Per 211/1909 10002710, DR5KI 605PODAR Ureduje Dominko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici v p. Izdaja »Goriško kmetijsko društvo« v Gorici — Korenski trg št. 2. List izhaja v prvi in drugi polovici vsakega meseca ter stane 3 K na leto. Udje »Goriškega kmetijskega društva« dobivajo list brezplačno. List za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primorju. ŠtBU. 7. y Gorici dn e IS. aprila 1909. Tečaj V. L Zornik Gorica, Gosposka ulica št. 11 priporoča najtopleje svojo veliko zalogo vsakovrstnega modnega blaga, perila, pletenin, zimske rute, šerpe, čevlje, kožuhovine itd. ----- M. Poveraj v Gorici na Travniku priporoča svojo izbomo trgovino. Ivan Bednarifc v Gorici, via della Croce6, priporoča svojo knjigoveznico. Najboljši Portland cemeut in po najnižji coni se dobi vedno pri M i-h a e 1 u M a 1 i k, trgovec v Ajdovščini. Deset zapovedi za kmetovalca tiskane pri Ubald pl. Trnkoezy, lekarnar Ljubljana na Kranjskem. Josip Smet ulica Croce štev. 4. nasproti Š. D. Več tisoč visokodebelnatih hrušk, češenj in jablan najboljših vrst odda takoj „ Vinarsko sadjarsko društvo" v Rihenberku. BT S 1FH tf V naslednik Karola <^ufer, prva in w ¥ 1 f p4 H y edina slovenska kleparnica v Go- li L) IS I i J I^oli^rl rici> l!lica deIla Croce št- 8 iz" & vršuje vsa stavbena in galanterijska dela po načrtih. Posebno se priporoča vsem kmetovalcem za: melis za žveplanje po zadnjem sistemu, škropilnice za vitrijol, polivalnike za vrte. Novost: ventilatorij za dimnike. Poprave se izvršujejo točno in po zmerni ceni. Svoji k svojim! Cepljenke (stratificirane trte) vseh vrst ima v veliki množini na prodaj 100 kom. prve vrste po 14 kron. T7]tlfX^ Aramon rupestris -IllJULU Ganzin št. 1 kupi v vsaki množini Vekoslav Bratina Ustje Ajdovščina Dr Jos. Levpušček naznanja, da je otvoril Svojo odvetniško pisarno v Gorici, Gosposka ulica štev. 3 = (hiša Drufovka). = Naznanilo ofvorifve! Podpisana uljudno naznanjava, p. n. slavnemu občinstvu, da sva otvorila v hiši si. „CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici Corso Verdi št. 32 pod tvrdko 9.1 F. Bnderwald trgovino suojo najmodernejše urejeno s kolonij alnim blagom, jestvinami in vsiini časovnimi predmeti. Zagotavljajoč najcenejše postrežbe z vedno novim blagom se priporočava vsestran-skej naklonjenosti ter bilježiva z velespoštovanjem 9. S F. ilndemld. Obče znano in odiibovono dreuesniso Ani Ferrant v Gorici ponuja za bližajočo se pomlad svoje pridelke obstoječe iz vsakovrstnega sadnega drevja najboljših vrst; okraševalne rastline, palme, razno drevje za drevorede in grmovje za parke; zimzelene vsake vrste; vrtnice v najbogatejši izberi i. t. d. V zalogi ima razven tega tudi semena razne zelenjave za vrt in polje in sicer najfinejše vrste in po najugodnejših cenah. Ceniki se razpošiljajo na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Anton Ferrant, lastnik drevesnice Gorica, Via Camposanto št. 56. 1 DENDRIN (Karbolinej v vodi raztopen.) Najboljše sredstvo za pokončevanje mrčesa in rastlinskih zajdalk na sadnih drevesih, katero se je jako dobro obneslo po zimi leta 1908. — Spričevala, navodila in uzorci se pošiljajo na zahtevo brezplačno. Tovarna za izdelovanje karholineja R. Avenarius, Am-stetten, Nižje Avstrijsko. Dobi se pri: H. Hausbrandt v Trstu via Cecilia 12 in J pri Goriškem kmet. društvu v Gorici - - Svoji k svojim! s=sa JVfova slovenska trgovina oblačilnega blaga FRANC RAVNIKAR Gorica ulica Raštelj štev. 16. (v lastnej hiši) priporoča si. občinstvu kakor tudi čč. duhovščini svojo veliko zalogo v to stroko spadajočega raznovrstnega blaga po najnižjih cenah. — Zagotavljaje solidne postrežbe, ter zmernih cen, se priporočam za obilen obisk udani Franc Ravnikar. Svoji k svojim! : : Najnovejša in najpopolnejša priprava zoper razne bolezni na trtah, sadnih drevesih in drugih rastlinah je škropilnica patent ,,AU5tt"ISt' izdelana po sistemu c. kr. kmetijske družbe na Dunaju. N^obrabljiva ! Te vrste škropilnic je približno 100.00 tekom 15 let v rabi i ; Pateutui nalirbtni žveplalnik „Vimloboiia" za žveplanje. Škropilnice za sadno drevje, razne velikosti in se lahko vozijo, nosijo, ter delujejo same ob sebi. Priprave za uporabo sadja. Vinske sesalke s pritiklinami vred in vse kletarske potrebščine. Najpopolnejše priprave za belenje in razkuževanje „Unikum". Pošilja se cenike na zahtevo, brez- ' > plačno in poštnine prosto. tovarna za vinogradske in kletarske stroje, ter druge kovinske izdelke. Dunaj I TTforgarelenstrasse 98 G. Primorski Gospodar liist za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Prirriorjv. Ureduje Dominko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici v p. Izdaja „Goriško kmetijsko društvo". Steo. 7. 1 gorici, dne 15. aprila 1909. fečaj f. Obseg; 1. Rujavenje vina; "2. Poskusi z umetnimi gnojili v vinogradih v pokneženi grofovini goriško-gradiščanski; 3. Gospodarske drobtinice; 4. Razglas glede sejma in oddaje kobil v zasebno rabo. Hupenje mi Marsikatero belo vino včasih porujavi ali kakor pravijo vinogradniki navadno: zategne ali pordeči, ker poprej bledo rumeno barvo ^spremeni in postane nekako tako kakor kakšno temno pivo. Sicer porujavi včasih tudi črno vino in dobi vmazano rujavo barvo, a pri takem se to ne opazi tako hitro, ker je temne barve. Bodisi da porujavi belo ali pa črno vino, ne spremeni se le v barvi, ampak dobi •obenem tudi nek poseben okus, ki se ne da zlepa odpraviti. Rujavenje belega vina ni vinska bolezen, ampak napaka, to se pravi, te izpremembe barvila ne provzročajo glivice, katere posamezne ■vinske sestavine razkrojujejo in spremene vino v nepitno pijačo, ampak rujavenje vina zakrivi malomarnost in nesnažnost vinogradnikova o trgatvi. Ako se o trgatvi, posebno pa v takih letinah, ko je grozdje močno zrelo in ima le malo kisline v sebi, gnilo grozdje skrbno ne •loči od zdravega in vse skupaj zmasti, dobi vino to napako. Bolj .kislim vinam gniloba .tolikanj ne škoduje. Dokler vino, napravljeno iz zdravega in gnilega grozdja, še vre, .ali pa dokler se ga ni pretočilo, ni mogoče niti vedeti, ali ima v sebi to napako ali ne. Dasi.je, dokler vre ali še ni pretočeno, čisto in svetlo, porujavi lahko takoj, ko se ga je pretočilo ali je prišlo •drugače v dotiko z zrakom. Kajti, ko vre in dokler ni bilo na prvo pretočeno, nahaja se v sodu nad površino vina ogljenčeva kislina, ki brani pristop zraku. Ko se je pa vino pretočilo, zveši iz njega og-ljenčeva kislina in tvar, ki je dospela po gnilem grozdju v vino, pride nato z zrakom v dotiko, se ž njim spoji in prej raztopljena se zje in porujavi. Včasih porujavi tudi vino, ki še ni pretočeno, ko je sena drožah, ako se vzame vino iz soda ali ni sod poln. Marsikateri vinogradnik, ki prodaja vino z drož, pride lahko v takih letinah, ko je grozdje gnilo in ga ni odbiral, lahko v veliko navskrižje s kupcem. On vino proda ne vedoč, da ima vino to napako, ker, ko ga je oddal, je bilo čisto in svetlo. Nekega dne pritoži se kupec, da mu je vino, ki ga je od njega kupil, porujavelo, Predbaciva mu, da je vino bolno ali celo ponarejeno in zahteva naj, si pride po nje in denar vrne, ker drugače ga bo tožil. Če je grozdje o trgatvi gnila in- se ni gnilega skrbno odbiralo, naj se vino, še preden se ga proda, preskusi. Natoči naj se nekoliko vina v kak kozarec in pusti na mirnem kraju. Ako ima vino to napako v sebi, začne čez nekaj časa na površju rujaveti in zrujavi polagoma do dna. Ako se je izvršila v vinu zgoraj navedena izprememba, treba je takoj vporabiti taka sredstva, s katerih pomočjo se da odpraviti ta napaka. Taka sredstva so prezračenje ali pretakanje, čiščenje odnosno filtriranje. Sod naj se nastavi s pipo, ki ima kolikor mogoče široko odprtino in odpre naj se pipo tako,, da bo teklo vino v podstavljeno-posodo v širokem curku ali da se bo pršilo. Še boljše je, če se drži ali podstavi pod pipo vinsko rešeto, da teče vino iz pipe nanj, se tam razprši in nasiti z zrakom*. Kdor pretaka z vinsko sesalko, naj« privije na oni konec cevi, po katerem teče vino v drug sod, razpr-šilnik aH sito. Iz razpršilnika naj teče vino še le v lijec in nato še le v sod. Sod, v katerega se pretaka, naj se prav malo pokadi r žveplom, ker če se preveč pokadi, ne more zrak do vina. Ko se je vino pretočilo in z zrakom nasitilo-, pusti naj se ga osem ali štirnajst dni pri miru, da se gnila tvar zje ali zgosti. Nato-naj se vino čisti s kakim čistilom, kakoršno se rabi za čiščenje gostejših ali bolnih vin, ali pa naj se ga filtrira ali precedi.. Čistiti & čistili aii pa filtrirati se mora tako vino tolikokrat, dokler ne zgubi, te napake popolnoma. Ako ima vino premalo kisline, zmeša naj se ga s kakim drugim kislejšim (pa ne cikrrjenim)' vinom ali če tega nš pri rokah, doda naj se na vsak hI vina 1.00 gr vinske kisline, Čistiti pa ni mogoče vsakega vina s čistilom, posebno pa ne-povretega, ker ne miruje, zato se mora tako vino le filtrirati, da se odpravi iz njega rujavino. Ker postane tako vino po pretakanju precej gosto, zato naj se rabi pri prvem filtriranju holandski filter ali vreče za precejanje; še le pozneje, ko bi bilo potrebno ponovno filtrirati ga, filtrira naj se ga na filtru, v kojem je azbest. Filter na azbest očisti tako vino najboljše. To napako odpravi se lahko tudi z vrenjem na tropinah ali grozdni zdrozgalici. Ker je pa vinu, ki se ga zlije na tropine, treba dodati tudi sladkorja, katerega pa glasom novega vinskega zakona ni smeti dostavljati brez dovoljenja politične oblasti, kar dela velike sitnosti, zato se priporoča vzeti mesto tropin naravnost grozdje. Zdravo grozdje naj se orobka in zmasti. Nato naj se postavi sod, ki ima na prednjem dnu vratica, pokončno na podkladje. Skozi vratica naj se vrže zdrozgalico v sod, vino pa ki se ga hoče popraviti, naj se naj poprej na primeren način ogreje na kakih 18" C. in vlije potem na zdrozgalico. Ker je pa nevarno, da vino cikne, zato naj se vratica v sod dobro vtrdi in nastavi v čepovo luknjo vrelno cev ali pilko. Pusti naj se vse skupaj kakih 48 ur a nato naj se potoči tako, kakor se navadno potaka mošt, ter nalije v sod, ki se nahaja v primerno topli kleti in nastavi v veho vrelna cev. Kakor hitro je vino povrelo in se učistilo, pretoči naj se ga takoj z drož v kak hladnejši prostor, kjer naj se ga potem čisti s čistili ali pa se ga filtrira. Da ne dobe vina v bodoče te napake, naj se v letinah, ko o trgatvi grozdje gnije in plesni, vse gnile jagode skrbno loči od zdravih. Zmasti naj se potem vsako grozdje zase in dene mošt od vsakega posebej. Odbrano gnilo grozdje ali če odbirati ne kaže ker je med zdravim mnogo gnilega, naj se prej ko mogoče zmasti in otisne ter nalije v močno zažveplan sod. Ker žvepleni dim vrenje ustavi in mošt miruje, poleže se gošča. Ko se je gošča izločila, to je po 48 urah naj se mošt takoj potoči na čisto in obenem prav dobro prezrači, da bo potem vrel. Po dovršenem vrenju in kakor hitro se je tako vino učistilo, pretoči naj se ga takoj na čisto, ker take gnile drože vinu le škodujejo. Poskusi i umetnimi gnojili v vinogradih u pokneženi grofovini goriško-gradiščanslii. Spisal c. kr. nadzornik Franc Gvozdenovič. (Poročilo c. kr. kniet.-kem poskuševališča v Gorici). I. Uvod. V svrho nadaljevanja poskusov z umetnimi gnojili pri važnejših poljščinah v deželi je priredilo goriško poskuševališče leta 1907 08 poskuse v vinogradih po raznih vinorodnih krajih na Goriškem. Vsi poskusi so se izvršili po enem in istem načrtu. Glavni namen teh poskusov je bil namreč, da se reši prašanje, ali se umetna gnojila obnesejo in izplačajo in ali bi se dal z istimi nadomestiti primanjkujoči hlevski gnoj. V posameznih vinorodnih krajih nimajo namreč dovolj hlevskega gnoja, ker se redi premalo živine, z druge strani pa je dovažanje hlevskega gnoja v vinograde v zvezi z velikimi težkočami in stroški, posebno pa v hribovitih krajih in na Krasu. Večina vinogradov je zelo oddaljena od bivališč vinogradnikov, vrh tega pa so še poti, ki vodijo v vinograde, strme in zelo slabe, ker se nahajajo vinogradi v strminah in visoko v hribu. Iz tu navedenih vzrokov se je pokazala potreba, poiskati kako drugo primerno gnojilo, ki naj bi nadomestilo hlevski gnoj. Razglas, tičoč se prireditve teh poskusov, se je priobčilo v tukajšnjih kmetijskih časopisih že leta 1907 in se ga priposlalo obenem vsem gospodarskim društvom in občinam v tukajšnjih vinorodnih krajih. Z ozirom na to, kaj se vse prideluje v vinogradih in velikost posestev ter brez ozira na število trt in velikost poskusne parcele v vinogradu, sklenilo se je, odmeriti za poskus 1000 m2 vinograda in polovico od te površine pognojiti z umetnimi gnojiii, drugo polovico pa ne. Gledalo se je dalje na to, da se na poskusni parceli goje izključno le trte in da so tudi te le ene vrste, da uže popolnoma rode in da niso stare nad 10 let. Da' bi se izognilo vsem nedostatkom, ki bi zamogli vplivati na nepravilnost poskusa, sestavilo se je posebne prašalne pole z naslednjo vsebino: 1. Kakšna je naravna lega vinograda ? 2. Kakšna je zemlja? 3. Kakšna je vrsta trt? 4. Koliko so trte stare? 5. Ali so trte cepljene na amerikanski podlagi ali ne? 6. Kedaj so bile trte pognojene in s čim ? 7. Kako oddaljena je vrsta od vrste in trta od trte v vrstah? Priobčeni razglas je imel jako povoljen vspeh, kajti priglasilo se je do konec avgusta 1907 nič manj nego 181 vinogradnikov, ki bi radi napravili 189 poskusov. Odgovor na stavljena vprašanja pa ni bil v vseh slučajih ugoden, ker ni odgovarjal stavljenim zahtevam. Nekateri priglašenci niso imeli trt, ki bi popolnoma rodile ali pa so imeli trte, ki so jih komaj vsadili v vinograd, pri drugih je bila razdalja vrst prevelika, iz česar se je dalo sklepati, da se prideluje med trtami druge poljščine, zato se na take ni moglo jemati obzira. Sprejelo se je toraj, ker so zahteve odgovarjale izmed priglašenih 151 strank s 159 poskusi. Tem se je poslalo novembra 1907 lahko umljivo navodilo glede izvršitve poskusov v obeh deželnih jezikih (ital. in slovensko), ki ga je sestavil poročevalec. Ker je način glede obdelovanja zemlje različen in ker nekateri ne pojmijo vsega tako hitro, zato je moralo biti navodilo precej obširno in natančno. Ker se nahajajo v navodilu zelo važne točke, ki pridejo pri takih poskusih v poštev in ker se ista z malo spremembo vporabijo lahko tudi v drugih vinorodnih krajih, zato jih hočemo priobčiti na koncu tega poročila. Ako pogledamo navodilo natančno, zapazili bomo, da ni stvar tako lahka in da je težavno držati se tam navedenih zahtev. Bati se je bilo toraj, da ne bo mars;kateri zapopadel vsebine ali pa da se ne bo hotel podvreči tam navedenim zahtevam. Iz lega vzroka in da se materiala ne zavrže in časa ne potrati, poprašalo se je ob predložitvi navodila priglašence, ali ostanejo še nadalje pri dani obljubi, posebno pa če se obvežejo, da odmerijo poskusno parcelo sami. Oni, ki bi temu pritrdili, bi morali obenem sporočiti, kedaj bodo med zimo trte na oni parceli okopavali da se jim vroči potrebna umetna gnojila in da vzamejo pred gnojenjem vzorec one zemlje po predpisu in ga pošljejo poskuševališču. Kljub navedenim zahtevam in kljub temu, da se ni obljubilo svoječasno običajnih nagrad, odstopilo je le 38, ostalih 113 (s 122 poskusi) je pa obljubilo, da izvede te poskuse. Od 113 poskuševalcev je bilo iz sodnijskega okraja: červinjanskega 6 poskuševalcev s 7 poskusi tržiškega 6 „ „6 gradiščanskega 3 „ „4 korminskega 5 „ „9 goriškega 19 „ „ 20 ajdovskega 41 „ „ 43 komenskega 25 „ „ 25 sežanskega 8 „8 skupaj 113 poskuševalcev s 122 poskusi. Iz gornjih številk je razvidno, da so se zanimali najbolj za te poskuse Vipavci (sodni okraj Ajdovščina in Gorica) in Kraševci (sodni okraj Komen), toraj oni vinorodni kraji, kjer imajo največ cepljenih amerikanskih trt. O tej priliki naj povemo s posebnim zadovoljstvom, da so nam iz prijaznosti odstopili umetna gnojila brezplačno in sicer: g. R. dr. Skazil, predstojnik stasfurtskega kalijevega sindikata v Gradcu 40 odstotno kalijevo sol, delniška družba za superfosfat po tovarni v Hrastniku superfosfat in slednjič delegacija združenih pridelovalcev solitra v Berlinu-Charlotenburg čilski solitar. Za to izrekamo vsem darovalcem najiskrenejšo zahvalo. II. Izvedba poskusov. Navodilo, ki se nahaja na koncu tega poročila, obsega cel načrt po katerem so se izvajali poskusi, zato naj zadošča, da dodamo k istemu le nekoliko opazk. Onih vzorcev zemlje iz vseh vinogradskih poskusnih parcel nismo vzeli zato, da bi na podlagi izvršenih analiz zemlje še le določili množino potrebnih umetnih gnojil, ampak zato, da jih kemično preiščemo glede na vsebujoči dušeč, fosforovo kislino, kalij in og-ljenčevo-kislo apno. Kajti do časa, ko bi se imelo gnojenje izvršiti, bi tudi ne bili v stanu preiskati onih mnogoštevilnih vzorcev. Dotične vzorce preiskovali smo še le pozneje, ko so bili vinogradi že z umetnimi gnojili pognojeni. Preiskava zemeljnih vzorcev je imela le namen, da bi se imelo nekako zanesljivo podlago za nadaljne posebne poskuse, ki se jih namerava prirediti po dovršenih splošnih. Kemična preiskava, ki se je izvršila, gotovo ne bo brez pomena, ker bo možno na podlagi iste natančno pojasniti si vspeh, ki se ga je doseglo pri poskusih. Brez ozira na kemično sestavo različne zemlje, ki je prišla pri poskusih v poštev, držali smo se splošne in enotne formule, vpošte-vaje vspehe poskusov z umetnimi gnojili, ki sta jih dosegla E. Z a ->c h a r e w i c z na Francnskem in P. W a g n e r na Nemškem, katera formula odgovarja naslednjemu srednje močnemu gnojenju za vsak ha: 4 q 15 odst. superfosfata, kateri ima v sebi skupno 60 kg fosf. kisline. 2 q 40 „ kalijeve soli, „ „ „ „ „ 80 „ kalij, okisa. 3 q čilskega solitra, „ „ „ „ „ 48 „ dušca. Prvi dve gnojili, katere se je pod nadzorstvom na poprej drugo z drugim dodobra premešalo, spravilo se je v vreče z napisom P K in dostavilo se jih je poskuševalcem decembra meseca 1907, nekaterim še le januarja in februarja 1908. Gnojila se je raztrosilo tik pred prvim okopavanjem trt in nato še le se je trte okopalo. Razen stroškov za dovažanje in raztrošenje gnojil ni bilo. Čilski solitar, ki se raztroša še le spomladi, poslalo se je strankam še le aprila 1908 in sicer zato, da bi se v vlažnih in neprimernih kmečkih shrambah ne raztopil. Pred odpošiljanjem se ga je dobro zdrobilo in napolnilo v vreče z napisom X Obenem se je poslalo vsakemu navodilo glede uporabe solitra s posebno pripombo, naj raztrosi na prvo le polovico in drugo polovico še le 15 dni kasneje. Razen gornjega navodila poslalo se je vsakemu za vsak posamezen poskus po eno tiskovino, v katero naj bi zabeležil vse važne okolščine, ki pridejo pri takih poskusih v poštev in kateri podatki naj bi služili potem obenem kot poročilo o izvršenem poskusu in vspehu, ki se ga je pri tem doseglo. Izpolnjene tiskovine je moral po dovršenem poskusu vsakdo vrniti poskuševališču Na oni tiskovini so bila naslednja prašanja: 1. Ime, priimek in bivališče poskuševalca ? 2. Kje se nahaja oziroma, kako se zove kraj, v katerem je poskusni vinograd ? 3. Koliko je trtnih vrst in trt na poskusni in koliko na kontrolni parceli? 4. Kedaj se je podkopalo gnojilo zaznamovano s P K? 5. Kedaj se je raztrosilo gnojilo zaznamovana z X? 6. Kedaj se je trte žveplalo ? 7. Kedaj se je trte škropilo z bakreno-apneno zmesjo? 8. Ali je bil vinograd prizadet od slane, toče, suše itd. več alf manj in kedaj? 9. Ali je napadla trte peronospora, plesen, črni palež itd., več ali manj in kedaj ? 10. Ali se je polotil trt grozdni zavijač ali kak drug škodljivec, močno ali v malem in kedaj? 11. Kedaj se je grozdje potrgalo? 12. Kakšno je bilo vreme o trgatvi? 13. Kakšno je bilo grozdje, zdravo ali bolno, gnilo, plesnivo itd.? 14. Koliko kilogramov grozdja se je pridelalo: a) na pognojeni parceli (500 m2)? b) na kontrolni ali nepognojeni parceli (500 m'-')? Tretje prašanje je bilo stavljeno nalašč, ker se iz števila in oddaljenosti napovedanih trtnih vrst in trt lahko natančno preračuni, če je bila parcela pravilno odmerjena. Nekaj dni pred trgatvijo se je vročilo vsakemu poskuševalcit oni del navodila, ki je zadeval trgatev, kajti lahko se je zgodilo, da je ta ali oni po dolgem času navodilo zgubil. Vsakemu se je poslalo obenem za vsak poskus po dve steklenici, kateri naj bi napolnil z dobljenim moštom. Nekaterim se je posodilo tudi tehtnico, da so grozdje stehtali. Vsak poskuševalec je bil dolžan napolniti eno izmed obeh steklenic z moštom, dobljenim iz grozdja na pognojeni parceli, drugo pa z moštom z nepognojene ali kontrolne parcele in sicer zato, da se na podlagi analize lahko dožene, če vplivajo umetna gnojila tudi na kakovost in sestavo pridelka. Da se osebno prepriča o tem, ali so se poskusi pravilno izvedli in da bi se morebitne nepravilne napovedbe v prašalni poli popravile,, podal se je poročevalec sam na lice mesta, kjer so se delali poskusi. Da se je prišlo s poskuševalci v dotiko, bilo je tudi zato potrebno,, da se je one, ki niso kazali prave volje, da bi grozdje tehtali pregovorilo, da bi to storili. O tej priliki se je dajalo potrebna navodila in pojasnila o prirejenih poskusih in nabiralo gradivo o stanju današnje trtoreje. Iz prejšnjega se lahko razvidi, da se je ukrenilo vse ono, česar je bilo treba, da so se poskusi izvedli točno, pravilno in natačno.. III. Uspehi gnojenja. Da bi bili poskusi natačni, izključilo se je že spočetka od poskusov vse one, katerih odgovor na stavljena jim prašanja ni odgovarjal zahtevam. Skoraj vsi ostali (108 s 116 poskusi) so se natačno držali danih navodil in vposlali so tudi poročilo o izidu trgatve. Ker pa niso bila nekatera teh poročil natančna oziroma so bila nezanesljiva, zato se takih ni vpoštevalo in prišlo je v poštev le 93 poročevalcev s 101 poskusom. K prejšnjim se je pritegnilo še druga dva poskusa, katera je napravil g. Josip Sverzut iz Terca sam iz lastnega nagiba, držeč se pri tem natančno prejšnjega navodila. Ostalo je potem takem 103 ranljivih poročil, kar odgovafja približno 80 odstotkom vseh poskuševalcev in več kakor 50 odstotkom vseh prijavljenih poskusov. Došla poročila so nam dala podlago za sestavo posebne tabele,, ki jo priobčimo na koncu tega poročila. Poskusi so bili prirejeni v naslednjih sodnih okrajih : v červinjanskem „ tržiškem „ gradiščanskem „ korminskem „ goriškem „ ajdovskem „ komenskem ,, sežanskem 6 poskuševalcev z 5 3 3 18 33 19 6 9 poskusi 5 „ 4 „ 7 „ 18 35 19 6 Skupaj 93 poskuševalcev s 103 poskusi. Zgoraj omenjena tabela je dokaj obširna in predstavlja nam splošen pregled mnogoštevilnih poskusov. V njej je natančno pojasnjen vsak posamezen slučaj V isti so razvidne: 1) važnejše okolščine, ki zamorejo ovirati pravi izid poskusa in 2) vpliv umetnih gnojil na množino in dobroto pridelka ter pregled dobička, ki se ga doseže potom umetnih gnojil v vsakem posameznem slučaju, izražen s števili. O teh dveh važnih točkah bomo pozneje še obširneje govorili. 1. Okolnosti, ki zamorejo imeti kak vpliv na uspeli poskusa. Pri poskusnem vinogradu pride v poštev le kakovost zemlje in vrsta trt, posebno pa je gledati na to, ali se nahaja v vinogradu le ena sama ali več raznih vrst grozdja. Pri naših poskusih pa ne pri- haja v pošlev ne naravna lega vinograda, ne starost trt, ne to, ali so bile trte cepljene na amerikanskili podlagah ali ne, ali so bile poprej gnojene s hlevskim gnojem ali ne, kajti poskusna in kontrolna parcela sta si bili v tem popolnoma enaki. Razlika med eno in drugo parcelo je bila le pri poskusih št. 8 in 30, o katerih bomo še pozneje govorili. Dasiravno je bilo nekaj razlike glede svojstev in dobrote zemlje ene in druge parcele, nahajajoče se druga poleg druge, čemur se ni mogoče izogniti in kar lahko vpliva na uspeh poskusa, kljub temu nima to za splošen uspeh nikakega pomena. Da je temu res tako uverimo se prav lahko, ako primerjamo med seboj rezultate, ki smo jih dosegli pri št. 41, 50, 61 in 66. Kajti dasiravno je bila zemlja na nekaterih poskusnih parcelah slabejša od one na kontrolnih, kljub temu je bil uspeh gnojenja z umetnimi gnojili ugoden. Kar se tiče raznih v r s t t r t, naj pripomnimo, da se ni opazilo nikake razlike v rezultatu, dasi so bile pri poskusih št. 1—25, .28, 29, 31, 33, 38, 39, 79, 80, 89, 95, 96 in 98-103, toraj v 42 slučajih samo trte ene vrste sicer zunanje in domače vrste-trt. V vseh drugih slučajih so bili vinogradi zasajeni z različnimi trtnimi vrstami. Vipavska dolina je ostala namreč tudi potem, ko se je uvedlo cepljenje trt na amerikansko podlago, pri domačih, trtnih vrstah vsled tega se najde le redko kje kak vinograd z eno samo trtno vrsto. Ostalo ni toraj drugo, kakor napraviti poskuse v mešanih vinogradih in tudi zato, ker primanjkuje ravno tam hlevskega gnoja ter se nahajajo vinogradi v takih krajih, kamor ga je težko dovažati. Razne trtne vrste so pa v teh vinogradih precej enakomerno pomešane, zato je celo nemogoče, da bi to kaj vplivalo na rezultat. Pri vseh tu navedenih poskusih so si ti slučajni razločki drug drugemu stični, tako da se vsa razlika nekako zjednači. Iz vseh poskusov pa se da sklepati, da se je gnojenje z umetnimi gnojili, čeprav so bile trte mešane, dobro obneslo in da prejšnje okolnosti ne pridejo tu niti v poštev. Opozoriti pa moramo, da je bilo vreme leta 1908 skozi in skozi neugodno za gnojilne poskuse Prevladovala je suša. Izdaten dež je padal le početkom leta ter pripomagal, da so se umetna gnojila, ki so bila raztrošena januarja in do aprila meseca (superfosfat in kalijeva sol), v zemlji raztopila in da jih je dež spral do korenin. Gnojila, ki se jih je raztrosilo še le aprila meseca (kakor pri poskusih št. 32, 44, 46, 78, 85, 88 in 90), se pa niso utegnila raztopiti popolnoma. Maja je nastopila povsod velika suša, katera je trajala celo poletje in do oktobra meseca in deževalo je po malem le v nekaterih krajih maja, junija in v polovici avgusta, a še takrat je premočilo zemljo le za par prstov. Po nekaterih krajih je padla ploha na ravnokar raztrošen čilski solitar, ga izprala in odnesla s strmih vinogradov v ravan. To se je dognalo natančno pri poskusu št. 50. Ploha, ki se je zlila koncem avgusta po vipavski dolini in po Krasu, je odnesla iz marsikaterega poskusnega vinograda zemljo in razkrila trtne korenine. V braniški dolini je bila celo povodenj in ta-mošnji vinogradi so bili teden dni pod vodo. Razen onih poskusnih vinogradov, ki so bili v ravani, potolkla je skoro vse druge toča več ali manj. Najhujše so bili prizadeti od toče nekateri kraji v Brdih, a tudi Velikim Žabljam, Štanjelu (z davčnimi občinami Kobdilj in Koboli) in kraškim pokrajinam ni prizanesla. Nekateri poskuševalci so sporočili, da je toča bolj potolkla poskusne nego kontrolne parcele, ker so se nahajale iste ravno na oni strani hriba, odkodar je prihrula toča. VeliKa vročina in ž njo vred močne jutranje rose so osmodile in sežgale koncem avgusta in v septembru trtno listje, posebno v nekaterih krajih v sodnem okraju gradiščanskem. Po nekaterih krajih na Vipavskem je mnogo grozdja vsled suše in ker so bile trte zelo obložene ž njim, premalo dozorelo, a mnogo nezrelega grozdja je na trti zvenelo in se kar naravnost posušilo. Nekaterim poskusnim vinogradom v vipavski dolini in na Krasu je zelo škodovala tudi močna burja in vihar, ki sta tam pogostoma razsajala. Druga važna okolnost so bile po nekaterih krajih tudi trtne bolezni in razni trtni škodljivci, ki so napravili tu pa tam večjo ali manjšo škodo. Posebno močno je napadla trte po nekaterih krajih pero no-spora; ker je bil zrak kljub trajni suši relativno vlažen in je padla pogostoma vsled tega močna rosa, zato je to pospešilo peronosporo še bolj ; še dobro, da se je povsod pravočasno trte škropilo. Le v enem slučaju (pri poskusu št. 14) je pokvarila trte prav močno ; pripomnimo pa naj k temu, da se je ponovno škropilo one trte z univerzalnim sredstvom, t. j. s takim sredstvom, ki se rabi zoper plesnjav in obenem zoper peronosporo : s takozvanim „Vivite". Uspeha se pa s tem sredstvom ni doseglo. Posebno močno je napadla pe-ronospora one trte, katerih se ni po toči takoj poškropilo. Tu pa tam se je polotila peronospora grozdov, ko so bili še v cvetju, pozneje pa tudi mladih grozdkov in še kasneje popolnoma razvitih jagod („usnjate jagode"). Tam kjer so posamezni poskuševalci grozdje prepozno žveplali, napadla je avgusta meseca trte, pozneje pa grozdje posebno plesnjav,. dasiravno ne posebno močno. V červinjanskem in tržiškem sodnem okraju je bilo listje v drugi polovici avgusta pri črnih trtah ožgano ali o s m o j e n o. Razen tega napadla je trte tu in tam takozvana ,,b e 1 a p 1 e s-n j a v" („White rof') in sicer one, ki niso bile udarjene ter one, ki so bile razbite po toči. Izmed živalskih škodljivcev se je polotil trt skoro povsod tako-zvani »grozdni mol j", ki je napravil večjo škodo le v nekaterih krajih. Njegov drugi rod ali takozvani „k i s e 1 j a k-' je pokvaril mnogo grozdja, vsled česar je grozdje pozneje v marsikaterih krajih močno gnilo. Kako so uplivale vse tu navedene okolnosti na izid in uspeh poskusov, ni močno dognati. Važno je pa in treba je povdarjati, da postanejo vsled tega lahko vsi ti poskusi nekako iluzorični. Iz soglasja rezultatov, o katerih čim prej spregovorimo, da se vendar sklepati, da so prejšnji faktorji povsod enako in v enaki meri delovali,, bodisi na poskusnih, bodisi na kontrolnih parcelah ter da se smatra te rezultate prav lahko kot zanesljive. (Nadaljevanje sledi.) Ako se racam jajca sproti pobira iz gnezda, nesejo potem naprej do julija in celo avgusta. Ker race jajc rade ne vale, zato se podloži račja jajca rajše pod kure ali pa pure. Ponarejeni otrobi. Med pšenične in ržene otrobe se meša čestokrat ovsene, riževe in sirkove otrobe, semtertje tudi semlete lu- GOSPODARSKE DROBTINICE. ščine podzemeljskih oreškov, ki nimajo skoraj nikake redilne vrednosti. Kdor kupuje večje množine otrobov, pogodi naj se za pristne pšenične in ržene otrobe in da naj jih preiskati kmet.-kemičnemu po-skuševališču v Gorici, kakor hitro jih je prejel. S tem da potrosi par kronic, obvaruje se drugod precejšnje škode in prepreči, da ne bo njegova živina žrla žaganja mesto otrobov. Časopis za rejo kuncev. Na Moravskem izhaja poseben časopis, kako se ima rediti kunce, pisan v češčini. List izhaja že II. leto in vsaka številka obsega 16 strani. Na leto izide 12 številk in naročnina znaša za celo leto 2 K 40 vin. Na zahtevo pošlje se list na ogled. Naroča se pod naslovom „Redakce, administrace expedice „M o r. Kralikare" v Honeticich u Zdunek. Morava". Listje zelo zanimiv, kar se tiče te panoge kmetijstva, zato ga to lo priporočamo vsem onim, ki razumejo češčino. Ledenica inora imeti vselej dvojne stene t. j. vsaka stena mora biti napravljena iz dveh sten, a med obema mora biti praznega prostora 60 cm. Prazen prostor, ki nastane pri zidanju obeh sten, se mora izpolniti s plevami, rezanico in slame ali pa z žago-vino. Žagovina je boljša od rezanice, ker se jo laže dobro stepta nego drugo. Ako je šota ali lesni pepel pri rokah, je najboljše, če se vzame enega teh dveh, ker sta najsposobnejša za to. Glavna stvar pri materijalu, ki se ga deva med dvojnate stene ledenice, je, da je isti suh in da se ga lahko močno stlači. Vlečljivo vino. Ako se vino ni učistilo in tiho teče kakor olje, naj se ga takoj pretoči v drug čist in močno z žveplom zakajen sod. Ko se pretaka, naj se ga pred zlivanjem v sod pusti, da teče iz soda po pipi na kako gostejše rešeto ali pa naj se ga, ko je brentač poln, preliva iz enega brentača v drugi, da se nekako raz-trže in speni. Če le mogoče, naj se mu doda tudi 3 5 gramov ta-nina na vsak hektoliter. Kardon ali španska artičoka, tudi kardij imenovan, je so-čivje, čigar listna rebra se rabijo v kuhinji. Listni peclji pa so preveč grenki, da pa zgube grenkobo, mora se jih pred uporabo vbeliti, da zgube svojo grenkobo. V ta namen se jih pozno jeseni ali na mestu, kjer rasto, poveže z beko skupaj, obda nekoliko s slamo in obsuje precej na visoko z zemljo ali pa se jih izkoplje in v kleti obsuje. Posamezna zrna se posadi na oddaljenost 1 m v kvadratu. Izgoji. se pa lahko tudi sajenice v gredicah, ker dado take krepkejše rastline do jeseni in se jih pozneje presadi na stalno mesto. Kardon ljubi globoko, ilovnato, gnojno in vlažno zemljo. ✓ Kako se pokonča njivske polže? Nekateri priporočajo naj se polje, na katerem se je pojavilo mnogo polžev, večkrat potrosi s sveže gašenim apnom ali še bolje s prahom živega apna. Za vsak hektar se potrebuje 6 — 8 1 apnenega prahu. Apneni prah se mora potrositi na vse zgodaj zjutraj, vsekako pa pred 8. uro io ponovi naj se trošenje vsakih 20—30 minut. Delavci, ki ta prah raztrošajo, morajo stopati v smeri, v katero piha veter. Da bi jim prah živega apna ne škodoval, je najbolje, da si namažejo poprej trepalnice in obrvi z navadnim oljem. Ko končajo trositi, naj si, preden se umi-jejo z vodo, namažejo roke in obraz poprej z oljem. Ako je mnogo majhnih polžev s hišami na vrtu, je najbolje, da si vsak nabavi male račice takoj spomladi, ko se polži prikažejo. Te živalice polže jako pridno zasledujejo, jih veliko požro, tako da jim zadošča le malo koruzne, z vodo zamešane moke opoldne in nekoliko zvečer. Če so polži zlezli na kolce ali drugo visoko semensko sočivje, naj se jih osmuka na tla. Pitne vode pa morajo imeti t? race vedno dovolj na razpolago. Z malimi stroški se lahko zredi precej rac, ki postanejo tudi debele in meso takih rac je tudi jako okusno. Kadar se polotijo razne zelenjave, naj se jih odstrani z vrta, ker drugače napravijo lahko veliko škodo na mehki zelenjavi. Nekatere vrste hrušk ne uspevajo, ako se jih cepi na kutino. Ker bi pa marsikdo zelo rad izgojil tudi iz takih vrst piramide ali kordone, zato naj jih, ker slabo poganjajo, počepi na hruš-kov divjak. -Vrste hrušk, katere na kutini ne uspevajo, so: Clairgoi, Marija Luisa, Spomin na kongres, Žlahtna krasana, Napoleonova maslenka in Viljemova kristnica. Kobilice na Krasu Ker se je lansko leto jako malo storilo glede pokončevanja kobilic - in ker je bilo lansko leto vreme ves čas jako rgodno za razmnoževanje istih, zato so položile v jeseni zalege na milijone. Do danes ni pomagala narava uničiti lanske zalege in iz iste izvalivših se kobilic, zato se nahajajo letos na Krasu, v še večji množini nego lansko leto in bati se je, ako narava sama ne poseže v kratkem vmes, da naprav!jo letos po okuženih krajih velikansko škodo, Ne zanašajte se toraj, dragi Kraševci, na naravo, da pokonča izvaljene kobilice, ampak ganite se tudi sami. Ako vi golazni ne pokončate, ugonobi vas ona materijalno!!! Štev. II - 6|35 - 09 Razglas. C. kr. ministerstvo za deželno bran je odredilo nakup okoli 15 (petnajst) plemenskih kobil v Primorju, koje naj se takoj prepuste do-tičnim prodajalcem v zasebno rabo. V to svrho bode v četrtek 29. aprila 1909 v Gradiški sejem plemenskih kobil na katerem bode uradovala naborna komisija c kr. deželne brambe. Samo kobile z nastopnimi lastnostmi se bodo vpoštevale za nakup. Kobile morajo biti v starosti 3l/s do 7 let. Kobile, ki so se pridno ožrebile, se morejo izjemoma nakupiti tudi do starosti 10 let. Najmanjša velikost kobil mora znašati 160 cm. Samo če so prav plemenitega plemena, se more ista znižati do 158 cm. Živali morajo biti čvrste rasti, trdne podstave in pravilnih raz-sežnih korakov. Morajo biti zarod žrebcev iztočne krvi ali lipičanske pasme ter dati upati, da se iz njih porode vojaški konji za ježo. Ponudniki kobil, h katerim se samo ob sebi umevno ne prištevajo kupčevalci. morajo prinesti s seboj na sejem: a) občinskouradna potrdila, ki morajo vsebovati izkaz o velikosti astnega števila plemenskih kobil in žrebet, dalje v tem, da posedujeje ponudniki kobil dovolj hlevov, krme, paše in tekališč, da morejo izre— jati istočasno vsaj tri žrebeta in da naposled njih plemenski obrat od kake nastopno označenih spuščalnih postaj ni več oddaljen nego 15-kilometrov: Gorica, Gradiška, Cervinjan in Tržič (Monfalcone) b) Izkaže o zavodu ponujenih kobil in c) ako so se zadnje že ožrebile, oziroma ako bi bile žrebne-(breje), tudi dotične izkaze o rojstvu žrebet oziroma pripustilnice. Dodatne (poznejše) predložbe takih listin nikakor ne prepusti naborni predsednik. Prednost imajo ob drugače jednaki kakovosti uplemenjene n< tudi tiste kobile, ki so se kakor dokazano, že ožrebile. Kot nakupna cena določa se remontna cena 700 kron. Za prav/ dobre in izvrstne konje se morejo po kakovosti in upoštevši druge-razmere plačati iz sredstev c. kr. ministerstva za poljedelstvo nagrade-(premije) poprečno 100 kron za vsakega konja. Plemenske kobile, ki jih je pustiti pri prodajalcih, se, ako so sposobne in potem če je zahtevana kupna cena primerna, nabavijo pri rejcih, ki imajo več nego dve kobili za pleme, le tedaj, ako izdajo rejci izjavo nastopne vsebine: ,Jaz..... se zavezujem dotlej, dokler se od mene kupljen . . . konj.......kot državn . . . plemensk .... kobil . . . nahaja ... v moji zasebni rabi, privesti vsako leto v spomladi in v jeseni na kup remontni naborni komisiji deželne brambe v kraju in ob času, kakor ju pravočasno poprej naznani uprava deželne brambe, . . . repov iz mojega plemenskega obrata izhajajočih in v moji lasti nahajajočih se konj, ki so popolnoma sposobni za nabor in dovršili četrto leto starosti. Nadalje se zavezujem, da dokler traja gori določemi čas, ne zmanjšam bistveno obsega svojega konjerejskega obrata, in da sploh tudi ne spremenim plemenske smeri istega. Jemljem s tem na znanje, da ima uprava deželne brambe, brez prikrajšbe uveljavljanja svojih pravic, ki nastanejo iz te izjave, namen izključiti me od vsake nadaljne predaje državnih plemenskih kobil v zasebno rabo, ako bi jaz ne spolnil v isti prevzetih dolžnostij." Izmero konjskega materijala, ki naj ga rejci svoječasno predstavijo remontni nakupni komisiji določi v prejomenjeni izjavi po številkah predsednik na sejmu uradujoče komisije. Kot načelo za to previdnosti predsednika prepuščeno določbo bodi istemu, da mora biti število za nabor sposobnega konjskega materijala, ki ga je privesti, k vsej plemenski produkciji v istem razmerju, v katerem se nahajajo erarne plemenske kobile k vsemu številu kobil s plemenskimi kobilami vred. Od rejcev, ki posedujejo samo dve ali samo jedno kobilo za pleme, se predmetna izjava ne bode zahtevala. To se vsled ukaza c kr. ministerstva za deželno brambo z dne 15. februvarja t. 1. štev. 312—XVI daja na obče znanje. Trst, dne 30. marca 1909. Za c. kr. namestnika: Schaffgotsch s. r. ■amiimmmm 1ni mi i m mi umi in i v 111t1 iiiuiu ni 11 ni 11 in 11111111111111........111 n 11111- L Jajca za valjenje 1 = zajamčeno oplodenje, 90odstot. najboljših čisto-krvnih plernen, ki so E E vzgojena na prostem v velikih posestvih; črne in bele minorke Ply- i = month R., Hamburške zlatop. takozvane orjaške fazanke, bele in jere- i s bičaste talijanke, Faverolles; po 40 vin. E I Srebrnkaste, bele vijandote, črne, velike ameriške minorke z E 5 rožnatim grebenom (novost), bele talijanke z rožnatim grebenom (no- E = vost), jerebičaste talijanke z rožnatim grebenom (novost), bele minorke i 5 z rožnatim grebenom (novost), bele Orpingtoni, svetle Bratna, Plymout E g R. z rožnatim grebenom (novost) po 50 vin.; velike bele pekinške i E race po 60 vin.; kokoši bisernice sreb. viš. po 40 vin. = | f rgooina s perotnino (fJefliigelhof) f mržiee, Uoraosko. -i 111 ii 1111111111 M 1111111111111111 n i n M 1111 n M n 91 ■ 111 ■ I I II ■ I II ■ 111II11lil j ^ Sposobni posredovalci zada^°- kmetijskih strojev se sprejmejo. Ponudbe le z a n e s 1 j i v i h o s e b naj se pošljejo pod ,,P. M. št. 3697 na g. Rudolf Mose, Dunaj Seilerstatte 2". 50 akacijevih, starih, de , belih, ravnih in do 10 m doIgilTdefcel porab-nih bodisi za posodo (sode) za kolesarsko rabo, stebre itd. priporoča kupcem po zmerni ceni Ivan Pečenko Franckov v Brjali. Jajca za valenje od pripoznano najboljših jajčaric belih »Italijank« velikih belih »Kohinkina« razpošilja ducat po 4 K Fr. Leban, učitelj na novem pri Gorici.______' ter Tr- ■IH9BS1BEB i m Originalne francoske priprave svetovne trgovine so najboljše in dobro znane vsem vinogradnikom. Posebno se prjporočaio: škropilnica ,,Eclair" proti peronospori; — žveplalnik „Torpille" proti grozdni plesnobi; vbrizgalnica ,,Ex-eelsior1' proti trtni uši; acetilenska svetilka ,,Me-dnsa" proti kiseljaku. Kot nadomestilo navadni rasto-pini modre galice in vapna je rastopina „Eclair-Ter-inorel", si se takoj napravi je pripravna,"jako vspešna, se prime lista itd. itd. Na domestni tleli za vse priprave. Ceniki in vspis prosto poštnine in brezplačno ako se zahteva pri edinem zastopniku za flvstrijsko-Ogersko T. DoswaIdt Trst Fiazso LIpsfo št. B. H S 58 Si 0 £ H B S 55 ZS ŽS £a BBISEBIIi o s d t. 'S P. d eS N C3 a a > d ® TS Ti +.J M -C oj o hj C. Oenor prihrani kdor kupi izgotovljeno pohištvo pri 3333333333333333 mm BRCŠČMH Gorica, Gosposka ulica št. 14 Via Signori lastna hiša kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh sSogov, za vsaki stan, priprostega in najfi-nejega izdelka. Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, 3333 žime in platno. 3333 X o ® CD &8 e o- T 3 cd g N O JT tj o ►s B o pr w C cd CD H O O & cd Železna orala, koja potrebujejo le polovico vlačne moči od navadnih, lahko vodljive, pripoznane od prvih naših kmetovalcev za najbolje, se dobivajo v moji zalogi tukaj. Njih uzo-rec, kakor tudi uzorec mojih škropilnic proti peronospori se dobi v zalogi kmet. društva v Gorici. Uljudno se priporočam za odjemanje. ZIVIC i DRi. Trst, Trgovinska ulica št. 2. Peter Cotič čevljar ;k mojster v Gorici Raštel št. 32 in Gosposka ulica štv. 1. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke, Naročila z dežele se po poŠti dostavljajo. Ph. Mayfarth-ove in dr. tvornice gospodarskih in vinarskih strojev na Dunaju, II. Taborstrasse 71. Nagrajeni v vseh državah z več ko 600 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. Ilustrovani ceniki in mnogobrojne pohvale v dokaz. Preprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi kjer še nismo zastopani. so naše stiskalnice „Ercole", najnovejšega in izvrstnega sestava s strojem za dvostroki in trajni pritisk; jamčimo da se sok popolnoma iztisne-bolj ko pri vseh drugih stiskalnicah. Hidravliške brizgalnice „Syphouia" so najboljše. Delujejo same. — Posode za grozdje, sadje, plugi za vinograde, sušilnice za sadje, ročne stiskalnice za seno, mlatilnice za seno, mlatilnice za pšenico, čistilnice za žito, rezalni stroji za krmo in ročni malni za žito, razne velikosti, in še razni drugi gospodarski stroji. — Izdelujejo in prodajajo z jamstvom kot posebnost najnovejše, izborne priznane in odlikovane „J