost, kakor tudi Vafio družino, Vaftih malih in dragih, za katere ho mučite in delate. Zatonij rojaki, uko Vam jo potreba nasveta ali zdravniške pomoči, vodite, da jo miš stari, izkušeni iu po coleiu svetu ztiami in Klavni : Dr. E. C. COLLINS Medical Institute, edini, kateri zamoro in kateri garantira, da Viih zagotovo ozdravi od katero koli akutne, kronično alt zastarele bolezni kakor : bolezni hh ]dii6fdi, pršili, želodcu, čievnh, ledvicah, jotrah, niohurju, kakor tudi vho bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervo/.uost, živčne bolezni, prehudo utripanja in bolezni srcu, katar, prLdilhj>k i/, nšen, o^lušenje, vho bolezni na or -li, izpadunje bi«, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje mazolje, ture, h ritki h iu rane, vhs žensko bolezni lm notranjih orgm ih, iienrosteuični glavobolj, nerodno mesečno Čiščenje, beli t.»k, bole zni na imiternini i. t. d., kakor tudi vse ostalo notranje iu zunanje bolezni. Ou jo prvi iu edini, kuturi ozdravi jutiko in Sitilis kakor tudi vho tajne spolno l>ol<>%iii moiske in zoiihU«'. POZOlt 1 Zaknj drugi zdravniki ali zdraviliški zavodi nimajo pismenih zalival ali slik od ozdravljenih bolnikov ! .OiL-ovor ! Z:il » ker n . . nikogar ozdravili— potem je popolnoma naravno, da ho jim ljudje ne zahvaljujejo, Tu donašamo par slik onih bolnikov katere je naš slavni Dr. E. C. COLLINS, M. L, v zadujem 6asu popolnoma im do kraja ozdravil. Ozdravljen: bolezni v pf?.ih, te/koga dihanja in slabosti. VLADIMIR S. JOVANOYICH, Hew Albany, lud. Ozdravjen : bolečin v križu in rheumatizmn v rokah ie nogah, JOŽO PKHNAR, ti 01 311. Kiehmoml, W. V a. t)zitl ftvljBtia:težke prsne bolezni >1 reumnti/ma v križu in ledjih. TER K/1J V IvUMOR, 1011] Cuiiiiiicicial Ave., Chicago, IU. O/dravIjen : Rbeumntizma in hiisuonja mehurja. BOŽO DOBRA Š, ih» si ii»*i»n. N.V. Ozdravljen: Dispepslje In želodčnega katarja. MILOŠ LAN 1IX1C, A. V. S. Co. _ L. »I vilic. C olo. Ozdravljen:prebadanja v rebrih. M A UKO TltBOVK', Kiver ll^iik, Kami« Cit)*, Kans. Iiua'iio še na stotine drugih piHineuih zalival od oz bavljenih bolnikov, katerih pu radi pomanjkanja prestola iiemoremo vhiIi naenkrat ulijnviti. - Zillorilj rojaki Slovenci 1 Pri dno hh obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod — prodajte nas /a s t — alio ste bolni, slabi aH nemočni — ali ako Vns drugi zdraviki niso mogli ozdraviti, — t eno i t brez v-ie» ga ii aue.van ja opi.š.io ^'llšo bole zen v svojem materinem jeziku — pišite koliko Hte stm i — L<»" ko e sa tia^u ludez« n ter*\.-.o glavne zna. k<' bolezni. Ako Vam Itolezeni popolnoma zniima, p.šito jio knj;gu Zdravju katero dobite znstoilj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zna ink za poštnino. — P.;.:uu L.irtlavljujte nu slediii naslov : DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, Oiilravtima: hnlefnl V pf»lh *»lodfn«K« k"« tu.Ju te/kexadihnnlaln bulcml irca. MICMALINA MOKRAWIČKA, 45—r>t 11 Street,' Passaic, N. J t4o wi :s r s r.. > i:w YO!iIi,X v potem Hin-te ■/. inirno 2l So. CetitreAve, — Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu,da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo štirih vse po zmerno nizkih cenah Chicago, III. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralno vode in drugih neopojnih pijač. 82 -84 Fisk St, Tel. Canal 1405 N a z d a r i □ j a k i! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava bvoj' lepo urejeni =Salooip Točiva vedno Bveie pivo in pria-tne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Za obilen poset se priporočava brata Košiček S901, Centre Ave. Chicago, III. GLAS SVOBODB Preobrat v zdravtiištvu. Vsak bolnik bodisi od bliiu ali od daleč, ako »e obrne na nov, velik, UNI-VER8AL MEDICAL, INSTITUTE v New Yorku, zadobi znova »voje zdravje. Vsak dan dospe več sto zahval! Berite, strmite! Gospod profesor I Tem potem se Vam javno zahvaljujem gospod profesor, strokovnjak Univtrsul Medlenl Institute v New Yorku, ker ste me ozdravili, prsne bolezui, kronično bolezni v dusniku, zapiranja, splošne oslabelosti, kaši ju, potenja po noči, pomauj. kanje teka, bolezni na maternici, belega toka; terme je zdravilo G zdravnikov, kteri so vsi rekli, da »o moram operaciji podvreči. Ali ozdravela sem tekom enega meseca, ter se šo enkrat gospod profesor za ozdravljenje zahvaljujem in Vas toplo priporočam vsem slovenskim ženam, ktere ho bolne, da ne obrnejo na Vaš Institut, kjor so jih bode njih bolezni re-rostovoljno Vam tudi prilagam Hvojo sliko h pristavkoiu, da jo ponatisnete v listih ah i. Toliko Tenniei na ljubo. Marija Dragor, 626 Ave. C., Bayonne, N. Y. 1 L ^ )l A ™ A m. šilo. I novinah Spoštovani gospod 1 Jaz podpisani potrjujem, da sem bolehal več kot letodnij na vnetju mehurja, ter vnetju Hpoluega uda, bolečino v hrbtu zaprtje, iu občem oslabi jen ju, ter me je več zdravnikov neuspešno zdravilo, in pri VaH sem dosegel toli zaželjeno zdravje ko sem pričel rabiti Vaše zdravila ktere sto Vi gospod profesor Universal Medical Institute tako ipretuo sestavili, in sicor v kratkem času enega meseca. Kadovoljno Vam poftljem to priznanje, iz hvaležnosti do Vas ko sto me tako uspeino zdravili; ter Vam obenem stem listom skupaj dovoljujem svo- ,ff, jo sliko ponatisniti v eusuikih. Pripomnim še, da lahko prise- ' ' Wfifr gam na to, kur sem pisal. Ivan Mankoč, 75 14tli Ave., Newark, N. i. Če stanujete v New Yorku ^ridite osebno in se Vas bodo preiskalo s = X ŽARKI = S pomočjo teh je mogoče Vaše truplo pregledati kakor odprto knjigo, in profesor Vam bode dal najboljša zdravila; noben drug zdravnik nima tjliko zaupanja v svoje zdravila kot naš profesor v svoja. TORAJ KAJ HOČETE ŠE VEČ! Ako stanujete daleč izven New Yorka, ter bi radi vedeli, kakoina jo Vaša bolezen, ta-ko mi blagovolite odgovoriti na sledeča vprašanja: Ali trpite na: trganjn, utripanju srca, kake druge bolezni, kožnih bolezni, oftl, n-len, t nosu. v grlu ali prsih? Vam Upadajo lasje? Vas boli v želodčni Trpite Ii na krva-ven ju {hemoroidah}? Imate Hifilijoiia spolnih udih ? Ali ste morda nezmožni! Trpite na nervoznosti? Ste 11 navduftljlvl (navduha)? futlte bolečine v trebuhu ali črev h? Se morda onesveWate, ali da padate v omotico? Hodite li redno na potrebo ? Čutite bolečine v maternici? Ali trpite morda nabelem toku ter nepravilnem mesečnem toku {Zdravila Vam nemudoma /. obratno poftto pošljemo, če se nahajate v kterej koli državi Zjedlnjenlh dr- žav, Meksikl sli Kanadi. Zdravilom ktere mi pošiljamo, lahko slepo verujete, ker one \ am bodo prejšnje zdravje povrnile, ker so tudi pri drugih bolnikih pomagale. NI nikakošna prevara ali goljufija ali ste v bližin, al. daleč od New \brka, so \ as zdra- vi, ne da bi zamudili svoje delo. , r Ako oto bolni in Vas niso mogli drugi zdravniki ozdraveli, tako se obrnite še do Universal Medical Institute. . ,,, . , n . Uradne ure so: vsak dan od 10 do 12, in od 2-G p. p. V nedeljah pa od 10 do 1 ure popoldan To je naslov t ^UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE^- 30 West 29th St., (p«,i,g Hma^^ NEW YORK, N. Y. r PRAVA POT DO DENARJA, Hranite ga,, ter vložite ga na zanesljivo banko, kjer hode varen. Popolnoma zauesllvo vložen je v INDUSTRIAL SAVINGS HANK 652 Blue Island Ave. 3vote, vloženo do 12 julija, obrestujem s 1. July naprej. Ustanovljena 18(.K). Ixxl____I** Jakob Dudenhoefer = V1NOTRZEC 339 Grove Street, Milwaukee, Wisconsin, Priporoča vsim slovenskim khIoiioiii svoja izvrstna vina In likerje. Ima v zalogi tudi im-po rt i ran a vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka. P.J.Dkdkk H je pooblaščen sprejemati naročila iu denar. RAZNO. vsa! ki. vsako soboto odprto 8 ubk zvečeb Import i ran tobak iz stare domo-vine. V zalogi imam po 7, H, 13 in 17 kr., kakor sport, Bultan in daui- j ■ke oigarete. J. V0K01N, ■ 544 Blue Islnd Ave. R---V Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. driavah. onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saioonn" veo. leto. Glede nabave ,v to potrebnega denarja pravi se v omenjene ji resoluciji, da je v to svrho najboljši, vir obdačenje bogatinom lastnih (posestev. Neka druga resolucija protestira proti nadaljmemu oboroževanju in proti vsem |>oski*som, vpeljati na Angleškem konskripcijo, t. j. občin« vojaško dolžnost, kakoršna jc v Avstriji ali Nemčiji. Kongres je oodučil tudi vse delavske zastopnike, da se naj v parlamentu odločno zavzamejo za pri-stavek k vsem vlad n m pogodbam, glasom katerega se imajo plačevati za vlaozdravr organizacije "American Federation of Labor-'. Delqgat l\ R. Fo Mer slikal je položaj delavstva v Združunrh državah in povedal, da se ainerikanske delavska organizacije lq>o razvijajo in hitro rastejo; ako se združi vesoljno delavstvo Velike ISritanijc in Amerike, ki jc najboljše organizirano, je pqj>oln.i zmaga vseh delavskih teženj gotova stvar in le uprašanje Časa. \ \>>i'i ktavmčm Hfjd&rniki. Zvezni kom sar za civilne reči A. \V. (,'oolev vpeljal je v ponde-Vjek dne io. t. m. v službo 27 novih nadzornikov za klavmiec Swift, Ar jiKuir, Nelson & Morris ter llam-.mond Packing Co. Ti novi nadzorniki, ki so nedavno napravili skn.š-utjo, imajo osobito zdravstvene raz-rn-re v svojem podTočju ter strogo •gledati ira to, da< so vozovi, prostori, tla, mesarske sekire, mize etc. ,v snažnem stanji. Nastavila jih je država in imajo po $88.33 meseč-,n C plače. Baron — naixtden tat. Z Dunaja se poroča, da je bilo . zadnjih dveh k-tib v Krake*u v tialiciji ukradenih 7CXX) pisem, \ -o jih jKjMljali PoljUki iz Ameriki domov in v katerih je večinoma bil denar. Osumljen in aretovan je ! vi:i !š že!ez::i.»!-:' uradnik, barci: (iostkawski. ki dejanje priznava, brani pa -i povi-dati, koliko je bilo denarja v pisnvli. \a Japonskem stervkokasi nemogoči. Ko je v glavnem mestu jajxjti-skem. v Tokio, noistala stavka u-■iluzbencev pouličnih železnic, so se pri vsakokratneih poiskusn, nadomestiti štrajkujoče z drugimi, dela-željnimi, pojavili tak: nemiri, da je bila celo policija brez tnoei in ii .111 upaBi' intervenirati. \'sledtega si ni-k le to moralo postaviti v državni pro-račun $52.510.121. 0'rofiea kot prorokinja. Grofica Warwick je prišla dne 5. sept. na sejo delavskega kongresa v Londonu in itmda kratek nagovor jia delegate. Naglašala je, da [o aristokracija radi njenega delovanja za sociializem preganja. "Ca. s c bliža, ko izbruhne vihar," — je nadaljevala. "Nastala bo socijaJna revolucija, in pri tej bom mogla dosti vrč koristiti, nego sedaj. So-cijalizem je jedrno upanje za delavca. " "\nuktomestna" izguba! Kruti smrti zapadla je zopet ena žrtev, ko je pred nekaj časom izdihnila svojo blago dušo "gospiča" Pin key! — Kedo je gosjjodična Pinkcy ? — uprašali se bodo gotovo naši cenjc-nr čitatelji. — To je ena izmed 0-nih dveh mačk, katerima je milijonar Dilley zapustil $40,000 vredni) hišo in še posebej- veliko premoženje, gosjx) Ado Rush pa testamen-tarično imenoval za vamihinjo teh dveh živnilij! \;se svx>je ogromno premoženje je Dilley izmozg.il iz svojih delavcev. Ubogi delavci morajo s svojimi družinami gladovati, tnejtom ko sta 'gospodična' Pinkey in njena sestra uživali in "gospodarili"' s premoženjem, ki si ga je Dilley "prihranil"! Svetohlinstvo. Angleški kralj biserov, Beit, ki je nedavno umrl, bil je znan kot največji skopuh in zaklet sovražnik ženstva. Vslcdtcga ostal jc tudi samec. Toda |>o njegovi smrti p r šle so na dan take delikatnosti tega vzor-moža današnje človeške druži**, ki so se godile med njim in mnogoštevilnimi njegovimi ljubicami. da jih v dostojnem listu ni mogoče ponoviti. Ker je licit milijonar, imenujejo se ta razkritja "romantika"; ako bi bil pa revež, bi ves svet govoril o "škandalu" in o "izmečku človeške družbe". 1'atikirnski jetnik, papež Pij X., bo vendar zapustil Vatikan. Obiskal 'bo svoj rojstni kraj in Treviso, kjer je pozneje deloval. — In potem si še upajo naši posvecenci trditi, da je papež mbog jetnik, kateri se ne sine nikamor ganiti! Koliko Časnikov je v /.dr. drčir^ah. Po zadnjem štetju časnikov nahaja se v Zdr. državah 2307 dnevnikov. 15,639 tednikov in 2918 mesečnikov. Od tega števila ima Ohio 171 dnevnikov in 779 tednikov. Pennsylvania ima največ dnevnikov, namreč 214; potem New York z 310 dnevniki, Illinois 181, potem pride Ohio. Illinois pa ima največ tednikov in sicer 1104, New York 1025, Pennsylvania 682. Mesečnikov pa ima največ New York, 570; za njim sledi Illinois s 301, Pennsylvania z 245 in Massachusetts s 166 mesečniki. Vladarji sveta. Karakterist čno se je nekje izrazil Tomaž Paine o vladarjih. On pravi: "Vladanje so ze od nekdaj vzeli v zakup najneumnejši in naj-|K>dlejši ljudje." Te besede se nanašajo na vse vladarje brez izjeme, na "velikega ' ruskega carja, kakor tudi na vsakega malega svetu skoraj nc|R>znanega kneziČa ali vojvodo; zadeva tndi marsikaterega čisto navadnega hlapca, katerega je slepa usoda v svoji nerazumljivosti spravila na površje in ga posadila na čelo kakega velikega ali pa tudi malega podjetja. Svojo neumnost skrivajo ti ljudj« pod plaščem vzvišene surovosti in oholosti. Podlost pa, ki se veča in razširja kakor garje, se ne da pri-krti. ker je vsakemu) kronanemu in nekronanemu hlapcu na čelu zapisana. — Sramovati se moramo, a-ko 1 »omislimo, kakšna sodrga nas vlada: roparji, krvniki, rablji, ubijalci, nočistniki, la/uiki itd. itd.! 7x samo ta čut sramu moral b: zadostovati in iz nas napraviti neizprosne nasorotnike obstoječega reda. Kopel is clweskc krvi. Kako je še pri Indih razširjeno strašno praznoverje, dokazuje sledeči slučaj: V mestu Jagadri je živel premožen trgovec, ki si jc zelo želel s na, a žena mu je vedno rodila mrtvo dete. Sel je vprašat za svet nekega fakirja. ki mu je rekel, da bi žena rodila živo dete, ako bi se kopala v človeški krv;. Trgovec jc ukradel Qletnega dečka ter ga zaklal. S krvio se je potem žena n in ta za! a po celem telesu. Hudodelstvo ^c je zvedelo in oba z ženo sta nnsla v cčo. Ljudstvo pa je v svojem praznoverju še potrjeno, kaitt žena je v ječi res rodila živo moško dete. GLAS SVOBODE MED NEBEŠKIM! SVETOVI. NARAVOSLOVNE ČRTICE Urejuje črnomaljska presta. VIL JE-Ll LUNA MRTVO OBLO? Piše Viljem Brutvehmid-Krato-chwill. (Dalje.) Seveda je luna še vechio globoka skrivnost za nas zemljane, a dnevi se bližajo, ko se bo tudi ta skrivnost razkrila, — vsaj z večjo goK* vostja ko danes, ko se opira veda le noi sklepe zvezdc^gledov iu uče ujakov, ki nam opisujejo luno po njih opazovanjih, katerimi pa se vendar ni zamoglo toliko verjeti kakor današnjim popolnejšim doka^ zom — astronomiškin* fotografih jam. Prof. Haushofer in sodrugl verjamejo in si mislijo, da je mesec poleg rastlinstva oživljen tudi z živaljstvotn in kreaturami,-ki so zmožne čutiti in misliti ter so v marsičem podobno nam Zemljanom. Življenjska elementa — zrak in voda — sta sicer skrita očem pozemskega zveztlogleda, a inogo-če je, da stai ta dva ptvdix>goja življenja, kakor vie omenjeno, našla javdtje v zasebnih luninih malih svetovih — v neizmernih prepadih mesečnih — ter sta preživljala tisočletja neke vrste organizem, ki šc dandanes oživlja neizmerno globoke izumrle lunine ognjenike iu druge gorostasne prepade. Te lunine kreature žive najhrže. v skoro večni temi; orne nikdar ne vidijo take svetlobe ko mi zemljani — skromna luč se jim prikaže semtertjai naj-brže le skozi razpoke in druge male odprtine iz luninih jam. Njih življenje je bržkone borno, brez kacifi namenov, brez stremljenj. Njih veselja so gotovo redka; da, mogoče sploh nimajo čutil za raaveseljeva-nje; vzlic temu1 pa ta dozdevna bitja krčevito tičijo k življenju. Sateliti so najbrž opremljeni s peroti, da se lahko premikajo kot ptiči; vrhultega so najbrž dvoživke — žive na suhem iu v vodi. Njih oči •morajo hiti podobne onim naših netopirjev in sov; njih i>otrd»e morajo t. ti skromne, nekako take, kot one črva, ki lazi pod našimi nogami. Vendar liodo njih čutila in njih misli človeške, da, mogoče so ta bitja bolj olikana za tamkajšne razmere, in milosrčne j a med seboj, kot smo mi zemljani za naše okolščinc. In verjetno je, da imajo Sateliti »močno razvit lini, razum, ki prodre skrivnosti večne noči, katera jih obdaja skoro vedno. Njih bivališče mora bitr |x>liio nevarnoRfij, njih svet poln groznih naravnih na-sprotstev. Vročina na mesecu mora biti nestrpna, in prekaša ravnotako naše zaipopadke kot hudi mraz, ki se pogostoma menjava z njo. Lunine kreature morajo torej bivati v senci in varstvu velikanskih podzemskih naravnih ali umetnih 2jgradb, med tem ko je njih zasebni podzemski svet nepreračuuljivo majhen v primeri s cek> oblo lune ali katerimkoli drugim znanim svetom. Njih stanovanja morajo bitt v groznih globočinali, na dnu izumrlih ognjenikov in v prepadih, ki sa glotx'jii kot naijglobokejša rudarska jama, skopana v kaltereniko-li času na zemlji. Življenja nimajo mirnega ti Sateliti. V notrainščini lune razsajajo |>otrcsi, ognjeniki in vode, ki se zgubljajo v neskončne globočine, ali pa vrejo v skalnatih kotlih. Lunini prepadi so neskončen labirint, ki nima začetka in ne konca, hi čim globeji, tembolj skrivnosten in strašamsk. Rastlinstvo mora biti čudno; podzemsko, kot so druga bitja. Neskončne skalnate stene izumrlih ognjenikov so naj brže preprežene s plazečimi se travami. AH mogoče je tudi, da je rastlinstvo in živalstvo združeno v eno dvojedino bilje, kot je na priliko rimskokatoliški trojedini bog. — Sploh o tem naša današnja pamet ne more sodili, ampak si le v domišljiji ustvarja neverjetne reči, zagonetna bitja, katerih ije tudi naša zemftja se polna in katerih marsikatera so nam it popolnoma ptuja, druga so se pa šele v. najnovejših časih odkrila s l>oinočjo vede^in mikroskopov. V eliko je uptašanje, ki muči učenjake iu zvezdoglede v opazovanju lune in druzih sosednih zvezd. Telesne oči odkrile so do danes luno le kot kamenit svet, kojega skalna-Ito površje je golo, mrtvo; kpjega .morje, jezera in reke so izsušene. (Ne ve se druzih resnic o luni, kol da ima še delavne ognjenike, in da se nezmerni prepadi njeni spreminjajo. Na |Kxtfagi teh resnic pa dušne oči sklepajo, da je luna oživljena s podzemskim organizmom in s kreaturami, ki so pol ubog, poluan-gelj, polučlovek, pohvžrval, ki so še v sorodu z rastlinstvom, ki se borijo med soboj, se zopet združujejo, se morijo in si zopet pomagajo v stiski in potrebi. Vsekaiko mora biti pa gorostasna razlika med Satelitom na luni in človekom na zemlji, — če jo luna sploh obljudena, kar se v teh vrsticah nikaikor ne trdi, kakor se trde ncosnovatie in nedokazane verske resnice. Konec. Globoko sem se oddahnil, ko som prečital to sicer zanimivo llrun-schmkl-Kratochwillovo knjižico do konca. A po vsem tem, kar sem prijetnega dožtvel med svojimi rojak* na Marsu, ni me prav nič mikala druščina in prijateljstva teh "po luživalskih" Satelitov na luni, ki jih tako drastično opisuje Brim-schmid - Kratocbvvill! Tudi svet sam z vsemi svojimi grozotami ni se mi zdel dosti vabljiv, da bi ga 1>očastil s svojim obiskom. Po kratkem preudarku skleni! sem mimo meseca jadrati dalje. (Dalje pride.) Vedno pripravljen. -je stari izrek in le oni, ki poginoma napredujejo ozir. zmagujejo in ki so v svojem podjetju vedno pripravljeni nesreči gledati v obraz. Oni so največkrat pripravljeni isto odvrniti ali pa vsaj olajšati, in kdorkoli zanemarja navedeni izrek nasproti bližajoči se navarnosti, bode [H>ginil v boju, lsto(je resnično v vsakem jxicfjetju v življenju. In ako živite veselo, brez vsake misli ■na- bodočnost, brez vsake misli na nevarnost, ki Vas lahko zagrabi ne .pripravljenega, — lahko tudi pre-zrete prvi napad bolezni' ali na vse zadnje Vas premaga in ugonobi. ■Zavedna družina vsikdar skrbi uapre'j in drži Trinerjevo zdravilno grenko vino pripravljeno v hiši, vedoč, da se veliko grozečih bolezni obvaruje, ako se ga pravilno rabi. Kaj so zguba apetka, |>okrit jezik, bled obraz, prehlajenje in ne-•prebavnost vredni? Te in tem jed -•nake stvari velikokrat pride'jo in grejo; ali ste pa zagotovljeni, da se veMno tako zgodi? Lahko so tudi napeljivke za nevarno Ixjlezen. in fTrinierjovo zdravilno grenko vino jih vedno odžene. Rabite isto v vsakem slučaju, in žeiodečni nered-nosti, neprebavnosti in nečisti ali oslabeli krvi. Dobiva se v vseh lel'artiah in pr izdelovalcu Josip Trineru 799 S« Ashland Ave., Chicago, III. Koituin "The Jungle", katerega je spisal nas slavni sodrug Upton Sinclair, stane $1.20, po pošti $1.-35. Naročuje se v našem uredništvu. Vsaki Angleščine vešč rojak bi moral to knjigo brati, v katerem je razkrinkano hudodelstvo čikaš-kih mesarskih baronov. Kdor jo želi, naj se oglasi pri nas. SLOVENCEM V POOLED. Cenjeni gosp. Dr. E. C. Collins New York. Vam naznaniu, da sem Vaša zdravila porabil in tudi v dveh tednih popolnoma ozdravil, da sem, kakor pred boleznijo. Zatoraj so Vam lopo zahvaljujem, ker ste me ozdravili ie drugič, Leta 11)04 od fhoumatizma, od katerega me nobeden drugi zdravnie ni mogel ozdraviti. enkrat se Vam lepo zahvaljujem in vsakemu Vas bo-dem priporočal. Ostajam Vam ii. kreni prijatelj. : Joe Kandare, Box 6 Soebert, W. Va. CENIK knjig, ki se dobivajo v nalogi %las Svobode": Robinzon stara izdaja) .. .. 6oc Z ognjem in mečem ..... .$2.50 Zbrani spisi Jos. Jurčiča .. 6.6oc Mati vitez I., II. in III. del . 3.50c Kralj Matjaš..........50c Ročni slovetisko-angleški rn aiigleiko-slovenski slovar .30 Potop ..............3.20c Preko morja ..........40c. Kapit-aiiova hči..........40c Opatov praporšček........ 35c Jama nad Dobrušo.. .... .. 20c Vrtomirov prstan........20c Eno leto med Indijanci ., .. 20c Eraziem Predjamski . .. .. 20c May Eri........ . .. .. 20c Tiun Ling .............20c Knez črni Jurij..........20c Strelec................25c Naselnikova hči..........20c Pod turškim jarmom ......20c Fran baron Trenk........20c Poslednji Mehikanec......25c Na preriji .. .. ■........25c Naseljenci ............25c Stezjosledec............3Cc Elizabeta angleška kraljica .. 20c V gorskem zakotju........20c Nesrečnica............30c. Za kruhom............20c Spisi Andrejčkovega Jožeta 1.25c Mlinarjev Janez..........40c Zlata vas..............25c Deteljica..............3°c Rodbinska sreča........4oc Krištof Kolumb., _........40c Kortonica........ .. .. 3oc Mik lova zala............3°c Žrtev razmer...........25 Kdor želi imeti eno tih knjig, naj nam poštnim potom pošlje naročnino. Knjige pošiljamo poštnine prosto. ROJAKI OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA NAS! Ako mi naznanjamo po časopi tajne bolezni mož in žensk, storimo da one osebe, ki imajo bolezen, ka spretnostjo ozdravimo, lahko vedo Mi vabimo rojake k nam, in resno jakom. Z.' nad 25 let smo zdravili nje smo zdravili bolezni in lahko s bi jo mi ne ozdravili. Mi trdimo, lezni mož in žensk, kajti to so edi sih, da smo zmožni ozdraviti vse to le zato in edino s tem namenom, tero mi z največjo izurjenostjo in kam naj g*xdo, daj bodo ozdravile, želimo pomagati našim bolnim ro-vse tajne bolezni mož. Cc,lo življc-ponosom rečemo, da ni bolezni, da da lahko ozdravimo vse tajne bone bolezni, katere mi zdravimo. Naš zavod je najstarejši kar jih je v Zdr. državah. Mi smo dovršili višje šole v Evropi in pridemo iz Vaših krajev. T.raj rojaki, ako imate kako bolezen izmed onih katere so imenovane-spodaj, ne po-iniŠljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, in razložite nam v vasem materinem jeziku svoje bolečine in nadloge. Mi vam bodemo pomagali v najkrajšem času. Bodite previdoi l Oglasite se pri nas, predno se obrnete do kakega druzega zdravnika. Zastrupljenje krvi, krč, božjastnost, slaboumnost, zguba moških moči, vse bolezni v želodcu in na jetrih, bolezni v hrbtu in sploh vse tajne bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo zastonj in damo tudi nasvete brezplačno. Uradne ure od 9—5 ob delazniikih,'/—9 zvečer vsak dan. Ob nedeljah od tO—2. BERLIN MEDICAL INSTITUTE. I)K. DRILL, slovenski zdravnik, 8 katerim ho lahko pogovorite. 703 Penil Ave., 2 nadstropje, Pittsburg, Pa. Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naredite pismu naslov: BERLIN MEDICAL INSTITUT*). 703 Penil Ave. Pittsburg, Pa. ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU se uživa, ako sta mož in Žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na Želodcu ali jetrah, so vedno emerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec mdno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav Želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi Trinerjevo zdravilno grenko vino, > ki pospešuje siast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana . spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja. Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši eitatelji vedo, da je edino pristno Trinerjevo zdravilno, grenko vino najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu. Močni živci. Močne mišice. Dolgo življenje. To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bob zni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepčalo in čistilca krvi, branite bolezni. Dober tek. Izborno prebavljanje. Trdno zdravje. POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač. * • » * V LEKARNAH V DOBRIH G-OSTILNAH Jože Triner 799 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet: Trinerjev brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak. _