19
Ozir po svetu.
Bosfor ali carigradški kanal.
Tako se imeoaje morska ožina poleg: Oarij^rada, ki zedinjuje marmorno morje s cernim morjem, (^Ger-eko ime Bosfor pomeni po našem goveji brod, ker je po pravlicah starodavnih neka u kravo spremenjena kraljevna, z imenom lo, ta zaliv nekdaj bila preplavala). Ta morska pot na njenem nar ožjem kraju je ^100, na nar širokejem pa 11.400 čevljev široka.
Na europejski strani in scer na zapadnem izhoda Bosfora leži Carigrad (Istambol, Konstantino-pel), glavno in stolno mesto (S***^) turškega carstva. Vštric, na aziatski strani, je S kader (Skutari), predmestje Carigradško.
Dardanele.
Ožina morska med egejskim in marmornim morjem se imenuje Helespont. Dolga je 8, široka če-tert do 1 milje. Uterjena je s 4 gradiči, ki se zovejo Dardanele; dvoje njih leži na europejski, dvoje pa na aziatski strani. Terdnjave te so ključ in obrana Carigrada, ker branijo prihod do njega.
Okolica Helesponta je verlo znamenita, ne samo zavolj lepote in tverdine, temoe tudi iz povestnice nam je znana. Ondi je namreč silni Kserkses, kralj perzi-janski, most bil zagradil, prevesti vojsko svojo nebrojno, in podjarmiti Grecijo, kar pa ni dosegel (leta 480 pred Kristovim rojstvom.)
Sinope.
Ker se od tega časa, kar so Rusi Turkom toliko bark eozgalij mDogo govori od mesta Sin op e, kjer se je to zgodilo, naj povemo kaj malega od tega sedaj zgodovinskega kraja.
Mesto Sinope  (pri Turkih Sinub)   leži   v Ana-tolii (Mali Azii) na  severnem bregu  černega morja  na cesti iz Carigrada  v  Trebisondo   (Trapezunt),   se   prišteva k velikemu pašaliku Angorskemu in ima 8 do 10.000 prebivavcev.    Mesto je  postavljeno  na  ožini   otoka,   ki se v morje raztega.    Luka leži na vshodu mesta, varje jo vterjeni nasip, in branijo jo baterije na gradbah, veliko in močno štirivoglato zidovje,   ki  spominja na čase gerških cesarjev.   Na zapadu je draga luka, imenovana Ak-liman (luka bela).    Imenitno je bilo mesto to zavolj brodarne (arsenala),   kjer so Turki izdelovali svoje vojaške barke (brodove); ta brodarna je edina bila razun Carigrada ke. Tu so se tesale fregate in veliki brodovi. Okoljno pogorje daja tudi les, ki je prav dober za barke. Inženirji so večidel tujci v službi turški, delavci so Gerki, ki  dobivajo   po   15^18 kraje,   plačila na dan.    Gradba Sinopske luke pa so   biie v naj slabšem stanu.    V  leta 1808 je poslanec francozki,  spoznavši  imenitnost   tega mesta, poslal tje dva francozka  dostojnika  in dva   pod-dostojnika, da bi gradbo popravili.    Njih perva skerb je bila, postaviti baterije na koncu predgorja,   da   bi   branile vhod  v  luko.    Dalje   so  postavili   nektere   manjše gradbe, ktere pa niso bile dovolj dokončane.   Tegradbe se čez 40 let niso nič popravile.    Rusi so napadli Trebisondo v letu 1807, so pa  bili zapodeni,  in ker se ni pred meetom Sioope nikdar  sovražnik  prikazal,  so   mi-filili Turki, da je ondi varno pribežališče;   al strašno so bili goljufam zavolj svoje zanikernosti. — Mesto Sinope je postavljeno iz staviva  nekega bivšega gorskega  me-
sta, iz ostanjkov Mileških, ki je stalo na ožini, kjer zdaj stoji Sinope. Bilo je rojstni kraj D i oge na, glavno mesto Mitridata. Luku! ga je v svojo oblast dobil v 71. letu pred Krist. rojstvom. V hišah so vzidani ger-ški in paflagunski napisi, raztolčene sohe itd: Sinope, kakor vse druge mesta v Mali Azii, nekdaj tako premožne in v izobraženosti naj perve, so, kar so pod vlado turško, v naj revnišem stanu.