Slika iz prirode
Brez kruha bi ne mogli žireti. Krah se oareja iz moke, moka se melje a žita (pšenice, refi, ječinena), a žito raste po njivah in po poljlh. Njivo, na katerej žito raste, treba je krčiti, gnojiti, orati, kopati. branati ia obsejati. To je že mnogo doia, a vendar mi Ijndje ne moremo storiti, da bi vsejano žito tudi izrastlo. To le dobri Bog stori, da vsejano žitno zrace na njivi in na polji vzklije, v zemljo ponikne, Jjilke požene, vzraste, izklasi se in dozrčva.
Vzemimo žitno zrace v roko io oglejmo si ga pozorno. Zrnce je žxivo, in kar je Se najljolj iiudno, zmce je jajce. Kaj ne, da je to zel6 fiadao, a vendar je praTa, živa resnica. Deniflio zrnce k nšesu, ne slišimo nobenegft glasi'i t njcm; položimo ga pred se na niiao, ne premika se; niti je rroče, niti hladnc, a veudar je v Djem vse polno žifljenja. Da bi tega ne bilo, ne moglo bi posejano zrnce vzkaliti in vzrasti, nego ostalo bi mrUo v zemlji. Da-si ne čntimo z roko gorkote v zrnci, Tendar je dobri in modri Bog vložil životno gorkoto v vsako že tako majheno žitno zrnce; v vsako zrnce je položil Bog visoko bilko, korenine, liste in klas z reč nego li s sto taoih majhenili zrnec. Tudi na jajei (n. pr- kokošjem) ne moremo spoznati, da ima t sebi perje, kljun. noge a prsti in kremplji, peroti L t. d., a vendar leži y jajei kal za celo kokoš. V ramenjakn kakor da bi spalo piSSo. A jajee se mora prej, nego se pišče izvali iz njcga, položiti v toplo gnjezdo, kjer ga kokjja b svojo gorkoto dan in noč skozi tri tedne pokriva. Pižče mora poprej poržiti beljik, v katerein je zavit rumcnjak. Tako postaja mlada živaka vedno veeja ia mcčnejča, dokler naposled ne prekluje trde lupine ter pride v podobi pB&ta na dan iz svoje temne jefe. Eavno tako mora tudi žitno zrnce dobiti najpred gnjezdo t kriln matere zemlje in žarko solnce mora 8 stojo blagotrorno gorkoto ogrevati majheno jajčece, da ožiri t njem rastlimea. Ako se žitno zrace poseje v dobro cbdelano zcmljo. že za nekaj diii se pokaže v njera skrito &dy»oj,&. Ksl sa^a/laft^ mj.ai.gUw.tl ia ktfitatU ^rebij,o kožnasti zavitek^vka-terem je bila zaprta, ui rastlinica popije belo raleko (mleCec), ki jo je obdajal T podobi bele moke. Zakaj js ljubi Bog tako skrbno zavil in skril nežno kal obrivši jo z mnogimi kožicami? To je zato storil, da ncšnej kali ne morejo škodoTati zraine sile in da se tndi dmgaCe ne more tako lahko poi5kodo?ati. Tudi pti jajci je najgorcnja lupiiia tnla, katera kakor oklop Taroje mebko kal,
143
a pod to trdo lnpino stoji mejkej§a in drobnejSa koiSea, ki brani, da trda lupiDa ne stiska kali. Tako zavijajo tudi skrbne matere svoje otroke v ved plenic; najmehkejše iji najtanjše pleniee obrijajo otroka po n&gem telesci in po njegorih neznih adih.
Ko je zrnee že prespalo nekoliko dui T svojej temnej jeffl t n&ročji matere soiuljc, in je kal že povžila sToje mleko. svojo prvo nežno hrano, napne se in raztrga svoje povoje, proži se ia miiiri, ter se prikaže z clrema TršiCema iz zaprte svoje Ijuske, namreč: s perescem in korenino. Korenina se spusti doli v z(?m]jo, dobro redoč. da aajde tam hrane in pijače. Da Vi to tem go-tovejše dobila, porazdeli se ua Teč inajbenih in zel6 tenkih nifcek, ki je raz-pr6stre aa vse straniT da srkajo živež iz zemlje. Peresce se vzdiga in raste iz zemlje, ter bi se rado apustUo vedno viae gori v zrak, kakor drobna ptičica, kadac dobL sToje perje. Zrak ia solačna gorkota so neiuemu perescu hrana. Ali od kod \( drobna kal, da dobi spodaj v zemlji živeža? Kdo jej je povedal, da je spodaj zemlja. a od zgoraj zrafc, da-si nema nobenih oči ? To jej kaže ljubi Bog, ki je drobno zrnce ustvaril, ki ga varoje in brani t razploduje in pomaožuje. Božja roka je, ki poklada vsako zrnco tako v zemljo, kakor je treba, da ležf, ki pokriva po zimi setev s toplim sneženim plaščem, da mtaz in zmrzlina ne umorita uežaih iali. To vse dela ista ona roka božja, katera po Ieti i roso in dežjem razgaljnje, iiapaja, ki-epCa in oživlja vse, kar je po-sejnnega v zemlji.   Eog stori, da Tae lepo raste in zori.             M. Stojanović   .